ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO. Štev. 5. V Ljubljani 1. maja 1882. Leto XJI. Medléóej cvetlici. ifj cvétka ti ! zakäj medliš ? ZaJtij povéfcas glavo «irübno? Zakiij. zakiij tako blediš, Kot pesen ćula bi nagr&bno ? Saj jedva te pomlàdnji dàn It tèrane je priviibil ječe. In svét je lép, ko vrl. krasan. Uladó je vse, novo, dehteče. Le ti otožna mi stojiš. In k ilbm DbéStó gì&VD ór5bn o. Oj cvetka ti, zakaj blediš, Kot pésen ćula bi nagröbno ? Vem, da gojiteljko je smrt Sindči tebi pokosila, Zató, zató tvoj up je strt, Zató si ti brez tolažila. Ne bój se! Jaz te hčem naprej Gojiti in za té skrbéti ; Le dvigni glivo, kot poprej, Veseli se v pomlađujem cveti! 8. Magala. fPod orehom. ož je imel široko, nizko čelo, ori koder je bela pléSa v podobi trikota rila na teme. Obrvi niste bili ločeni druga od druge, temveč tudi tam, J kjer se nos strinja z lobanjo, bila je koža preraščena s ščetinastim I puhom. Na obe strani postavnega nosa so po širokem, rujavem polji bile vrezane brazde in brazdice. Mislite si skalo sredi reke. ob katero se bijó valovi, kakó se površina vode kroži in guM, in imate podobo zarujave- lega obraza Vidmarjevega. Od nosovega zuožja tjà do kota ustnic se je vlekla globoka, temna črta, katero je zarezala starost in potemnila skrb in življenje. Mahovje, ki je životarilo vštric ušes, bilo je podobno starini, ki jo vzpomiadi požigajo pastirji, da nova, sveža trava požene izpod pepela. Yes obraz je bil preperel. ptetaren in torej prorok bližajoče se smrti. Ali rujave oči pod nabrano kožico so bile še vedno polne življenja, bodi si, da se je Vidmar prijazno uasmejival, bodi si pri pripovedovanji, ko je vse, kar je pravil, kazal tudi v ocčh. Ce sem ée takó trdno zaklopil ustnice, gotovo mi jib je ločil nasmešek, ki se ga nikdar nisem mogel znebiti, kadar je Vidmar ves v ognji svoje pripovesti zgubanči! čelo. zožil obrvi in okč sukal s kota v kot, da je skoraj le bela kožica bila videti. Kadar je bil takisto v ognji, tedaj se je vselej, če je ležal, vzkltail, obrnil se proti meni in mi gledal vérno v lice. Govoril je silno rad ; le sprožiti mi je bilo treba in tekla mu je beseda kakor navita ura. Bilo je po rnalej Gospojnici nekega popóludne. Z Vidmarjem sva po-ležkovala na grivi (trati) pod orehom pred njegovo hišico. Na glavi je imel gobovo kapico, srajco je zbog vročino odpèl, jedno nogo je naravnost stegnil po grivi, a levo bolečo je skrčiL Ta levica mu je otekala, od kar sem ga poznal in mrzko se mi je zdelo gledati ga, kadar jo je prevezaval, vzlasti ker jo je gladil in otiral z roko. Tla pod orehom so bila mahovita in prav dobro se je počivalo, če si si slečeuo kamižolo zvil za podzglavje. Orehove veje so delale gosto senco, le tu in tam se je prikrajal solnčui žarek, ki je zatrepetal, če je veter potegnil po listji. Malo od oreha navzdol je stal bajer, v katerem se je pirila slezaata, rajava voda ter se bolj in bolj ponižavala k dnu. Prav tik roba je užč na debelo se razpočila ilovica, in od teh večjih razpok se je prezala na dalje proti dnu. Nekoliko više od mlake je stara kokčš s svojima kosmatima nogama leno brskala po prahu in smetéh, a pisčeta so se kopala v prahu in obirala si tekate. Zrak je bil miren, sopireu in težak. Nad po-rujavelim ovsom pod hišo doli je trepetal sparjeni zrak ; časi je golob zapla-hutal. če se je preselil s strehe na streho. Nama nasproti, onostran grape, vzdigoval se je hrib. Peščeni pašniki s tenko zemljo so užš rujaveli pod pekočimi solnčnimi žarki iu kak grm, čepeč med skalami, bil je videti kakor osmojeu. Ma strmej njivi so čurnele plevice, oplevajoč korenje, liazločiti je bilo neopleto polje sivkaste boje od rumenejšega, kjer je Btalo še strnišče. Nad nama so mirovali vrhovi ; redkokdaj je zašepetal kak list. Plavikast tobakov diui. ki ga je delala Vidmarjeva pipa, trgal se je urno in v sivih trakovih se je izgubljeval med dehteči® orehovim listjem. „Listje je zašumelo in veje so se zašibile ; pa ne da bi bila veverica ? Zdaj se vsaj ne plazi todi, pač je bolje spati v gostej krošnji," pravi Vidmar. Kazinaknem trepavnice, ki so se same o sebi strnile nad očesom. „Pač veverica je ; vidim rep, ki jej moli ob veji ; ravno nad mojo glavo je !" „ Je-li debela ?" povpraša me. „Mčnim, da ni sile." „Ko bi vedel, da je tćilsta, po puško bi skočil; ali težko hodim." Ponudil sem se mu, da grem ua svoj dom po nabito dvocevko. ali v tem trenotku je izginil uaglouia veveričin rep brez najmanjšega šuma. „Ali hranite pri vas še ono staro puško, ki jo je kupil rajnki Anton, tvoj oče, iu s katero sem mu jaz poatreljal precej zajcev ?" povzame Vidmar I«) premčlku. Odgovoril sem mu, da v gómjici za pečjo visi neokretna, rujasta puška zastarele oblike. „Je-li so moj oče radi jedli zajce," vprašam ga. „Prisrčno rad, vzlasti zadnja leta, ko je boléhal. Če ga ni bilo domi, ni ga bilo sram, da je šel v fa rov ž in se kuharici priporočil zanj, naj mu pusti malo za oblizek. Védi, tvoj oče je zadnje dni silno rad jedel. Zjutraj skleda žgancev, opčludne žganci, zvečera žganci, in kakč zabeljeni.' Pravili so, da je imel „lačno jetiko." Bog ti ga zuaj, kaj inu je bilo. Ce sva se sešla, posedel je za trenotek poleg mene, a nato vzdignil se in odšel. In če sem mu dejal: „Tone, kam pa takč naglo?" odgovoril je: „domóv gledat, če mi je „stara" užš skuhala : danes sem nekako slaboten, jedel sem zjutraj užš še nekaj, ali zdaj bi še rad." Pripovedovali so, da je po noči v peč zlezel po latvico mleka, pa ga je potépel. Ce ga je zjutraj žena, videč sajaste hlače, karala, izgovarjal se je, da je šel z oglom pipo zažigat. Koštrune je debélil, sam jih je pital, sam jih zaklal in sam snedel in vse mu ni nič pomagalo. Umrl je !" „A poprej so bili trdni in močni, dokler so bili zdravi ?" „To se znà, močan kakor hrast, ali po hrastu je glodal črv. Do zadnjega je upal, da bode še živel. Bajto je zidal tam doli za hišo, pa sem ga vprašal : „Tone, čimu to zidaš?" „Ej, veš Martin," dejal je, „saj veš, kakóje. Pravijo, da rad pijem in jem. Bom na skrivnem jedel, da mi ne bo vsak pod zobe gledal, koliko pospravim." „Kakšen pa so bili moj oče?" povprašal sem po nekolikem molku. „Ali se jih ne spominaš?" Na moje zanikanje mi je odgovoril Vidmar, premislivši se: „No, kaj pa, ti si še v samej srajci okrog lazil, ko ti so oče umrli A kakšen so bili ? Dober, pošten mož so bili. Casi sem jih obiskal, ko zaradi bolne noge nisem delati mogel, kadar so žganje kuhali tam v onej lesenej bajti. „Bo dobro dalo," sem jih nagovoril. „Bo užč, bo uže," odgovorili so ogenj popravljajoč v pečnici pod kotlom. In nato mi ga so prinesli kozarček. Ko sem ga izpil in se oddehnil, dejal sem: „Pogreje, pogréje; izvrstna pijača! Ti ga skuhaš, da ti daleč na okoli ni nihče kos." Tedaj so se vselej od veselja nasmejali — hvalo so radi slišali — ter ga so še prinesli kozarček. Potlej sem prisedel k njim ua panj, pa sva se razgovarjala. V pečnioi je plapotal ogenj in zarila se je žerjavica, v kotlu je vrélo in bučah), a iz cevi je cèrlala pijača, krožeč se v steklenici. Nad uama se je vrtil dim in skozi odprt lo-putnik uhajal v mesečno noč, kjer se je razlegalo čukovo ukanje. Kadar so v kotel vsipali novega močnika, pobrali so vsako jagodo ali vsak repèk, ničesa niso pustili priti v izgubo nikdar in pri nobenej stviri, in če sem jim rekel : „Tone, čimu tako spravljaš in štediš ; za otroke je dosti, če jih le prerediš," nasméhnili so se mi, pa ničesar niso dejali." Precej časa sva ulé ležala pod orehom. Solnee se je premaknilo nekoliko sè srede nebi, oblaki so se po njem, doslej popolnem čistem, nagro- mädili, ob robéh beli, na sredi temui, ki se navadno naredč vročega poletja &• popóludne a proti večeru zopet izginejo. Radar je tak oblak prišel pod soloce, videti je bilo, kakó se je senca borila s solncem. Nevidno je pala na zemljo, raztegnila se urno po hribu na jedno stran a na drugej je nžč svitloba hitela sa pogrinjat. Zadunil je tn in tam leban vetrič in leseni možiček na vrhu Btrehe se je zasuknil. Živali, doslej tihe. oživele so. Plezalček je plezal po orehovem deblu navzgor, brlez je kljnval. na robu strehe se postavivši, po trhlem žlebu, in vrabci so v skednjevih linah gosto ščebet&li. Zelò sem se zamaknil v stvari, obdajajoče me. A na čvrsti pogled Vidmarjev, ki je še vedno pripovedoval mi o očetu, zajecal sem „hm" in potem naglo zopet vpraSal : „Ali niso moj oče v ječi umrli?" „Da v jčči," bil je kratek odgovor mojega pripovedovalca, ki sem g» razzali! s svojo nepazljivostjo. „Povedite mi natanko, kakó se je vse to dogodilo; čul sem už6 tu in tam po malem, a nikdar nič gotovega." Premaknil sem se z mesta in uaslonil se orehu na deblo ter pazljivo zrl Vidmarju v oči. On je jel pripovedovati važno in obširno, kakor je bila sploh njegova navada. „Tam na onej njivi pod cerkvijo je pastir pase! živiuo, a ljudjé so na Vrh hiteli na božjo pot. Pa se zmisli pastir : kaj, ko bi Se jaz šel ? Najame Mežnarjevega Jurija, da bi mu pasel goveda. Fantalin je bil neumen, pa je ves čas po deteljišči pasel, pomisli, dčteljiea je bila mlada in rosna. Živino je jelo žejati zbog krine in zbog vročine. Grč sama k močilu in se napije. Z Grintovea doli sem se prikobalil na brglah, pa naletim na vašega Pavleta — Bog mu daj dobro, užč davno je umrl. Pri vodenici pod kovačnico je stal in proti njivi gledal. „Kaj gledaš, Pavle?" mu pravim. „Zài se mi, öa živini ni nekaj prav. Videt) je, ča je jedno govefto obolelo." Počasi je govoril te besedo. Počasen je bil povsod in pri vsem. Pogledam tjà na gonje. Vidim, kakó se govedo na tla grozi. „Hiti, Pavle!" pravim, „jodno govedo bo takój pri kraji!" „Kaj moram jaz pomagati," dé in se vender odpravi in gre takisto nerodno, nogo ob nogo zadevajoč se in hrbet krivéfi. Jaz sem z brglaml hitel po svoje za njim. Ko sem ga došel, imel je k©! v rokah, pa je lepeg» junca sive dlake privzdigaval. „Pusti ga," rečem mu. _ne opraviš nič." Okó muje nžč čisto osteklenelo in lškotnik je stal nepremičen. Druga živina je mirno stala okoli mrtvega junčka, kak vol je leno stegnil vrat in zamakal, krava se je pripravljala vleči. Vse od kraja do kraja je bilo napeto. Poženeva živino proti hlevu. Stopim v farovž, dobim kuharico. „Kje so gospod," vprašam. „V zgórnjici." Hilira po stnlbah gòri. „Gospod," pravim, „takó in takó; bi li ne znali pomagati?" Dadó mi nekaj jagod v stekleničici. Pride dekla farovžka pomagat, tvoja mati vsa prestrašena priteče. ZdrAvimo, dajemo jagod živini, vlivamo jej olja. storimo vse, kar vemo in znamo. In ßogü bodi hvala, vso smo ohranili živo. Ko se ni bilo več bati za živino, napreže Pavle gnojni koš. spravi vanj krepanega junčka, in ga pripelje domóv. Tam za teriščem ga prekucne iz koša. Ob petih »li kaj popóludne pride gospodu domóv. Videlo se mu je, da ga je spraznil par kozarcev. Bil je dobv volje. Otrokom razdi slaščic, meni, ki sem sedel na oglu mize, ponudi Kazpravi nedeljsko obleko in se napravi v vsakdanjo. Za mizo sedeč povpuJia po jedi. Mati ma prinese mrzle svinine in krnha. Obrne se proti gospodinji in pravi : „Zdi se mi, da sem našega pastirja videl na Vrhu. Kdo pa je namesto njega pasel ?" Mati mu pove. o nesreći pa Cisto molči. Zvedeti je stvar moral ; gospodinja se mu je bala razode-ti ; sklenil sem torej pripraviti ga nekoliko, da se preveč ne iznenadi. Pravim : „Tone, koliko ti dam. za sivčka ?" „Oimü ti bo ? voziti nimaš česa ž njim, a krmiti ga tudi nimaš s čim." „Odébelil bi ga. pa tjù pred puslom zaklal," odvrnem mu. „Ko bi taki. kot si ti, debelce pobivali, bi mi kmetje kmalu morali komarjeva plečeta o velikej noči v lonec vtikati." Zasmejal se je, rekši to ; on je namreč rad zbadal in se Salii, povedal resnico v lice, brez ozira na levo ali desno. Pri tem je ostalo. Bog védi, ali ga je gnala temna slutnja ali je po golem naključji ravno k terisči prišel kmalu potem, ko je odjedel. Ves osupel in zdivjan pribiti v hišo, rase nad gospodinjo ter povprašuje, kaj in kakč. Potem leže v postelj. Zvečera pride v hlačah in v suknjo ogrnen k večerji. Jaz sem tist popóludne s Pavletom odri junca in sem pri vaših večerjal. Skrtal je z zobmi in roki ste se mu tresli. K pastirju stopi, ves v ognji je, daje mu priimke, zmirja ga ter lasi. Glava pastirjeva je trkala pošteno ob zid. Žlice, ki so doslej pridno hitele iz sklede zajemati, obstale so. Nekatere so padle na mizo, druge so obtičale v ustih. Strah je bilo vse družine, nihče ni niti besedice izpregovoril. Slednjič se ojunači Pavle tor pravi : „Dosti bo, oče, dosti. " Na to mati prileti iz kuhinje. Obema se posreči, da ga spraviva oà pastirja. Cop las se je gospodarju rasni iz roke, ko jo je potegnii iz kušter s pastirjeve glave." Vidmarjeva žena, s plevelom v naročji, bosa je pritihotapila domóv. Možd je «kregala, zakaj da Se ni buč zrezal za prašička. Ni sicer takčj ubogal žene, a videlo se mu je, da ima tudi nekaj strahü pred njo. Hitel je namreč pripovedovati. Vzdignil se je in oprt na brgle, naglo odpiral in zapiral usta, kimal je z glavo, z rokama pregibal na vse strani, češ, da prej okonča svojo povest. „Drugo nedeljo sem drobnice pobiral tam v Bovišah. Doli spodaj okoli močila se je živina pasla. Pastirja pa ni bilo nikjer videti. Pride tvoj oče od kozolca sem s palico v roci. Tam pod bukevjo, na robu 6ue s trujem obrastene globeli se ustavi, malo postoji pa zamahne s kólicem. Sklòne se, pa nekaj ruka. Na to naglo otide. Ali zopet se vrne, kakor da bi kaj pozabil. Zopet se sklone in preobrača. — Temna, grözna slutnja se me je polastila. Da-si sem bil šepav, neznansko urno sem prikrivencal pod bukev. Kar sem slutil, bila je resnica. Pastir je ležal mrtev na tleh; iz čela mu je lila kri. Hitro sem prišel, a urno sem bežal domóv po stezah in po grmovji ; nisem mara), da bi me kdo videl in da bi moral pričati zoper tvojega očeta. Živina je primukala pod večer sama dotato. Priklenili so jo in ker pastirja le ni bilo od nikodar, šli so ga iskat po pašniku, češ, morda je zbolel, pa ne more domóv. Med tem pa je gospodar ležal v zgórnjici na postelji, odet preko glave. Stokal je in se premetaval pod odejo. Mati ga je povpraša-vala. kaj mu je. Ničesar ni spravila iz njega. „Oh. oh. kaj sem storil," bile so vedno njegove besede. Ko pa so pastirja mrtvega in okrvavelega prinesli v hišo, prijela se je mati za glavo in se po klopi zgruzila. Nihče ni govoril, a vsem je bila stvar jasna, kakor da bi se moralo to takó dogoditi. Vsa reč je prišla pred sodišče. Oče so pripoznali, da so našli pastirja spečega, da jih je to silno razkačilo, da ga so mislili s palico predramiti iz spanja, pa da so po nesreči zadeli senci in tako ubili pastirja. Dobili so 15 mesecev težke ječe. Mati ga je v zaporu obiskala. Mene je naprosila, da sem šel ž njo, ker jej ni bilo mesto posebno znano. Tvojo sestro in tebe je vzela s seboj. Ti si bil takrat se šib&k deček, vem, da se spominaš. kakó je bilo. Videli smo očeta. Postarali so se bili : okó, poprej Čisto, otemnelo je, lasjé so šli z glave in so sivéli, obraz se je guban čil, hrbet krivil. Pogovarjali smo se o gospodarstvu domi Jaz sem jim skušal delati srcé. Tolažil sem jih, da bodo kmalu zapustili zapor. Niso se dali tolažiti. Strašno jim je ležalo na srci. da so ubili človeka. „Rajse bi dal," rekli so, „vso živino, kar je je v hlevu, da bi se le nikdar ne bil dotaknil pastirja." Ločitev je bila težka. Mati so jokali na vso moč, oče so z glavo zmajali ter pristavili, da slabotni postajejo, da jih ne bode več videti domà. Ti si se materi prijel za zastor pa si jokal vanj. Jaz nimam navade jokati se: a takrat so mi solzé stopile v oči. Iz ječe sem pobrglal. da sem si osušil rosne oči. Nekaj tednov po tem obisku je prišlo iz me3ta pisanje, da so tvoj oče umrli na sušici. Mati je rekla zvoniti jim pri domačej cerkvi, a njihovo truplo počiva na tujem." Graddian. Obogatéli trgovec. lad trgovec, ki je ob ničem jel trgovati, sezidal si je lepo hišo. Nekaj možakov, ki so radi postopali, vstopi se pred njo. Pogovarjajo se, odkod je mladi trgovce jemal denar, da si je napravil takó veliko in prostorno poslopje. Prvi dé : „Ukradel ga je!" Drugi: „Podedoval je !" Tretji : „Zaklad je izkopal !" Trgovec, ki je pri oknu poslušal ves pogovor, stopi med nje ter jim mirno pravi: „Denarja nisem niti ukradel, niti podédoval. nikar li izkopal. Užigalne klinčke sem s prva prodajal in trakove nosil v koši po zimi od hiše do hiše. Kar sem pritržil, to sem vse shranil : s prva sem prikladal krajcar h krajcarju, potem goldinar k goldinarju, uato desetàk k desetóku. Taktf sem si opomogel. In če Bog dà. mi na starost ne bode treba stradati. Tudi vas bi marsikdo bil na boljem, ako bi se pridno pri delu obračal, mesto pred mojo hišo postajal in mene obiral." O« prideu, pofcten, varčen si, Na strani sreča ti stoji. ./o*. Graddčan. >'a poti. ÌTo péti hodim tih in sam, Nikd-i n'-' praša : koil in Vam ? Pa kamu tó je tudi mär. Saj sam sem aase gospodÄr. Nikdò me tukaj ne pozna, Besédo render vsnk mi dà. Ljudém neznan sem tujec j.v. Neznan jo méni njih obraz. Ko bi pa spet jih obiskal, Gotovo vsak bi me poznàl. Naprej, naprej, dokler je dan, Da prej bo pót in tmd končan. Jo». Civvpcrtiian. f P r e v i (I ti o s t. arica je živela na kmetih. Hiša ujenih starišev je stala sredi travnika. Necega dne se sprehaja po livadi in ugleda na pólu razcveteno cvetlico. fßila je poljska lilija. Vsa vesela jo gleda, plósne z rokama in hiti pravit materi o tem, kar je videla. Druzega dnè se je cvetlica vže razcvetela in je bila še lepša kakor j>o-prejšnega dnè. Tudi Maricino veselje se je pomnožilo. Ne morem vam povedati, kako je imela deklica rada to nežno cvetlico. Tretjega dne se je vreme izpremenilo. Doslej vžč dolgo ni deževalo ; a zdaj so solnce zakrili temni oblaki ; veter je pihal, dež je lil, bliskalo se je in grmelo, in takó tjà do večera Marica hiti pogledat svojo lepo cvetlico. Ali o joj ! polomil jo je vihar in dež jo je popolnem uničil. Zelò se je Marica razžalostila in solzica se jej pokaže v očesu. Vse, kar se je dogodilo, povedala je materi, godrnjajoč, da jej je vreme vzelo njeno najljubše veselje. Ali mati jej rekó. nežuo se nasmehnivši : „Ljuba moja hčerka ! Ne tožuj. da ti je vreme pokončalo cvetlico, ki ti je bila največje veselje. Pomisli, da veter raznaša seme na vse kraje svetil, in ko bi vetra ne bilo, kje bi se vzelo toliko cvetlic po travnikih in livadah ? In ako bi dež časi ne namočil zemlje in ne porosil rastlin, požgalo bi vroče solnce vsako stvarico. Dolgo vié al bilo deiji. Da bi bih suša le še nekaj dni trajala, usahnila bi ti bila cvetlica gotovo, in potem bi tudi druge cvetlice ne bile vzrasle in imela bi vsa dežela veliko kvaro. Nažčlo bi se malo in siromaki bi gladovali. Privadi se torej mirno prenašati svoje male nezgode, a to tembolj, ako so taki dogodki vzrok, da nam prinašajo od druge strani obilo koristi. h ital ?at. J. K. Mačka, miš in miška. Molka. Miška mója! pojdi sèm. S tòboj se igrati hčem ; Rada bi te gladila, Plesati navadil». MU. Péte ljubo! piuti mi. K mdčki ti ne lazi mi. Kùp orehov jaz imàrn ; Pridi k meni, vse ti dam. MU ka. PosluSójte, mati vi! Kaj mi teta govori. J5àj nu smuknem tja lepó, Jéderco je lo sladko. Pete! molči, vmikaj se. Mački ne dohrikaj se! Mafka. Vidiš, debeličica! Tukaj je potičiea, Polna masla iu medli, Grozdnih zrnec in sliidii. Miika. Mali. mati! pa j nu grem ; Téla dobra je ljudem. MU. O j, ne hòdi jej k ncgàui ! Tòta misli tebe him. Miika. Mati ! gleda prelepo izpod čćla njé okò. Ma&ka. Nič se laèut ti ne boj, Téci semkaj, lam ne stoj ! (Miika «nii'knc k nuiiki.J Miika. Mati, inati, oj gorjé! Mej zobmi drü ine vie. MU. Kadar vbijon lonec je. Potlej kühe könec je; K mački gluha tèkla si, Gobček si opókla si. MUka. Mati ! gréztto me boli, Stria mi je vse kosti: Sreče svoje poderiih, Kdor je modrim ukom glüh] F Nabita puška. ek oče je imel dva sina. Oba sta se rada igrala s puškami, ki so visele v hiši ob steni. Oče jima tega ni prepovedal, ker je imel navado, $ puško vselej poprej izstreliti, predno jo je obesil na steno ; oče si je torej f mislil, da ni nobene nevarnosti, ako se sinova igrata s praznimi puškami. Necega dnè pride od lova le za kratek čas domóv, da bi nekaj opravil ter potlej hitro zopet odšel ; zatorej ni izstrelil puške, nego obesil jo je nabito na steno. V tem prideta njegova sinova, Andrej in Jakob, v sobo. Andrej je bil dvanajst a Jakob deset let star. „Veš kaj V" reče Jakob, „igrajva se vojake !" in vsak si vzame jedno pnško s stene. Andrej je vzel po nesreči nabito, katero je oče malo poprej obesil na steno. Vsak s svojo puško v roči, zavpijeta drug dražemu : „Pfaor !" „Petelina uapnite !" „Sprožite!" — ' V tem trenotku sprožita vsak svojo puško drug v dražega ia — Andrej je ležal mrtev v krvi na tleh ! — Mati, ki je slišala puško počiti, pribiti v hišo in najde — svojega ljubega sina Audreja mrtvega v krvi na tleh ležati. Previdnost te povsod varuje, A radovednost te kaznuje. — i. fS a iu ó t a. a prijaznem kraji vrhu göre, sredi zelenih smrek in bukovja, leži puščava. Zel<5 star je u?.é ta kraj, mnogo stoletij je užč minulo, odkar stoji to J lido v je, kamor je hitela mnoga četa pobožnih ljudi po mir in tolažbo, f ki ju človek oa tem svetu tako težko najde. Se stoji cerkvica, lepa še in prijazna rtnim pobožnim in spokornim Ijudém, ki so drug za drugim tukaj živeli in uživali sveto čarobo tihe, gozdne sarrióte. Tu so bivali več stoletij 6ni pobožni možjč, ki so se ločili od posvetnega bruma ter se podali t samoto, da bi tu v mirnem življenji delali in molili za svoje brate trpine ter bi vernike živo ljubezen do bližnjega v dejanji učili. A ne samo svetim možćm puščavnikom je bil nekdaj ta kraj ljub iu prijeten, tudi vsacemu druzemu se vzbudé sveta čutila, kadar stopi na ta kraj, kder je daleč od posvetnega hruma. ter mu prijetno petje drobnih ptičic radujočih se narave božje, dom na uhd. Da-si sainóta, vender ima človek tu nebesa užć na zemlji, kajti tu je sam z vzvišeno naravo božjo, sam s spojim lastnim srcem v družbi neskončno dobrega Bogi Res je, kar pravi naš domač pesnik, ki poje : Življenja valóvje taui zunaj brunii. Tn vlada j»u inir in tih&ta, Tam zunaj vrvenje, drvenje ljudi Tu nitri jo sveta samota. Škoda, da je vedno manj in manj taeih ostankov iz starodavnih časov, ki nas spominjajo óne žalostne dòbe, ko je poganstvo v krvavih bojih divjalo proti krščanstvu, ter jih je mnogo bežalo, peljanih od sv. Duhä, v puščave, da bi tu s svojim spokornim življenjem vérnike k bogoljubnemu življenju napeljevali. -PI ('mina skrinjica. JjJila je gospodinja, katerej so se pri gospodinjstvu različne nesreče prigi-•5jojale: premoženje jej ni raslo, vse je šlo rakov pot. V tem času je živel § v bližnjem gozdu star puščavnik, o katerem se je pripovedovalo, da zun j Ijudém najbolje sovetovati in jim tudi pomagati v vsakoršnib potrebah. K temu puščavuiku se podä gospodinja svoje nadloge mu potožit. Prišedši v gozd v mirno puščavnikovo kočo, reče mu : „Pri mojej hiši gre vse naopako; kakor da bi bilo začarano, nobeno delo se mi srečno ne izvéde. Ali bi mi ne znali pomagati v tej mojej nadlogi ?" Pažž&ittik, dolivovoljea sUv«,k, jej veie. da. bi milo počakali, k«v je pripravljen jej pomagati, kolikor zna in more. V tem otide, a kmalu se povrne z zapečateno skrinjico v rokah, katero dà nesrečnej gospodinji, rekoč : „To skrinjico morate vse leto trikrat po dnévi in trikrat po noči nositi po kuhinji, kléti, po hlevih in po vseh hišnih kotih ; ako to storite, potem bode bolje. Cez leto in dan mi skrinjico nazaj prinesite !" Dobra gospodinja je v skrinjico veliko zaupanje imela ter jo je skrbno vsak dan nosila okoli. Ko je prvega dne s skrinjico v klet šla, naletela je na hlapca, ki je polheu vrč vina skrivaj iz kléti nesel. Ko je zopet druzega dnè u li pozno po noči v kuhinjo prišla, našla je dekle, ki so si iz jajec po-vitico pekle. Kadar je hodila po hlevih, našla je krave do kolena v gnoji, a konjem namesto ovsa le suho slamo v koritu. Takó se je vsak dan kaj slabega odkrilo njenim očem. čez leto in dan se vrne s skrinjico k puščavniku in mu vsa vesela pripoveduje, kakč se je vse na bolje obrnilo. „Pustite mi," prosi žena. „skrinjico še samo za jedno leto, ker ima res čudno moč v sebi." — Puščavnik se jej prijazno nasmehne, iu reče : „Skrinjice vam dalje pustiti ne morem, ali skrivna moč, ki je v skrinjici, naj vam ostane." — To rekši, odprč puščavnik skrinjico, in glej, druzega ni bilo v njej nego listek papirja, ua katerem so bile zapisane naslednje besede : Kdor hoče dobro gospodariti, mora povsod gledati na varičnost iu red v hiši. (Fo Kr. Smidu.J Zgodovinsko - liiestopisni obrazci. (Spisoje P. F. H.) IV. Radovljica. prijaznem holmci, ki se vzdiguje visoko tam gori na Goreujskej c ravnini, razprostira se v podolgasto-okroglej podobi mestice Radovljica. Globoko pod mestom šumi bistra, peneča se Sava, ob čegar bregu se vije Budolfova železnica ; na drugej strani pa sklepa mestice globok jarek. Ta naravno utrjena lega kraja delala je mest» v starih časih precej varno pred sovražniki. Ker se v mestu in po okolici nahajajo sèm ter tja spomeniki iz rim-Ijanske dóbe — grobni spomeniki — sme se trditi, da je bila na tem kraji že rimska naselbina. Sedaj se je ustanovila Radovljica, ne da se zgodovinsko dokazati. Vender se sme trditi, da so bila začetkom srednjega veka tu že postavljena prva bivališča. Mestni grb nam kaže možA, ki drži v jedoej roci kolo. v drugej pa mesto. Iz tega so nekateri zgodovinarji sklepali, da je bil ustanovitelj mestu „kolär," in da ima od tod tudi svoje nemško ime „Rad-mannsdorf," kar pa ni, da bi se verjelo. Gotovo je, da je bilo že prvotno imé slovensko, kar je v novejšim času tudi dokazano. Mest« je postala Radovljica še le koncem 15. ali pa začetkom Iti. stoletja. Valvazor sicer meni, da je rimsko-nemški cesar Henrik 111. (1039—1056), a HoS'. da je Henrik II. (1002 —1024) Radovljici podelil mestne pravice. Ali v nekej starej listini iz 1343. leta se Radovljica še imenuje trg. Graški grof liaiselchler je onega leta razsodil v trgn Radovljici neko pravdo. Na listini se med drugimi tudi čita Radovljiški sodnik Ulrik. Tudi cesar Friderik IV. zove še Radovljico v nekej listini trg. Se le 1510. leta imenuje se mesto. V teku časa je imela Radovljica razue gospodarje. V začetku srednjega veka je bila podložna ne le v cerkvenih nego tudi v svét-nih reééh Oglejskim patrijarhom, ki so izročevali svoja posestva v fevd raznim imenitnim rodbinam. A te so si tekom časa ta posestva prilastile kot lastno imetje. Gorenjska stran, kakor je bilo že rečeno, bila je po večjem koroških vojvod do Rudolfa Habsburškega : pozneje so imeli deželo v zastävi razni gospodje. V 14. stoletji so imeli Radovljico v last mogočni Ortenburški grofi. Njih imetje je bila Radovljica in Wallenbnrg-Lipniški grad. Ta grad je stal blizu trga ónkraj Save na vrhu strme gore. Za časa Valvazorja je bil že zapuščen. Imeli so tu graške grofe, ki so razsojevali podložnikom pravde. Leta 1343. se nahaja graški grof (Burggraf) Gaiselchler. L. 1337. je kupila Radovljiška farna cerkev zemljišče v Zabréznici. Na kupnem pismu sta podpisana Ortenburška grofa Krištof in Oton. Cestokrat so tudi posamezni členi te rodovine živeli v Radovljici. Takó je po smrti Ortenbnrškega grofa Albrechta tu preživela svoje poslednje dni njegova sopruga in vdova Helena in tudi tu umria. Njeno truplo počiva v farnej cerkvi, kjer je tudi ustanovila jedno peto in tri tihe sv. maše na leto za-sé, svoje prednike in potomce. Ortenburški grof Friderik je volil 1377. 1. v svojej oporoki svoja obširna posestva Celjskim grofom, če umrje brez otrok. Med temi posestvi je bil tudi trg Radovljica. In ko je 1418. leta zamrla mogočna rodoviaa Ortenburgov, prevzeli so njih obširuo imetje Celjski grofi. Celjski grof Friderik se je zaročil po smrti svoje prve žene z zalo Veroniko Deseniško. A to ni bilo po volji njegovemu očetu Hermanu II. Zategadel vjame in v ječo zapr« njega in njegovo ženo Veroniko, katero je dal v dan 17. oktobra 1428. I. zavratno umoriti. Friderik taM žaluje po svojej soprugi, da v ječi nevarno zboli. To gane nečloveškega očeta, da sina izpusti iz ječe. Friderik je šel na svoj grad v Radovljico, kjer je živel dve leti. Od tod pa je šel v Rim na božjo pot, ker se je sum raznese!, da je svojo prvo ženo v postelji zadušil. Njegov sin Ulrik II. je podelil Radovljičanom raznih pravic : leta 1443. iz Celja, da sme njih sodnik razsojevati v vseh zadevah, ki se pripeté v trgu ; leta 1455. pa je tržanom privolil, da smejo prodajati sol na drobno. Leta 1456. v dan 8. novembra je poslednji Celjski grof Ulrik II. v Budi posilne smrti umrl. Vsa obširna poseBtva Celjskih grofov so pripadla vsled pogodbe cesaiju Frideriku IV. — med njimi ludi Radovljica. Ali todi drugi, med njimi mladi ogerski kralj Ladislav kot bližnji sorodnik Celjskim grofom, zahtevali so svoj delež. Iz tega je nastala vojska, ki je Kranjskej naredila mnogo kvare. Cesar je poslal vojsko, ki uaj vzame Radovljiški trg, in v dan 1-4. junija 1457. leta pride sam. postavi pod poveljstvom Gašperja Lamberga cesarsko posadko v trgu ter potem odide v Belak. Ko Janez Vitovie, vojskovodja Celjske grofinje in vdove Katarine, to izvé, pridére Čez Trojaue do Loke, prevlada jo in pozgè ; od tod pa jo mahne preko Kranja na Radovljico. Lambert, poveljnik cesarskih čet, čuti se preslabega ustavljati se Celjskim četam ; zapali Radovljico in zbeži. Vitovec pogasi požar iu pusti novo posadko v trgu. Ker so pa Celjskih grofov vojaki nadlegovali ljudstvo, in ker je zaukazal Friderik IV., zbere se deželna vojska ter prisili posadko, da se jej je udala. Cesar je zaukazal močno obzidje razrnšiti in globok jarek zasuti. Koncem leta je Ulrikova vdova sklenila s cesarjeui mir ter mu izročila proti primernej odškodnini obširna posestva med njimi tudi Radovljioo. Takó je postala Radovljica cesarska. Vladarji so jo zastavili zdaj temu zdaj čuemu. Leta 147H. je bila izročena Juriju Kacijanerju, in dve leti pozneje je Lenart Kacijaner, oče slavnega vojskovodja Janeza Kaeijanerja, potrdil iz Gradoa prejem cesarske graščine Walleuburg s tamošnjo sodnijo in z uradom gorenje in dolenje Radovljice. V celjskih homalijah je Radovljica mnogo trpela. Zdaj je bilo cesarju na skrbi, da se škoda saj nekoliko poravnä. Podelil je toraj trgn raznih pravic. Leta 1473. je zaukazal, da se mora prevažati blagi skozi Radovljico, da pripade mitnina ondotnej mitnici. Svojemu oskrbniku (lašparju Havveuspeekn je zaukazal, naj ostro pazi, da se izvršuje ukaz. Pet let pozneje - v dau sv. Neže — je tudi dovolil tržauom. da smejo inostrance sprejemati med tršaoe. Kdor je hote! biti sprejet, moni je 23 goldinarjer glačati r obiiasko blagajnico. Prisega pri sprejemanji je bila v slovenskem innemškem jeziku. Friderikov naslednik, cesar Maksimilijan L, prepovedal je v dan 21. marca 1510. I. v mestu Radovljici vse krčme, ki niso mestne, ker se s tem kvar dela meščanom. Za tega časa je Radovljica dobila mestne pravice. Je li Friderik IV. ali pa Maksimilijan I. podaril Radovljici mestne pravice, ni znano. O tem času je mesto še precej cvetelo. Imelo je lastno sodnijo, solno in vinsko trštvo, mitnico v Bohinji, Jesenicah in mestu. Graščini je plačevalo davka le 91 gld. 15 kr. na leto. Leta 1604. v dan 17. novembra je nadvojvoda Ferdinand potrdil mestu poprejšne pravice in svobodSčine. Mesto je dobilo za tega časa tudi novega graščinskega gospoda. Leta 1616. je namreč nadvojvoda Ferdinand prodal Radovljiško graščino z vsemi pravicami Jan. Ambrožu Thurn-Valsassina, kot deželnemu glavarju jako zaslužnemu možu. Obsegala je 441 kmetij s podložnimi vred po okolici in mnogo družili pravic in dohodkov. Dve leti pozneje je postala Radovljica po volji novega gospoda hdeikomis. Mestu sta pozneje cesar Jožef I. v dan 6. februvarja 1706. leta, Karol VI. pa v dan 28. maja 1721. leta potrdila iz Saksenburga stare pravice, in cesar Jožef II. je 1784. 1. poleg tega podelil tržni dan vsak torek. A pri vsem tem je Radovljiška občina vedno bolj hirala ; mestni očetje so pridobljena občinska imetja prodajali ter jo v dolg zakopavali. Vsled tega je prišij 1787.1. dvorni ukaz naj se občinska samouprava izpremeni ter izroči tainoSnej graščini Leta 1788. se je tedaj izročilo grofu Vincenciju Thurau, lastniku graščine, mesto z vsemi pravicami, dohodki in svobodščinami. s sodnijo in premoženjem proti temu. da graščina vzdržuje sodnika, prevzame vsa bremena in dolgove ter odrajtuje davek. Graščinski lastnik pa j» obljubil meščanom pustiti njih pravice gledé posestva, hiš in rokodelstva Grajski gospod je 1795. 1. mestu celč dovolil, da si sme voliti župana; to se zna s pravicami, katere mu bode dovolil. Takó je mesto izgubilo samoupravo in pravice, katere so mu podelili razni vladarji, ter je prišlo pod grajsko upravo kakor za časa Ortenburških grofov. Leta 1840. pa je dobilo mesto cesarsko okrajno gosposko. Tako stara je tudi Radovljiška fara. ki je bila v starih časih zelò velika. Že 1323. leta za časa Oglejskega patrijarha Pagana se nahaja v zapisniku kranjskih fara. L. 1318. se nahaja v Radovljici župnik Viljelm de Cucagna. Ko so na Kranjskej gori in na Dovjem sezidali eerkvi, podaril je Oglejski patrijarh Ludovik 1362. leta takratnemu župniku Henriku in njegovim pravim naslednikom pravico tema duhovnijama postavljati namestnike, ki so jim pa bili podložni. Potrjevati duhovne za Kranjsko goro je 1363. leta izročil ravno 6ni patrijarh Ortenburškemu grofu Otonu in njegovim dedičem, ki so bili tudi patroni farne cerkre sv. Petra Vpljiv Radovljiških žnpnikov je bil takč velik, da jim je bil izročen arhidijakonat kranjske in slovenske meje. Henrikov naslednik je bil 1380. leta Jakob. Ko je izmrla rodovina Ortenbnrgov, prešla je 1421. 1. pravica patronata na Celjske grofe, za poslednjim Celjskim grofom pa Habsburškim vojvodam. Ko je pa 1461. leta cesar Friderik IV. takratnega Radovljiškega župnika Leonarda pi. Jamničarja imenoval prvega Ljubljanskega škofa, daroval je njemu in njegovim naslednikom vse dohodke Radovljiške fare. Ti so imeli odslej tu svoje namestnike. Naj se tu omenijo še nekateri slavni možje iz Radovljice. Gašpar Globočnik in Jože Matej Preširen sta bila profesorja modroslovja ; prvi je izdal 1698. 1. pesmi v latinskem jeziku. Najslavnejši za nas je pa Anton Linhart, rojen 11. decembra 1755. leta: opravljal je razne državne službe ter umrl 1795. 1. kot deželni tajnik. Jz francoščine je preložil na slovenski jezik dve veseloigri „Županova Micika" in „Veseli dan" 1790. leta. Sedanje mesto ima po številjenji od dnè 31. decembra 1880. 1. 664 prebivalcev,*) ki se žive z obrtnijo, kupčijo, največ pa s poljedelstvom. Jako lepa je farna cerkev sv. Petra, sezidana v gotiškem slogu. Za njeno notranjo olepšavo se mnogo trudi sedanji v. č. g. žnpnik J. Bottoni, kakor tudi sploh za povzdigo krščanskega duhš. Setev za nebesa. Nek pobožen Človek je velik del svojega premoženja razdelil med siromake, ter je potem sam živel v pomanjkanji in potrebi. Ko so ga ljudjč vprašali, zakaj je takó radodaren ter samega sebe pozabi, odgovoril jim je: „Na tem svetu moram pridno sejati, abo hočem na ónem svetn obilo fcéti." *) Kameoik 2452, Kranj 2313 in Loka 4053 prebivalce v. Ker nam pri spisovanji prvih treh obrazcev §e ni bila pri rokah dotična knjiga, naj se tu popraviti blagovoli. Prirodopisno - natoroznansko polje. Š Kuhinjska sol. Radovan je imel bo lepo navado, da je svoje otroke najrajše soznanjal tacimi prirodninami, ki so ljudem neobhodno potrebne in jih skoraj vsak dan pred očmi imamo. Necega dne — bilo je po večerji —v reče svojim otrokom : „Otroci, kdo mi zna povedati stvar, ki jo imamo tukaj ua mizi, ki pa ni jed, a vender jo rabimo malo ne pri vsakej jedi ?rf Prvi se oglasi Mirko ter pravi : „Oče, jaz jo užč imam, to je sol." Oče: Po^ódil si; sol je ljudem za hrano neobhodno potrebna, da-si j* ne rabimo kakor jed, nego rabimo jo le kot začimbo pri jedilih. Tudi živin* dobiva soli, ki jo pije v vodi raztopljeno, ali jo pa liže. — Nu, zdaj bi rad znal, kako pridobivamo kuhinjsko sol, to je óno sol, ki nam dela jedf okusne in užitne. Bari ca: Jaz sem čula, ne vem uže kje, da kuhinjsko sol kopljejo iz zemlje. Mirko: Mam so pa gosp. učitelj pripovedovali v šoli o solinah pri Vielički. Soline, to so velike solue jame, v katerih kopljejo sol. Oče: Ali mi znaš povedati, kje je Vielička? Mirko: Vielička je v Galiciji blizu mesta Krakova. Oče: Dobro si povedal in veseli me, da se tako pridno učiš. Vielički je kraj v gališkej kraljevini ne daleč od Krakova, ki je bilo nekdaj prestolno mesto poljskih kraljev. Tu so največje solne jame, ki dajó na leto neizmerno maeg» soii. Ivanko: A jaz sem bral, da so v nekaterih krajih naše zemlje velikt» skale, ki so iz samih trdih solnih kamenov. Ta slankamen kopljejo in lomijo rudokopi kakor kako drugo rudo. Oče: Tudi to je res. Našo navadno sol, ki jo tudi k amèno ali ku^ hinjsko sol imenujemo, pridobivamo po različnih potih. Nahaja se v zemlji v brezkončnih zalogah popolnem čista v podobi trdega kämen», ali j<} pa zmešana z druzimi deli, posebno z glinastim mavcem in slano glino. V prvem slučaji jo kopljejo in lomijo rudokopi kakor kako drugo rudo. Tak(5 pri Cardoni na Španskem, kjer se nahajajo neizmerni skladovi kaméne soli. Tu se dviga solna pečina preko lriU metrov visoka, ki ima na okoli dobr seli se prnà&je po 12 ir. Oče: Zdaj vam naj povem, da ima tudi morje mnogo raztopljene soli v sebi, zato se pa tudi iz morja sol dobiva ; tiko sol imenujemo morsko so 1. ki je pa manj bela od navadne kuhinjske soli. Na nizkih in vročih morskih bregovih napeljejo morsko vodo v široke, plitve jame, gredice imenovane, kjer solučna gorkota in gorki vetrovi vodo izparivajo, a sol ostane. Taka morska sol se mora poteui še čistiti, a nikoli ni tako čista kakor dna iz solin. Tukaj vam moram še povedati, da na nekaterih krajih naše zemlje, posebno v Azijatskih stepah, ua Atlasu v Afriki iu v južnej Ameriki izvetruje toliko kuhinjske soli iz tal, da so nekateri ondotni kraji ž njo pokriti, kakor da bi sneg padel po njih. V Arabiji je toliko soli, da ž njo zidajo hiše. Zuameuita je tudi ravnica pri Daukali v Abisiniji, kjer na štiri dni hodi zemljo pokriva sol, bela kakor sneg. Ivanko: Imamo tedaj štiri vrste soli: 1) Kaméno, 2) studenčno, 3) morsko iu 4) stepuo sol. Oče: Med vsemi evropejskimi državami ima avstrijsko-ogrska monarhija največ kuhinjske soli. Največji zakladi nam je dohajajo iz solin pri Vielički in Bohniji v gališkej kraljevini ; dalje je dobivamo nekoliko tudi iz gorenje Avstrije, iz Salcburškega, Štajerskega, Tirolskega, Bukovine in nekoliko tudi iz Ogerskega. Ker ima naše cesarstvo tako bogato zalogo kuhinjske soli, zato lehko oskrbuje ž njo vse s?oje kronovine. ter jo še lehko prodaje kakor blAgó v druge države. Kustja, Prti sija in Švica dobivajo sol po največ od nas. Prodaja soli se imenuje državni monopol. ki daje samo cislejtanskim dežeJam vsako leto do 10 milijonov goldinarjev čistega dohodka. Mirko: Temu se ni čuditi, ker je sol neobhodno potrebna vsacemu človeku. Oče: Sol potrebujemo v začimbo jedi, nečista sol se pa poklada tudi živini, ki jo prav rada liže. Dalje potrebujejo mnogi obrtniki sol pri izdelovanji svojih izdelkov. Barica: In kaktf bi si mogli zelje okisati brez soli? Ivanko: Sol tudi brani, da meso ne zaddhnp in se ne spridi. Mirko: Pri starih Slovanih je bila navada, ki se še danes nahaja pri nekaterih slovanskih rodovih, da so tujcu, ki ga so sprejeli kot gosta, ponudili kruha in soli v znamenje posebnega prijateljstva. S leni so hoteli pokazati, da je sol kakor kruh neobhodno potrebna, da si oh ranimo življenje. Ir. TnmSl/. IRa-zx^e st^rstri. Slovstvene stvari. * Poezij«. Zložil S. Gregorčič. X. V Ljubljani Zaloiil Ig <3 m nt natiskala Klein in Kovač. 1882.8°. ItiOstr. — To je n&slov najnovejšej knjigi, katero slovenski narod gotovo z največjim veseljem ' pozdravlja. Sloveči naš slovenski pesnik, ki I jo bil dozdaj le pod imenom X. znan. dal j« i svoje divne poe/ije v posebnej knjigi n» svitlo, katero je v krasncj obliki natisnila , Klein In Kovačeva tiskarna v Ljubljani. Za danes omenimo le toliko, da vsak, kdor premore 1 gld.. naj ni naroči to prekrasno knjigo, ki je gotovo na diko in slavo naSemu domačemu slovstvu. Naročil» naj se pošiljajo gosp. Ign. Gruntarjn. c. kr. notarju v Logatcu (Loitsch). Cena knjigi s poštnino vred je 1 gld. 10 kr. • Savka i Stanko. Izvorna pri-povest napisao Davorin Trstenjak. U Zagrebu. Nakladom hrv. pod. kn ji ž. sbora 1882. 8°. 219 st r. — Takó se 7.0ve jako elegantna knjižica za hrvatsko odraslo mladino. Čitateljem našega „Vrtca," ki ao hrvaščine zmožni, živo priporočamo to zalo f knjižico, ki velja s poštnino vred 65 kr. in se dobiva v knjižari Lav. Hartman a i družbe u Zagrebu fAgram). * l'esma-riàica po številkah za nef. u o mladino. Hčstavil A. Foerel er. V Ljubljani. 1882- Založil in natisnil R. Milic. C o n a 15 k r.. po pošti 17 kr. — To knjižico priporočamo vsem gg. nčiteljoin petja, kor se po njenem navódu otroci igraje pripravljao za petje po notah. Odgonetke ugantk t> 4. „ Vrtteoem" listu. 1. Rosa. ker pokriva hribe in doline ; 2. Voda. sneg in led ; 3. Prsti na roci in jezik; 4. Starši ; 5 Cesarjevo uho ; 6. Kateri še živi; 7. Ledenim na oknu; 8. Oči; !» Želod in hrast ; 10. Mačke ua vrbi. il"« smanje, V /77. zvezku „Knjänie» sa *lovim#/ro mladino"1 izdali bomo prelepo po-vcM od Svetin« pod naslovom n Srela r w*rr.il ali ìtidna =7odba dneji dvojlekoV,u K jo je upisni nekdanji Yi*njagor»ki Župnik J an ft Z legier. Ta knjiga je bila idi 1886. natisnena, a dane» je uže jako redka prikazen, Ker je Hii davno Mia obča zelja, da hi ta knjiga novit »pravila na tvitlo, ztdorrj mitlhno, da honw rurmnaiim naročnikom najbolj ustregli, ako upravimo lo knjiffO xnywl na dun. Th> meseca julija bade Icnjù/a dothk.ann in takój jf bomo jeli razpošiljati vsem. ónim, ki »o ne lil. zvezek iiaroi-iii. Ved. „VrtJevm.' ..Vriee" l«b*Ja 1. dné »«cotta meteem , in MoJi s« ran leto 3 gl. 80 kr.; ea pol let* 1 gl. 80 kr. SapU: Uredništvo „VrtieTO." mestni trg, «tev. 9 ▼ LJubljani (Laibach). Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.