NOVEMBER ¦*¦¦¦ ANGELCEK ¦¦¦¦¦ 1929/19 3O
L.-F.:  Pisma
LJUBA MOJA DRAGICA!
K.AKO  sem  bila  vesela  Tvojega   pisma!   Trikrai
sem tekla okrog hiše od same radosti in vsakeniu seni
ga. pokazala, kdor me je vpraša], kaj norim. Oj, ojl
I         Mestno življeuje si mi Ti popisala v drugacni luči,
kakor sem ga gledala jaz s kmetov. Skoro bi ne ver-
[   jela, ako ne bi ptsala tega Ti, moja Dragica — sploh
ne vem, če bi hotcla verjeti.
l        Ob koncu pisma pa tudi berem, da Ti moja oble-
I iica ni čisto vseč. Ne vem, ali si to zapisala sama od ¦ sebe, ali so Ti to naročili naša mama. Veš, kadar frdobim jaz novo obleko od Širilje. iakrat uasa maiiia ^HBelej tožijo in stokajo: »Oh, oh, oh, otroci, kaj bo to, ^B&j bo to! Me pa nismo nosile takc oblekcf To jc vse ^fcregosposko, vse pregosposko!«
^B    Veš, oni dan je sosedova Toncka dobila toliko po-
Hma,  da  je  mami   rekla:     Mama!   Zakaj  pa  šivilji
^^Bročite, da naj tako obleko jjaredi?« Po so ji mama
^^ftjali:   »Saj  ji  ne 1   Ona   sama   naredi   tako  —   sam
^B*L ve,  zakaj!«  Pa  je šla Tončka, ta jeziček, se k
^Brilji  in jo vprašala, zaknj dela tako obleko, da  se
^Hlša mama vedno jeze, pa ji je rekla šivilja. Strugova
Franica: »Morani! Če bom delala vse po stai-em, hodo
pa  ljudje   vekli,  da  nič ne   znam   in  ne bom   dobila
dela.* Z Jjudmi se pa Tončka ne maru krcgati, pa tucli ne zna se ne, zato je pa utihnila in mirovala. Ali bomo otroci stare Ijudi učili?
K.o bi ue bilo solc, bi te za priluxli)ji mcsec po-vabila k nam. \ eš, v clecembru je pri nas lepo! Siccr je včasih mrzlo. pa nic za to. Dobro se oblečenio in zavijemo v svoje suknjict1, brat vzaiue v roko gorečo baklo, pa gremo zjutraj zgodaj k zornicam. Od daleč gledamo, kako se bližajo od vseh krajev, s hribov iii iz doliu, goreče luči — vse proti enemu kraju, proti cerkvi, tam pa ugasnejo. Vem, cla bi ti to rada videla. samo če nisi prcveč zaspana zdaj pozimi? Kaj?
Čakaj, ravno prav! Prav zdaj mi je prišlo na misel: o Božiču pricli! Bova šli o polnoči k sveii maši. Z baklo! Ali boš prišla?1 Prosi doma, ubopaj in pridna L>odi. morebiti Ii bodo dovolili. — Tn pa tako rada bi Te Šc nekaj povprašala. \r naŠi Šoli je že nckaj deklic. ki so pristriŽene na fanta. Mcni je to silno všcč. Prosiia scin niaino, da bi smela tudi jaz lase odrezati. Vt*š. (la imain sicer dolge. tocla tako lepih in dolpih iie ko ti. Ti relo lahko srdes iianje, ko se razplcteš. V ondar seni upala. da mi bodo niama do-volili. Pa so kar na kratko rekli: Ne!« kaj pa ii mislis o tem? Kaj pravijo tvoja raaraa? Res so dolge kite lepota na dekletu, toda moda, draga moja, moda, moda —-------! Tudi na dežcli ne niorcmo miino nje.
Iskreno Te pozdravlja
Tvoja
Francika.