L I. B. V enem zadnjih člankov sem obljubil, da se hočem o priliki povrniti k izgiovorom pivcev in pijancev. Storim to danes. Vprašaj kogar hočeš, zakaj pije pivo, vino ali celo žganje, vsak bo imel takoi izgovor pri rokah. Kaki so ti izgovori — so pač izgovori samo. Pri nekaterih bo dotični sam prepričan, da je temu res tako, kakor trdi; pri drugih pa pač reče tako, da sploh nekaj reče. Prvi pije, da bi se pogrel, ker ga zebe; drugi pije, da bi se ohladil, ker mu je vroče. Tretji zopet pije, ker je bolan, pa bi rad ozdravil; četrti pa zato, ker je zdrav in močan, alkohol pa škoduje le bolnim in slabotnim. Peti pije, ker je lačen, a nima denarja za živež; šesti pa, ker nima apetita, ne more jesti, dasi ima vsega na izbiro. Sedmi pije, ker fe zaprt, osmi pa zato, ker ga preveč žene. Deveti pije, ker si je s slabo pijačo pokvaril želodec; deseti pa zopet pije, ker je izvrstna kapljica. Enajsti pije, ker se je preveč najedel; dvanajsti pa je imel slabo kosilo. Trinajsti mora mastne jedi zaliti s cvičkom, sicer mu želodec ne prebavi; štirinajsti pa je imel obed premalo masten, mora suhi hrani priliti. Petnajsti se mora krepčati za težko delo, šestnajsti pa tudi pije brez skrbi, ker ima lahko delo. Sedemnajsti potrebuje pijače, ker dela v hladni kleti, osemnajsti pa, ker dela pri vroči topilnici. Devetnajsti pije od žalosti, dvajseti seveda od veselja. Edenindvajseti ga mora na vsak način, ker imajo krst, dvaindvajseti se pa na pogrebščinr ne more ogniti. Kako bi si ga ne privoščil triindvajseti, ker je zadel v loteriji; štiriindvajseti pa zopet, ker ne ve, kje bo jutri dobil denar za najemnino. Petindvajseti pije. ker je tako sam, šestindvajseti pa, ker je tako lepa družba. Sedemindvajseti pije »likof«, ker je izvrstno prodal, osemindvajseti, ker je dobro kupil. Devetindvajseti ga mora za slovo, ker gre od doma, trideseti pa, ker se je srečno vrnil domov. Edenintrideseti ga vsekako moira, ker se je oženil in se ne more braniti pijači na ženitovanju; dvaintrideseti ga pa tudi mora, ker je dobil košarico. Triintrideseti, ker je semenj, štiriintrideseti, ker je proščenje; petintrideseti pije, ker je nedelja, šestintrideseti pa pije, ker je praznik. Sedemintrideseti bi ne storil lepo, ko bi si ga ne privoščil na svoj god malo čez mero; da ga je pošteno žagal osemintrideseti na pustni dan, se razume samo po sebi. Itd., itd. Te litanije bi še lahko nadaljevali, a naj zadostuje. Kot amen še navadno prihaja prav resna trditev, kako alkoholna pijača redi. Sploh pij, pij, pa zopet pij! To ti bodi višek življenja! Življenja?! Ogilejmo si nekoliko te izgovore! Surmljivi so že na prvi pogled, ker si nasprotujejo. No, pa alkohol je sploh najboljša stvar na svetu! Ker pijača greje, zakaj pa zmrzne največ pijancev? Ako bi bil ta izgovor resničen, bi moral vsak pijanec ležati na kopnem, na gorki zemlji; saj bi njegiova vročina raztopila sneg \n led okrogi njega in posušila tla. Zakaj pa ni temu tako? Alkohol razburi kri, požene jo na periferijo; zato je človek ves rdeč in čuti hipno vročino. Ta kri pa se hitro ohladi, središče proizvaja le malo toplote, zato tak čovek tako lahko zmrzne. Ako hočeš toplote, daj želodcu dobre hrane, ne pa alkohola. Torej če ne daje prave gorkote, pa vsaj hladi. Tudi tu ne prideš na svoj račun. Ce se hočeš ohladiti, pa piieš alkohol, boš čutil prvi hip vročino, kakor že omenjeno. In ti boš hladil in hladil, a ti bo vedno vroče, dokler kri ne oslabi. Bolnik pa vendar more piti, da bo ozdravil. Kako bi rekli zdravniku, ki bi dajal. vsem in za vsako bolezen enoinisto zdravilo? Alkohol pa naj bo za vse, pTav za vsako bolezen ? Čemu pa zdravniika veda in različna zdravila? Ce te boli glava, oči, zobje; če trpiš na srcu, jetrih, pljučih, želodcu; če te muči kašelj, krč, trganje itd.. pij, napij se! Tu je tako dobro pivo, tami dobro stori čmo vino; temu olajša brinjevec, oneniu pomaga slivovka; ta }e za rum, oni za konjak... Da Kniiievnost. Nova učna knjiga ža slovenske Ijudske šole. V c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju je izšla učna knjiga: »Brinar Jorsip, Slovenska slovnlca za ohče Ijudske šole. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja, v treh stopnjah.« Dozdaj je izšla I. stopnja (2 in 3. šolsko leto), ki stane vez. 40 vin. in II. stopnja (4. in 5. šol.. leto), ki velja vez. 90 vin. — Pisatelj je v tej najnovejši slovnici opustil Kernovo inetodos ki je prinesla toliko zmede v slovniški pouk, ter naslanja izvajanja slovniških pravil na zglede, posnete iz slovstva, ne pa na suhoparne »šolske zgledne stavke«, kakršni so se dosedaj šopirili po nekaterih slovnicah. Odborova seja »Matice Slovenske« se je vršila dne 28. avgusta. Odbor je govoril o daljšem romanu iz slovenske zgodovine, a je odložil definitivno sklepanje na poznejši čas. Neki rokopis, ki je bil le pogojno sprej&t, Matica zavrača, ker viagatelj noče ugoditi njenim želiam. Zaradi izrednega zunanjega položaja je Matiea primorana, svoja izdajanja nekoliko skrčiti. Izda pa Zbornik z Vošnjakovo korespondenco, Zabavno knjižico z daljšo povestjo E. Kristana, Knezovo knjižnico z obsežno povestjo Zofke Kvedrove, zbirko novelic Fr. Ks. Meška in v Prevodih iz svetovne književnosti dvoje Shakespearjevih komedij, ki jih je prevedel g. O. Zupančič. »Popotnik«. Vsebina štev. 81:11 Pav. Flere: Krulec — Wider. (Razmotrivanje o novih začetnicah.) 2. Dragotin Humek: Pouk v geometriji in geometrijskem ri' sanju na meščanski šoli z ozirom na vsak- Kraniske vesti. I ivAn okoren. I 2e v zadnji številki smo poročali, da le dne 25.septembra t.l. umrl tovariš Ivan Okoren, učitelj na mestni nemški deški Ijudski šoli v Ljubljani. Pobrala ga je vodenica, ki se ga je lotila letos okrog Velike noči: — Pokojni tovariš Okoren je bil vnet in praktičen šolnik, ki ie imponiral s svojim odločnim ih moškim nastbpom. Služboval je Preddvorom, v Kamniku, y Tržiču, rra Premu in naposled v Ljubljani. — Kako zavzet je bil za šolo in za svoj poklic, kaže tudi dejstvo, da je prišel na konfereneo še zadnji ponedeljek pred smrtjo, čeprav je rabil do šole pol ure, ko je pot od njegovega stanovanja do Vrtače dolga komaj tri minute. Na konferenci je bil še vesel in šaljiv, dasi se mu je že bližala smrt z ledenim svojim objemom. — Pokopali so ga ob velikem spremstvu tovarišev, tovarišic in šolske mladine na pokopališču aa Viču. - Bodi mu blag spomin in sladak počitek! —r— Deželni odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se draginjske doklade v vojni službi se nahajajočhn učiteljem ne izplačajo. —r— Razpis učnega mesta. Na trirazredni šoli v Srednji vasi je stalno popolniti ueno mesto. Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom na c. kr. okrajni šolski svet v Radovljici do 20. oktobra 1914. leta. — Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalorn dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. —r— Učiteljske vesti. C. kr. dež. šolski svet je pripustil abs. učit. kand. Albino Iskrovo k brezplačni praksi na petrazrednici v Velikih Laščah in Katarino Punčuhovo na štirirazrednici v Zg. Logatcu. — C. kr. dež. šol. svet je dovolil def. učiteljicama Mar. Smolikovi v Blatni Brezovici in Josipini Zakrajšek-Vercetovi v Vavti vasi zamenjavo dosedanjih učnih mest. — C. kr. dež. šolski svet je vzel na znanje izstop službe učiteljic Frančiške Leskovčeve in Josipine Stojeve in nastop službe abs. učiteljske kand. Maksimiljane Sušnikove in Ane Pirčeve na osemrazredni privatni lj. šoli v Lichtenturničnem zavodu. —r-- Darovi društvu »Mladika« na korist ranjencem. Šolsko vodstvo v Bučeči vasi 5 zabojev sadja; Ana Wessnerjeva, učiteljica v 'r>' u .' ah, vc. pri dobrotnikih nabranega perila; učiteljica Čopova v Krškem 2 para nogavic in 6 parov zapestnikov. —r— Plod vzgojnega učiteljevega dela. Tovariš Jakob Žebre, nadučitelj v Starem trgu pri Ložu, piše v»Slovenskem Narodu« z dne 3. t. m.: »Okolo 25 let službujem v lepi loški dolini in ponosen sem na to, da so vsi slovenski junaki te doline, ki se bojujejo za našo staro domovino in Ijubljenega cesarja, moji bivši učenci. Od navadnega vojaka tja do častitljive sarže oficirja, vsi so bili korenjaki in da so res, kaže lepo število njih, ki so ranjeni... A tako ginliiv prizor, ki sem ga 29. septembra 1914 doživel moram objaviti: V Starem trgu pri Ložu biva uboga rodovina z imenom Jakob Namre, vulgo Slanc. Dva vrla korenjaka-sina se bojujeta za dom in cesarja, doma ima še 191etnega Jožefa. Dolgo že prosi očeta, naj mu dovoli prostovoljno iti v boj. Oče ga rabi kot podporo, mož je čez 60 let star. Včeraj pa, ko je slišal stavne čine naših fantov, je rekel očetu: »Oče, pustite me k bratoma, kjer sta brata, tam hočem biti tudi jaz.« Z žalostnim srcem mu je oče dovolil prošnjo, in jutri gre na nabor in ker je »fest kranjski fant«, ni dvoma, da bo kmalu v vrsti dveh bratov. — Tako delajo slovenski očetje in tako slovenski fantje.«— A mi dostavljamo: In tako slovenski učitelji! —r— Ranjena sta Teodor Šetina, rezer. poročnik 52. pešp., in Alojzij Šetina, artilerijski instruktor na Nj. Vel. monitoriju »Temes«, oba na južnem bojišču. Prvi leži v bolniščnici v Novem Sadu, drugi v Petrovaradinu. Oba sta sinova tovariša Franca Šetine, nadučitelja v Črnomlju. ' —r— Tovariš Fran Silvester, nadučitelj v Boh. Bistrici, se nahaja kot ujetnik na Ruskem, od koder je te dni poročal svojcem. V dopisu pravi, da so.naš.e ujetnike Rusi izredno gostoljubno sprejeli. Toliko v vednost, ker so o njem z gotovostjo trdili, da je bil v boju ubit. —r— Redka požrtvovalnost. Iz Št. Jerneja na Dolenjskem: V tukajšnji občini so nabrale gdč. Hudoklin, Kesler, Recelj, Sever ter učitelj Josip Polanc več sadja za ranjence. Ker se je pa zvedelo, da imajo ranjenci zadosti svežega sadja, se je sklenilo posušiti nabrano sadje. Gospa Ema Witscherjeva je dala na razpolago brezdimno sušilnico z 12 lesami, Na teh lesah so neumorno delovali 18 dni podnevi in ponoči učitelj Josip Polanc ter gdč. Tinca in gospod Rafko H u d o k 1 i n.# Ta redka požrtvovalnost učitelja Polanca ter gdč. in gospoda Hudoklina zasluži pač najlepše javne pohvale. ¦ —r— Patriotičen sklep. Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja in »M!adike« je na svoji 1. konferenci novega šolskega leta 5. oktobra sklenil odstopiti od svoje mesečne plače 1 odstotek v svrhe »Rdečega križa«. Za človekoljubni domovinski namen bo mesečno prispevala tudi ženska šolska mladina s prostovoljnimi doneski in z ročnimi deli. • —r— Pouk na c. kr. obrtni soli v Ljubljani se je sistiral do konca septembra. Vkljub temu se v enem delu šole živahno dela. Na ravnateljev poziv se je 40 učenk ženske obrtne šole prijavilo, da sivajo za »Rdeči križ« in za upravo bolniščnice. Ker je celo poslopje prirejeno za bolniščnico, so dekleta nastanili v posebnem oddelku, kjer pod nadzorstvom učiteljic šivajo perilo. Izdelale so že 300 hlač, veliko brisač, spalnih jopičev, nogavic itd. Učenke zaslužijo zaradi* svoje pridnosti pohvalo. —r— Na kmetijski šoli na Grmu se pričime novo šolsko leto z mesecem novembrom. Učenci se sprejemajo v ziras k o in v 1 e t no š o 1 o. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in je namenjena sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola traja eno leto od novembra do konca oktobra in je namenjena sinovom iz vinorodnih krajev. Pouk je brezplačen. Plačujoči učenci plačujejo za vse skupaj.t.j.za hraino,stanovanje, kurjavo in svečavo po 30 K na mesec. Za sinove kranjskih posestnikov sc dobe prosta mesta. Prošnje za sprejem in za prosta mesta je vložiti zadnji čas do 15. oktobra t. 1. na ravnateljstvo šole. —r— Na deželni gospodinjski šoli v Šmihelu pri Novem mestu, ki je v zvezi s kmetijsko šolo na Grmu in ki stoji pod vodstvom šolskih sester De Notre Dame, se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom. Šola traja od oktobra do konca julija. Pouk je brezplačen. Notranje gojenke stanujejo v zavodu in plačujejo za hrano, stanovanje, f<:urjavo, {svečavo im perilo po 30 K na mesec. Za hčere kranjskih posestnikov se dobe ustanove po 15 kron na mesec. Prošnje za sprejem in za deželne ustanove je vložiti do 15. okt o b r a t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmihelu, p. Kandija. —r— Ljudska šola v Loškem potoku priredi v nedeljo dne 18. oktobra t. 1. šolarsko predstavo, na katere vzporedu je tudi dramat. slika tov. E. Gangla »Zadnji obisk«. Čisti dohodek je namenjen »Rdečemu križu«, oziroma za nabavo voljne, ki bodo iz nje učenke pletle vojakom nogavice. —r— Na meščanski šoli v Postojni se prične šolsko leto dne 16. oktobra ob 8. zjutraj. —r— Začetek šolskega pouka. C. kr. učno ministrstvo je želji deželnega odbora kranjskega ustreglo in odredilo, da se prične šolski pouk na vseh šolah, ki jih obiskujejo večinoma kmetiški otroci, za^ četkorn novembra, na drugih pa takoj. Okrajnim šolskim svetom se naroča, da imajo za to šolsko leto porabo šolskih otrok pri poljskem delu smatrati kot opravičbo pri šolskih zamudah. —r— Mestni dekliški licej v LjubUani. C. kr. deželni šolski svet krainjski je vzel na znanje imenovanje dosedanjih suplentinj: Fride Kl e č e v e, Irme P e tk o v e in Albine Zalarjeve za prave učiteljice na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. —r— Iz Ijudskošolske službe. Deželni šolski svet kranjski je vzel na znanje izstop učiteljice Marjete T r a 11 n i k o v e in vstop učiteljice Marije Tschadove na nemško privatno šolo na Savi-Jesenicah.Angela Hafnerjeva je pripuščena k brezplačni šolski praksi na deški ljudski šoli v Kranju. —r— Poročil se ie Andrej Horvat, c. kr. finančni nadpaznik, sedaj c. kr. desetnik pri poljskem topničarskem polku št. 7, nad. bat. v Ljubliani, z gdč. Minko Nosanovo, def.učiteljico na-Banjaloki. Obilo sreče! erske vesfi. JAKOB HRNKO. J Iz Dramelj nam poročajo: Dne 29. septembra 1.1. je umrl v bolniščnici v Gradcu tovariš Jakob Hrnko, učitelj v Dramljah, star komaj 33 let. — Bil je rezervni poročnik. Ob mobilizaciji je bil poklican v Gradec, kjer pa je moral zaradi bolezni y bolnico. Po kratki in mučni bolezni je moral y cvetu svojih let leči v hladni grob. — Ljubi pokojnik je bil blaga, dobra duša, priljubljen pri šolski mladini. občanih in tovariših. Namesto v krvavi boj je odšel predčasno tja, kjer vlada mir in bratoljubje. — Počivaj sladko, dragi tovariš! —š— Začetek ljudskih šol na Štajerskem. C. kr. deželni šolski svet štaierski je vnovič odredil, da začno Ijudske šole Do kmetHi s poukom dne 1. novembra 1.1. —š— Na severnem bojišču je padel nadporočnik 17. p. polka Alojzij K o r ž e, sin tovariša nadučitelja Leopolda Koržeta v Ribnici na Pohorju. —• Vrlemu borcu blag spomin! —š— Odlikovanie. Tovariš Ivan Trobej, učitelj v Slov. Bistrici, je dobil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje. Čestitamo! —š— Graško univerzo izpreminjajo V lazaret. Vpisovanje se redno vrši, in predavanja se bodo vršila nekoliko v omejenem. obsegu. —š— Umrl ie v Mariboru 6mesečni sinček prof. dr. L. Pivka — Tugomer. —š— Iz Slivnice pri Celiu nam pišejo: Učiteljstvo šmarskega okraja ie hotelo o priliki letošnje uradne konference čestitati svojemu priljubljenemu nadzorniku g. Josipu Supanku k štiridesetletnici njegovega učiteljevanja. — V hvaležen znak tega proslavja je prispevala vsaka učna oseba tega okraja, da smo kupili g. nadzorniku srebrn črnilnik za trajen spo- min. — Ker je pa uradna konferenca odpadla, so izročili imenovani dar o priliki seie okrajnega šolskega sveta 28. septembra 1.1. v Smarji tovariši Jurkovič, Stritar in Kurbus. — Ravnatelj Jurkovič se spominja slavljenčevih zaslug za naše šolstvo, naš stan in naš narod. Gospod nadzornik nam je v vseh slučajih pravičen voditelj učitelj, svetovalec in branitelj. Radi bi mu v proslavje njegove štiridesetletnice poklonili dragocen dar ter prosili, naj sprejme tega z istim dobrim srcem, s kakršnim je darovan. 2eleč mu še mnogo let zdravega in uspešnega delovanja, mu izroči tintnik. — Nadučitelj Kurbus čestita v imenu šmarskega učiteljskega društva. — Gospod nadzornik se ginjen zahvali ter prosi, da navzoči to njegovo zahvalo tolmačijo ostalemu učiteljstvu do prihodnje uradne konference. —š— Umrl fe v graški deželni bolniščnici bivši nadučitelj v Hočah in kasneje okr. pomožni učitelj v Celju Jožei Leskovar, 59 let star. Tovariši so ga kot poštenjaka jako cenili, v svojem politiškem mišljenju se je pa nagibal na nemško stran. Bodi mu blaig spomin! —š— 25Ietnica knezoškofa lavantinskega. Dne 29. pret. m. je slavil ekscelenca dr. Mihael N a p o t n i k, knezoškof lavantinski, 251etnico na lavantinskem knezoškofijskem sedežu. Slavljenec je bil rojen dne 20. septembra 1850, a knezoškofom je bil imenovan še v mladostni dobi 39 let. Knezoškof dr. Mihael Napotnik je med najuglednejimi člani avstrijskega episkopata. —š— Izpred deželnobrambnega sodišča v Gradcu. Iz Gradca poročajo, da so bili poleg drugih osumljencev izpuščeni na svobodo naši štajerski tovariši: nadučitelj Jos. Lasbacher in hčerka, učitelj M. Lichtenwallner in gospa, učitelj Davorin Lesjak in učitelj Tom. Stani — vsi iz Ruš. Vsi imenovani so bili le žrtev grdega natolcevanja. Sedaj je zmagala pravica! Pozdravljeni iskreno na zlati svobodi! —š— Iz Trbovel) poročaio: V prid »Rdečemu križu« je priredil učitelj tovariš Oskar Moll v nedeljo pret. tedna z učenkami hčerkami tuk. restavr&terja g. Franja Dolničarja lep pevski večer. Triperesna deteljica Ivankica, Micika in Zorka Dolničajeve so pele več troglasnih pesemc s spremljevanjem klavirja. Za »Rdeči križ« so zaslužile naše majhne umetnice 147 K. Bilo drugim v posnemanje! —š— Iz Marijbora poročajo: Pouk na meštnih Jjudskih in meščanskih šolah se prične dne 15. oktobra. —š— C. kr. samostojni nemšk«>slovenski gimnazijski razredi v Celiu. Pouk na slovenski gimnaziji v Celju se je začel 1. oktobra 1.1. ob 2. popoldne v starem postopju nemške gimnazije. —š— Razmere na Spodnjem ŠtajerskeniL, Pod tem naslovom poroča »Slov. Gospodar«: »Poslanca Roškar in Pišek sta bila dne 18. septembra sprejeta v avdienci pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu. — Opisala sta mu razmere na Sp. Štajerskem, osobito v mariborskem in ptujskem okraju. Ministrski predsednik je dal zadovoljiv odgovor.« —š— Iz Celja poročajo: Umrla ]e v soboto, 26. septembra. zjutraj ga. Amalija Beranceva, po daljši bolezni v 32. letu starosti. Zapustila je dva majhna otroka. Naše sožalje! —š— 25 let učitelj v kaznilnici. Dne 21.t,ra. jeslavil Henrik Triebnik 251etnico. ddkar je učitelj v mariborski kaznilnici. —š— Štajerski deželni šolski svet je imenoval v svoji seji dne 19. septembra Marijo Paulškovo iz Rač za učiteljico ročnih del v Mariji Reki, def. nastavil prov. učitelja Petra Mavriča v Makolah in prestavll def. učitelja ter šolskega vodjo Jožefa Peitlerja iz Šmiklavža pri Slovenjgradcu v Št. Primož na Pohorju; odobril je, da so stopili v pokoj: def. učiteljica na Cvenu Marija Mursova (začasno). nadučitelj v Sromljah Moric Tramšek, def. učiteljica v Kostrivnici Olga Franzeva, def. učitelj v Breznem Franc Harrich, nadučitelj v št. Vidu pri Planini Franc Bračič. nadučiteljica v Ttbovljah-Vodah Ivana Volčeva, nadučitelj na Bizeljskem Anton Skubec in nadučitelj v Velenju Valentin Brence, Nadučiteljem Tramšku, Bračiču, Skubcu in Brencetu je izrekel deželni šolski svet za dolgoletno in uspešno delovanje priznanje. danje življenje. (Dalje.) 3. Miro Šijanec, Maribor: Jezikovni pouk in dušeslovje. (Dalje.) 4. —k.: Podrobni učni načrt za prirodopisje. 5. Književno poročilo: Ocene, Novosti. 6. Razgled: Pedagoški paberki. — Jezikovne črtice. — Skrb za obrambo mladine. — Srednje in višješo-1ski vestnik. — Inostransko šojstvo. — Prosvetna kronika. — Razne vesti. — Mala poročila. — Vsebina 9.štev.: 1. Pav. Flere: Krulec — Wider. Razmotrivanje o novih začetnicah. (Konec.) 2. Miro Šijanec, Maribor: Jezikovni pouk in dušeslovje. (Dalje.) 3. —k.: Podrobni učni načrt za prirodopisje. 4. Evgen Sajovic: Učna osnova in inštrukcija za pouk telovadbe in odredba o prirejanju mladinskih iger na gimnazijah (vseh tipov) in na realnih šolah. 5. Glose. 6. Razgled: Slovensko učiteljstvo in vojna. — Pedagoški paberki. — Šolske in učiteljske vesti. — Mala poročila. — Razne vesti. »Zvonček« objavlja v svoji 9. letošnji številki to-le vsebino: 1. Ob rojstveni petinosemdesetletnici. 2. Fr. Rojec: Visoki gost.Mladinska dvodejanka. (Konec.) 3. Fr. Rojec: Po dežju. Pesem. 4. Cvetomirski: Cesar. 5. Fr. Rojec: V težkih dneh. Pesem. 6. Stric Tine: Čitati — dobro, poizkusiti — bolje! (Dalje.) 7. J. Baukart: Prva žalost. Pesem. 8. Papež Pij X. Podoba. 9. J. Baukart: Dvoočnica. Pravijica. 10. Ded Marko. Podoba. 11. Antonija Grmkova: Še nekaj o našem Rudlu. 12. Slovan Slovanov: Iz predmestja. 13. Cvetko Gorjančev: Jernejevo. 14. Tinče Ravljen: Marica. Pesem. 15. Deklica za drevesom. Pcxloba. 16. Pouk in zabava: Besedna uganka. — Rešitev uganke v uri v sedmi številki. Rešilci. — 131etna deklica podedovala 200 milijonov dolarjev. — Štirinajst dni v odprtem čolnu na oceanu. — Žalostna usoda ubogega dekleta. — Perzijske šale. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Kotičkove risbe. — Vsebina 10. štev.: 1. Borisov: Iz sedanjih dni. Brafec ie šel; Vladimir žaluje; Naša Vikica. Pesmi. 2. Fran Žgur: Zvezde. Pesem. 3. Tone Rakovčan: Mati. Povest. 4. Pred pohodom na bojno polje. Slika. 5. Cvetomirski: Jesenska slika. Povest. 6. Davorinov: V Beli krajini. Pesem. 7. Hinko Medič: Jelica. Pravljica. 8. Novi papež Benedikt XV. Slika. 9. Naši ranjeni vojaki. Dve sliki. 10. Odmor. Slika. 11. H.: Marijika. Povest. 12. Na bojnem polju. Slika. 13. Ivo Trošt: Čebela in čmrlj. Basen. 14. Borisov: V gozde seli se tišina.. Pesem. 15. Straža na bojnem polju. Dve sliki. 16. Pouk in zabava: Tajinstveni napis. — Rešitev besedne uganke v deveti številki. Rešilci. — Odlikovan slovenski junak. — Prva lokomotiva. — Ves gimnazijski razred v vojni. — Mati zemija. ¦— Dijaški knjižni trg pred Mestnim domom v Ljubljani. Slika. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — V listu čitamo to-le opazko: Zaradi hipoma nastalih razmer smo morali 8. številko »Zvončka« Izdati za 4 strani zmanjšano, tako da je moral izostati oddelek »Pouk in zabava«. — Da svoje naročnike odškodujemo, ima 9. številka 4 strani več. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstrijskega iugoslovanskega učiteljstva. Delegate so dalje prijavila: VIII. Savinjsko učiteljsko društvo. 20. Ivan Jakše, učitelj na Vranskem. 21. Pavel Flere, nadučitelj v Letušu. Namestnica: 11. Nika Fleretova — ? IX. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice. 22. Mihael Bregant, nadučitelj v Sostrem. 23. Ivo Trošt, nadučitelj v Tomišlju. Namestnika: — ? X. Pedagoško društvo v Krškem. 24. Karel Humek, strokovni učitelj v Krškem. 25. Avgusta Kolmik, učiteljica v Radečah pri Zid. mostu. 26. Kristina Demšar, učiteljica v Cerkljah na Dolenjskem. Namestnik: 12. Maks Hočevar, strokovni učitelj v Krškem. XI. Ljubljansko učiteljsko društvo. 27. Ljudevit Dermelj, strokovni učitelj na gluhonemnici v Ljubljani. 28. Alojzij Kecelj, učitelj v Ljubljani. Namestnik: — ? XII. Goriško učiteljsko društvo. 29. Franc Bajt, nadučitelj y Solkanu. 30. Ignacij Križman, nadučit. v Dornbergu. 31. Alojzij Urbančič, nadučitelj na Vogrskem. 32. Peter Medvešček, nadučitelj pri Sv. Križu. 33. Karla Lebart, učiteljica v Kanalu. 34. Tereza Pipan,učiteljica v RočinjiK Namestniki: 13. Anton Možina, učitelj v Berjah. 14. Josip Berce, nadučitelj v Oseku. 15. Franc Baša, nadučitelj v Crničah. 16. Franc Križman, nadučitelj-v Šernpasu. ¦ 17. Anton Lenarčič, učitelj v Rihembergu. XIII. Slovensko učiteljsko društvo v Istri. 35. Fran. Venturini, naduč. v Borštu. 36. Oregor Leonardis, nadučitelj v Krvavempotoku. . , 37. Josip Bertok, nadiičit. v Škofijah^ Namestnika: 18. Fran Orel, nadučitelj v Kortah. 19. Marija Orel, učiteljica v Kortah. Vodstvo Zaveze. ne izgrešiš pravega, pii vse, saj vse koristi; pij, kolikor moreš. In garantiram ti, da boš kmalu ozdravljen za vselej vseh zemskih bolečin in nadlog! Ha, smejal bi se človek, da ni tako silno žalostno. Pa koliko je takih, ki res delajo tako. Zdrav in moean človek naj le pije, mu ne škoduje. Le poglej močnega, zdravega junaka čez par let, ko se je vdal alkoholu! Še vsakega je zlomil alkohol, kdor se je poizkusil z njim. Menda nisi tako radoveden, da bi delal ta poizkus na sebi; le rajši verjemi in slušaj, dokler je še čas. Natančneje o škodljivosti alkohola na človeško telo izpregovorim pozneje. Mnogi pije, ker je lačen, a nima denarja za hrano. No, ta je pa že celo abotna. Če imaš za žganje, pa bi si vendar kupil za tisti denar kruha, če je za drugo premalo. Da, pa suhega kruha ne morem jesti. Primakaj z vodo! Hm, voda pa še za v črevlje ni dobra. Ali misliš, da bi lažje hodil, ko bi ti nalil šampanjca vanje?! Pa koliko je takih tepcev — ne morem jim reči drugače — ki si ne privošči poštene hrane, strada v pravem pomenu besede, le da ima za pijačo. Drugi pa zopet pije, da bi dobil tek; ne more jesti, dasi ima vsega dovolj. Ta je tudi pametna, s petrolejem gasiti ogenj. Saj vendar vidimo, kako pijanci malo jedo. Alkohol pokvari vso notranjost in tako izpridi tudi želodec. Ljudje, ki niso imeli nobenega apetita, so dobili izvrsten tek, ko so se odpovedali alkoholnim pijačam. Proti zaprtju ali pa nasprotno ti alkohol ne bo prav gotovo nič koristil, če ga uživaš redno. Potemtakem bi sploh ne bil mogel priti do teh bolezni, saj vsak dan uživaš to univerzalno zdravilo! Navada, s pijačo pokvarjeni želodec zdraviti s pijačo, je že sama dovolj smešna. Prav tako, kakor Krjavelj, ko je s kolom udaril svojo kozo in ji zlomil par reber, jo je na to še enkrat oplazil z njim, hoteč jo ozdraviti. Bože mili, koliko Krjavljev imamo dandanes. Jako pogosto se sliši izgovor: Ker je izvrstna kapljica, bom ga še eno merico, takega ne dobim kmalu kje. Ta nam že sam nehote pove, da tudi dozdevne p.otrebe ne čuti, ampak pije, ker vleče, ker ie dobro; pije, da pije. V takem slučaju se najprvo hvali izvrstno, zlato, rujno, božjo kapljico, in ne vem, kaka še, z govorom; kmalu pridejo napitnice, himne kralju alkoholu. Za čašo vinca rujnega, pošten kris.tjan življenje da.. Žalostna resnica; pa koliko jih je, ki dado življenje za in zaradi rujnega vinca ali pa njegovih vrednih bratcev, piva in žganja. Škoda krasnega napeva, da se ga navadno sliši hreščati le v zatohlih lokalih iz hripavih, ubitih posod — Prišla bo pomlad, včakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel sladko vince pil... Torej samo zato bi rad dočakal pomlad, da bi pil in pil? Je li to najvišji namen in cilj človekov? No, nazadnje se damo pa še fotografirati vsak s svojo mero v roki in glavi, da pred vsem svetom dokumentiramo pasjo sužnost, poniževalno hlapčevstvo, da vidi vsakdo, kaj je naš vzor, ideal... In zopet kričimo o žlahtni kapljici, dasi je že davtio šel gostilničar s škafom vode delat v klet čudež.. Čisto prazni so tudi izgovori, da se pije zaradi dobrega ali slabega kosila, na mastne ali nemastne jedi. Ce si se preveč najedel, imaš vsaj dosti; lahko bi bil nehal prej. Če si premalo kosil, pa zagrizni rajši kaj, namesto da zalivaš. Kjer so alkoholne pijače pri obedu, se tudi prigrizek dobi, če so namreč ljudje pametni. Da se mora na mastne jedi piti zaradi kisline, ki je baje potrebna za prebavo, slišiš trditi vsak dan. Pa kaka zmota. Da, ko bi ne bilo alkohola. Znano ti je, ako hočemo kako organsko svežo stvar hraniti za dlje časa, jo denemo v alkohol. Deni v špirit kos mesa in videl boš, da bo postal trd kot kamen. Misliš, da bo alkohol v tvojem želodcu deloval drugače? Sreča tvoja, da pride v želodec razredčen in pomešan v tekočinah. Nemaščobne jedi pa bi se vendar lahko zalilo z brezalkoholno pijačo, sai tu ni izgovora glede prebave. Da, pa je bolje malo piva, vina ali žganja. Zakaj je bolje, pa ne pove, ker ne ve; je pač le izgovor, ker ga ie sram povedati, priznati, da je to le razvada, strast oo alkoholu. Menda najpogostejši izgovor, s katerim upajo tudi abstinentom najbolj zapreti sapo, pa je trditev, da se z njim krepčajo za delo, da alkohol daje moč. Da, kako pa bom delal, če si ga ne bi privoščil? No, kako moč daje alkohol, vidimo le prevečkrat. Najprej čutijo finejši deli n. pr. možgani, ki morajo zaradi pritiska močno delovati. Fantazija bujna, zdimo se duhoviti, postanemo zgovorni. A moč se širi dalje. Postanemo zmedeni, jezik se zapleta, in nazadnje smo tako čudno močni, da nas niti lastne noge ne drže več; silni junak leži pod mizo, v jarku... Če bi res dajal alkohol moč, bi moral vendar tak človek prestavljati gore, saj je popil toliko moči. Da, če se za prav pije, je že dobro. Kdaj, kako in kje pa je tisti »prav« ? SaJ vendar moraš razumeti, če ma.o piješ, boš malo močan, če piješ dosti, mora tudi moči vsekako biti dosti. Piješ pač iz istega vzroka kakor oni, ki ima lahko delo, namreč iz navade, ali pa se ne zavedaš hipnih prevar. Prvi hip čutiš res nekako moč, ker ti alkohol požene kri; a ko ta pritisk odneha, je reakcija tem hujša. To je prav tako, kakor pri konju bič. Konj ni nič močnejši, ako ga udariš, le napne vse sile, da izpelje. Ako pa ga tepeš vedno, se bo pretegnil in prehitro opešal. Če svoje sile napenjaš in večaš z alkoholom, boš ubil živce, srce bo odpovedalo, ker ga je vedno siljenje oslabilo. Ako elastiko do skrajnosti natezaš, se končno ne vrne več v prvotno Iežo. V ta namen so delali poizkuse pri vojakih, v raznih podjetjih, a so prišli povsod do zaključka, da popolnoma zdržni delavci mnogo več store, kakor oni, ki pijo alkohol, četudi zmerno. V začetku se zaženo z velikim navdušenjem, a kmalu pešajo, v tem ko zdržniki, delajo enakomerno kot ura. Zato ne pijo telovadci, ki hočejo res kaj doseči; zato ne pijo hribolazci, ki delajo težke ture itd. Izgovor o delu na hladnem ali v vročini je že ovržen pri trditvi, da alkohol greje in hladi. Ljudje pravijo sicer: »Na žalost piti ni dobro«. Pijo pa le, mnogi še prav dosti in prav to jim je za vzrok. Pije, da bi postal vesel. Mogoče bo v svoji zmedenosti res nekoliko pozabil svoje nadloge in gorje, a ko bo prespal svojo pijanost, bo začutil vse še toliko hujše. Če naj bi pil, da postaneš vesel, zakaj pa naj se pije torej v veselju? Da mar postaneš žalosten? Saj to se bo pa kaj rado zgodilo. Jezen boš sam nase in ves svet ter žalosten, ko boš čutil težko glavo in lahko denarnico in ko se boš domislil vseh mogočih neumnosti, ki si jih napravil v svoji umetni, prisiljeni dobri volji. Silno razširjena in vkoreninjena razvada so botrovščine. Menda bi mladi človek ne imel sreče, ko bi se ob njegovem krstu ne pilo. A presneto žalostno upanje in garancija za njegovo srečno bodočnost, če bo novi zemljan kdaj hodil njihovo pot — v znamenju alkohola. Pa kakor bi tnoralo biti. Botri z babico vred sede in se goste v krčmi, pijo in pijo, mali črviček pa kriči na klopi ali peči; doma pa trpi mlada mati. In da otrok utihne, ga tolažijo z raznimi cuclji, namočenimi v dobrodejno kapljico seveda. Da so potem po poti domov otročiča celo izgubili z voza, se je tudi že zgodilo. Pije sc, ko človek pride na svet, pije naj potem on sam vse življenje, piti se mora seveda tudi, ko zapušča svet. In ker on sam ne more več, pa pijo drugi toliko bolj. Ob grobu jokajo in tarnajo, da se ti krči srce; a kako hitra izprememba. Preden odidejo iz gostilnice, že zapojo, zaplešejo in za povrhu se še stepejo, ker je mogoče enemu zapustil malo več kot drugemu. Ali so to tisti ljudje, ki smo jih videji ob grobu?! Pregovor pravi: Bog že ve, zakaj kozi rog odbije. Kaj bi počeli nekateri ljudje, ko bi imeli, kakor nimajo? Če dobi kje kronico, jo mora hitro zadušiti. Pijem, ker sem zadel terno. Kakor bi se denar ne dal bolje porabiti. Ali pa pravi: Ko bi zadel glavni dobitek, bi kupil toliko pijače, da bi se vsa vas valjala po tleh. Kaj ne, kolika plemenitost!... In oni, ki pije iz pomanjkanja, bi gotovo še delal hujše, ko bi imel mnogo. Koliko bi se jih udušilo v pijači, a je ravno pičlo imetje njihova rešitev.Sam sem, dolg čas mi je, pa pijem, da si ga preženem. A če kdo prisede, ga pa spet pokliče merico še zaradi tega. In ko jih je polno omizje, pa tudi ne kaže hoditi domov, ker je tako lepa, vesela, prijazna, zabavna, duhovita družba. »Likof« mora biti seveda pri vsaki najmaniši kupčiji, ker je tako lep izgovor in pretveza za pijačo. Podobni so vsi onemu kmetu, ki so ga hoteli dati pod kuratelo. Sodnik ga pokliče k sebi in ga lepo očetovski posvari, naj ne pije več. Da, gospod sodnik, pa tako - le pri kakšni kupčiji ne morem biti tak, da bi malo ne pil, da je boljša sreča pri blagu. No. da, kadar boste kaj kupili ali prodali, ga lahko malo pijete. Potem pa je hodil po vsako reč posebe: tobak, vžigalice, sol, itd. in seveda vedno pil »likof«. Kadar kdo odhaja po svetu, ali ko se vrne v domovino, tnora ga biti največja mera. In mnogo mladih ljudi porabi, oziroma zmeče proč na ta način vse svoje prihranke. Ko bi rad zopet odšel za kruhom, pa si mora že izposoditi za potnino. Prej pa je metal po mizi bankovce in tolarje, da je vse strmelo. V vsakem kraju se tudi dobe priliznjene pijavke. ki se mu dobrodejno laskajo in ga hinavsko hvalijo, le da jih zaliva s pijačo. A kadar čutijo, da je suh, izginejo vsi ti prijatelji kot kafra. Mnogi se izgovarjajo na svojo službo, ker morajo hoditi okrog in baje ni nič dobitl, mora človek piti. Ko bi bil vedno doma, bi sploh ne pil.No, pa doma prav tako pije. Pa zopet drugega sili obrt. Če ne pijem, pa je zamera; ne kupi več pri meni, ne proda mi, ne pogleda me več. Le ne varaj samega sebe in še drugih! — Vsakdo v srcu več ceni treznega človeka kot pijanca, čeprav mogoče besediči drugače; in to tudi, če ga morebiti sam še tako rad cuka. Moram piti, da bom lažje čul, ker moram biti vso noč pokonci. Slabo si zadel. Po alkoholu boš zaspan. Tudi oni je slabo izbral, ki se je niapil, da bi bolje spal. Alkohol pač omami, a ker razdraži kri in živce, je spanje nemirno. Vse je le nekaka omotica. V mnogih ozirih je že bolje, zlasti pa se to opazuje pri svatbah, dasi se še vedno pije mnogo preveč. V kaki nevarnosti je njihovo morebitno potomstvo! Ali bi ne bilo nad vse žalostno, da je ojihov prvorojenec bebast, epileptičen, idiot ali kaj podobnega, kar je posledica spočetja v pijanosti? Kako pogosti so pretepi na ženitovanjih. In koliko pa še drugih nerodnosti. In mladenič, ki pije iz jeze, ker je dobil košarico, jo bo dobil od druge še gotoveje. Pametno dekle si dobro premisli, preden vzame takega, ki je nagnjen k pijači. Saj prav žena največ trpi pri možupijancu. Pr&našati mora pomanjkanje in sramoto, ki ji jo provzroča on, ki bi ji moral biti vzor. Kak križ so otroci, duševno in telesno pohabljeni, divji, hudobni.Ln namesto ljubezni moževe, ki bi naj ji bila tolažba in plačilo za trpljenje in bridkosti, mora čutiti preklinjanje, zbadanje in njegovo težko pest. Pravi pekel. Zaman ves njen trud pri gospodinjistvu, pri vzgoji. Poizkuša vsa sredstva, s katerimi si je delala nado, da ga spreobrne. Nazadnje otrpne in pade še ona. Uboga taka družina! A mi hladno korakamo mimo take tragike na svojo merico ... Semenj je našemu kmetiškemu ljudstvu huda strast. Iti mora tja, če ima kaj opraviti ali ne. In že dobi kak »likof«, kjer da potem še sam za pijačo, da ne bodo rekli, da je umazan, stisnjen, da morebiti nima. In mnogo jih je prišlo na kant prav zaradi te strasti. Semanji dan ne zdrži doma, pa ne zdrži; nič mu ni iti tri ali štiri ure daleč. Kolikokrat obleži kje pod milim nebom, in železen bi moral biti, da ne bi staknil bolezni. Tudi cerkvena proščenja so precej podobna strast, dasi niso več, kakor so bila nekdaj. Pa če tujcev ni več toliko, ga pa domači bolj pijo. Potem pa kdo je bogatejši, močnejši, lepši, prebrisanejši od mene! Nobeden nima takih krav, konj, njiv, gozdov itd. Baharija ini prevzetnost na vseh koncih in krajih. Beseda da besedo, klofuta pa klofuto. Fantje se tudi skavsajo zaradi lepe plesalke, ki z ongavim preveč pleše. Splošen pretep je tu, da se navada ne opusti. Nato eni v bolnico, drugi v ječo. Ljudje pa govore: Prav Iepo je bilo v nedeljo, jaz sem ga toliko izpil... Nekateri menijo, da se mora v nedeljo in praznik samo piti. Posledice te razvade so razvidne iz zapisnikov po sodnijah, kjer stoji črno na belem, da se prav te dneve napravi največ neumnosti, prestopkov in hudodelstev. Ker je godovni dan navadno za dotičnika praznik, se seveda pije; prav kakor bi bil patron vseh Bah. Škoda, da so nam dali imena drugih svetnikov! Pijo in nazdravljajo vezovancu, da je drugi dan vse bolno. Na zdravje!... Praznik vseh praznikov pa je pust. Kdor je ta dan pameten, pa splch ni pri »ta pravi«! Ubogi Ijudje nekateri, da ne izpregledajo, da je njihovo življenje nepretrgoma en sam pustni torek. Je li to življenje življenje človeka, pametnega bitja? Še ena jim je silno dobra, namreč, da alkohol redi. Zlasti pivo radi nazivljejo >'tekoč kruh«. Dokazano pa je, da niti dva litra piva nimata toliko redilne vrednosti, kot košček kruha za štiri vinarje. Sedaj pa računi, če si krščanski! Prvič je to silnp drag kruh, drugič pa koliko boš škodoval svojemu zdravju z alkoholom, ki je v pivu, ako hočeš telesu v tej obliki dovajati dovolj redilnih snovi? Za malo dobro na eni strani te nešteto oškoduje na drugi. Poglej ga, kako je lepo rdeč, rejen, ker pije. Počakaj, prijatelj! Ko bi si mogel ogledati njegovo notrainijost, bi govoril dru~ gače. Ali pa ko bi oni videl samega sebe, bi obšla vaju groza,da bi vama takoj padla čaša iz rok in bi je več ne napolnila z alkoholno pijačo. Alkohol dela zlasti pri takozvanih zmernežih počasi, skrivaj, hinavsko; pozneje pa bolj hitro in očividno, a takrat je že navadno prepozno. Kralj alkohol je dobil trdnjavo v oblast, mi smo vrgli puško v koruzo in ponižno kapitulirali. Glavno je, da si zdrav, čil in krepak telesno in duševno.Saj vendar ni naš prvi in glavni namen, da se debelimo. V to svrho redimo živali, do katerih pa se, žal, mnogi, premnogi imenovani ljudje, ponižajo in z njimi krulijo in rijejo po blatu ... Da, pije se iz nevednosti, zaslepljenosti, iz ukoreninjenih navad, ki dajejo povod in služijo y izgovor pitju, pijančevanju. Ne pije se iz potrebe, ker je sploh ni. Vsak pošten človek mora izprevideti, da je treba v tem oziru pouka, da je treba nezdrave razvade in priložnosti odpraviti, da se s tem omeji in zajezi povodenj, ki razdira najlepše domove, Ri Hinlčuje naše najboljše moči, ki preti utopiti vso naša lepo domovino. Treba je, da v prvi vrsti izpregleda inteligenca in se o stvari pouči, potem pojde hitro dalje. Mi učitelji pa moramo korakati pred narodorn z zastavo treznosti. V tem znamenju sme in mora pričakovati narod lepše bodočnosti. (Dalje.)