dR. GOJKtR
Jezikoslovne malenkosti.
1. No v osi o v. nuta = goveja čreda.
V svojih izbornih leksikalnih doneskih iiatisnenih v „Letopisu slov. Matice za leto 1879 str. 118—147" piše o tej besedi Erjavec to-le: „Nuta, f. goveja čreda, rinderherde. Kameno na Soči. Stara slovenščina ima: mita f. die ochsenherde in v ruskem Novem Gradu (Novgorod) se čita o necih ulicah, imenovanih nutbnaja ulica. Miki. lex." Tako na str. 147. Najpreje mi je povedati, da nuta ni staroslovenska oblika, kajti niti Miklošič (Lex. palaeoslov. pg. 456) niti Vostokov (Slovart cerk.-slavj. ja-zyka, I. 504) ne navajata dokazil iz staroslovenskih spomenikov y.ca' t§oxrjv, ampak iz staroruskih ali tako imenovanih rusko-slo venskih. Že na drugem mestu sem se bil te besede doteknol1 ne vedoč še, da jej je tudi v no vej slovenščini spomin ostal. Da bi mi bilo Erjavčevo sporočilo že takrat znano bilo, šel bi bil nektere korake dalje nego sem, ker bi se bil mogel vsaj na en jugoslovanski jezik opreti, — a ker tega ondi nisem mogel, naj mi bode dovoljeno na tem mestu storiti.
Iz starejših in novejših knjig ne vem Erjavčevemu sporočilu drugega dodati od onega, kar sem zasledil v Jarnikovej knjigi Versuch eines Etymologikons der sloven. Mundart, Klagenfurt 1832. str. 77b, kjer stoji: „nutnj ak der stier, auch bik." Drugi jugoslovanski jeziki ne poznajo te besede danes in je tudi v starejših njihovih spomenieih ni najti, kakor tudi slovanski jeziki zahodnega oddelka le po polabščini svedočijo, da jim izraz nekdaj ni bil neznan. O besedi samej pa učeni možje še danes razno mislijo. Nekteri jo prisojajo severnoevropskim jezikom arjoevropskega debla, dasi se je litvanščina besede iznebila, drugi ger-manščini in slovanščini, še drugi samo p r v e j (natančnejše starej skandinavščini) in bi jo bila torej po slednjem nazoru slovanščina (prav za prav ruščina kakor pravijo) vzela na p6sodo. Najverjetnejše pakje, daje sicer obema lastna ali ni obema iz iste korenine nastala, tedaj se izraza le na videz ujemata, kar bodemo v naslednjem skušali pojasniti.
Kdor ima g t arom s. nuta za izposojeno blago, jo bode prišteval onim besedam, ktere so ruski Slovani dobili po Varjazih iz njihovega jezika, kteri je bil staroskandinavski, točnejše staro Šved s ki. In res nahajamo ondi naut govedo, kar je anglosaks. neat, stfriz. nat, stvn.,
* V recenziji Thomsenovega dela The relations between ancient, Russia and Seandinavia, and the origin of the Russian state, Oxford and London 1877 (ali v nemškem prevodu L. Bornemanna: der Ursprung des russischen Staates, Gotha 1879), na-tisnenej v (iottingische gelehrte Anzeigen, 1880 str. 513—539; naše stvari se dotika str. 534.
srvn. noz iumentum in lokalno nvn. nofs (pl. nofser). P e n s k i ali čudski rodovi so res po dokazu Ahlqvistovem in Thomsenovem svoj n a u t a = govedo dobili iz germanskega severja, a isto o Rusih trditi se mi ne zdi prav ali vsaj ne potrebno. Za tuje se smatra v ruskem nuta vzlasti zato. ker se jej nahaja koren v germanskih jezicih a v slovanskih enakega korena neki ni;1 od kor. n u t namreč izvira naut (deblo nauta) isto tako kakor n. pr. got. niutan, anglsaks. lieotan, stvn. niozan uti, frui in bi bilo po J. Grimmu (D. Gramm. II. 20) naut, ne&t, noz = animal quo fruimur, tedaj nem. nutzvieh.
Ne zat6 ker slovanščina kor. nut nima, ampak ker ga tukaj sploh rabiti ne moremo, se nž-nj ne oziramo dalje. Ako bi nam bilo ohranjeno samo rus. nuta, bi smeli vsaj misliti, da ruski u tudi staroslov. u v tej besedi odgovarja, ki bi tedaj tudi v tem jeziku glasila se nuta. Ali polabščina nam po oblikah n U n t u n g t. j. li^tfj čreda živine in nungtar, nuntar t. j. uatar črednik, kravar2 jasno svedoči, da je v staroslovenščini zgoli oblika *n fj, t a mogoča, ktere naravni odziv v ruskem zopet drug biti ne more od onega, ki se je res ohranil t. j. nuta, kakor sudi. pa s^dt ali ruka pa r%ka. Polabščina nam tedaj odločno brani imeti obliko nuta za staroslovensko ali prav tako odločno jej prisoditi kakovo korenino, ki ne bi imela v sebi elementa, ki naravno staroslov. % odgovarja. Zat6 pa *n ^ t a n i v g e n e t i č n e j zvezi s kor. nut in tudi ne z besedo naut, i u k e r j e nuta le ruski refleks staroslov. *n ^ t a, ne more biti vzeta iz germanščine ali vsaj ne ponarejena po onih stvorih, kterim je ondi izvor kor. nut.
Marsikomu se utegne čudno zdeti, da bi besedi *nq,ta in naut, ki se v pomenu skladate in ste tudi v formaciji tako enolični, ne bili povsem sorodni. Enaki primeri so sicer v jezicih precej redki ali vendar jih je, ki nam nudijo za naš slučaj povoljnih analogij in omenjani tii le gr. ti e 6 g in lat. d e u s, ki sta i s t e g.a pomena in na videz istega izvira a ju je treba vendar etym. ločiti, ker lat. deus sicer kaže na kor. div (prim. stind. deva nom. devds) a ne tudi gr. tieog, kajti gr. ti tirja prvotni iu staroind. d h, ako že o tem ne govorimo, da v tem slučaji staroind. 5 ni gr. s ampak si.
Ni pa proti jezikovim pravilom, da se je mislilo na kor. n a m, gr. v£li v vi-uti v, vfut/g. vo^iog, vof.ievg, stbaktr. nema in stfrank. nimid paša3
1 Matzenauer Cizi slova ve sloyanskych rečech, v Brne 1870, str. 6.
8 Aug. Sohleicher Laut- und Formenlehre der polabischen Sprache, St. Petersburg
1871, str. 73.
8 Prim. Zeitschrift f. vergl. Sprachforschung XXI. 2; Fick Vgl. Worterbueh der
indogerm. Sprachen, II.S pg. 394; Pott Etjmologische Forsehungen, II.8 oddelek 4.
str. 193-199.
in je tedaj *n^ta postalo iz 11 a m-(-t a ter nasproti liaut glede pomena nianje točno določeno in omejeno, označujoč čisto splošno živino, ki se na pašo goni. V novoslov. bi bili pričakovali nota (stslov. hr^štb nslov. hrošč, k^šta-koča, k^tt-kot, I^ka-loka, sq.ki.-sok) ali precej splošno je zdaj n. pr. muka cruciatus za moka iz ma.ka, grudi iz gr^db in posebno gosto v rezijanskem razrečji, kakor se tudi pri glagolih z obrazilom nsj, (in kar je iz njih postalo) češče čuje nu nego no. Vendar se mi pa zdi, da imamo okamenelo organično obliko še danes in sicer v lastnem imenu Notar, ki se ne redko okoli Loke na gorenjem Kranjskem nahaja in najbrže tudi drugod. Ker imamo Žolni rje v, Šolarjev in celo Šlibarjev bi morda bilo misliti in se je tudi mislilo pri Notarjih (tako se naglaša) na notarje ali b e 1 e ž 11 i k e in ne na analogijo z Gos ar j i, Ovčarji ali Kožarji. Uzrok da zagovarjam Notarjem jezikovo domovinsko pravico je prvič ta, da govori domača analogija odločno za-nje in nas tudi primerjanje sorodnih slovanskih imen uči, da so bile enake na pastirsko življenje oprte tvorine za o s o b n a imena posebno v čisli. Drugič pa in vzlasti, ker niti v Nemcih niti v Italijanih, kakor sem se uveril, ni osobnih imen, kterim bi bil služil n o t a r i u s za prototyp. Pri uas pak je stvar tuja in s stvarjo se je vrinola tudi beseda od enega imenovanih sosedov, kakor nam je došlo tudi krščanstvo od dveh stranij, iz Ogleja in Solno-grada ter z njim obilica tujih besed, kterim je odmerjen prostor v našej latinsko-nemškej crkvenej terminologiji. Tem potem so se omogočili naši Fapeži, Škofje, ŠK ofiči, Dejaki (diaconus) ... a n o t a r i u s ne spada m e d - n j e in Je tudi drugače ostal za o s o b n o imenoslovje čisto neploden in n&rodu tuj ter je najmanje verjetno, da bi bili moji rojaki hribovci, prvotno pastirji par excellence, imeli pred stoletji sami in edini toliko školastično-birokratske naobraženosti, da jim je kakov notarius cudae, terrae ali le pabuli mogel biti za uzor ter povod osobnemu imenu. S kratka, naši Notarji in lat. notarii so si tako malo sorodni, kakor postavim gr. p q o t o g in nemški b r o t ali stslov. v e 11 b 1 d -i., v e 11 b d t. (got. ulbandus) ter stslov. v e 1 i j b 1 ^ d x in več drugega temu podobnega.
Še mi je opomniti, da novoslov. beseda neposrednje tudi govori za domači izvor r u s k. n u t a, kajti tuje je ali oboje ali niti to niti prvo. Ako bi se še moglo misliti, da je rus. „nuta" vzeto iz skand. naut, je to za našo besedo nemogoče, ker je mi gotovo iz Skandinavije nismo dobili ali je tudi ne vzeli iz kterega koli germanskih narečij, ker ne bi iz nobene gori navedenih oblik moglo po jezikovih pravilih postati nuta ali nota. Imejmo tedaj oboje kakor tudi polab. li^ta, nq,tar ter staroslov. *nq,ta, *na,tan> prav tako za slovansko blago, kakor germ. nauta (od kor. nut) za besedo germanskega p r a j e z i k a.
2. N o v o s 1 o v. biležnik, b i 1 j e ž n i k, beležuik = notar in s.
Poprej smo pisali po ikavskem biležnik, v novejšem času pak smo začeli beležiti, spomnivši se da smo ekavci ali prav za prav, ker mislimo, da tiči v beležniku nekaj belega. V starih spomenicih, kterih pa nobeden ni staroslovenski v strogem smislu in tudi ne starejši od 14. stoletja, nam je sporočena oblika belčgt1, ktera se tudi v starej slovenščini ni mogla drugače glasiti. Doslednje je tedaj pisati ali beleg, kakor se je prav zdaj pri nas začelo ali bi lig, kakor je n. pr. pisal Belostenec v svojem Gazophyl. lat.-illyr. II. 14, da o ijekavcih ne govorimo, kteriin je v našem slučaji staroslov. e v zategnenih zlogih ije v nezategnenih pa je. Ali pisava že v starejših srbskih listinah ni do slednja iu se čita ondi poleg belegb tudi belegb, belegt in biligb2, dočim se danes v Srbih in Hrvatih piše biljeg, bilje ž iti, kakor se je po svedoštvu Mikaljinem3 pisalo tudi pred 200 leti in več.
Mene je v bčlegt vedno motil suff. eg-b, ki je ozko v zvezi s suff. egi. in se oba, kakor sodim, prilepljata skoro brez izjeme le tujim deblom4 (ako se tu sme sploh govoriti o prilep-Ijanji v navadnem smislu) ter sem že davno v svojih akademičnih predavanjih proglasil bčlegi. za tujo besedo. Mislil sem najpreje na magy. belyeg, bilyeg, billog, bilig spomnivši se na nsl. b e t e g, betežen, malorus. betižnyj, ki je tudi iz istega jezika vzeto; ali nekaj iz zgodovinskih ozirov nekaj pa in posebno, ker tudi magy. belyeg ni domač, ampak mu nekteri prisojajo, da je iz slovanščine vzet5, nisem smel na magyar-ščino ali sploh fenščino (prim. postavim čerem, pale, palla, palja znamenje) več misliti. Že Boller6 pak prispodablja magy. belyeg z m o n g. belke ali b e 1 g e in tur. b i 1 k ii, b i 1 g ii = signum, indicium in bi
1 V razpravici „o kresu" sem se bil svojej navadi i z e latiniti zgoli zato izne-neveril, ker sem se bal, da ne bi tiskarna imela dosti tega znamenja; pisalo se mi je kesneje, da ga imajo v ozbilji in mi je torej mogoče prejšnjej navadi zvest ostati.
' 61. Danici« Rječnik iz književnih starina srpskih, n Biogradu 1863, I. 100.
8	Blago jezika slovinskoga; Dictionarium illjrieum, Lavreti 1649, s. v.
4	Z nekoliko gotovostjo se more le bubregt, ako je v istini staroslov. *bq,-bregi,, izvajati iz domačega kor. bab ter debla babr z obrazilom egt, kakor je to storil Matzenauer op. eit. str. 21 in v „Listy filol. a paedagogicke" YII. 21. Ali izpeljava ima marsikaj dvomljivega in ostane Miklošičevo mnenje prav verjetno, po kterem bi bilo „bubregtu nastalo iz tur. bobrek. Prim. Miki. Fremdworter in d. slav. Sprachen str. 7, 8. Vsekako tuj je stslov. in srb. kovčegi(b), srb. čepčeg, čereg, sanseg, šiljeg ali ž. balega, kesega, štiljega in mnogo drugih.
5	Tako Miklošič v razpravi Die slavischen Elemente im Magyarischen, Wien 1871, str. 19.
9	Sitzungsberiehte der kais. Akademie der Wissenschaften; philos.-hist. Classe, XIX. 265, Wien 1856.
torej sodilo našo in magy. besedo z vsemi fenskimi pritikljeji imeti za turško-mongolsko.1 Moj tovariš Vilj. Tomaschek, izvrsten poznavalec teh jezikov, mi je bil tudi naravnost izrekel, da so vsi dotični fenski ali čudski izrazi tatarski, t. j. turško-mongolski, kterim edi-n i m je prvotno lastna beseda in sicer v pomenu znak, znamenje in cesto tudi ureza, zareza in temu podobno. Tako ima po istem učenem khalkha-mong. belge (reci balga), bilik in iz turških narečij: uigur. belk«, pravilnejše balgii, čagat. in osman. bilgu, jakut. balia in čuvaško palla iz balla, ker je v čuv. nastal povsod p iz s t ar ej še g a b. Vsem dotičnim turško-mongolskim besedam je lasten pomen znamenje, ali dokazano je tudi, da se je izcimil iz konkretnega pomena u r e z a t i, usekati po analogiji tur. bič rezati iu b i tik pisanje ali sfir sculpere in sur pismo, pisanje.2 Nekaj podobnega imamo tudi v novejših slovanskih jezikih v istej besedi iu omenjam samo, da Mikalja (op. cit. pg. 14) tolmači bi-lježiti z ognjem žigati, notam inurere, kakor mu je tudi bilježen = ognjem žgan, stigmaticus, stigmosus, — slednje nekako v smislu Rimljanov, ki so sužnjem pregrešivšim se užigali-žarečim železom po-četne črke njihove pregrehe na čelo in je zato imenovali s t i g m o si ali lite r a t i. In baš v turških narečjih pomenja ista beseda tudi s t i g m a in tedaj tudi to naše mnenje potrjuje.
Glede stvari same pa, kolikor se je „p i sanj a" dotika, komu bi ne prišlo v spomin poročilo časti vrednega meniha Hrabra, ki v svojem znanem spisu „ o pismen t h % o naših prednikih pravi: „Prežde ubo Sloveue ne imeha kiaiigi,, na č r b t a m i i režami čbteh^ i gataaha, pogauy s^šte." Grb t a in reza ste tu isto, kar belega in prav nič bi nas ne motilo, da je eno ali drugo ali oboje z njim zamenjenft, kajti smisel vsega stavka je samo, da poganski Slovani niso poznali glasovnega pisanja v današnjem smislu ali pač figurativno, po črbtafn> in reza h t. ali, če hočete, po belezehi. nastalo. Iz tega pa tudi sledi, da so začetki pisanja tako v sorodnih kakor v nesorodnih narodih često isti.8
Od navadnega pomena nekako odtegnola se je nslov. „beležen", o kterej piše Erjavec (op. cit. pg. 133) to-le: „Beležen-žni f. znamenje, zeichen, marke n. pr. na ^obeljenih" drevesih, ki jih je posekati. ,, Vidiš, onde je beležen." Vas Krn. Primeri staroslov. helegi. m. das zeichen".
1 Tudi Matzenauer ima zdaj belegt za izposojen h turškega. Gl. Listy filolo-gicke a paedagogicke, VII. 21, v Praze 1880.
1 Prim. Vambery Etjmol. Worterbuch der turko-tatarischen Sprachen, Leipzig
1878,	str. 202, 203; idem Die primitive Cultur des turko-tatarischen Volkes, Leipzig
1879,	str. 269, 270.
8 Natančnejše sem o tem pisal v knjigi „Einl. in die slav. Literaturgeschichte, str. 133—137" in je ondi tudi navedena literatura o tem predmetu za vsakega, ki hoče globlje o stvari se podučiti.
Tu se je ljudska ali tako imenovana etymologia arbitraria polastila besede, želeč pojasniti jo po svoje, kar jej je bilo tem lažje, ker je imela v tem posebnem slučaji res s pojmom „bel" opraviti. Podoma-čila je tem potem tuji belegi tako, kakor je n. pr. storila Drenopolje iz Adrianopolis in množico drugih krajevnih imen, v kterih je gr. rtobg doslednje s „ polje" prevedeno. Zat6 belegi ostane v korenu tuja b es e d a, naj jej tudi ogrnemo domače oblačilo ali vdahnemo domač pomen. S kratka pa: nslov. beležeu je z belegi ali v zvezi ali ni; ako je, ni domača, ako ni, nam je pa sploh ni jemati v poštev, ampak jo po etymologiji strogo ločiti od vseh sem spadajočih besed.
Ali utegne ta in oni poreči: Ti sam praviš, da belegi sicer ni staroslov. beseda ali da jej je vendar že sled v 14. stoletji; ako je pa turška, bi jo mogli in smeli pričakovati še le po letu 1453em, kajti še le to leto so prihruli Turki v Evropo in toliko te je vendar zgodovinarja, da to veš. Ta zgodovinski čin mi je v spominu in tudi vem, da je ogromna večina turških besed še le vsled tega dogodka mogla prodreti v jezik bolgarski in srbski in poplaviti domače besedno blago ali motil bi se, ki bi mislil, da pred omenjenim časom ni prišlo nič turškega v slovanske jezike. Spomina vredno je že za naš slučaj, da je ohranila tudi čuvaščina spomin na besedo belegi,, kajti v Ouvaših nam je po dokazu Kunikovem1 iskati potomce onih Bolgarov, ki so v petem stoletji kočevali ob Kami ter srednjej Volgi (st. Rha in še danes od fens. ljudstev Raw imenovana) in so kasneje ((378. leta) ustanovili samostojno državo bolgarsko v moesijskih (ali mysijskih) Slo-venih, kteri so od njih dobili ime, in k večjemu dve ali tri kope besed, ktere s<} tedaj turškega proizvoda in v ktere utegne spadati tudi bolg. beleg, po Bogorovu2 le signe, 1' enseigne, le caractere, le stig-mate, le cible. Ali ni baš treba, da bi moral še le v Moesiji belegi biti sporočeii tem Slovenom po turških Bolgarih, ampak so najbrže slovanski rodovi seznanili se s to besedo že v svojej prvotne j domovini za Karpati. Kakor nas uči zgodovina, so imeli na se-verji za sosede feuske narode a na vzhodu so mejašila tudi nektera turška ljudstva z njimi, in kakor je Slovan rano vzel od Gota na jugu svoj ve-11, b '4 d i (got. ulbandu-s) in slednji od prvega svoj plinsjan (stslov. pltjsati), so lahko istim načinom dobili Slovani ali vsaj njihov severao-vzhodno-južni oddelek svoj belegi (in po them. zlogu podobni beliču g i anulus) iz turških u s t. Stvar sama bi enaka ostala, da imajo tudi najstarejši staroslovenski spomenici to besedo, ali jako bi jej koristilo, ako bi jo vsaj eden zahodnih slovanskih jezikov bil ohranil, česar mi pač ni mogoče ukrepiti in se bode tudi drugim javaljne posrečilo.
1 Izvšstija al-Bekri o Rusi i Slavjanaeh, Peterb. 1878, str. 118—161.
8 Bilgarsko-frenski reči! i k, II. 25.
Ker smo pa že G o t e imeli v spominu, si ne morem kaj, da ne bi tu navel, kar piše Jordauis ali bolje porok mu Cassiodorij o njihovih z a-k o n i h. On pravi: „Diceneus ... ethicam eos erudiens, barbaricos moreš compescuit; phjsicam tradens naturaliter propriis 1 e g i b u s vivere fecit, quas usque nune conscriptas b e 1 a g i n e s (sic cod. Palat., b e 1 o-giones cod. Ambros.) nuneupant".1 Nemški učenjaki in med njimi ne-umrlega spomina J. Grimm2 mislijo na gotsko koreniko temu izrazu, izvajajoč ga iz *binalagjan in bi bili got. b e 1 a g i n e s to, kar nem. b e-1 e g e. Ta pomčn je za dobo, v kterej je beseda nastala, prav malo verjeten in J. Grimm sam se tudi ne poteza posebno zš-nj. Ako pomislimo, da Jordanis to poroča o vzhodnih Gotih, ki so svoje dni bivali ob severnih bregovih Ponta in imeli za sosede na severji Slovane (Ante kakor je nekteri stari pisci imenujejo), na vzhodu pa (ako imajo nekteri sicer prav vešči zgodovinarji prav) med drugim rodove turškega kolena, — se menda ne bode nikomur zdelo pretirano, ako izrečemo mnenje, da so dobili Gotje svojo besedo, ki dela učenim dosta preglavice, iz istega ali podobnega vira kakor Slovani.
Gledč iz turščine vzetih besed pak sledi naravno, da nam je ločiti s t a r o t u r š k e, bi rekel, od novoturških; sicer na izrazu ni toliko, da se le sporazumemo, kaj hočemo z njim zaznamovati in kdor ima v spominu, kar smo gori povedali, mu stvar ne more biti več nejasna. Marsikaj bi se dalo lažje določiti, da bi bil stari jezikov zaklad tako na razpolaganje, kakor je recimo staroindijščina ali le starosloven-ščina, a v Turcih je nepriličnost, da imajo toliko kakor nič starih spomenikov (najstarejši je iz 1. 1069.) in nam torej o zgodovini njihovega jezika vedo učenjaki prav malo povedati. Vendar se pa po primerjalnem potu in vzlasti oziroma zgodovine naših jezikov pri posameznej besedi ne bode težko odločiti ali jej je izvirnik v starejšej ali novejšej turščini.
B č 1 č g i smo torej v teh vrsticah v družbo izposojenih besed zapisali; ali je zarad tega naj ne rabimo več? Zakaj bi je ne? Prav v najnovejšem času smo se je tako oklenoli, da bi hodilo marsikomu prav hudo, se od nje ločiti. In kaj bi morali vse pustiti, ako bi zametavali, kar nima čisto domačega lica! Brez tujih besed ni mogel do zdaj še noben narod prebiti in menda mi ne bodemo prvi te zgodovinske resnice na laž postavili. Ali nekaj bi pač dobro bilo in koristno. Kedar imamo za isti pojem domačo in tujo besedo, ne puščajmo slednjej vsaj p r e-oblasti. Ako nam nudi ne le sedanji, ampak tudi stari jezik znamenije
1	Jordanis De Getarum sire Gothorum origine et rebus gestis, ed. C. A. Closs, Stuttgartiae 1861, cap. XI., pg. 51.
2	Geschichte d. deutschen Sprache, 3. Aufl., Leipzig 1868, str. 317.
in znaki poleg belegt ter z a a m e n a t i in z n a m e a a v a t i za *bšlšžiti (gl. Miki. Lexicon s. v.) nam ceteris paribus menda ne bode dolgo misliti, komu pristoji prednost.
3. O s o j a, o z o j a =■ m u 11 u m.
Marko Marulic (r. 1450., umrl 1524. 1.) in nasledniki mu imajo za p6jem mnogo redkokrat izraz o soj a ali ozoja. Tako poje Marulic v svojej Juditi:
Miioga bo ozoja ondi bihu tada, kini ne hiše broja, kola tere stada.1
Ali Hektorovic v Prikaz, života sv. Lovrinca: Mene močno tuge dave cič bolesti moje glave, ka mi daje trud o soja, da ne rnogu najt' pokoja.2
DaniČic (v knjigi Poslovice, v Zagrebu 1871, str. 122) navaja (iz Dizionario italiano-latino-illyrico, opera del p. Art. Della B.ella, in Venezia, 1728, Kagusa 1734) poslovico (1. cit. štev. 4525): „što je ozoja ozoja" a se inače ne spušča v nobeno razlaganje besede osoja ali ozoja. Luko Zore (v razpravi Nešto o pjesmam M. Marulica Spljecanina, u Dubrovniku 1876, str. 21) misli, da je bržčas turška in L e s k i e n (Archiv f. slav. Philologie V. 82) pravi samo, da utegne satis po m en jati a daje drugače s k r i v n o s 111 a (r a t h s e 1 h a f t). Kolikor je vsaj meni znano, je to vse, kar se je dozdaj pisalo o njej. Skrivnostna je zares in dvomim, da se bode komu posrečilo jej tako do korena poseči, da bi se pokazala hrvatsko, ali srbsko. Naj jo presojam in primerjam kakor jo hočem, nič analogičnega jej ne morem vsporediti. Sodim, da ni domača, ampak kljubu končnemu a vzeta iz italijanskega a s s a i = mnogo. Ugovarjalo se menda 11 e bode, da ni navadno v istej besedi naglašeni in nenaglašeni tuji a v o spreminjati, kajti samo naglašeni zategneni a je v slovanščini tudi a, nenaglašeni pak in naglašeni kratki a se spremeni v o (gl. Miki. Vgl. Gramm. I.2 72). Tudi ni, da bi se pisava ozoja poleg osoja navajala proti izpeljavi; pisava uprav ni doslednja in se tedaj razven ozoja in osoja celo javlja ožoja in ošoja. Vsekako nenavaden pajeparasitni končni a, kakor rad se sicer v besednej sredini vtika: kontenat, punat, veras iz contento, punto, verso. Na primere kakor oda vtsihb, oba tu meju in podobno se nam ni sklicovati, ker bi z njimi za naš slučaj ničesa ne pridobili. Bolje ugaja primer: kad je njiha (m. njih) paša domamio,
' Stari pisci hrvatski; na sviet izdaje jugoslav. akad. znanosti i umjetnosti, I. 12.
* Stari pisci hrv. VI. 95. Pod črto stoji opazka, da „se može čitati i ozoja, ožoja ošoja."
koji iz Jukicevega Bos. prijatelja (I. 39) navaja Zima v knjigi Figure u našem n£r. pjesničtvu, str. 203. — Ali včasi nahajamo v starejših pisateljih e na istem mestu: vime (Stari pisci II. 15), d o m o m e (ibid. 510) in ne bilo bi nemogoče, da se je vsled analogije nekdaj govorilo tudi o s o j e, ali se kasneje iz kterega uzroka koli sprevrglo v o s o j a. Naj si pa je kakor koli, koučni a nas ne more preveč motiti in je v tem slučaji prav tako epenthetičen kakor e, ki je nekdaj uteguol stati na njegovem mestu. Vse drugo se popolnoma sklada in ui prezreti, da se o s o j a nahaja e d i,n o lev spisih primorskih pisateljev, t. j. onih, ki so bili z italijanskim živi jem v najožjej dotiki, kakor' danes tudi beseda razven v nekterih redkih krajih po Dalmaciji nikjer ni več znana in tudi poprej ni bila. _
Po sporočilu prijatelja mi Mat. Valjavca se v kajkavskih knjigah naleti sicer redko na neki prilog o ž o j e n, — ali že p o m 6 n sam ga loči od naše besede ravno fako ,kakor o s o j e (sr. sp. in navadna oblika), o s o j a (Belost.) ali ors o j (Mikalja) in ga tedaj ne jemljemo v poštev.
Osoja torej pomenja mnogo in je vzeta iz italij. assai smo rekli. Poslovici „što je osojm osoja" je nalik „što je bolje bolje" in je oboje skrajšano iz „što je ozoja je ozoja" in „što je bolje je bolje" kakor se pravi „što je lijepo mučno je" (prim. Daničiceve Poslovice str. 122). Kakor tedaj velimo „kar je preveč je preveč" ali „kar je prav je prav" ali uprav Nemec „was viel ist ist viel" tako se tudi pravi „što je osoja osoja je" ali „što je osoja osoja".	G. Krek.
Ponatis iz „Kres-au št. 2. 1. 1881.
Natisnila tiskarnica diužbe sv. rijhvii.i v i"u i>V';i|.