29. Številka. T.. r*. IKIAhbUttb Ei!igekii«t a m 21 JfJL 1915 mit ¿crBeilagen -TTfflTObor, due 22. jullia 1915. X1JX- tečaj* Eil # lit ■ /j fi» 4 g® t»""! m wg ri? «a fluiR y ii List ljudstvu v pouk In zabavo. ■îarocniiio, inseratc in reklamacije Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega se ne vračajo. — Upravi;. :vo: Koroška cesta štev. 5, sprejema Za inserate »e plaftije od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka peti tv rs ta 24 vin., izjave in Poslano 36 vin. — Inséra t i se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Obietjuca, irMle pri -Visu» Dne 20. julija 186ft se je vršila slavna pomorska bitka pri Visu. V Mariboru rojeni admiral Te-getthof je poveljeval avstrijskemu brodovju. Zadnji torek je bila torej obletnica tega velevažnega dogodka. Prejšnja leta z ozirom na našega „zaveznika" Italijana, nismo smeli dati prosto duška svojim čustvom z ozirom na sijajno zmago nad Italijani pri Visu. Letos je drugače. Zaveznik, kateremu mi Slovenci nikdar nismo zaupali, ker smo ga poznali od blizu, nam je ,v največji sili postal nezvest in nas zahrbtno napadel. Za to je prav, da se letos brez vsakega zadržka in ozira spominjamo slavnega čina naše nikdar premagafne mornarice in velikega poraza po številu močnejšega italijanskega brodpvja. Ko je Lahom 1. 1866 izpodletelo na kopnem, poskusili so na morju z močnim svojim brodovjem, na katerega so zrelo veliko zaupali. Saj so mislili, da se njih brodovje lahko meri z vsakim sovražnikom. Da se izpopolni, so najeli pri Francozih tristo milijonov frankov posojila. Za italij tiko mornarico se je delalo v vseh angleških, francoskih in amerigkih ladjedelnicah in livarnah noč in dan. Pa tudi Avstrija ni držala križem rok. Tudi ona je zbuljševala in popravljala svoje brodovje in delalo se je prav pridno v arzenalih v Pulju in Trstu, toda vse to ni bilo niti senca v primeri z onim, kar se je deialo v italijanskih lukah Brindizi, Tarentu in Jakinu. Ko so izgoto-vili Italijani svojo najboljšo ladjo „Affondiatore", vzkliknil je vsakdo, kdor jo je videl: „ITa ladja sama lahko potopi vse avstrijsko brodovje!" Toda prišlo je drugače. Dne 16. julija je zapustil poveljnik italijanskega brodovja admiral Persano s 34, ladjami jakinsko luko, da, spodi, kakor so Italijani bajhato govorili, — avstrijske ribiške čolne iz Adrije. Plul je proti otoku Visu, na katerem je bilo več naših trdnjavic. Dne 18. julija so začeli Lahi streljati, na prvo trdnjavico; smddnišmica se vname in razleti; tudi v drugi trdnjavici so napravili Lahi veliko škodo. Drugi daai so nadaljevali boj. Toda med tem je naša posladka dobila od admirala Tegetthoffa brzojav, y katerem je stalo: ¡„Držite se! Jaz pridem!" Tegettliofl se je bližal z avstrijskim brodovjem, ki je štelo 27 večinoma starejših in lesenih ladij. Ladje lesene, a srca mornarjev so bila jeklena. O bitki sami je admiral Te-getthoff poročal cesarju na Dunaj s temi besedami: „'Zjutraj (dne 20. julija) sem zadel pod Visom ob sovražno orodovje. Imelo je 82 ladij, med njimi „Affondatore" in enajst oklopnic. Mod bojem udari „Nadvojvoda Ferdinand Maks" na sovražno oklopni-co iu jo potopi. Druga je zletela v zrak. Štiri oklop-nice so obkrožile ladjo ¡^Cesar." Ta pa odbije vse Štiri. „Cesar-i je pri tem izgubil dimnik, jambor in bompres ter ima 22 mrtvih in 82 ranjencev ; . . Ra-zven na „Cesarju" je 10 mrtvih in 42 težko ranjenih. Rane so prizadete največ vsled puškinih strelov in samokresov. Poškodbe so razun na „Cesarju" samo neznatne. Sovražne kroglje so prevrtale topničarke. Brodovje je popolnoma sposobno za boj. Mošl/vo je najboljše volje. Po dveurni bitki smo porazili sovražnika in osvobodili Vis." Slavna zmaga naših junaških mornarjev se je bliskoma raznesli po < olem svetu, .»unašlkemu poveljniku in njegovemu moštvu so od vseh strani peli slavo. Po Dalmaciji so se vršile ljudske veselice in slavnosti. Tepeni Persano pa je odplul proti Italiji. Ko je dospelo brodovje v jakinsko lukb, ga je čakalo tam ogorčeno in razjarjeno ljudstvo. In da je razjar-jenje ge večje, utone pred njegovimi očmi v mestni luki na zadobljenih poškiodbali „Affondatore", ki je bil sam dovolj močen, da potopi vse naše ladje. Italijani si zakrijejo oči, da ne vidijo te sramote, nesrečnega Persana pa, sprejmejo na nečuven način z vsakovrstnimi psovkami in zasramovainjem. Spomin na viško bitko nam je posebno letos drag, ko zopet vidimo avstrijsko in italijansko brodovje v boju med seboj. Način bojevanja je seveda drugačen kot leta 1866. Toda duh junaštva, podjetnosti in domoljubja je pri naši mornarici isti kakor pod Tegetthoffom. To so pokazali že dosedanji dogodki v jadranskem morju. Za to trdno zaupamo na svojo mornarico ter smo prepričani, da bo ime admirala Hausa v zgodovini istotako z zmago in slavo o-venčano, kakor je ime Tegetthoffovo. V to pomozi Bog! ¿Slovenka izdala italijansko skrivališče. Florijan Vrbnjak, doma iz župnije Žalec, ki služi sedaj pri gorskih topničarjih, nam piše dne 15. julija z italijanskega bojišča: Po devetmesečnem bojevanju na severnem bojišču je bil moj oddelek pred štirimi tedni poslan na južno bojišče proti hinavskemu Lahu. Nastavljeni pa smo tu v severozahodnem delu goriške dežele blizu trdnjavice B... Kakor pri Gorici, tako tudi tukaj sovražnik ne more nikamor napr-bj, daširavno porabi silno mnogo streliva. Dne 13. julija (torek) okrog 9. ure predpoldne, pride k nam brhko dekle in nas lepo slovensko pozdravi : „Dobro jutro, fantje!" Vprašala je po stotniku. „Samo s stotnikom hočem govoriti. Imam mu nekaj povedati." Peljali smo jo k našemu poročniku, ki je rodom Hrvat in prav dobro razume slovenski., Dekle mu je povedalo, da je slučajno izsledilo pol ure odtod italijansko skrivališče v neki votlini. Poročnik je takoj odredil, da gre patrulja osem mož iskat do-tično skrivališče. Mladenka nam jo bila kažipot. Vodila nas je po stranskih potih in nas je nekako proti poldnevu privedlla na skalo, pod katero je bilo domnevano skrivališče. Dekle nam je svetovalo, naj se razdelimo v dve gruči. Ena naj gre z leve, druga z desne strani nad Lahe, ki so po njenem mnenju gotovo v jami. Mladenkja je šla z nami. Previdno se plazimo proti skrivališču. Naš trud ni bil zaman. 0-be gruči sta hkra.tu prišli do jame in res tam našli 18 Italijanov, ki so udobno spali v skrivališču. Med njimi je bil tudi en Častnik. Seveda smo jih prebudili in po svoje „pozdravili" ter jih končno razorožili. V jami so imeli telefon, vse polno zemljevidov in drugih važnih reči. To Vam je bilo veselje, ko smo prignali ujete Italijane v naše taborišče! Poročnik je vrlo slovensko dekle, ki je imelo glaviio uslugo, da smo polentarje presenetili, z laskavimi besedami pred Vsem moštvom pohvalil in jo tudi obdaril. Veselega obraza se je vrla planinska hči poslovila od nas. Dotično skrivališče se je nahajalo. kakor je naš poročnik izračunal, na važnem prostoru in celo blizu italijanskih postojank. Včeraj je zadela italijanska granata mojega prijatelja Franca Jerebič iz Šmarja, Odtrgalo mu je glavo. Bil je vrl fant. Pokopali smo ca v neki gorski kotlini. Vsem čitateljem „Slovenskega Gospodarja" iskreno pozdrave! Slovenec med Dalmatinci. Simon Dolenc od 26. domobranskega pešpolka, doma iz Mihovec, župnija Cirkorce na Dr. poljn piše svoji Hortri: K Tvojemu godu Ti ž^iVm v?e najboljše, posebno pa zdravje; naj Ti bo 8'eSa povsod mila. Šest dolgih mescev je minilo, odkar «em se pesiovii od doma, ga zapiutil in Sel | daleč v neznane kraje, pa Bog daj in Marija, da bi se še j mi vsi skupaj našli v naši rojstni hiši, zraven ljubih sta-| rišev, ker moje srce si že zmir&j želi priti zopet enkrat v I ljubo domovino. Ji z Se imam zmiraj upanje na preblaženo : Devico Marijo, da me bo še zanaprej varoval», tako, kakor I do sedaj. Sedaj Ti ta hočem nekaj popisati o našem živ-i Ijenju in kako se Italjani trudijo, da bi nas premagali in pregnali n naših postojank. Mi so jim taka krepko tistav-ijsuuo. da je ves i;jih)v trud z&rosa. Pri vsakem napada so dobro odbiti in se morajo vraitt s krvavimi glavami in velikimi izgubami nazaj, oakoder so prišli. Kakšno je pa topništvo? Laško topništvo strelja noč in dan ter meče g.-anste in šrapnele na našo stran, pa brez uspeha. Mi se pred kroglami lepo po^krljeno po gozdu in se celi dan prav veselo zabavamo, granate pa zmiraj frčijo preko n*s ¡ia kakšen hrib, kjer ni nič druzega, kakor kakšna ptica. Pa še tista beži v stran, da sovražnik sploh ue napravi nobene škode Sedaj že traja celi mesee ta grozna borba, pa Italijani so še zmiraj na tistem mesiu, kakor so bili v začetku vojske, če še pa traja en mesec, tedaj jim bo pa tako zmanjkalo streliva, ker ga sedaj preveč naglo trošijo. Ko se napravi noč, tedaj se pa tudi mi pripravimo za boj, ker ponoči nas najbolj napadajo, po dneva se pa ne up*jo približati, ker se nas zelo bojijo. Le imejmo upanje, da bomo premagali vse naše sovražnice in vse z božjo pomočjo prcnsSajmo, ter se še zanaprej hrabro borimo, mi tukaj z orožjem, Vi pa doma z rožnim vencem, da bo zmaga naša. Jaz sem večinoma med samimi Dalmatinci, ki govorijo farvatski, oa se lahko ra*gov»rjamo, nadalje so tudi Čehi in Nemci. Slovencev nas je le malo število. Med temi sta mi največja in najboljša prijatelja le dva, spopaj podpisana. „Slov. Gospodarja" redno dobivam vsak teden. Le skrbite, da pa bodete plačevali, dokler Vam ne bo znano, da počivam pod hladno zemljo. Prav srčne pozdrave pošiljam celi župniji, vsem našim sosedom in sorodnikom, znancem in prijateljem, očetu in materi, bratoma in sestri, najbolj pa Tebi, dragi sestra Helena! Pozdravljat« tudi Matija Meg!a, doma od Velike Nedelje in Jožef Divjak, doma iz Ss.ok pri SI vnici. Sv. Gora pri Gorici, Goriški „Novi Cas" piše: Znamenja laškega barbarstva se pri nas vedno bolj množe. Naj gledamo kamor hočemo, povsod se javlja Lah kot divjak pred nami, ki ima svojo brezsrčno in mrzlo zadoščenje v tem, da ubija in trpinči naše ljudi, da razdira in uničuje vse, kar je nai$e ljudstvo ljubilo in pri čemur je sko*i ssoletja sodelovalo. A zdi se, da ima še posebno veselje na tem, da končuje cerkve po naših vaseh in svetišča, na katera smo vezani z vso dušo in z vsem srcem. To je njegovo veselje, pridobljeno iz samega pekla! Pravični Bog kaznuj tako delo! Libti so že povsod poročali, da je Lah obstreljeval svetišče in samostan na Sv. Gori brez vsakega zsd.stnega in pametnega razioga. Saj če bi na vrh Sv. Gore ustrelil tedi vse gran&te, ki jih v svojih skladiščih ima, bi svojega domišljenega namena vendr.r nikdar ne dosegel. Tega se mora tudi on sam zavedati. Streljal je torej ta smetišče in samostan «amo radi teg», da bi vse uničil in končal. Sve-sišče je posvečeno Materi Božji, služi proslavi Božji. Dol ž njim — tak je bil njegov sklep, navdihnen mu od samega pekla Prijatelj našega lista je bil te doi na Sv. Gori. Napravil nam je malo poročilo o svojem obisku svetogorskega svetišča. Č tajte in spoznavajte iz njega, kako besno sovraštvo ima Lnh do vsega kar je nam najdražjega in ka'vO upravičen je rek: Raj« umreti kot priti pod Laha. Evo poročilo: „Kako je tam gori s svetiščem? To vprašanje mi je bilo pri sron. Nemir in zopet nemir me je spreletaval, čim bolj sem korakal naprej. Prišla sva na vrh. Groblja nam je zastavila pot. Počitka nisva iskala. Šla sva tak«,j dalje, da bi videla, kako je s svetiščem. Glavna vrata niso bila dostopna. Stranska tudi ne. Ostala je še ena pot: skozi samostan v cerkev. Samostan! Pričel sem gledati razdejanje na lastne oči. To ni več samostan, to je groblja, to so razvaline. Strehe in podstrešja ni več; ni ve« drugega nadstropja; razbito je prvo n-dstropljo in podrtija gie na mnogih straneh globoko do tf.l. Le goli zidovi Štrle proti nebu, med njimi pa tramovi, razbita okna, sobna oprava, vse pomešano 8 stenskim oroe' ;m, z opek'» in kameni in kamenjam. Stene na južni strani kažejo ogromne luknje. Ta so vdarjale granate ter povzro ale odprtine in razpoke v zidovih. Kjer so kafea vrata, so več ali manj odprta. Zračili pritisk je tolik, ko granate razpočijo, da gre vse v Dližiai se svojega še tako trdnega mosta Stopnice, ki vodijo iz pritličja višje, so deloma popolnoma razrušene, ker je ob zid v njih neposrednem sosestvu psdla granata. Treba biti zelo oprezen, ko greš navzgor; le malo bolj trd korak, in stopnice se zrušijo. Prostori v pritličju, kjer so bila v samostanu drugače prenočišč« aa romarje, niso deloma nič drugega kot podredja. Vsdi se, da so granate s svojo neizmerno silo udarjale A m Stran SL „8I0VENSB1 GOSPODJR." 22. julija 181& na nekaterih mestih preko celega posJepja do podzemlja ca severni strani, kjer so vse zdrobile. Tu se poznajo tudi sledovi požara. Kakor bi sovražnik pred našimi očmi srce trgal i« |>ts ljubljenega bitja tako je bilo vBom, ki so gledali na S?. Goro, ko jo je uničeval požar. Pomagati pa niso mogli. Plameni so švig4i iz globokega dima, ki se je kakor draga gor* vzdigoval nad svetiščem, risoko v mrak in temno noč, edini plameni na G«riškem aa kresno noč. Daleč povsod so oznanjali nesrečo, ki je s svetiščem nadela celo budstvo. Torka so javljali nekdaj kresovi po gorah; tudi plamen na Sv. Gori je javljal Turka, ki nas tolovajsko napada in nam končuje naše svetišče. Eoke so stiskali ljudje, polni svetega srda nad L«hom in eno željo so imeli v naj bi Bog nničii vse nj ri tem že znano moje ime. To mislim, da ni v sramoto našega mariborskega ,*Orla." N i me sram,pred marsikaterim uplivnim častnikom priznati, da sem „¡O r e 1", in to s posebnim ponosom, da sem bil v odboru organizacije, katera /je spočetka vojske, kakor vse slovensko, bila preganjana. Srečal sem mnogo „Orlov" iz Kranjske in Štajerske, veliko je odlikovanih, mnogo sedaj že mrtvih. Najjudanejše pozdrave! Brat pokoplje brata na bojišču. Vojak Anton Ogrizek na severnem bojišču, iz Zatoličja pri Št. Janžu na Drav. polju doma, piše dna 28. junija svojim starišem, kako je pokopal svojega brata: Dragi stariši I Zelo težko in z žalostnim srcem Vam pišem, ker ne vem, kaj bi si začel od velike žalosti. Mislil sem si, da bi Vam še ne naznanil te žalostne novice. Pa kaj hočem! Zvedeli boste itak in da mu ne bodete več pisali, Vam naznanjam, da je V^š sin Jakob padel. Ko sem Vam večkrat pisal, pa sem Vata navadno naznanil, da sva še z Jiakobom skupaj in da sva še zdrava. A sedaj nisva, več skupaj, ker on se je že ločil od mene in tudi od — sveta! Sel je v večnost in mislim, da je šel k Bogu, saj pravijo: „Kadar je viojska, se nebesa polnijo." — Ljubi oče, mati in Micka! Ne ustrašite se preveč in preveč ne žalujte po Vašem sinu Jalketu. Umrl ia dne 25. junija zjutraj, ko je solnce izhajalo. Bil sem še ob zadnji uri pri njem in sva še govorila. A ne morem Vam \^eč pisati o tem. Molite zanj in tudi za me. Da bi le mene Bog ohranil. F^ejmite srčne pozdrave od Vašega sina Antona. Dne 2&. junija pa piše: Kakor sem Vam včeraj pisal, je Jaka mrtev. Naznanim Vam, da smo ga mi saniteci pokopali in smo mu tudi naredili križ z lepim napisom na grob. Pokopan je tukaj na veliki in lepi njivi, okoli 200 metrov od ruske meje na naši zemlji. Dobil je kos šrapnela v glavo in je takoj izdihnil svojo dušo. Rečem Vam, da je njegova duša srečna, kar se mi zdi, da se je že par dni pripravljal na smrt. Dragi stariS, ali ni to čudež! Brat pokoplje brata nabojnem polju. Pa naj bo! Bog že tako hoče. Božja volja se naj zgodi! Kako sem v Galiciji kruh pekel. Martin Cesuifc, doma od Sv. Vida pri Ptuju piša dne 18. jiaiij* svojim domačim s severnega bojišča : Dragi domači! Vi si pač menda mislite: „Ti pač im*š zlati čas, da vedno pišeš domov." R«s je tako. čez dan ležimo v naših postojankah in prodajamo zlati Čas, da me že včasih vse boii od samega iežanjs, po noči pa ču-jemo ie stražime po vrati, da ja nebi sovražni stric kjq proti ram primahal in nas s sviiiSecksuni pozdravil. Pa tega ■i sovražni stric ne upa v?č, ker smo mu že pešteno plačali njegovo predrznost in zdaj ga pa ženemo vedno nazfj in kar pri belem dnevu jo mahnemo za njim. Kadar se pa ustavimo, se v zemljo zarijemo in Ris naaa ne more do živega. Na desni strani naše bojne črte so ga že pognali čez mejo v njegovo deželo. Prebl. Devica Marija nam izprosi pri ljubiun Bogu milost, da bi g* še na levi bojti črti psgaali ia potem bo pa pete odbrusil na svojo zemljo! Le prosimo vsi preblaženo Devico Marijo, da bi pri Bogu izprosila zmago avstrijskemu orožju ter varovala uboge vojake hudega. Zakaj, kdor v Marijo in Boga zaupa, še nikdar ni bil zapaičen. Ko smo se pomikali napraj, smo prišli v neko vas, iz kater« so prebivalci zbežali pred sovražnikom. Šli smo vizitirat zapuščene koče in smo našli marsikaj za pod zob. Eni so takoj mahnili po kurah in po pujskih, jih oskubili pa kuhali in pekli, j»i sem se pa b«Ij pošleao držal, pa sem bil zadovoljen s krompirjem, zeljem in fižolom, samo da sem kil sit. Tudi zrnja smo tu pa tam našli: koruza, pšsnlco, ječmen. Tuhtali smo, kako to zamleti, ko ni žrmlj. Pa fimeli smo srečo, naili smo stare šamigave žrmlje in fantje so kamea malo spoklepali in začeli smo mleti, da je bilo veselje. Kuhali smo si žganjce. Povem Vam, da ko sem si korazo in ječmen skupej zcalttl in si prvokrat po dolgem časa žganjce »kuhal in od tovarišev dobil špeh ia so), da si m zabelil in solil, da mi je bolj teknilo kakor najboljši fareš, ki smo ga doma imeli V tistem kraju nam je šlo tako dobro, da bi se bili skoro malo prevzeli. Dr« g. krat sva šla z< pel s tovarišem viiitirat, pa malo boj v stran. Našla sva v neki koči pon* nčke zame^ene^a testa, ki ježu vso kipelo. Kaj zdaj V Hitro sva za i urila peč. (Jinil sem si roke, vzel drngo krn ¿Ko in šel krnha ven plat. Tedaj pa je prišel delec p& je ta o hitel vodo na cgenj polivat ker se j* bal, d» ne bi midva koče zažgala. Tolažila sva ga, da ne Ho nič hudrga. Tedaj sem hitro p>ka zal svojo umetnost, da mam krah peči. Tovariš je držal potreni lopar jaz sem pa testo vsipaval na lopar, malo po maral in hajdi ž njim v pe^. Pa lej g. šmenta! V peči ni bilo več prostora ko za tri kolače, in za tri kolače ta mika obdržala. Ko sera prinesel kruh k tov»mš:m, sem seveda skoraj vse razdelil. Smešno se vam mogoče zdi to moje »pravilo, pa nam p ide vse prav. Ljubi Bog veduo za nas skrbi, pa tudi g. poročnik kot stotnijsfci poveijdk vrlo *a nas skrbi. Kupi nam kar celega pujska in ga raz deli mod moštvo. Tako nam čas hitro beži, skoro bo ža poletje minilo, prišla bo jesen, a mi pau o, da nomo do tačas pokončali sovražno moč. Prosimo ljubega Boga, da bi že skoraj uiirn č-s do^fgli. Vem, da vas doma delo. •« li posebna zdaj ko ste sami, pa jaz Vam ne morem pomagati. Oj, jaz pa upanje imam, da pridem zopet enkrat k Vam. Mnogo pozdravov! (Nadaljevanje pisem na 7. strani.) Naše in nemške čete prodirajo vedno dalje v rusko ozem Ije. — N; ši zavzeli rusko mesto Kadoiu Avstrijci in Nemci se bližajo Varšavi. — Hindenburg prodira na severu, — Zadnje dni ujetih nad 40.000 Rusov. Maribor, 21. julija. Rusi so zadnje tedne imeli dovolj prilike, da so se prepričali o resničnosti izrekla, ki praivi, da ie — sreča opoteča. V ogromni premoči so navalili na Galicijo, zasedli velik del te dežele ter so se kazali, kakor da ostanejo za vedno njeni gospodarji. Toda naše armade se vrgle Ruse s Karpatov, potem korakoma iz Galicije in jih sedaj nevzdržno zasledujejo že globoko v Rusijo. Vojni položaj na severnem bojišču je v tem hipu ta-le: VBufeovini obbesarahski meji in ob D n j e s t r u se vršijo neprestani boji.Naši so na nekaterih mestih že prodrli na severni breg relqe Dnje-str in držijo te postojanke kljub srditim ruskim na-padom: 'Ob 231 o t i Lipi vlada mir, katerega včasih prekine topovski boj. 'Med rekama Bug in V i s 1 o se na ruskih tleh južno od L u b 1 i n a bije velika odločilna bilka. Naši so tukaj že zavreli in obdržali v svoji oblasti važni mesti Krasni k in Krasnostaw. Razdalja, ki loči naše armade od mest Cholm Cblizu reke Bug) in L u b 1 i n (ti dve mesti nista trdnjavi), je vsako uro manjša. Za(vezniške armade že dosezajo s topovskimi streli železnico, ki veže obe 2 mesti. Nemška kavalerija pa je blizu mesta Cholma pirodrla že do te železnice. Pri S o k a 1 u (mesto ob reki Bug na sevjernem koncu Galicije) prodirajo avstrijsko čete kot desno krilo zavezniških armad med Vislo in Bugom vedno dalje proti severu, oziroma se-veroizhodu. Rusi se umikajo, da se tako izognejo — preteči jim obkolitvi. Na zahodni s t r a n i V i s 1 e se Rusi krčevito branijo. A ruski odpor proti napadalni sili avstrijskih in nemških čet ne izda mnogo. Avjstrijske čete so po srditih bojih dne 20. julija zavzelo rusKO-poljsko mesto R a d o m (ob železnicji Kielce—Ivajngo-r>od) in se približujejo ruaki trdnjavi IviaJngorod ob Visli. Pa ne samo Ivangorodu, temveč tud/i Varšavi preti nevarnost. Zavezniške armade se namreč dan za dnevom pomikajo bližje proti glavnemu mestu Ru-sko-Poljske — Varšavi. Rusi se južno in zahodno od tega mesta umikajo pred prodirajoče nemško armado in so že svoje utrjene postojanke ob Ravlki in Bzuri, ki se iztekja v Vislo, zapustili. Kolika je nevarnost, ki preti Varšavi, se vidi izi tega, da so Nemci na južni in zahodni strani Varšave zasedli že dve važni mesti pred Varšavo, in sicer G r o j e c na jugu in na zapadu B 1 o n i e, ki leži 25 km pred Varšavo. Talko se bode torej začelo z obkolitvi,j o Varšavo in njenih trdnjav. Mesto je zelo močno utrjeno. Zato je pričakovati prihodlnje dni na tem važnem prostoru zelo srdite boje, Rusi V (a r š a v! o že delj Časa izpraznjjujejo. Tudi od severa se pogibelj približuje za Varšavo. yr¡ukaj je namreč dosegel maršal Hindlenburg zadnje dni preteklega tedna velikje uspehe. Zasedel je s svojimi četia(im zopet mesto P r a ¡s¡ n y s z (kakih 90 km zračne črte severno od Varšave) in pritiska sedaij Ruse k reki Narew (pritok Buga, predno se ta izteka v Vislo). Nemci stojijo že ob spodnjem toka reke W i k r a, severozahodno od trdnjave Novogeor-giewslk, ki leži v kotu, kjer se Bug izteka v Vislo, .— nadalje pred trdnjavo Ostrolenka (ob N'arewu, izhodno od Prasnysza) in pred mestom N o w o g o -r o !d (severoizhodno odi Ostrolenke). Ce pogledamo zemljevid, opazimo, rta se polkrog, ki ga tvarjajo zavezniške čete, vedno bolj bliža in zgrinja proti Varšavi. Dalje proti severu, posebno pa v K u r 1 a n d i-j i (ruska pokrajina ob Izhodnem morju) Nemci prodirajo vedno dalje v ruskio ozemlje in stojijo že kakih 20 km pred važnim mestom 'Mita v'jai. Cilj nemškega prodiranja na tem prostoru je mesto Riga, ki bi ga radi dobili ¡v svoje roke, da s tem iztrgajo Rusom važni morski zaliv pri Rigi. Zadnji čas so avstrijske in nemške čete ujele na celi bojni črti 4 0.0 0 0 do 6 0.0 0 0 Ru s o v; zaplenile velijo strojnih1 pu^k in tudi nekaj topov. V Izhodni Galiciji. Položaj v Izhodni Galiciji je nespremenjen. Na meji med Bukovino in Beisarabijo je bila napadena 1 ruska brigada,, katero so naši razpršili. Kakor se u-radno poroča, so ob spodnjem toku Dnjestra pritegnili Rusi velika ojačenja in so skušali iztrgati našim četam postojanke, katere so zavzele na levem bregu Dnjestra. Vsi ruski napori so pa bili brezuspešni in postojanke so ostale v naši oblasti. Razvili so se hudi artilerijski boji. Boji v Besarabiji. Na besa\rabski bojni črti so napravili Rusi v zadnjih štirih nočeh večje napade. Navadno so trajali ti napadi od 9. ure do 12. ure po noči. Ruskemu oddelku se je posrečilo razdreti na nekem mestu naše ograje iz bocleče žice in udireti do naših strelskih jafrkov. Toda naše čete so ujele vse Ruse in vsi njihovi napadi so bili redno odbiti. Rusija v obupnem položaju. Iz Kodanja se poroča: Rusija je sicer podpisala! pogodbo, da ne sklene posebnega mirti; toda zgodovini so znani slučaji, da se tudi sklenjeni in podpisane pogodbe in obveznosti niso držale. Rusija se nahaja v obupnem položaju. Brezuspešni bo.|i zaveznic pred Dardanelami, nečuveno počasna ofenziva Francozov in nezmožnost Angležev, da bi mogli nadomestiti svoje izgube, vse to nalaga na ruske rame vse grozote te nesrečne vojske. To razpoloženje v Rusiji se izraža vedno manjšo previdnostjo, kajti rus^a cenzura izgublja polagoma vajeti nad ruskim časopisjem. Rusija si bode raje izbrala najmanjše zlo in bo sklenila) poseben mir, nego da jo vržejo dogodWi popolnoma ob tla. Pri Gorici se bije nova krvava bitka. — Italijanski napadi na celi bojni črti odbiti. — Naš torpedni čoln potopil italijansko bojno ladjo „Giuseppe Garibaldi". Maribor, 21. julija. Na Goriškem se je začela zadnji pondeljek dne 19. t. m. zopet velika bitka med Italijani in našimi. V pondeljek in torek so naši odbili na celi črti vse italijanske napade ter jim prizadjali velikanske izgube. Kako je bilo danes v sredo, še ni- mamo uradnega poročila, a imeli ga bomo že jutri zjutraj ter ga priobčili med najnovejšimi vestmi. Glej torej najnovejša! O dogodkih v pondeljek pravi uradno poročilo : «Zgodaj zjotraj je otvorila italijanska artilerija vseh kalibrov proti robu Doberdobske planote in proti goriškemu mostišču ogenj, ki se je povečal opo!dne do največje ljutosti. Zeb močna pehota je nalo pričela napad na ves rob visoke planote. V trdovratnih, iudi po noči trajajoč h bojih, ki so se večkrat razvili v ročni metež se je posrečilo našim četam, da so Italijane, ki so dosegli mestoma naše najsprednejše jarke, povsod vrgle naraj. Naši mož-narji so prisil Ii pet težkih bate^-j da i o merale u-molkn ti.« O d godkih v torek (20. t. m.) pa se uradno poroča: Bitka pri Gorici se nadaljuje. Italijanski napadi ki se < b ač jo z veliko srditostjo tudi proti goriškemu obmostju. prejšnji dan in v noči na danes zopet n so imeli nikakih uspehov. Ko so Italijani do poldneva n cčio obstreljevali z artilerijo Ko--ško obmostje, je 11. italjanska infanterijska divizija sačeli napadati s pijanimi vojaki naže postojanke pri Podgori. Sovražnik je na nekaterih mes'ih udri v naše postojanke, a je bil zopet vržen n.izaj. Ko j je imelo, vse, moški in ženske, konji, kokoši, piščeta, vozovi in posode, vse je imelo le eno željoproč, proč od nevarneg>a kraja! V par trenutkih je bilo tudi v resnici vse proč. Trg je bil prazen vseh onih, ki so mogli pete odnesti, ali vsaj biti od drugih odnešeni. Ostale so samo mize, na njih kupi sadja in zelenjave, po tleh mešainica različnega prodajnega Ula/ga, povsod pa nered. Bilo je prav tako, kiakor da bi granata udarila, dasi ni udarila. Kjer je bil drugače največji šum innajtveč klepetanja — je zavladala sedaj popolna grobna tišina, Srapneli znajo res učinkovati! Ko se je zdelo, da Šrapnelov ne Jlbde več, so se zopet prikazala prva živa bitja. Najprej je prišla branjevka. Počasi in plaho je pokazala izza kota — najprej svojo glavo, potem ostali život, potem pa še noge, v'In sedaj je tekla ikjar je mogja; prišla je na trg, se sklonila, pod mizo, potegnila ven svoje kokoši in bežala z njimi, da so uboge živialice kričale, ¡kot bi bile obsedene. Vzgled naše branjevke je tudi druge opogumil. Prihajali so tudi z vozovi, a zginjali zopet, kakor da bi jim bili Šrapneli za pejtajmi. Vrnilo se je življenje sicer na trg, tudi red se je spet povrnil, a manjkala je tista živahna nestkrbnost, ki je vsakemu trgu tako bistveno lastna. Italijani pri Gorici ne bodo prodrli naših postojank. Ivan ;Mermolja; načelnik krompirjeve zadruge za goriško okolico, nam piše dne 16. julija iz Vrtojbe pri Gorici o bojih, ki divjajo sedaj v ozemlju Gorice: Jugozahodno od Gorice je noč in dan italijanska kanona'da. Italijani z brezštevilnimi streli napar dajo naše navadne postojanke. Naši mnogo ne odgovarjajo, razun na večer z navadnimi in strojnimi puškami in sicer najbolj tedaj, ko se polentarji približajo našim žičnatim ograjam. Sicer so pa Italijani že obupani. Ko dobijo povelje za prodiranje, pa odgovarjajo častnikom: „¡La vadi lei prima signor!," (Le pojdite Vi gospod naprej !) Vojaki, Iki se borijo o-krog Ralvarije, pravijo, da Italijani, posebno mlajši, kadar naši krepko odgovarjajo italijanskim strelom, obupno kličejo: „,0 Dio, o mama mia, ainto, ainto!" (lO Bog, o mama moja, pomagajte, pomagajte!) Naši domačini (civilni ljudje) so malo preveč srčni. Žal jim je lepih poljskih pridelkov, pa. jih kar kradejo izpod granat.1 M ar sildi o plača, to predrznost z življenjem. Včeraj je ubilo člana odbora naše zar druge, Franca Zavadlav iz St. Andraža. Krompir še vedno pošiljamo na Dunaj in sicer do deset Viagonov dnevno. Italijani so res reveži, ker niso mogli tega preprečiti. Prepričan sem, cja Italijani pri Gorici no bodo predrli naših postojank. Ljudstvo s!ov;enskie narodnosti noče zapustiti rodne grude, dasiravno padajo sovražne krogle na njih zemljo in rušijo naša do-movja . . . Italijanski podaniki v Gorici. Italijanskih podanikov v Gorici je bilo precej. To se je videlo zlasti, ko so odhajali domovi še pred vojno. V raznih obrtih so bili zakopani in dobro se jim je goldilo. Magistrat kot obrtna oblast jim je šel na roko, Slovencem pa nagajal in delal škodo, kjer je le mogel. Ko je izbruhnila vojskla, so šli kar po vrsti, nekateri prav dobro založeni z denarjem. Pro-sluli goriški Lah Brezina jo je potegnil čez Mutajun, namesto da bi bil pošteno oblekel avstrijsko vojaško suknjo. Kavarnlair v „Cale Nazionale" v Gosposki u-lici si je napravil veliko premoženje, katero je odnesel seboj. In koliko je zaslužil slovenskega denarja! Naši gorjani so se tam ustavljali in puščali največkrat preveč denarja „regnicolu", ki drugače za nje ni imel lepe besede in se mu ni zdelo vredno, priučiti se slovenščine. Tam pa so se shajali tudi razni „.prijatelji" Slovencev. V vseh obrtih so bili zastopani in Še tisti sejmarski kričač, ki se je drl na Travniku sredi kmečk|ih ljudi, in prodajal „dobra blaga", je bil „¡regnicolo." Tisočake je prihranil in šel z njimi v blaženo Italijo. — Po vojski bo v tem oziru pač malce drugače. Bovec, Predli, Rabel in Naborjet. „Berliner Tiageblatt" ima iz vojnodopisnega u-rada dne 15. t. m. sledeče: Italijani ponavljajo svoja netočna poročila. In tako je izmišljena vest, da so zaporni torti nia Predi-lu, v Rablju, v N.aborjetu in Boycu razbiti. Kljub 7-tedenskem naporu in kljub tteinu, da so na| teh mestih zbrali prvovrstne čete^ in težko artilerijo, vendar se niso približali svojemu cilju. Vojna podvzetja proti tej fronti so se začela dne 2o>. maja. Prva granata je padla v, bližini predilske poti. Od tedaj neprestano obstreljujejo Predil. Na laškfi ogenj je odgovorila utrdba v Rablju in dognala, da so se Lalii u- I gnjezdili na sedlu Nevea, odkjer so streljali z gorskimi topovi na trdnjavo. Pa kmalu so svoje topove u-maknili. Istočasno so Lahi napravili sunek proti Na- borjetu, ki je bil ravno tako odbit. Dne 12. junija so zbrali večje sile južno od Bovca. Proti Naborjetu niso potisnili sapio možnarjev, ampak tudi ladijske topove. Do začetka julija je sovrainik nastreijal že o-gromno množino težkih granat, vendar ni mogel podreti utrdbe Hensel, ki tudi še zdaj vedno odgovarja, kakor sem se sam prepričal. Vsi junaški bra.niie-lji utrdbe Hensel so bili odlikovani. (Tudi Predil, na katerega streljajo neprestlano s topovi najtežjega kalibra, še vedno odgovarja z ognjem. Laška artilerija je na tej fronti delovala proti nekaterim ciljem. Rabel in Predil sta dobila tuintam kako granato v dar. Uspeh vseh teh bojev je ta, dia so vse zaporne utrdbe še sposobne za boj in da odgovarjajo z ognjem. Proti koncu junija je nastopila tudi laška pehota. V ozemlju Krna južno od Boyca se vrše manjše in večje praske, ki še trajajo nadalje. Tuintam napadejo Italijani z veliko premočjo in pošljejo na razmeroma majhen prostor znatne sile, med njimi šteivilne bataljone alpinov. Za zanos lašikje ofenzive je značilno, da zaiJaj za svojimi postojankami kopljejo strelske jtar-ke in gradijo žične ovire, kakor dja bi se bali naše ofenzive. Sovražnik ima izredno velike izgube. Ujetniki in dezerterji povedo, da so mislili, da bodo mirno zasedli na podlagi diploma,tičnih: pogajanj odstopljeno ozemlje. To so jim pravili in zato jih je globoko pretreslo, ko so nepričakovano zašli v ta peklenski ogenj. * * # Italijanska križarka „Giuseppe Garibaldi" potopljena. Dne 18, julija zjutraj se je pojavilo 8 italijans-kin križarkl in 12 torpedov® pred Dubrovnikom in je obstreljevalo kolodvor v Gružu in višino pri Cavtatu. Oddale so okrog 1000 strelov. Nekaj zasebnih hiš je bilo lahko poškodovanih. Ubit ni bil nihče in tudi ne ranjen. Ob %6, url zjutraj je niaš podmorski čoln zar del s torpednim strelom italijansko oklopno križarko „Giuseppe Garibaldi"1, ki se je tudi udeležila obstreljevanja, in jo potopil. Križarka se je tekom 15 minut potopila. m • * Potopljen'a križarka ^Giuseppe Garibaldi" je bila zgrajena leta 1890. Dolga je bila 111, široka pa 18 metrov. Oborožena je bila s 44 topovi. Vozila je pa z brzino 20 milj na uro. Njena posadka, je štela 555 mož. Italijanska vojna mornarioa ima sedaj le še 6 oklopnih križark, ki so sposobne, za pomorsko bitko na odprtem morjju'. Značilno je, da si italijanska vlada ne upa pravilno objaviti svojih izgub na morju, ker se boji nevolje med ljudstvom in tudi nemirov, za katere so Italijani kmalu pripravljeni. f— T—. Italijanska prismojenost. Italijanski kralj je imenoval v Trstu rojenega žida Biirzela, ki je zaradi veleizdjaijlalstva moral v I-talijo in se tam prekrstil v Barzilai-a),' za ministra „„nerešenih" Italijanov, Govorica,, 'd|a je italijanski kralj prismojen, se torej uresničuje, Nov namestnik v Galiciji. Dosedanji gališki namestnik dr. Korytowski je odstopil in na njegovo mesto je imenovan infanterij-ski general Hermlan pl. Colard c. kr. namestnikom. Da se je vlada odločila za generala, razlaga s tem, da je po zopetni pridobitvi Galicije potrebna vojaška oseba, ki pa je odgovorna ministrsflvom. Z Balkana. Zelo težko je, točno poročati o balkanskih državah, ker se položaj zairadi njihovega cincanja in prerai&unjevanja neprestano spreminja. V trenotku je položaj tak: Rumunija in Bolgarija opazujeta z na-: peto pozornostjo dogodke na ruskem bojišču. Ker se ti dogodki za nJas ugodno razvijajo; se nam od Ru-munije ni ničesar bati. Se manj seveda, od strani Bolgarije, M si skuša za vse slučaje s ppgtodbami1 zavarovati svoj hrbet proti Rumuniji in Turčiji. Na Grškem počiva politika, ker še kralj ni ozdravel, čeravno je izven nevarnosti. Ni gotovo, da bo te dni sklican državni zbor, ampak mogoče Šele mesca avgusta. Na Grškem je jaVno mnenje proti Angleški, ki ovira prosti promet grških trgovskih ladij, in pro- : ti Italiji, ki ji ppstajja nlajdležna v Albaniji. S Crnegore ni nič drugega novega, nego da je kralj Nikita naznanil novo prodiranje proti Avstriji. Beseda je velika, a dejanja, se nihče ne boji. Srbi pa imajo sjmolo z Albanijo. Rusija pritiska nanje, da v Albaniji ne dela|jo napotja Italijanom. Pravi se c§lo, a ni potrjeno, da so se morali Srbi umakniti iz Dra-č'a- Zdravstvene razmere v Srbiji so se baje znatno zboljšale. Stavka angleških rudarjev. Na Angleškem je začelo v premogokopih stavkati nad 200.000 delavcev. Gre se za ppvišjanje mezde, Stavka bo seveda uplivala tudi na izdelovanje — vojnih potrebščin. Za vojno navdušeni Angleži imenujejo stavko izdajalstvo. Prebiranje 43- do 50letnih* Tz Dunaja se dne 17. julijla uradno poroča: Kakor izvemo, se bo vršilo prebiranje Črnovoj-niških zavezancev letnikov 1865 do 1872, nadalje o-nih v letih 1873 in 1874 rojenih, ki so bili predčasno iz črno/vojniške službe odpuščeni, v času od 29. julija do 30. septembra. K prebiranju morajo iti črnovojniki s tistimi otn Činami, kjer so se svoj čas oglasili. Izvzeti so pri teh prebiranjih tisti črnovojniški zavezanci, kaitere zadene kaka v tozadevnem razglasu o prebiranju o-menjena izjema, n. pr. med drugimi zdravniki, nadalje tisti v Î. 1872 rojeni, ki so že služili pri vojaštvu in so pravilno oproščeni vojaške službe. K prebiranju morajo priti vsi, taki, ki so nekdaj Služili, ali ne, in Ki so se glasom izdanih določil morali zglasiti k prebiranju. Vpoklicani pa bodo v službovanje za sposobne spoznani črnovojniki še le v poznejšem času. Razne novice. * Stiridesetletnica mašništva prem. g. knezoškofa. Kn.-šk. lavjanftinski stolni kajpitelj v Maribor ru je poslal z ozirom na petini^vajsetletnica Škofovan-ja našega prem. g. knezošlkjofa mnolgoč. dekanijskim uradom okrožnico, v kateri je v jedrnatih besedah o-pisano blagonosno delovanje nagega Nadpiastirja ter razloženo, kakšne slovesnosti so bile namenjene povodom petindvajsetletnice. Ker pa so radi vojske na željo prevzv. g. knezoškofa bile vse slovesnosti odpovedane, za to poživlja p reč. kajpitelj, da slavijo škofijam v tihi in pobožni molitvi letos Vsaj štiridesetlet-nico mašništva svojega Nadpastirja,. Okrožnica pravi doslovno: Ker so bile slovesnosti za škofijsko pet-indvajsetletnico lansko leto preložene na ugodnejši čas, je prosil kjn.ršk. stolni kapitelj dne 19. aprila t. 1.' prem. g. knezoškofa, naj bi milostno dovolili, da se za leto 1914 nameravana svečanost sme p raz no var ti letos in sicer dne 25. julija, ko poteče 40 let, kar so Prevzvišeni prejeli iz rok Svojega predniklaj na škofijski stolici zakrament sv., magnij&kega posvečen-ja, Prerailostni vladika so naročili, '¿a izostanejo z ozirom na čas grozne vojske vse slovesnosti. Ko pa je Njih prosil k. 280 K, izjemoma 290 do 300 K; mlade svinje 400 do 420 K„ debele svinje 390 do 400 K, srednje debele >— do — K, mesne svinje 400 do 410 K; ovce 220 do 260 K. (Pri goVeji živini veljajo oene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah n ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: slaidko 9 do 10.50 K, kislo 8.- do 9.-. slama 5.- do 7.50 K; pšenioa 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 40, kroso 50 K, oves 27.30 K, ajde 60 K, fižol 90 do 100 K, grašica 180 K do 200 K, leča 200 K, proseno pšeno 120 do 144 K, pšenični zdrob 120 K. koruzni zdrob 84 do 88 K, ržena moka .... K, psenična moka št. 0 ...... do ...... K, §t. 4 ... do ... K, št. 6 (črna) ... do .... K (100 kg). Jajca komad 14 do 16 v, kjrompir 20 do 40 v 1 kg« mleko 30 do 35 v liter, * Naši zakladi. Les< posebno stafvibeni, postiaja vedno dražji. Pomanjkanje desk pa/ je itak že zelo ob- čutno. V Nemčiji je v tem oziru še hujše. Lastniki gozdov, čuvajte svoje zaklade in ne prodajajte lesa za slepo ceno ljud'em, ki bi se raidi sedaj okoristili na vaš račun. * Oddaja vojaških konj. Mnogi kmetje nas vprašajo, kje in ped k: kšnimi pogoji bi Be dobili vojaški konji, ki so nesposobni za armado, a bi se še za kmečka o-pravila lahko rabili. Mi smo se o zadevi poučili ter smo izvedeli, da Be je za nakup takih konj treba obrniti na c. k. štajersko kmetijsko družbo v Gradcu * Dobava otrobov. Štajerska namestnija nam naznanja, da ae morajo živinorejci glede dobave otrobov obra čati odslej na Zveio gospodarskih zadrug za Štajersko v Eggenbergu pri Graden. Zveza irda potem živinorejcem nakaznico za otrobe, in sicer z navedbo naslova mlina pri katerem se dobijo otrobi. Črna otrobov je določena na 17 K 35 v za 100 kg t rez vreos. Otrobi niso samo pšenični, ampak od vseh vrst žita. * Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu se je prodajal oiir. kupoval tuj hmelj po 30 do 70 kron za 50 kilogramov. V hmeljskfm okolišu v Žatcu cpliva suša zelo neugodno na razvoj hmeljskih nasadov, ki so začeli vsled tega močno hirati. Nasadi pos'ajajo rumeni. Tudi razni mrčfs je začel občutno škodovati hmeljskim nasadom. Na Ogrskem se o beta letos bogata hmeljska letina. * Regulacija Mislinje. , 'Okrajni glavar baron Neugebauer in načelnik okrajnega zastopa g. Günther sta se z vfeo vnemo poprijela za Mislinjsko dolino toliko važne uravnave Mislinje. Poslaneo deželni odbornik dr. K, Verstovišek se je večkrat peljal na Dunaj, da bi za to podjetje dobil primernih sredstev. Njegovi trdni volji se je posrečilo, da je vladi že obljubila kljub vojske izplačati 50%, to je približno SO tisoč kron. Tudi v Gradcu ni miroval poslanec in je dosegel, da je dežela tudi sklenila "djati 48.000 K. Ce ne bode izvanrefänih ovir, se boSe pričelo z uravnavo roke v kratkem času. To podjetje bode za celo dolino velike koristi, ker dela Mislinja vsa*o leto neizmerno veliko škode. Vožnja po železnici. Dosedaj. se je za vožnjo po železnici od Maribora proti jugu zahtev)alo, 3a si je vsak na mariborsikem glavarstvu oskrbel prehodni list (Passierschein). ,Odzdiaj naprej pa tega za Star jersko-nt treba več. Le če bi kdo se hotel peljati na Kranjsko, bi moral dobiti tak list. Kajpada je vsakemu, ki pride od drugod v Maribor, svletojvatij naj s seboj prinese kako dokazilo, da se more izkazati, — kdo da je. Maribor. Štajerska njamestnija je naznanila mestni občini, da ne more dovoliti, da bi se svinjski sejmi preložili od sobote na petek ali soboto. Rekur-zu mariborskega mestnega sveta trgovinsko ministrstvo ni ugodilo,, — Ta|ko bodo torej svinjski sejmi o-stali tudi v bodoče. * Maribor. Na živinski sejem dne 14. julija se je prignalo 17 glav drobnice (mlade živine), 12 bikov, 324 krav in 184 volov. Gena je bila za 100 kg žive teže: debeü>voli 225i—245 K, srednje debeli voli 1951—205 K, suhi 185-195 K, voli za pitanje 195-205 K; deblele k(raive 175-185 K, srednje debele 15{&—165 K, suhe 150—160 K; biki 160-170 K; dojne krave 160-170 K, breje krave 170-180 K; mlada živina 190-200 K, teleta 2.10 do 2.20 K 1 kg žive teže. -Prihodnji sejem se vrši dne 28. julija. * Maribor. Zadruga krojačev naznanja, da se bo vršila letos skušnja za krojaške učence, ki hočejo napraviti Bkušnje za krojaške pomočnike, koncem mesci julija, ali začetku mesca avgusta. Tozadovce prošnje se morajo vloživ ti pri imenovani zadrugi do 26. julija t. 1. Na pozneje do šle prošuje se ue bo oziralo. * Krčevina pri Mariboru. Dne 11. julija je u-mrla Ivana Repina, žena našega pristaja Andreja Repina, stara 62 let. N. v m. p.! — Sin pokojne, H. Repina, ki je služil pri dojmačem pešpblku in fte že začetku mobilizacije šel pod orožje, se že od 17. avgusta 1914 ni več oglasil. Neikateri vojni tovariiši pa pravijo, da je prišel v rusko ujetništvo. * Hotlnja vas. Enega - najboljših gospodarjev je izgubila naša vas. Na severnem bojišču je junaške smrti padel Franc Skodiič, po domače Mlinar, in bil dne 15. t. m. tv Malros-Vasarhely-ju na Sedmograš-kem pokopan. Bil je šele 34 let star ter zapušča ženo z dvema majhnima otročičema. Ž n jim je izgubila občina svojega večletnega odbornika, požarna bramiba svojegia folajgajnika, Posojilnica svojega* ¡vzornega Člana načelstva, tamburaški zbor svojega] izbirnega tamburaša, ter cerkveni pevski zbor svojega basista. Bil je izredno talentiran, delaven in ponižen mož, zato ga je pa tudi vse spoštovalo in ljubilo. Skodič je bil zvest naS pristaš in naročnik „.Slovenskega Gospodarja." Blagemu pokojjniku ohranimo trajen spomin, njemu pa naj bo v tujini žemljica lahka! * Sv. Barbara pri Vurbergu. Na južnem bojišču ob Soči je padel dne 1. julija ob dveh popoldne ¡Tonček Korošec iz Zimice. Služil je pri domačem pešpoltfu od 15. mafrca t. 1. Bil je na.d'epoln, priljubljen mladenič, a sedaj je laški šrapnel uničil njegovo mlaito življenje v službi za domovino. Pokopan je ob bistri Soči„ Dne 13. t, m. je pa umrl v ljubljanski bolnišnici njegov sosed in tovariš iz mladosti, blagi Ljudevit Kamler. Naj počivata v miru med svojimi zvestimi sobojevniki-junaki! * Jarenina. Drozg Janez iz PoličMega Vrha je odšel na vojsko (eine 27. julija 1914. Stooraj je preteklo že leto dni, a ni bilo še nobenega glasu od njega. Bil je že mtjd, mrtve štet» Ljubi Bog pa je uslišal gorečo molitve njegovih domačih. Dne 17. ..julija 1915 je pa prišla naenkrat od njega dopisnica iz Rusije, v kateri piše: „Preljubi stariši! V začetku Vas lepo pozdravim iz daljnega kraja. Nlaz^anjam Vam tudi, da sem še hvala Bogu zdrav. Ce bo božja volja, pa se bomo enkrat še Videli. Pozdr,a,vim sestre, sosede in vse druge znance! Srčen pozdrav od Vajšega sina Janeza v Rusiji," — Veselja njegovih starišev in sester, ko so dobili to poročilo, ni mogoče popisati. * Slovenske gorice. Dne 14. julija so ocf jugo-zapada na Sv. Trojico pridrveli nič dobrega obetajoči oblaki. Kmalu se je iz njih. vsula med gromom in hudim nalivom toča. Napravila je nekaj škpde, a ne znatne. * Cmurek. V pondeljek di.e 19. julija je umrl t. kaj-šiji usnjar m posestnik Alojz Tenčert, star 75 let. * Domova Tukajšnji graščak je dobil za opravljanje poljskega dela večje število ujetnikov-Rusov. Ujetniki-delavci stanujejo v tukajšnjem šolskem poslopju. Š lski pouk je radi tega ustavljen. * Podlehnik. Posestniku in vozniku Mihaelu Rozman je padel konj, vreden 1400 K. * Sv. Marjeta na Dramskem polju. Naš prijatelj Anton Fric nam piše z italijanskega bojišča, da se slovenski fantje in možje, lam prav dobro počutijo,, Fric je že pred vojsko pomagal ob Soči delati okope in obrambne priprave in pravi, da so naše utrdbe tako dobre, Sa se po sodbi častnikbv ni bati, da bi Lah udri čez našo bojno črto. Fric pošilja vsem naročnikom nagega „(Slovenskega, Gospodarja" iskrene pozdrave. * Šmartin na, Pohorju. Franc Kos, brat tukajšnjega trgovca, piše dne 7. julija iz severnega bojišča: Zdrav sem še. Sam Bog me varuje pred ruskimi granatami in šrapneli, ki nam jih Rus včasi pošilja. A to je le bolj po redko, ker mu primanjkuje že streliva.. Na(ši pa mu pošiljajo v pozdrav kar strel za strelom, da Rusu ni dolg ča|s. Sedaj jo bo menda že Rus kmalu pobrisal iz Galicije. Mi slovenski črno-vojnikii smo korenjaki. Zvečer se slišijo iz naših o-kopov in strelskih jarkov veseli vriski in glas slovenske pesmi doni po galiških livadajh. Poprej pa, ko bo vojske konec, pa še gremo nad: verolomne polenta rje, da še tistim damo po hrbtišču, da bodo vedeli, kaj so Avstrijci in posebej še slovenski črnovojniki. Gre mi srednje dobro, V ruskem piskru si sedaj žganjce kuham. 'Mnogo ppzdravov! * Celje. Sin tukajšnjega nižjega pošftnega u-radnika Vorbaha, Jožef Vorbiah, praporščak pri lovskem bataljonu štev. .., je v bojih "pri Doljerdobski planoti prišel v italijansko ujetništvo» * Celje. Na bojšču ob Soči je padel kot narednik bi»ši tukajšiji trgovec J. Sotter, doma iz Konjic * Petrovče. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Kaneijan 'Matevž, o katerem od dne 21, decembra 1. 1. ni bilo več nobenega glasu. G¡ovorilo se je, da ni več med živimi. A dne 15. julija pa pride pismo, ki se glasi: Ljuba, žena in hčerka! Srčno Valju pozdravim! Pisati nisem mogel boprej„ Gre nam srednje; delamo od šestih zjutraj do šestih zvečer in sicer na železnici. Zaslužimo 20 kopejk na rtau. Bog daj, da bi srečno prestali in se še enkrat zdravi \jideli. A kdaj bo vojne konec, sam Bog ve! * Ljubno v Sav. dol V sredo due 15 julija so žalostno zapeli zvonovi na L ubnem, ko so namar.ih smrt blagega mladeniča Jožefa Tesovnik, kmečkega sica, doma v Podteru. Star je bil komaj 20 let. V«i mu želimo veČDo veselje v nebesih, da bi se veselil z angelji in bi tam ž njimi večne pemii prepeval. Bog in Mar ja mu dajta uživati sveti raj! * Sv. Rok v Trbovljah. Nektiaj ¡se je obhajal slovesno pri Sv. Katarini, kakor se je reklo na Potoku sv. Rok in se je zbiralo tam ogromno ljudstva. Letos se bo ta slovesnost obhajala na. god sv. Roka začenši s svečano procesijo v Zasienlai in bo po, dokončani procesiji slovesno sv. opravilo v čast sv. Roku pri Sv. Katarini (na Potoku). * Rajhenburg. Tužno so nam zapeli zvonovi na. iian sv. Petra ter nam naznanjali vest, da je naš vrli domačin J. Pleterski, posestnikov; sin iz Anž, dne 18. julija mirno v Gospodu zaspal. Služil je pri 87. pešpolku ter se je kot trobentač in poddesetnik vneto boril na severu proti sovražniku. A sreča mu ni bila mila. V jeseni je bil prvokrat zaiiet od rusk(ega Šrapnela v desno koleno. Komaj je nekoliko ozdravel — že se je zopet pogumno pod|&l proti sovražniku. A usoda mu je bila sedaj tem, žalostnejša. Po večkratni borbi je bil dne 6. junija ort petih strelov smr(fno zadet. V bolnišnici na Ogrskem so mu odrezali desno nogo. Ves zdrobljen se je še 12 dni vil v¡ groznih bolečinah. Dne 18. junija pip je božja roka usmiljenja na,pravila konec njegovemu mlademu življenju. Rajni je bil vnet častilec Marijin, ud Marijine družbe in vrl pristaš orlovske organizacije. Kako priljubljen je bil povsod, je pričalo nebroj solz- kji je zalivalo oči vsem sorodnikom in znancem. Tebi, blagi oče, dobra mati, dragi bratje in sestre v tolažbo izrekamo odkrito sožalje. Rajnemu nepozabnemu Jožeku pa svetila večna luč in bodi mu lahka tuja zemlja! Malikamen. Dne 9. t. m. je nam/ toča uničila vse poljske pridelkle. Največ so prizadeti vinogradi, ker so za več let uničeni. Strašne Šibe, poljske ujme — reši nas o Gospod! * Št Ilj pri Velenju. Umrl je v Galiciji blagi mladenič Jakob Koren. Bil je zelo priljubljen povsod, najbolj pa med fanti. Naj mu bo tuja žemljica lahka, ker mu usoda ni namenila, da bi počival v domovini. Naša fara, čeravno ie majhna, je poslala cesarju dozdaj že 130 mož in mladeničev pod orožje. Zadnja poročila della ¥ četrtek, 22. julija. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 21. julija. Rusko bojišče. Sovražnik se je vnoviič ustavil južno od železnice, ki pelje od Cholma čez Lublin proti lwangoro-du. Kljub njegovemu trdovratnemu odporu se je posrečilo zavezniškim četam, predreti na več mestih njegove vrste. Pri Rozaini si je napravil zbor Arza, združen z nemškimi bataljoni, pot v sovražne vrste. Južno-zahodno od Biskupic so nemške Čete v noči prisilile Ruse, da so se morali umakniti. Med Bystryco in Vislo je trčila armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda na močan odpor. Na obeh straneh Borzechowa so iztrgale naše čete v srditem metežu sibirskim polkom postojanke, katere so žilavo branili. Ta armalda je ujela včeraj 30 ruskih častnikov in 6000 mož, in zaplenila 9 strojnih b u š k. Med Vislo in (Pilico se je nadaljevalo zasledovanje. Nemški domobranci so predrli severno-iznodno od Zwolena prednjo postojanko mostne utrdbe Iwan-goroda. Za postojanke, ki so v zvezi s to prednjo postojanko, se še vrši boj. V izhodnem delu Galicije pri Sokalu so zopet izbruhnili hudi boji. Ob Zloti Lipi in ob Dnjestru je položaj nespremenjen. Italijansko bojišče. Na G o r i Iš k e m so tudi včeraj Italijani svoj splošni napadi nadaljevali. Ob robu Doberdob-s k ,e gorske planote in ob obmostju pred Gorico je bitka divjala celi dan. Na večer se je sovražniku posrečilo, Sda je zavzel goro Sv. Mihaela (izhodno od Z d r a v š č i n e). Danes zjutraj je. generalmajor Boog s četatai, ki so se dosedaj še držaie v ozadju, zopet odvzel sovražniku to višino. Jugoizhodno od Zdravlščine naše čete vstrajajo z veliko žilavostjo. Napad vi bok, ki so ga izvršile naše čete z višine razvalin izhodno od Z a g r ia d a, je končno vrgel I-talijane tudi tukaj nazaj. Bežali so pod velikimi izgubami v svoja kritja. Ker so naše čete obdržale v svjojili rokah tudi ves jugozahodni rob gorske planote in so istotako krvavo odbile vse sovražne napade na g o r i 'g !kl o o b m o s t j e, niso imeli italijanski napori, kateri so jih stali ogromno žrtev, zopet nika-!kih uspehov. Na ostali primorski črti vlada razmeroma mir. Ob k o r o š k i m e j i se ni nič bistvenega dogodilo. Izhodno od Scliludertiacha (TJ i r o 1 s k o) so tri sovražni bataljoni napadli Monte Piano. Sovražni napiadi so bili odbiti. Italijani so bežali nazaj in so izgubili kaki dve tretjini svojih čet. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal Najnovejše nemško uradno poročilo. Berolin, 21. julija. Boji ob Narewu In južno od Varšave. Ob reki Na(rew proti jugu so Nemci z naskokom zavzeli močno utrdbo med predpostojankami pri Rožami (mesto ob Narewu, južno od Oslrolenk.i); pri tem so ujeli 560 Rusov in uplenili 3 strojne puš* ke. Sovražnik skuša ob tej reki se obupno zoperstav-ljati. Njegoši obupni protinapadi s četami, ki so bile zbrane od obmostij proti Rožanu, Pultusku in Novo-Georgiewu, so se izjalovili. Rusi so imeli težke izgube: 1000 ujetnikov je ostalo v nemških rokah. Ob postojankah Blonje—Grojec se je sovražnik le kratko časa držal. Prisiljen ysled nemškega pritiska," ki je naraščal od vseh strani, so Rusj začeli zapuščati svoje utrdbe zahodno od mesto Grojec in so se umaknili v izhodni smeri. Nemške čete so jih takoj zasledovale. Zapadno in izhodno od Vlsle. V zasledovanju so prišle včeraj, dne 20* julija, čete generalnega polkovnika pl. Woyrscfha, do prednje mostne postojanke južno od Iwian$oroda. V takoj-Šnjem napadu so si priborile sovražne črto pri Wla-dislawowu. iZa sosedne postojanhfe se Š9 vrši boj. Med gornjo Vislo in Bugom se jc sovražnik v-novič ustavil za boj armadam generaja-feldmaršala pl. Mackensena. Kljub trdovratnemu odporu sq udr-ie avstrijsk)o-ogrske čete pri Skrzyniecu—Niedrzwici —Mali (južno-zahodno od Lublina), nemške čete pa južno-izhodno od Piaskija in severno-izhodno od Kra-snosiawft v sovtr|ai$ne posfofamke. Napad napreduje. Potop ..Giuseppe Garibaldi". Rimski list jMossagero" poroča, da se je 500 mož potopljene italijanske oklopne križajrke „Giuseppe Garibaidi" rešilo s poveljnikom vred; kakih 100 mož pa. je prišlo ob življenje. Od Karpatov^ dojfruslo£meja Narednik Ivan Serbinek iz znan« rodoljubne družine na VrtiČah v svečiaski župniji, ki »e je i © lani udeležil prvih bojev t Galiciji, opisuje v p-smu dne 2'2. junija boje od Karpatov do rnske mej« sledeče: Dne 24. aprila sem bil nenadoma poklican k ... (poljskean) pešoolku te a par dragimi podčastniki kot tolmač 2» Slovence. Godi ae mi še dosedaj primerom» pavoljno. Slovenci, katerih sera precej tukaj našel, so večinoma Iatr jani in Kranjci. Komaj so le čakali, da pridemo tadi slovanski podčastniki; zakaj, sem takoj sprevidel Siromake j« treh» večkrat ofliočno ščititi . «g ggj PodajanTTPtokij par vrstic iz svojega d&svnika: Prišedši dne 28 aprila zopet v fronto, so bile naše postojanke še v Karpatih, a se dolgo po tem, dne 5. mala se Rus naglo umakne in mi jo naglo odkurimo za njim. Maršifatno tako do 7. maja. Našs>, stotnija je bila ravno g jrednja patrulja. Pri obronku aekiga gozda trčimo z Rusi skupaj. Artilerija jim pošlje takoj ducat granat in šrap-nelov in mi hajd n*,d sovražnika, ki pa nas ni čakal. Takoj jo j^ popihal, kaka dra bataljona, skozi gozd in mi za njim, hoteč ga ajeti. A zmotili smo se; ko prilomastimo ¡<*ozi gozd, se nam odpre prost, mnSo hribovit svet, V o*a-¿¡¡u na rišjem hriba smo pa opazili cele kolone umikajočih ga Ruaov, katere so ščitili oni, s katerimi smo se spoprijeli. Takoj nas opazi eovražna artilerija, katera nas od treh strani obdeljuje h šrapaeli, tako, kot bi siped j*rbase orehov na nas, tako, da smo metali obstati na mestu ter se kot ki-ti zariti v zemljo. ffitMjPI Prebudivši se drugo jutro, giedamo, kako se naj Rasa zopet lotimo, a glej čudo! Ne si aha ni bilo več o njem. No, iu mi seseda hajd za njim. Korakamo po neki etrmi-si, kar pride vest, da Rus čegi na nekem gozdnatem griču pred nami Takoj ae ga latimo. A predno je nastala nač, «mo «o vrag* obkolili od V3*»460 Sprejme so takoj iivežban trgovski pomoäslk in uÖ4"«c iz poBteae feiše v trgovini * mešanim blagom Franc Seršen, Ljutomer. 458 Priden kosil se takoj sprejme pri Jansen Topiak, trgovina Juriiaci pri Ptuju. 447 Kupim mali kirtetski koleselj za jednega konja. Joiei Fedran pos. Bočna p, Gornjigrad. 445 Ds&ra knharloa in varčaa gospodinja, ki služi it čez 7 let v žap-niiču ter vajena vsakega dela, Mi službo spremeniti v ¿upnišče na deieli Naslov pove upravniitvo pod št. 448. 448 Dobl5k«nossa trgovina aa deželi ▼ celjskem okraju, vrt, ki seri krog *00 m' z brajdami in sadnim drevjem, lepa hiša z trgovfkimi prostori, 8 stanovanj., magacini, svinjaki >td. Trgovski promet na leto 2S.0QQ K nnino pa še tudi več. Cena samo 12.000 K. Posestvo je zelo pripravno za zasebnike, pezionwte ali obrtnike. Pojasnil» daje le resnim knpee« uprava „Realitäten-Markt" tiraiee, Hamerlisggasse 6. (S084) Tossrje -stcpill pri moj «trn, ki je iel k vojakom. Jakob Skaza, krojač Slov. Bistrica. 427 Ktatil izveiban specerist, zrroien " ................takqj Franc Iglič v 419 obok deželnih jezikov, so sprejme pri tvrdki . Ptuju. Sprejme se ofisaeo za lecetarstvo in en hlapec pri g. Duhek, lecetac Maribor. 414 Cerkovnik in organlet — rokodelec iščem stalne službe. Naslov v uprav-ništva pod štev. 486. Kaplm malo posestvo na Štajerskem, ki ni preveč oddaljeno od farne cerkve in se lahko redi ena ali dve kravi. Ponudbe s ceno naj se pošljejo na Blomer Nežo, Št. Pavel pri Preboldu, katera i« prijaznosti pove naslov. 486 Učenca sprejme Matija Hočevar, ključavničarski mojster na Ragoznici pri Ptuju. 442 Jaisaf surova maslo, smetana. Kupujem prima sveža jajca, čajno maslo, maslo za kuho in smetano — Dopisi z navedbo cen na trgovino z jajci in maslom Tereze Hinterberger, Danaj XlI.,Schonbrunner-strasse štev. 196. 441 1 KAVf! 50°|o cenejša: Amerikanska štedilna tava, vol»* aroaatična, izdatna in štedllnu, i kg posknsna vroča 11 K franki po povzetju. Pol kilograma vele-prima najfinejši faj K 2 20 odduj-i A. Sapira, »ksport kavo In čsi» Galanta 496, Ogrsko. 278