25. Mati in njena hčerka Anica.
Ženi je umrla hčerka Anica. Mati od žalosti ni pila, ne jedla in je le plakala tri dni in tri noči. Tretjo noč je zaspala. In v spanju je videla, da se ji bliža Anica in drži v roki vrček.
,,Kaj ti je, Anica? Čemu ti je vrček?"
,,V ta vrček zbiram vse tvoje solze, mamica. Glej, vrček je poln do vrha. Ne plakaj veČ! Ako boš še plakala, bodo tekle solze čez rob na zemljo, in tedaj bom žalostna na onem svetu. Sedaj mi je dobro tam." —
Mati odsihmal ni več plakala po svoji hčerki. Veselila se je, da ji je dobro na onem svetu.                                                         (L. N. Tolstoj.)   .