IT. UAJA — 18 3 STRAN Socialistični odnosi in bo] za nappedeli limetijstva (Nadaljevanje s 1. strani) za napredek kmetijstva v posa- Zeziiih krajih. Tako je o simortizaciji kmetijskih , Q,jev govorilo več ljudi. Bili so mne- . ^ bi bilo treba priznati ugodnosti '^mortizacije za vse kmetijske stroje in e samo za traktorje. Nekateri so me- '^jli da bi bilo treba zadrugam končno '^reskfbeti uporabnejže stroje, ki bodo Llj izkoriščeni ter se enkrat odreči „eplanskemu kupovanju najrazličnejših vrst strojev. Predvsem pa so biLi enotni niišiljenju, da je treiba stroSke strojnih idsekov znižati, da bodo kmetom do- jtopnejši. To pa je mogoče urediti tako, da stroji ne bodo »žrli« denarnih sred- gtev, ko ne bodo v uporaibi. Veliko dele­ gatov pa je govorilo o tem, da je treba ^jnetijsko tehniko čim bolj približati proizvajalcem, predvsem mladim lju­ dem, ki do tega čutijo veselje. Tudi proti birokratskim ix>stopkom se je dvignilo precej glasov. Delegat iz Pol­ zele je vzbudil precej smeha, ko je po­ vedal, da okrajna gradbena komisija razpravlja še vedno o tem, kakšni naj ]j[ bili stebri pri njihovi sušilnici. Do­ voljenja za gradnjo še vedno nimajo, sušilnica pa je lani posušila že ves hmelj 2 njihovega področja. Kritiziral je, da nismo iprapravljeni na elementarne ne­ sreče, kot je bil sneg pred dnevi. Vedno zvonimo po toči. Morali bi biti priprav­ ljeni na take primere, pa če se potem uresničijo ali ne. •Tudi drugi so se strinjali, da je preveč ozkosti v poslovanju in da administra­ cija v zadrugab zaihteva preveč ljudi. Delegati so razpravljali tudi o potreba razširitve kreditnih odsekov, o tem da je treba povečati napore za uveljavitev nekaterih panog kot je čebelarstvo in podobno. Trgovina tudi ni vedno na te­ kočem. Prodajalci v kmetijskih trgovi­ nah bi morali bolje poznati artiMe, ki jih prodajajo. Prav je, da so tokrat veliiko govorili o mladini. Delegati so ugotavljali, da niorajo zadruge aktivom mladih zadruž­ nikov nuditi več pomoči, skrbeti za po­ tek in razvoj kmetijsko nadaljevalnih šol, raznih tečajev in podobnega. Dele­ gat, ki je predlagal, da bi kmečko mla­ dino čim prej vključili v te šole, in ne šele po 18. letu starosti, je imel v mislih željo, da bi kmečka mladina začela ži­ veti z zemljo in bi raje ostala v kmetij­ stvu. Delegati so menili, da mora za so­ dobno kmetijsko proizvodnjo biti pro­ izvajalec primemo razgledan in podko­ van. Strinjali so se, da bo v bodoče lahko prevzel posestvo samo tak človek, ki bo kmetijski panogi dorastel v teoretskem m praktičnem smislu. Nedavna elementarna nesreča je po­ vzročila, da so veliko govorili tudi o preventivni silužbi, ki naj bi bila v ibo- doče organizirana in bi skrbela za pri­ pravljenost podeželja na take prirodne nesreče. V razpravi so delegati govorili tudi o potrebi večje dejavnosti gozdarskih odesekov, o obnovi pašnikov, o potrebi sodelovanja pri izvajanju zakona o za­ ščiti zemljišč, o tekmovanju v kmetij­ stvu, ki ga je nesreča pred dnevi precej prizadela. Nekateri so bili mnenja, da so »norme« v tekmovanju postavljene previsoko, da bi bilo treiba počasneje, toda vztrajno dvigati proizvodnost itd. Nekateri so izražali bojazen, da uvajanje plEintažnihi nasadov in podobno lahko pripelje do iproblema, kam s pridelki? Na ta vprašanja so vodilni funkcionarji odgovorili zelo jasno. Tov. Simonič je najprej obrazložil po­ membnost resolucije o kmetijstvu, ki jo je sprejela Zvezna ljudska skupščina. V njej je nakazal smer nadaljnjega raz­ voja našega kmetijstva, ko po tolikih letih, zaradi važnejših nalog po osvobo­ ditvi, stopa sedaj v ospredje. Izrazil je močno zadovoljstvo, da je akcija, ki jo naše zadružništvo oib podpori celotne družbe vodi zadnje mesece, med kmeti naletela na veliko razumevanje. Nave­ del je primere, da so se še pred nekaj leti naj/bolj zaostali kraji uvrstili med pobornike naprednega 'lanetovanja. Tov. Sinaonič je poudaril, da smo z akcijo šele na začetku. UsE>ehi so vidni in veliki, toda vztrajati je treba, da bo vsako našo vas zajel val socialističnih odnosov in boja za napredek kmetijstva. Okoli 50% naših kmetov je še izven za­ drug. Te je treba vključiti. To pa 'bomo najlaže storili, če bodo naše zadruge dvignile proizvodnost, če bodo skrbele tudi za to, da bodo kmetijski proizvodi tudi dobro in v celoti prodani, če bodo nudile lažje in immejše delo na pode­ želju. Odgovoru je tudi, da je cilj tekmo­ vanja v kmetijstvu hitra preobrazba proizvodnje. V petih letih se moramo osvoboditi uvoza in po možnosti pride­ lati toliko, da bomo postali izvozniki, za kar imamo vse pogoje in dovolj tržišča. V jugoslovanskem m_erilu bo letos in bo­ doča leta za napredek kmetijstva druž­ ba prispevala od 50 do 60 milijard di­ narjev. To pa je toliko, kot je dajala zadnja leta za industrijsko izgradnjo. Tov. Simonič je podkrepil željo nav­ zočih, da poslovne zveze v bodoče še bolj skrbijo za to, da uravnovesijo svojo prodajno dejavnost z napori proizvajal­ cev pri dviganju proizvodnje. Kot ima danes hmeljarstvo zagotovljen trg, tako naj ga dobi v bodoče sleherna panoga v kmetijstvu. Nadalje je govoril tudi o ciljih socia­ lizacije naše vasi. Nihče nima namena podružabiti zemljo. Družbi bodo pripa­ dala napredna proizvajalna sredstva, le­ ta bodo na razpolago vsakomur, ki se želi povzpeti med boljše proizvajalce in doseči življenjsko raven. Na koncu je govoril še o potrebi vzgo­ je kadrov, ki bodo sposobni slediti vse večjim zahtevam sodobnega kmetova­ nja. Ekiino solidno znanje našega kme­ tovalca in njegov odnos do dnižbe, nje­ gova socialistična zavest, so temelji pra­ vega napredka kmetijstva pri nas. Za vse to pa je danes dovolj xx>gojev in k sreči tudi dovolj pripravljenosti ter ra­ zumevanja velike večine našega kmeč­ kega prebivalstva, je tov. Simonič za­ ključil svoj govor. Zvozljana bukev . • • Pred graščino 2ovnek raste posebne vrste bukev, katere ime bi morali pove­ dati botaniki. Bukev je med najbolj velikimi drevesi te vrste pri nas. Značiln« za to drevo je, da ima skoraj do konca enako debele veje izredne debelosti u katerih rastejo manjše, kot pri vrbi žalujki podobne kite vejevja. Izrastki vej izgledajo kot debeli vozli. Bukev, ko ozeleni, izgleda kot izredno gosta kupola, ki pokriva deblo in notranje veje čisto do tal. Skratka, v poletnih dneh nudi tako senco, kot nobeno drugo drevo. Pereči problemi šolstva v konjiški občini Posebna komisija pri občinskem sve­ tu za šolstvo konjiške občine je pred kratkim proučila stanje šolstva v smi­ slu načel, ki jih predvideva šolska re­ forma. Ugotovitve, ki jih je podala, dokaj nazorno prikazujejo, kakšno je stanje po šolah glede prostorov, učnih pripomočkov, učencev in prosvetnega kadra. V občini je sedaj 14 osnovnih šol, 4 kmetij sko-gospodarske šole, ena nižja gimnazija in vajenska šola. V vseh osnovnih šolah je preko 2900 šolo­ obveznih učencev. 2e sedaj znane šte­ vilke za nekaj let naprej pa kažejo, da bo za prvi razred vsako leto več novih učencev. Posebej prihaja to do izraza v večjih krajih občine kot n. pr. Ko­ njice, Zreče, Loče in deloma Vitanje. Z nadaljnjim razvojem industrije v teh krajih ter ostalih dejavnosti pa bodo te številke še bolj narastle. Ta,ko ima n. pr. konjiška osnovna šola že sedaj v osmih učilnicah kar 12 oddelkov, ki so izredno številčni (nad 40 otrok), poleg tega pa je tu še vajenska šola s tremi oddelki in 62 učenci. Prostori so tako celodnevno zasedeni, že v bližnjih letih pa bo en, in kasneje celo več oddelkov, ob dveh izmenah ostal brez strehe. Podobno stanje je tudi v nižji gim­ naziji v Konjicah, ki ima v šestih učil­ nicah z 10 oddelki 356 učencev, zraven pa še KGS z 62 tečajniki v dveh od­ delkih. Tudi ta je celodnevno zasedena. Takšna kot je sedaj, je nujno potrebna notranje preureditve. Zaradi slabih oken in vrat potrebuje vsako zimo več drv, toda razredi so kljub temu mrzli, saj vsa toplota uhaja skozi okna, ki se skoraj ne dajo zapreti. Podobno stanje je v Zrečah. Najtežji pa je problem v šoli na Stranicah, kjer poučujejo že sedaj v treh izmenah. Tu sta na razpolago dve učilnici, skupaj pa je 5 oddelkov z nad 140 učenci. Njen okoliš je dokaj obsežen, saj je raztre­ sen do 7 km. Približno enako je stanje tudi v nekaterih pohorskih šolah, saj ima 28 učencev v šoli Rakovec na Po­ horju nad 6 km do šole. Spričo tega je komisija predlagala, naj bi se med prvimi zgradila nova šola v Rakovcu ter adaptirala na Stra­ nicah. 2e v prihodnjih letih pa bo tre­ ba zgraditi nove šole v Slov. Konjicah in Zrečah ter v Ločah. Misliti pa bo treba tudi na gradnjo internata v Ko­ njicah za oddaljene otroke. Raznovrstno delo Kajuhovega jpionirskega odreda Pionirski odred na celjski I. gimna­ ziji, ki je številčno zelo močan — 845 vključenih pionirjev — prednjači pred ostalimi pi6nirskimi odredi v Celju predvsem po dobri organizaciji dela in mnogih uspešnih mladinskih akci­ jah. V sklopu letošnjih pomladanskih akcij so te dni organizirali zelo uspelo veselo jurjevanje pri Petričku. Pro­ gram je vseboval množičen nastop pio­ nirskega pevskega zbora, ki ga vodi prof. Kores (zbor se bo 12. t. m. ude­ ležil tudi pevskega festivala v Ljub­ ljani) ter pester spored dramskega krož­ ka, ki ga vodi prof. Mačkova. Najza- bavnejša točka sporeda pa je bil na­ stop Zelenega Jurija, ki je simbolično zažgal Zimo, ki so jo pionirji pripra­ vili že prejšnji'dan. Veliko veselje je pionirjem pripravilo tudi tekmovanje s papirnatimi zmaji in »tek v vrečah«. Mladi zmagovalci so prejeli tudi na­ grade (čokolado). Pionirski odred I. gimnazije se zla­ sti odlikuje po dobro organiziranih pionirskih krožkih, med katerimi go­ tovo zavzemata prvo mesto (to je pred kratkim priznala tudi Ljubljana) pri- rodopisni ter kemijski krožek. Vodita ga požrtvovalna profesorja tov. Pre- skar in Modic. Kot zanimivo in korist­ no novost so na I. gimnaziji letošnje leto osnovali tudi prirodopasno pionir­ sko univerzo, kjer .pionirji vsake 3 ted­ ne s pomočjo svojih profesorjev, pa tudi mladincev, pripravijo zanimive refe­ rate iz prirodopisja. Te dni bo vodstvo prirodopisnega krožka organiziralo za mlade pionirje tudi obisk v vrtnariji Medlog, da se bo mladina seznanila tudi s praktičnim deloni v vrtu. Priro- dopisni pionirski krožek v Celju so na nedavnem ocenjevanju dela pionirskih krožkov v Ljubljani ocenili kot naj­ boljši v Sloveniji in ga stavili osta­ lim pionirskim odredom za zgled. Seveda so v Kajuhovem pionirskem odredu na I. gimnaziji zelo delavni tudi drugi krožki, o čemer nas bo prepri­ čala skorajšnja razstava najrazličnejših izvenšolskih del ob zaključku šolskega leta. Zato bomo o tem delu še govorili. Umrl Je dr. Juro Hrašov^ee - najstairejši Celjan V nedeljo dopoldne je na pragu svoje stoletnice nenadoma preminili dr. Juro Hrašovec, odvetnik v pokoju, velik na­ rodnjak in v takratnem nemškutarskem Celju prvi in najvztrajnejši borec za slovenski jezik in šolstvo. Ko smo ga komaj pred nekaj meseci obiskali in mu v imenu celjske javnosti želeli, da bi ga prihodnje leto pozdravili kot prvega celjskega stoletnika, še ni kazal nika­ kršnih znakov, da nam tega veselja ne bi hotel napraviti. Nikoli v življenju ni bil resno bolan, to pot pa častitljiva sta­ rost kljub žilavi naturi ni mogla kljubo­ vati težki pljučnici, vendar se je prav za prav še stoje spoprijel s smrtjo. Kdo bi si mislil, da so že davno pred njim legli pod rušo tisti agenti državnega za­ varovalnega zavoda, ki so mu pred mno­ gimi leti odrekli zavarovanje, češ, da zgleda prešibak in da ne bo dolgo živel. Ravno tako je preživel vse svoje sošolce in je pred dvema letoma praznoval osemdesetletnico mature — sam. Dr. Juiro Hrašovec se je rodil 6. ju­ lija leta 1858 v Sisku. Gimnazijo je štu­ diral v Celovcu in Solnogradu, pravne študije pa v Grazu in na Dunaju. Kot vseskozi odličen študent je s komaj 23 ieti že promoviral za doktorja prava, istočasno pa odslužil tudi vojaščino. Kot koncipient je dr. Hrašovec 4 leta služboval pri odvetniku dr. Valentinu '^arniku, deželnemu poslancu in sloven­ skemu pisatelju v Ljubljani. Leta 1886 Pa je odprl lastno odvetniško pisarno v Slovenj gradcu. Tu je začel prvič javno ^€;lovati v kulturnem in p>olitičnem živ­ ljenju. Ze v prvem letu bivanja v tem •^rsju ga najdemo med članstvom okraj- ^^ga zastopa ter v okrajnem šolskem ^vetu. Kot zaveden Slovenec je zastavil ^se svoje mlade sile v borbo za uveljav­ ljanje slovenskega jezika. Nešteto ne- ^šečnosji je bilo treba premagovati, saj j® bil slovenjegraški srez v tistih časiih v Narodnem pogledu znan kot eden med l^jslabšimi. Tudi v Celju, kamor se je ^^ta 1889 za stalno naselil, je bdlo vsesko­ zi čutiti njegovo napredno delovanje, bolnih 28 let je deloval v okrajnem šol­ skem svetu za celjsko okolico. Njegovo Prizadevanje je bilo zlasti uspešno v p'rbi za slovenske šole. Po neštetih in­ tervencijah dr. Jura Hrašovca ter po ?strih borbah v državnem zboru je kon- ^^o Celje zbojevalo vsaj nižje gimnazij­ ce razrede s slovenskim lačnim jezi- Takratnim oblastnikom pa kajpak •^i bUo všeč, da bi se slovenska gimna­ zija nahajala v mestu ter so neobvezno obljubljali celo popolno slovensko gim­ nazijo, če se le-ta preseli na periferijo. Zavedni Slovenci, z dr. Jurom Hrašov- cem na čelu, pa se niso hoteli vdati in so vztrajali pri tem, da Slovencem pripada slovenska gimnazija v mestu samem. Dr. Hrašovec je v tej zahtevi vodil de­ putacijo k ministrskemu predsednliku na Dunaj — in komaj, komaj so uspeli, da so do prevrata obdržali slovenske gimnazijske razrede, ki so 'bdli tesno na tem, da se ukinejo. Pokojni dr. Juro Hrašovec je nadalje uspešno sodeloval tudi v borbi za usta­ novitev slovenske kmetijske šole v Šent­ jurju. Vrsto let je predsedoval tudi Celj­ ski E>osojilnica, ki je v tistem času iz­ datno podpirala slovensko dijaštvo, di­ jaške kuhinje, akademska društva, pa tudi slovenske obrtnike. K^ko pomembna osebnost je bil po­ kojni dr. Hrašovec v predvojnem času v Celju, je zgovoren dokaz tudi to, da so si ga Celjana kar dvakrat za povrstjo iz­ volili za svojega župana (prvič leta 1921, drugič pa leta 1924) in je bil tako prvi slovenski župan mesta Celja. Mnogoštevilni pogrebci in iskrene po­ slovilne besede ob odprtem grobu za­ vednega narodnjaka so pričale, da je bil dr. Juro Hrašovec zaradi mnogih zaslug med ljudstvom izredno priljubljen in spoštovan. V Gomiem Gradu so odkrili spomenik žrtvam fašizma Ko je leta 1944 s pomočjo domačih izdajalcev uspelo okupatorju vdreti v osvobojeno Gornjo Savinjsko dolino, so se na tem področju odigravale grozotne tragedije. V Gornjem gradu je okupator neusmiljeno preganjal prebivalstvo in jih moril. Okrog 15 lepo okrašenih grobov je da­ nes priča vsem tem dogodkom. Osnovna organizacija ZVVI Gornji grad je na tem mestu izstavila lep spomenik, ki bo pozne rodove spominjal na strašne dni. Preteklo nedeljo je bilo slavnostno od­ kritje tega spomenika in žalna sveča­ nost, katere se je udeležilo preko 1000 prebivalcev iz vse Gornje Savinjske do­ line. F. Š. Obeta se plodna letina, veliko dežja in malo lepega vremena Na najvišjem nadstropju poslopja ulici Miloša Velikega v Beogradu se na­ haja zvezni hidrometeorološki zavod, od koder vsak dan pošiljajo prognoze za vso Jugoslavijo. Tu, v mali sobici, zatrpan z grafikoni in poročali, dela profesor Ante Obuljen, katerega vremenske progmoze iz dneva v dan spremljamo, katerega večkrat po­ slušamo, včasih mu dajemo priznanje, včasih pa mu prigovarjamo. Za ohlajenje v severno zahodnih po­ krajinah države pravi, da je ta p>ojav kratkotrajen in da se več ali manj po­ navlja vsakih 10 do 14 let, kar je odvisno od sončne aktivnosti, M je ravno letos najmočnejša. Ze po nekaj dneh se je začelo jasniti in temperatura se je občutno dvignila. Obilna deževja v vsej državi pa bodo ugodno vplivala na žitarice, ki gredo prav sedaj v klasje. Vsi ozimni posevki zelo dobro izgledajo. Pšenica v Vojvo­ dini je zrasla povprečno okoli 50 cm. Setev jarih žit je pravočasno končana, koruza in repa sta že vzklili, medtem ko sadno drevje v vseh krajih dobro kaže. Kot predvideva profesor Obuljen, bo ves maj in jimij padlo dokaj dežja. Pa tudi preko vsega poletja, pravi on, bo dobra razdelitev padavin v žitorodnih predelih ugodno vplivala na vse kmetij­ ske kulture, zlasti pa na koruzo. Poleg Vojvodine predvidevajo največja dežev­ ja v Posavju, Slavoniji in severnem Po- moravju. najmanj pa na srednjem in južnem Primorju. v Z eno besedo, profesor Obuljen priča­ kuje dobro in plodno letino z veliko dež­ ja in malo lepega vremena. On predvi­ deva, da bo celo jesen deževna. Zlasti b« deževna p>ozna jesen, kar opozarja na pravočasno preskiibo z gorivom, pravo­ časen zaključek žetve, spravljanje pri­ delkov in setve ter na pospešitev grad­ bene dejavnosti in zaščito zlasti cest­ nega prometa. ProofesoT Obuljen predvideva obdob­ je lepega vremena za vso državo v drugi polovici avgusta in prvi polovici sep>- tembra, ko bo tudi v vsem Primorju naj­ lepše vreme za koriščenje letnih dopu­ stov. S. S. POHITIMO V DOBROVLJE Dob rovi je so postale zaradi junaškik dogodkov v narodno osvobodilni vojni zgodovinska tla. Razen tega ima ta kraj tako lepo lego, da bo prej ali slej postal tudi izredno važna turistična in zdravstvena postojanka. Zato namera­ vajo planinci zgraditi na Dobrovljah planinski dom. Odbornik Planinskega društva v Celju, tov. Kegu, je v aprilu s pomočjo dveh sodelavcev markiral pot, ki poteka iz Braslovč do nove Partizan­ ske ceste. Od tod dalje je markirana p>ot po gozdovih in dobroveljskih planinah vse do Crete. Ker je pot markirana, je pričakovati, da se bodo planinci in ljubitelji prirode v večjem številu podali na izlet v Do- brovlje. Dr. M. RAZPIS za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 2. septembra 1957 do 30. januarja 1958) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in druž­ benega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. 6. 1957 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega območja.