Nljveiji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Vejja za vse leto . . . $6.00 S Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 B^Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. fThe largest Slovenian Daily in -I tLe United States. a Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. 3D TELEFON: CORTLAJTOT 3876. NO. 239. - ŠTEV 239 Enured m Second 01— MUttr, September 21, 1903, m the Port Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress of March 3, 1879^ NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 12, 1922. — ČETRTEK, 12. OKTOBRA. 1922. TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXX. — LETNIK XXX LLOYD GEORGE NA VSE PRIPRAVLJEN Angleški ministrski predsednik bo v soboto odgovoril na izvajanja kritikov tekom govora v ManchcstrtL — Splošne angleške volitve se bodo vršile še pred Božičem. — Lloyd George bo razpustil parlament, ko se bo njemu zdelo umestno. London, Anglija, 11. oktobra. elik preobrat se je zavr.ši! v po-t ic h »'M ozračju, ko je fw>sta!o tunes znano, da je sprejel raini-r>ki predsednik Lloyd George •/iv na dvoboj s |xar nezadovolj-»ini. pristati njegove stranke. IS svojo običajno KAJ JE VZROK ZADNJE VROČINE? Norfolk, Vs., 11. oktobra. —. Tukajšnji mornariški izvedenci izjavljajo, da je vzrok sedanje iz-strategično vanredne vročine, katero je opa-izurjenoMtjo se je poslužil Man- žiti jvn celi deželi, dejstvo, da se ehe^tra k<>t najbolj ugodne toč- je t a koz van i Gulf Stream v teku k.-. «!a i7 i a svoj manifest ter se »zadnjih desetih mesecev približal k|» M •jwime n svojimi nasprotniki. ui»!rski predsednik si je nada-tudi izbral pojtoLdan sobote najbolj ugodni čas, da odgo-•i javno »tvojim kritikom. ..ist i'hrvmicle, ki je osebni or-i mjnistrskega predsednika, je '/t«h"il dane> zjutraj nadaljno /aeijo. ko je izjavil: Tako gotove je. kot je sploh goče kaj gotovega, da se bodo | e volitve se pred 15»»- ameriški obali za celih trideset milj. Mornariški možje so mnenja, da se je okrenil ta morski tok v drugo smer. čeprav izjavljajo znanstveniki, da to ni res. VELIK SLON JE ZNOREL. r part V šla miri out <'Ut tik« bih boj- Wilmington, l). C., 11. okt. — "š!;ri t on e težki slon. katerega so hsiaja. y 1 nji li. j>otem ko je pobegnil iz neti volitve kega cirkuškega vlaka ter terori-d novemhnrskim sestankom I ziral okolico celih o»emnjast ur, m« ma. i neglede na materijalno škodo, gotovih p«.r. .'i!lii. ki so prj. l katero je napravi! in ki znaša več 1 Tukaj. »•> je gladilo. da je dolarjev, je zopet pobegnil, predsednik "down and spjo« Kdini dvom, ki se morejo vi noveti * PREJŠNJI KRONPRINC NEMŠKI DRŽAVLJAN NAJNOVEJŠI TANKI. f - ••• - Prejšnji nemški kronprinc izjavlja, da je njegova edina želja postati polnovreden nemški državljan. Baltimore, Md., 11. oktobra. — Prejšnji nemški kronprinc. ki živi sedaj v izgnanstvu na Holand-skem, je dal v nekem pogovoru izraza svojemu obžalovanju, da mu ni dovoljeno sodelovati pri zopetni zgraditvi Vaterlanda. Prejšnji kronprinc se je razgo-varjal z ameriškim poročevalcem, Henry Menckenom, ki se mudi že več mesecev v Srednji Evropi. Mencken opisuje najprvo turobnost otoka Wieringen, ki je tekom zime popolnoma odrezan od kopnine ter nadaljuje: — Ta strašna osamelost ni napravila na prejšnjega kronprin- j ca. na njegovega duha in zuna- j_______ njost no be ne «_r a p< .ebnega utiša. I v - - SUHASKO POVELJE RO Slika nam kaže najnovejši tip francoskega tanka, katerega peljejo z avtomobilom na vej-balistV. istrski •* radi vspri . a lju pri t •vitih » vršila dne 16. novembra. Southhampton, Anglija, 10. oktobra. — Znani ameriški kapi- Njegovi tivetl -rmeni lasje so nekoliko osiveli, h m' vedno stoji tako pokonci kot kak feldvebel in njegove bretn'e prav tako urne kot so bile nekoč. Ker je visok. gibčen ter sedaj gladko o-brit. rzgleda kot Khk odrasel dečko. — V njegovih idejah pa seveda ni najti ničesar nezrelega. Med vsemi Nemci, s katerimi sem govoril tekom preteklih še^t. tednov. — od najvišjih uradnikov in vseučiliških profesorjev pa navzdol do najnižjega kramarja, se ne spomnim iti enega, kojega na- tali.• dane.s tukaj ns, dogodkov bi bili bolj prosti vsa-nadno umrl. i*e iluzije kot so njegovi. O vojni I Zamrli je Kil najstarejši sin.""VOri objektivno ter z veliko Mev.-r Guggheima, ki je prišel I Sl>retnostj0 in tudi svoj sedanji fv Ameriko Lz Virtemberške ter ,,n,"žaj sI)rPjema brez tr>*b. Politični nasprotniki Lloyd imel sedmin sinov. Izak je pode-Georijea so izjavljali, izjavljali loval premoženje po svojem oče-s. daj. da bo predstavljala ta tu. a se tudi odlikoval kot samo konferenca njegov politični po- stojen podjetnik, kajti bil je last loin. nik ver bakrenih rovov. N L'ovi pristiuti izjavljajo, «la leta 15)01 naprej j,* bil rav- bo razpustil f>arlament kadar natelj Ameriean. Smelting and mu bo /delo to najbolj primerno H**finin^ fompany. ter najbolj ugodno njegovim političnim aspiraeijam. NOVI JAPONSKI POSLANIK ZA ZDRUŽENE DRŽAVE. IZVOLITEV NOVEGA NEM SKEGA PREDSEDNIKA. Berlin, NVimf-ija, 10. oktobra. Po celi deželi fco pričeli ustanavljati odsek, ohstojee iz zastopnikov vseh Ktrank, kojeiga namen je zagotoviti zopet no izvolitev Kedanjega državnega predalnika Bbert a. Tokio, Japonsko, il. oktobra. •Tapon^ko easopisje ugiba, kdo bo nasl.-4li| K niro Sliideharo, dosedanjega japonskega poslanika v Washingtonu, ki je pa moral iz zdravstvenih ozirov odpotovati v domovino. Xekateri pravijo, oložaj vsakega • Iru^ejra NVmca. — N"«"ničija. — je rekel, — ima na svojih ramenih velikanske na-lojre jn bremena. Povsem naravno je. da ne more nohen Nemec stati na strani, ne da bi skušal pomajsrati. Odkritosrčno želim, aa bi mojjel pomagati tudi jaz. a nobeni na noben naein komplicirati položaja s strankarskimi vprašanji. Seveda l»i bilo neumno re«M, da me d i nas t iena vprašanja ne interesirajo. vendar pa stoje v mojih mislih šele na drusrem me-^tii. v dnevih, kot so sedanji, sem v prvi vrsti nemški državljan ter meščan. Dolžnost takega j*1 dolžnost v>akejra dobrega Nemca, — namreč podrediti svoje osebne op zore skupnemu bla«rru. V sedanjih dneh nam ni treba drujre-Lra kot naroki industriji, katero je imenoval predsednik Harding. Ta komisija ima namen predložiti priporočila. s pomočjo katerih naj bi se preprečilo bodoče stavke v ■ tj intiustriji. Tozadevni komitej je l>il ime-novan soglasno z doloehami neke resolucije, katero je predložil v kongresu senator Borah. Eno izmed vprašanj, glede katerih ima komisija prav posebno nalogo. da jih prouči, je vprašanje naci- dog>ovora je objavil llanes uraa jonalizacije premogovnikov. Na- A^oeiatftd Press daljna \n>rašanja se tičejo stan-' . , .... , ,, , • Ismid pasa. turški naeijonah- (larili/.acije in stroskov. . v . ... . . stieni zastopnik, je zahteval vec-Seznamu sedmih imen, katera (UljSkegR orožniitva v j,- objavil predsednik Harding,, Traciji fpr vztrajftl pH na'"-eluje John Hays Hammond. svftjjh zahfevah tu Grška> n oktobra. — Otis Smith, načelnik geološkega j Zane8ljiva .ie baje uničil številna skladišča, I>olna metelj in sodov, namenjenih za eksport v Združene države. Mudanija, Mala Azija. 11. okt. Dogovor glede premirja, katerega so podpisali zastopniki turških naeijonalistov ter zavezniških sil tekom včerajšnjega večera, vsebuje natančne pogoje kot jih j*5 predložil angleški delegat, Sir Harrington in podrobnosti tega Moskva, Rusija. 11. oktobra. Sovjetski minister za zunanje zadeve, Cičerin, je izjavil naslednje glede problemov, tikajo-r-ih se Bližnjega iztoka ter Darda-nel: — Rusija je svetovna sila in z njo je treba računati, kakorhitro se razpravlja o zadevah, ki se tičejo tudi njenih interesov. Te zadeve se tičejo prostosti trgo-vinske plovbe skozi Bospor ter Dardauele. in \*sled tega ne more moskovska vlada sprejeti ni-kakih odločitev, Ktorjenih na konferencah. na katerih bi ne bila Rusija zastopana. V nadaljnem je rekel Cičerin naslednje; — Mi prav nič ne pretimo ter tudi ne rožjamo z mečem, vendar pa zahtevamo, da se upošteva nas •rlede vseh vprašanj, tikajočih se Bližnjega iztoka, posebno pa prostosti Dardanel. — Brez dvoma bodo na prvi konferenci razpravljali o vprašanjih. ki so velikanskega pomena za nas in vsled tega je ruska vlada prepričana, da mora biti povabljena na to konferenco kot tudi na vse nadaljne. ki se bodo vršile pozneje. — Rusija je stopila danes zopet na svoje lastne noge ter predstavlja svetovno silo, katero je treba upoštevati. Prepričani smo. da je akcija zaveznikov, ki so blokirali ožine ter s tem odrezali Tgovino iz naših južnih pr.sta-nišč. dočim si prizadevamo nano-ve pospeti svoje narodno gospodarstvo, kljub izjalovijenju Kon ferenc v Genovi in Haagu, skrajno krivično in mi bomo nostopi-li tudi temu primerno. DOLGO NAJ ŽIVI KRALJ OTON! Budimpešta, Madžarsa. 11. okt. Dolgo na živi kralj Oton! s<» vzklikali številni, ki so se vdele-žili velike parade, katero je vpri-zoril narodni kongres katoliških društev. Paratla se je pri<"ela pri frančiškanski cerkvi ter okoraka-Ia proti parlamentu, kjer je o-tvoril grof Zichv, predsednik kongresa, slavnostno sejo. FAŠISTI SO ZASEDLI VLADNE PISA&NE V RIMU. Rim, Italija. 11. oktobra. — Fašisti so zasedli danes pisarno vladnega stanovanjskega komisarja, zahtevali od komisarja, naj odpusti vse ženske uslužbence ter ga prisilili, da je sprejel na njihovo mesto odslužene vojake. Pozneje so poslali ministrskemu predsedniku Facti pismo ter v njem opravičili svoje dejanje. PRVIČ PO OSMIH LETIH VLA DA BOR. London, Anglia. 11. oktobra. Z izjemo guerilla vojne, ki divja na Irskem, je Evropa danes po osmih letih prvič mirna. Veliki vojiii je sledila ruska revolucija, ki je trajala dve leti. Pred dve-mi leti se je začela vojna med Turki in Grki, ki je sedaj začas-i no končana. Tudi vojna med Španci in Ma-rokanei se je za Apanee ugodno končala. a, ki prihajajo so prohibi- «rada: dr. Edvard Dcvine. eko- ' r/ razli(-.nih delov Grške, ka- eijske sile strašno raz vesel j ene ^ Yorka in ,lr- <'har1^ ! žejo. da postaja begunski pro- ter se pripravljajo, da bodo vie- XeilK I^ejšnji delavski komisar, j Mpm z vsakim trenutkom res-žile v kongresu predlog, soglas-' Soglasno s predlogom Borafia I nejši. no s katerim bodo raztegnili bo morala ta komisija preiskati! Xa tisoče ljudi je v različnih ameriško teritorijalno vodovje na slehrno fazo premogarske indu- delih dežele, ki so strašno izer-dvanajst milj. strij ter sporočiti predsedniku | pani od lakote in velika nevar- Wheeler glavni priganjač An- kongresu svoj izvid obenem s pri-1 nf>st p^j tudj Vsled ne-sanitar-tisalonske lige in drugi prohibi- poročili za stabilizacijo te indu- nj|j razmer, v katerih žive ti be-cijski petelini so hoteli že v zad-tstrije ter sporočiti predsedniku in j „uncj Večina beguncev obstaja njem kongresnem zasedanju spri- poročati vsa dejstva, katera je j v/ žensk, otrok in starih ljudi ii viti skozi predlogo ki bi uvelja- : našla glede lastniniva. ke industrije. Komisija mora tu- Oblasti se boje izbruha kuge, --di predložiti svoja priporočila j jiajti pričenja se takozvani de- | glede preprečenjA stavk ter po j ževni letni čas. Grška bo moral PISMO JE POTOVALO OSEK jasniti. zakaj so v preteklem ča- podpisati in prehranjati nekako LET PO NEW JERSEY. tsu izbruhnile t* stavke. j miljon beguncev v slučaju, da --j ----i bo izpraznenja Traeija. Najmanj ! poldrugi tisoč miljonov grških POTRES V RIMU NI POVZROČIL NOBENE ŠKODE. Rim, Italija 11. oktobra. — Danes zjutraj se je pojavil tukaj jnočan potres, ki pa k sreči ni povzročil skoraj nobene škode. Prebivalstvo je vse razburjeno begalo po ulicah. Polk'ija in vojaštva sta imela precej dela. predno sta napravila red. SAMOMOR JAPONKE. Pred sedmimi leti osmimi meseci in osmimi dnevi je pisal Arthur Nottolo iz Orange poštnemu - mojstru Franku Boeku v Newark. Tokio, Japonska. 11. oktobra. Danes je poštni mojster pismo Žena majorja Ifaraa, japonskega sprejel. armadnega častnika, ki je bil Ko je Nottolo poslal pismo, je stavljen pred vojno sodišče, ker bil star sedemnajst let. V njem je baje zmanjkalo nekaj čehoslo-je prosil poštnega mojstra, naj j vaškega orožja v Vladivostoku. mu da službo na poti. Sedaj je je skočila v morje z nekega par- pa že Nottolo samostojen, lastnik nika ZapiLstiIa jc poslanicof v ♦-------*— vreden* par tisoča DVANAJSTLETNI FANT KRŠILEC PROHIBICUE. trgovine ter kov. Bog ve, če bi imel ta denar, kateri se je glasilo: a ko bi pismo pravočasno dospelo in če hi bila njegova prošnja usli j iPm afere, y katero — Grem v smrt, ker se sramuje zapleten sana. moj moz. drahem bo treba, da se preživi to število ljudi ter vzdrži vladno pomožno organizacijo, ki pa v sedanjem trenutku še ne obstaja. Odposlanci iz Tracije izjavljajo, da se bodo obrnili na Hoover j a za pomoč. London, Ansrlija, 11. oktobra. Vsa znamenja kažejo, da je bilo vprašanje Bližnjega iztoka rešeno na miroljuben način, ker so zavezniki privolili, da zasede Turčija iztočno Tracijo, seveda s primernimi jamstvi za krščanske manjšine ter prostost Dardanel. Avensboro, Ky. 11. oktobra. — Velika porota je obtožila dvanajstletnega Nathana Mulligana, ker je prodajal pijačo, ki po postavi ni dovoljena. Pozneje so fanta izpustili, ko je obljubil, da kaj takega ne bo več storil. COROBOLAS BO NAJBRŽ ZOPET PRIŠEL V AMERIKO. Atene, Grška, 11. oktobra. — Lamb ros A. Coromilas bo najbrž menovan novim grškim poslanikom v Združenih državah od nove vlade. Bil je grški poslanik v Združenih državah od leta 1907 do 1910. Njegova žena je hčerka pokojnega senatorja Coekrella iz Missouri-j a. L, CiLAS NAKOPA. 12. OKT. 1922 G- A AC M A D tf^ A "'ske razrner^' izboljšajo in tudi u- wLm M 9 > W M R w " Mi ! Pain; se bodo tudi Slovenci zbu- (»LOVCNIAN OAILY) FRANK tAKUR, Publishing fA Corporation) LOUIS BKNIOIR, th« Corporation and t Manhattan. of Atoova Ottlcorai Now York City* N. V. LAS NARODA (Voloo of tl» Pooplo)______ Day Excopt Sundaya and llolMaya> IZa N«w York u oalo lota .......HjM aa pol lata ...«r«n ....... 13.00 za Inosamatvo sa oalo lata Hit,______aa pal lota .. Subscription Yearly $».»0 Advartlaomonta on Agreement. "Oiaa Naroda** Izhaja ve* k I dan Izvzemll nod« IJ la praznikov. podptaa la ooobnootl aa na rriobčujejo. Dana* aaj aa blasovdD po-mjatl po Montr Order. Pri apremetnbl kraja naročnikov prosimo, da aa Baaa prejtajo blrallKe da hitreje najdemo naalomika. N. Y. OLAS NARODA •orough of Manhattan, Now York, Talapnona: Cortland« 287*_ DOSTI PREMOGA NA ŽELEZNICAH dili ter stopili na noge in rekli: L)om je Ia«t slovenskih delavcev, zato ga moramo vzdržati, da bomo pustili našim otrokom lep sponnu. Oni bomo znali ceniti nas ter bodo rekli: To je bilo zgrajeno z žulja viuii lokami nabili očetov! To bo najlepša in največja dota vašim otrokom. Očetje in matere, pri stopite k nam in kupite delnico j i Slov. Doma! Nadalje je velikega pomena zal sanu e. (lovek ko je sam, se trudi in dela trdo vse svoje življenje, j J"o vemo, da si človek ne more pri- j hraniti srel«ra ali zlata V slučaju! smrti je tvoje truplo položeno v J veliki dvorani na oder ter ti je izkazana zadnja čast na tvoji po-1 | slednji poti. Torej, fantje, vsi ku-1 I pite delnice ter pokažite ob pet-, letnici, da so prišle nove silo. kij .hočejo stati kot delničarji ter dej lati za napredek našega naroda v tujem svetu. 5EVER3VA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO DRAV J L V SflUZINAH TkuAt, Tbo&cvnes revmatične hlfroolaisafe. če rabrfe £ V E R A 5 cthAPDOL Zanesljivi liniment Istofako vporaben je 2d izvinjenje. obline. 2a ofrpnelosf in ohromelosf bolnih mišic ier udov. CEHA JO t* 60 CEJ9TOV Vpraaajfe V lekart)al|< W. r. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA Peter Zgaga John Golobčič iz Pittshurgha ugotavlja v Edinosti: — Jaz sem se informiral pri državnem tajniku in sem dobil odgovor. da v celi Ameriki ni niti enega katoliškega duhovnika, ki bi bil za šerifa. j Že mogoče, krotka golobica! j Sedaj naj pa piše še državnemu pravdniku, pa se bo v svoje veliko presenečenje informiral o velikem številu katoliških duhovnikov, ki so imeli s šerifi neljube opravke. ' Po mojem skromnem mnenju je veliko bolj pošteno biti šerif kot pa žnjim kaj opravka imeti. * * * Ce poješ po notah, je to zna- ELEKTRIČNA. IN OBRTNA RAZSTAVA 6RAND CENTRAL PALACE 7. OKTOBRA DO 14. 1922 Lexington Ave. & 4G. St. od 11. ure ziutraj do 11 zvečer Poglejte našo razložbo. The New York Edison Company znanem rojaku Franku Zavrl. Za-Uratje in *estre, sovraštvo na Yc.scli(.e toC.no ob j uri. po- menje, tla si srečen. Co pa note podpisuješ, je zna- ^ menje, tla ne boš več dolgo srečen. stran! Naj bo pozabljeno vse gor-; pi>ldne- Na lej zabavi ^ pu) ^ --jo. Danes nas čaka nova naloga, plesa in druge po:itrežbe tudi sreč-1 * * * Dokler so štrajkali uslužbenci p<» železniških delavnicah, so že-J da vstanemo ter začnemo delati vjUanje za prašičke, gosi in raco.! V Doivntownu splošno v va- lizniske uprav.- izdajale vsak teden svoje buletine. Ti buletini so!^°rist Slov. Doma. Take pečenke bi se gotovo ne bra- ljavi naslednja pesmica: P. rat jej n sestre v (iirardu in o- J JliH llRli Vi gospod urednik, po-l Naj bo stara ali mlada sobno še, ako ste kaj prošali letos, | vsaka ima Juda rada insko trjf.ltev v Slov. Domu ' V« tisti, ki čntire v srcu ljubezen do naroda, Ijube/.en do svojih otrok, "Jugoslavia irredentaa at*; ;>o.n prospe\a. To je va.sa «o^ |tako znbavo priredimo le enkrat v uost. ako nočete, da se Oo spolntlo j |C|U PočenSi y dnem 22. okt 1922 . le moje va^a dolž-! uprav« b li rna Slovan, Slovan, na dan! Vstajajmo ter po- 1'prave železnic, kojih proge tečejo »kozi to zemlje, so še ved- kazimo svetu, dn je tudi naša moč no V boju Z železniškimi delavci. | junaška in da naše mišice tid- Pre^lno bodo j»opa.stile. bodo mehčani najbrže že zmrzovali, do-i tie. Torej, bratje in sestre, vsi v eim IkkIo ktneii preino^arji nepn»stovoljne počitnice. i tlirard. da proslavimo petletnico Katoliški duhovnik ('urran v \Vilke^barre zvrača odgovornost tako lepo in tako vzvišeno, kot 7* ta položaj na predsednike četverih železniških dmiiib. Vo.io proslavili dan otvoritve pred Duhovnik je pokazal nekemu časnikarskemu poročevalcu trilpotimi leti. Odbor bo ukrenil vse miij. »iolgo železniško progo I^ehigh Valley železnice. Xa tej progi | potrebno. Izristna godba bo .svi-je kara poleg karo. vsaka polna premoga. Jrala, pevsko društvo bo zapelo par Najmanj dva tedna je tam dvajsettisoč ton premoga. |naših slovenskih pesmi, kaioljica Po doti no je pri drugih železnicah. Pri rovih pa manjka kar, in bo tcMa W ^^ u'r močila sulm delavci mora o počivati. P«l»caj bo patrnliral in tudi Manjka lokomotiv in manjka kar. ker skebi nc znajo poprav- j sodn;K h° itUel dokuinetde, ...i. , boste preveč kradli. Šaljiva ija.i nit lokomotiv, iiit i kar. . ^ - -, , . , , . . . . i posta bo tudi na razpolago. Forej štrajkarji. katerim je tol |v>lf>zaj natančno znan. ko vedno označevali sijajna poročila Železnikih družb kot golo sleparijo. Tem poročilom pa je verjelo časopisje, in verjele so jim tudi državne oblasti. Nekemu visokemu državnemu uradniku se je pa zdaj zazdelo vredno izjaviti, da je bila vlada natančno poučena o obstoječem položaju. Najbrže je t»Ja poučena tudi o kakovosti skebov. katerim je r»Ia tako vdano na roko. Iz Waxhimrtona iH»ro."-;ijo. da je tekom štiriindvajsetih ur po-liralo L'L^N) ske!...v >voja A la in kopita ter odšlo neznanokani. PrijLetos bi jima človek svetoval, da «l"!u jih je ostalo ^amo dvesto. 'i>i se podala kam bolj v južne kra- katerih "pravico ilo dela" je ščitila vlada z vojaštvom, je, ker premog, ki je najhujši in ustavnimi |*>velji, so jxibegnili. k« r so se zijali konca štrajka ter :strup z.anju, prihaja k nam zelo 1'-iiiu -U kf.ncu štrajka zapustili. v zimskih časih je najbolj pri- skrbi so pokazali svojo popolno nezmožnost. Kljub omejitvi i praven eas za razne zabave. Kot tovornega prometa, kljub raznim embargom, ne morejo železnice se sli5i» nas J*ih b,> kot čebule prevažati najvažnejših potrebščin, namrtv premoga an živil. na »plcteud rešti. Odbor tukajšnje ker to dvoje je nebeško dobro. Rojake prosimo, da se te zabave ude Odmevi krnskih dogodkov Jz Gorice poročajo: Velika moralna opora za nas je dejstvo, da je glede poškodbe .spomenika na . . . ... . od strele poškodovani spomenik r.-in, ki ga postavili v i-ast , . . . vlr-1 jslciin plesom, kjer šikanira na šo mladino. Posebno je padlo v oči dejstvo, katerega ironijo šele zdaj j imio uvidimo, da so morala 'J lože v polnem številu, ker ."Uti do "ibieek je v korist n;iše eerkve. Mi ga po p.idlim italjanskim alpineem, pri- plavati in popraviti naša župan-' cšIh resnica na « , * - stva ob vzuožpi Krna. Vseh stro- laii: spomenik je'.. . . , ... , . . . ... ts.kov }<■ lulo lzn 4«X>0 lir. ^oleg poškodovala streln Vsi smo bili trtino prepričani, stvar. Prirejevalni odbor. na svidenje v soboto 21. oktolra j v Slov. Domu na Stop 14 Girard. Jolui Taneek. Issrquah; Wash. Ni sicer moja navada, da bi se sjmščal v javnost: pa ker mi je pošla naročnina na Vaš list, Vas prosim, da obenem priobčite tudi ta dopis. Kar se dola tiče, je pod ničlo. Premog je drag. Visoka cena premoga ima pa vseeno eno dobro lastnost. Kakorhitro čliovek pomisli nanjo, mu postane vroče. nern in bombe, oeega to ni, ker pri na--* nemotroecu»a. Odmevi ^Zakaj ne plešeš? rojaka v zgodnji na slovenski veselici. dolžili. da je izkopaval mrliče in na5l nu, ij1ristvu še račun za črn da ie Slovence. Radi te krive ob- - , .... . , . . , . srajce, i»i>tole. dolzitve je zgorel Narodni dom pri1 Sv. Ivanu. Prišla je resnica na * dan. Slovenci smo bili nedolžni — sploh m i toda kdo bo plačal požgano po-jkmskib dogodkov se še ne bodo V našem interesu je. da zadevo pred širšo jav uost. naj izve svet o sramoti tistih. ki so sramoto naredili- IV bomo na lopje? Prišel je drugi slučaj polegli Krn. Porušen je bil spomenik v .spravimo Kobaridu, požgana lipa in napisi, so \ pra- požgano žunnišče v Drežnici in eu šali rojaka v zgodnji jutranji uri hlev Ch. izvzamemo ve.s strah in ponižanje. Prišla je resmea na|vl:lda ,se Povnie ^odo — Kaj bi plesal — je s težavo dan, Slovenci a niso ničesar storile. Lastnikom železnic, torej fcknviie niti lasu. pravim rn edinim krivcem, niso \ današnji številki "Glas Naroda" vidite sliko nekaterih prebivalcev Little Fallsa. ki >o kupili delnice Adria Motor Car Corpo- je vocla zalila m se Sheboygan, Wis jui- ne ve kdaj zopr.t pr^.ne 0|ira. Poiskati bc treba zopet zapra-jtovati. V za»paduem AVashiiugt.fliu -ene zimske suknje in jili očistiti, smo na štrajku že čež IS meseeev Tctka zima in njen spremljevalec!m se šo nič ne ve, kdaj se obrne •lack Frost sta zopet prišla k nam. j na boljše. Kakor je razvidno i z lega. so slabi ča^i za rudarje v tem delu Washingtona. Kar se tičo Slavi«icev, je tukaj več družin, ki se dobro razumemo med seboj, in tudi par pečlarjev je tukaj, h katerim tudi jaz spadam, ker mi ni usoda naklonila boljšo polovice. Sem pač nesrečnega lota rojen, namreč 1866. Pozdravim vse rojak«* in rojakinje «irom Amerike. Frank Smith. tare sv. Cirila in Metoda pi-ir.-di zabavo •/. vinsko trgatvijo in plesom dne 15. oktobra pri dobro Tri milje od ameriške obali po-tane morje zoj>et mokro. Iz Slovenije. V New Yorkti so razkrili s]w>-inenik 1500 otrokom, katere so v enem letu do smrti povozili neprevidni šoferji. Najmanj lf>00 neprevidnih šoferjev pa še vedno dirja po new- vorških cestah. * * * Pravijo, da *o zadnjič potoni brezžičnega telefona natančno slišali v Londonu, kar je bilo v Washington!! govorjeno. AVashingtonska vlada je pa zadnji čas vedno (in to brez vsakega brezžičnega telefona) natančno n bogala vse. kar je bilo v Londonu zapovedano. Potres v Rimu. .... . . post-njii. niC- v-zbanjii. Miirniola. l'n-ilj»is- i.omisije brez komentarja T.lM,t.- .Man.mia iy-s nPt»«»n Tab- viaMne in pripomb. Tisti ki SO na ripira-i1"'1 " napravlj«-uc v iH.ln.-m -s .^iisju h ... , »lavnim M;irnmla Prodpisom Ilujs.ite men način razvpdi Slovence pred ,„ 1.00i.rez -i.ti.si. «. i„kov. n..- vso i tal iansko javnostjo, da so t»ite - t« - i sv-jepa t.k u-naria »i «-n «i -- . .. . ... ., . 1 r z;!V"j'.k ;ili |»«šljlte svnto it:iraviiost skrunilct njih spomenikov, sporni- r... .\,:.rnioia Company. w.«xiward na na njih padle, danes nimajo ne i poguma ne časti v sebi. da bi to P0Z0E, SLOVENCI! popravili, da bi vsaj z eno notico jVoda se i/, proste roke farma, konstatirali • "Mot;li smo s" in dc- Li,^; ,,•„.;.;, sit akrov zemlje. Tri jali krivico. Slovenci niso taki baT- 3lli] j(, •„] t 'vvna Valley, NVa-h.. in I cerkve in šole. <)bde-ej zemlji' in se še lah /dela. L;«^:nik je bil »: je meseca maja t. 1. bari." Oni raje pustijo, da jav-'(|ve ( uost miitli o nas. kar oni hočejo, S)r, la ii!i !>odo v bodoče zopet lahko , ,, povlekli za nos, tako d.a so celo ve-] 7 | j,.t umrl, t or* j farmo prodam jaz. njegova žena. ki jo sama ne morem 1. bdelo x-.it i. Cena 1 si >0 dolarjev. nosta o cel, stvari. O vsem. kar s0 delegati videli, so sporočili onim J"™** f1*^ v dajajo povod za razne govorice in Jvi s,, nameravali kupiti. Tako postopanje je pošteno, varno in pre- 50 P^neliale. Nemški trgovec je,razburjanja* Ako je komisar slu vidno. zapustil dosedanje .svoje stanova- Nadalji 1 .1111 sfKiro.-a Mr Vn-m.šak. da st« si podjetje ogledala i' da je PremaJhn« ^ nje-tud. pi' ilsednik in tajnik nekega slovenskega društva v Little Falls j*0™ *tln 0Sebe družino, ter se o njem jako pohvalno izrazila. D opisi. Srečni Nemec je dobil novo stanovanje kar s štiri sobami! Neka-' teri gospodje pri nas preveč favorizirajo Nemce, zato pa ti tudi večkrat nastopajo predrzno proti Slovencem. Tako n. pr. zagrizen Koeevar sodnijsko odpovedal sta-1 čajno klerikalnega mišljenja, ne zahtevamo sicer od njega, da dobi drugo svetovno nabiranje, odločno pa zahtevamo za vse enako pravico — tudi za Jugoslovane! liki listi kot "lllustrazione Italia-na'\ "Pasquino" in "Treva5^"' d a1 i z besedo in ilustracijo svojemu narodnemu oeoreenju. Toda y x nadaljna po jasnila se obrnite četudi italjansko ljudstvo ne izve.;,,., i-^tnico farme. Mrs. Ton> da se nam je godila krivica, mo-j Jut>tiiv Valley. Wash. ra to izvedeti evropska iavnost.—--~ I PROŠNJA tlo Slovencev v San Franeircu. Snodaj podpirana želim izvedeli. ako kateri tukajšnjih rojakov nameriva ;>o!ovati v Jugoslavijo in s«- č'-z nekaj časii vrniti na/.aj. Vljudno pro Na vsak način pa je zavest, ki je Tovarna kemičnih izdelkov v Tacnu ^ l»<-n narod na svetu. Po p»cvratu se je ustanovila v Se celo Bogu presedajo svinja- j pr^;llila naSe ljudstvo, ko je izve-rije. ki se gode v laški prestolici. ;,lelo za rcsnieo. tolike vrednosti. * * * t da je ne odtehta nobeno zadosče- Casnikarska vest, brez vsakega! nje od take vrste ljudi, ki so de-komentarja: lali krivico. Tudi v očeh vseh po- Tržaška parobrodna družba Co-jštenih s»»deležanov je fašizem pri-sulich je dala pol miljona lir tr- Šel ob ves kredit in če ga je katera j gho-i žaškim fašistom. stvar naredila nemogočega v naši imam 14b-tn«*ga sina ter ga zelmi « ^ • deželi, ga je to dejanje. Njegova! d.rsl.-ti s.-m. Zatorej bi bil ]»r«-š«-n. Če niti Irci ne morejo zavoje- brezpomembni, v katero padaJda 1»: ga v/.-1 s seboj hi skrbel za vati Irske, je menda ne more no- v tem. da si no zna izmi- n>ga na I'»tc.v;mjM. - M«. jsliti boljšega dela. kot da hodi|ba'.i Orokar. olb Kansas St., San ——^ i zadn je čase od vasi do vasi k ne-1 Frane: a-o. <"'ak 10-14—10) on itn. meni. da se dotii'ni o-V starem kraju Girard, Ohio. t udi :ukaj. Največ jih je bilo ta- novanje slovenskemu nameščencu j Tacnu pri Ljubljani kemična to-L • l i »ktobrn bo minulo pet !;ih, ki so videli, da ni osebnih do- popolnoma neopravičeno. Komi- varna, koje lastnik jc g. Sajovie. b t. odkar sc jc otvorii Slovenski hodkov. Povečini s<< hoteli imeti sar se je kljub temu izjavil na I>-m v tviiardu. Ohio. Ob tej kri (oziroma so imeli) vsaki nekaj do- pram nameščencu* Češ, da je zanj skleni1 i zaupniki (trustees) bička. Takoj so se pojavili prepiri'v Kočevju na razpolago edinole Tovarna je narodno podjetje z iz-Klju čno slovenskim kapitalom, ki izdeluje razne kemične rzdeike. v prvi vrsti tinto. Izdeluje črno an f lik Slc-v. l>o-iia. da ^ !>-» vršila vhsska in sovraštvo, seveda na škodo bivše stanovanje imenovanega tr- trgatev & p!-in »ni. Želimo, da bi se Doma Delničarji »o pričeli jemati go vca in da se mn lahko primeri, 11 raeen-tiuto. ki teče modni izpodl idele/ila v s;i s!>; v. društva iz Gir- svoje delnice ven in tako je bilo(da pojde s svojo družino sicer na'peresa, nato popolnoma počmi terl ird, Niles. Warren. Voungstown, izplačanih nad 4000 dolarjev del- cesto. Ustni*protest, češ, da šteje ostane tudi trajno črna in ne 00- dan otvoritve leta 1917. Tega ve- in govoril o bratstvu našega slov.stanovanja, mu je n<4ci višji funk-'običajne pti tem izdelu. Poleg tolikega ifl pomembnega dne so ho- naroda. Žabbog, da je Dom zapu- eijonar celo zagrozil, da je njego-,ga izdeluje vse vrste kovinske čeino »pominjati vsi napredni Slo- ščen. Dare« ni veselic in shodov, va eksistenca v nevarnosti i. dr.(?inte, in sicer rdečo, modro, zeleno! venci in Slovenke dne 21. oktobra, niti drugih prireditev. Kdo je Vsled tega vpli\-anja docela kc«i-jV*a dreštva iz Farrell m Aliquip- kriv? sterniran, se je nameščenec vdal pa. Pa., ter i/ Youngstown, Niless Zadnje leto je bilo res leto indn- in zaprosil za ponujeno mu stano- CJiranl iu Warren, Ohio, so bila strijaliie krize. Prizadeto je bilo vanje. Ko pa je izvedel, da j s po- j rdečo Tvrdka pa izdeluje tudi Udeležena otvoritve Doma. Takrat vse delavstvo iironi Amerike, tako zimi to stanovanje zelo mokro, je.tintni prašek. Pol kilograma tint-Jje vstala girardnka naselbina ter rudi mi. Pri tem se ne more zahte- vložil proti odredbi stanovanjske nega praška zadostuje za 20 do 3."» in vijoličasto. Kot lastno iznajdbo pu prodaja tinto tudi v obliki papirja, in sicer črno. modro in K'»P'** pr^U slovensko javnost. vati, da hI delavee vložil snrorj de- komisije ugovor. Posledica g rož V»aka dobra *tvar ima tudi svo- nar v domove, ker vnak potrebuje, j nje z nasilnim deložiran jem! Če-fe nasprotnike, ki so »e pojavili i da se preživi. Upam, da se delav-'inu Xemeu trgovcu z draži- litrov črnila. Vsi izdelki te tovarne .se prodajajo v korist Jugo-slo venske Matice. Vsak previden vlagatelj j vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek Vložite vaše prihranke pri nas na "Special Interest Account" * ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto. Glavno JADRANSKE 82 Cortl&ndt Street New York City GLAS NARODA. 12. OKT. 1922 V stanovi jena leta 1898. Glavni urad Ely, Minnesota. Inkorporirana leta 1901. Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J. As. s štev. 291. Mes'e oktober, 1922. Poročilo umrlih članov katerih posmrtnine so bile ni karane tekom meseca septembra 1922. Naznanilo. 1'mrli brat. George Zepuhar. eetr. št. 1816. član društva Sv. Štefana. št. 26. Pittsburgh. Pa. 1'mrl due 4. avgusta 1922. Vzrok smr"i: Naduha in srčna bolwn. Zavarovan je bil r-a $1.000. Pristopil k j^dn»>tš dne 15. d*cfTiihra 1901- I'mrli brat. Ar»ron Župeve. eert. fct. 1414, ^lan društva Sv. Alojzija št. Roek Sprinirs, Wvo. 1'mrl dne 6. avjrusta 1922. Vzrok smrti; Samomor. Zavarovan je hil za $1.000. Pristopil k jed-nosti dn** 17. januarja 1904. 1'mri: brat. T^oui^ Žajrar. cert. št. 1837S, elan Tem potom vabim vse člane in! članice društva Zvon št. 70 .ISK.?! da se udeležijo v obilnem številu j i« Jii•* s»*je dne 1 "> ohtobra točno-< l> uri j>< p bine v navadnih: pr -štorih. Na :«*j .seji se bo ukrenilo radi ne\ rnjenih vstopnic in \ eč važnih točk je na dnevnem! redit, kakor tudi poročilo nadzor-j • mo /a napredek JSK-J. Na.svide- varovan je bil za $1.000. Pristopil k jednoti dne' 16. januarja 1916. rrnrli brat. Anton Zabukovec. cert. št. 20361, član društva Sv. Mihaela št. 92, Rockdale, 111. U mrl dne 26. avgusta 1922. Vzrok mini; Jetika. Zavarovan je bil za $1.000. Pristopil k jednoti dne 25. januarja 1920. brat, Frank Volčanšek. cetr st 14743, član društva Sv, Janeza Krstnika št. 37, Clevelana, Ohio. I'mrl dne 24. avgusta 1922. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan je bil za $1,000. Pristopil k jednoti dne 27. oktobra 1911. Glavni odborniki. I vdsednik: RUDOLF FKRDAX,^ 333 K. lS5th St.. Cleveland. O I-odpredsednik . LOUIS BALAKT, Hox 106 J Varl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH I'ISHLKK. Kly, Mnn. lilapajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHX MOVERS. 412 — 12th Ave. East. l_»uluth, Minn. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK, 643 E Ohio Street. N. S.. Pittsburgh. rt. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNJK. Room 206 Bahewell Bids., cor. Damond and Grant Streets. IMttstmrgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. 111. frank SKIUBEC, 4822 Washington Street. I_'etiv«-r. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODXIK. Bo* 480. Ely. Minn. GREC.OR J. IKUENTA. Rlack Diamond, Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN rmc, 780 London Itd., X. E., Cleveland. O. PAI'LIXK ERMEXC. 52» — 3rd Street. La Saltfc. ill JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. C«>1<>. AXTOX CELARC. 706 Market Street. Waukepan. 111. __Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda"'. - * V»e stvari tikajoče se uradnih zudev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pobijajo na glavnega tajnika. Vse prito-Zbe n«i se poSilja. na predsednika. i«orotnega odbora. Prošnje za sprejem novih i±mor ia bolniška spiCev^la naj se pošilja na vrhovnega, »dravniks Jugoslovanska Ka.tollSka Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom ia obilen pristop. Kdor 'eli postati član te orpaniznetie. naj se zelast ta-jniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa. obrnite na tri. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovi z R člani ali članicami. Naznanilo. Naznanilo in vabilo. BP*ck Di?mond, Wash Ap'.'lli\-*m na vso člane društva Marija Zvez 'u št. 32 JSK-J. da od >eda.i ra nipt-ej pošiljajo društvene asesmente na spodnji naslov, ker >ei:> -••d-j jaz prevzel tajniške ]><-lf. Tiivši tajnik se je pre sol".I od tu^aj T<»lik«> v naznanilo odda1 jenim c-laii'Mit. >e vrši , vs-alro tretjo nedeljo v mesecu v jpr.spirn tajnika ob 1. uri p<»p>l-i dne. •j'-!m .Invan, tajnik. 1 "">:;. I '.lack Pianumd. Wa.ne 6. sept. popoldne- je vozil »•k i avtomobil 5z Frama proti l| Mariboru. Kar je Rk(V*il izza dre-i vosa neki lOletni deček, ki je hotel čez cesto. Šofer ni mogrel več u^ta-Tvili avta, otrok je prišel pod kolesa in bil težko poškodovan. Pre peljan je bil v bolnišnico. 1'lanieam društva štev. 103. S. K. J. naznanjam. da je bilo na seji dne 21. septembra sklenjeno. da bo veselica 22. oktobra v Slov. Domu. Vse članstvo nej pride na sejo 15. o"kt. da se vse potrebno ukrene. Vsaka naj pomaga, kolikor je v njeni moči. Katera hoče prispevati dobitke, naj jih prinese na sejo. Obenem pa uljudno vabimo slovensko občinstvo. naj se v polnem številu vdeleži veselice, ki jo priredi dr. Marije Vneboviete štev. 103. J. S. K. J. 22. oktobra v Slovenskem Domu na Ilo'ines Avenue. Za vse bo dobro frpro'.krbljeno. Naše kuharice bodo skrbele za prazne želodce, natakarji za žejna prla. godci pa za ples. — VnjiU bo imel vse, kar si bo poželel. Torij na.sv,id en je dne 22. oktobra. -- S pozdravom Ana Pierce, tajnica. Veroizpovedi v Združenih državah. Moderna doba se plede telesne dobi vleknjenega trupa, to je ta- 1 Ko bile Združene Države u- kozvani "Hohles Krenz", pri če stanovijene.v je bilo določeno, da m ur se gornji del hrbtenice med vsakdo sme častiti Ilo^a na način, rameni zelo nelepo vzboei na ven j ki se mu atli najboljši, ill da tU in oni del hrbtenice, ki tvori vrat; ne sme biti nikake državne cer- vzgoje človeka vedno bolj približuje idealom starega veka, Vedno bolj se uveljavlja staro-irški naz^r. da more ustvarjati visoko J uho v no in gmotno kulturo le telesno jak in razvit narod. Za splošno javnost in predvsem za rodi-:elje bo torej zelo važno opaža pa zavije na notri. Razkoračna kve. Radi te bo smel izdelati nikakepa zakona glede ustanovitve kake državne cerkve ali j^le-de prepovedi svobodnega izvrševanja kake veroizpovedi." Posledica te verske svobode Amerika je preživela Rusijo. Poroča kapitan A. P. Corcoran. sti 5 miljonov; Luteranei 2 in poli miljon; Preshiterijanei 2.300.000: -- takozvani Kristusovi učenci pol- Ker me jezikoslovje posebno šiljajo pakete po dewt dolarjer, drii«r miljona; Kpiskopalei 1.100.- ne zanima, tudi ne vem. ee sta vsebujoče najbolj potrebna živi-000; Konprregacijonalisti 800.000 * francoska beseda "menace" ali la. Mormonci 600.000 in t. zv. Kefor- menaža ter angleška beseda "jna- Ker je bil Tolstoj vsled tega niirana cerkev 510.000. fa temi prihajajo t. zv. Združeni Bratj»» s članov. Treba si dohro napomnšti. da te številke predstavljajo resnične stoja naj Re ne uporaiblja, ker o na pospešuje razvoj X nog ka + rim so otroci jako podvrženi. Tu di marsikatero vaje z rokami. y»o-nje telesne vzgoje otroka, ko j sebne vaje v ležni opori so za to ne posečati šolski pouk. dobe neprimerne, saj v splošnem. Umrli brat Jacob Zupec cert Tcl° °troka kakor ltlla,do kajti ravno s temi vajami se mno- dejstvo, da imamo v Združenih člane cerkve. Imamo v Združe- š* 178S3 član društva Sv' Mar ^^ ki ^ ^ Poljubno upo- go iko<3uje lcpi drži telesa Var" Državah več raznih verskih usta- tina št. 44. Barberton. Ohio! Imrl i ^ ^^^ ^Tn^kvlr ^ Se P& ^ * ^^ kakor v drugih deželah in ta lesna vzgoja zelo lahko pok\ar proste vaje vaje y mfltn. Vaje v vlada v tej deželi brezdvomno otroku telesni organizem. Glavno opori so pplo za starejše otrokf večje zanimanje za verske zade- načelo pri telesni A-zgoji otroka ne ckod?jive in predvsem za razvoj vv- Po zadnjih cerkvenih stati- 'esa. Pogled na bitja v naravi na< doma vaje la ^uskulaturo imajo razne cerkve skup nage st vari Lstega iz-v-ora. Kot stoje bogat, tudi ni omenil vprašanja ^ daj. da imate obe besedi živil. Kdo ni lx»gat v današnji Ru- 376.000 članov in Zid je s 357.000 vsa-j v Moskvi isti pomen. O me- »iji. koje^a shramba vsebuje slad- dne ^10. .se«x*tem.bra 1922. VzroJk smrti: ftiupljen. J^avartAan je bil z& $500. Pristopil k jednoti dne 13. decetnbTa 1914. I'mrli brat. Joe TVashank, cert, št. 23£0, ^lan društva Sv. Barbare It. 72. Taylor. Wash. I'mrl dne 7. septembra 1922. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan je bil r.a $500. Pristopil k jednoti dne 17. februarja 1904. Tekom m<*seea septembra se je izplačalo kakor sledi: Za posmrtnine čla- ■nov, ..............$ 6,000.00 Za bolniško podporo, operacije, odškodnine in odpravnine 6,539,37 »Za izredno podporo iz sklada onemoglih 2O.00 Skupaj: ........ $12.379.37 Z bratskim pozdravom. Joseph Piahler, gl. tajjnk. Zanimive pravde v Ptuju. ''liani reneg jt Jože Orni g j« or načelnik mestne hranilnice v nih Državah n. pr. čez tri miljo-ne Zidov, ali večina njih ni včlanjena v nikako židovsko kongre-, razdelil v tri prizore, vrše-gacijo, j>ač pa slavi velike 'Ži- ^e v treh tipičnih moskovskih (lovske praznike v začasnih sina- domih. katera sem izbral iz veli-gojrah. kega števila dermov ki sem jih Pe tori ca veroizpovedi ima med obiskal. Ti domovi pripadajo 300.000 in 100.000 članov in šesto- nažah skoro ni mogoče govoriti kor, riž. fižol, moko. konkienzi- v Moskvi, a mqriagiranje ali u- rano mleko, mast in čaj? Dvo pravljanje je nara^iost čudovi- mim, da zavžijefa Tolsstoj in nje- to. gova žena večji del živil, ki jih Po tem kratkem uvodu se ho- dobita iz inozemstva. Na stotine čem lotiti svoje stvari. Celo stvar prijateljev imata v Rusiji, ki po- ri ca med 100.000 in 50.000. Evan-gcllftiški Sinod, nemška cerkev» tre lurazlicniiu ga naroda. Mogoče ni pravilno posluieva- inia 275.000 članov, in dve drugi ti se izraza "razredi" v komuni stični državi, vendar pa ni nobe nega drugega izraza, ki bi primer evangelski cerkvi, tudi nemškega izvira, imata lilo.000 članov, t. ,_____, _________________zv. Dunkard Brethren so tudi no označil pravi pomen. Kar se uči. da je najlepše telo ono, ki st trupa ki pa pr[de pri i?rah manj nn članstvo 45 miljonov ljudi in|eerkvena organizacija nemškega tiče življenskih pogojev, so bili je razvilo primemo svojim na- y poštev S]abo držo otroka bo- v to število ni vštetih 21 miljo-j jzvjra in 5teje 137.0OO članov, vsi ti ljudje izenačeni. Kar pa rc ravnim zmožnostim. Tako na- mo g primerno telesno vzgojo po- rov otrok, ki pohajajo takozvane ' Družba Prijateljev" ali kvaker- tiče dušenih zmožnosti in fine- tudi človeška narava sama kaže praviM pri resnejšem slučajn naj nedeljške šole (Sunday Schools) yi štejejo 117.000,članov, dočim so ostali isti kot so bili. pred- 186111 Je vprašal, kako je živela najboljšo pot. po kateri mora ho- ^ pa na ysak na-in ^raia za ! "n ki večinoma postanejo cerkve-j ima takozvana Thristian Church je re^'olucija v Rusiji vse o-J a ob mojega obi- diti njegova telesna vzgoja. Nt svet izkuienega zdravnika. ^ni, čim dosežejo gotovo s-ta-j (Christian American Convention) broila na glavo. [ a 3e zivela v stanovanju, ki je trobujejo njih pomoči in veliko-dušnost- lačnih Rusov, ki se odtr-gavajo od ust borno ukoTjo kruha. na pomagajo svojim še bolj lačnim prijateljero, je oživila« v razredom ruske- meni vero v bistveno dobrosrčnost človeške narave. Tolstoji imajo prijatelje v Inozemstvu, a udova generala Platonova nima nikakih. Preti no sem jo obiskal, setn se prepričal, da je izključno le koruza njena hrana. Udova pokojnega carjevega pribočnika je zelo majhna, drobna. a vrlo izobražena ženska. Ni- ravno gibanje naj stopi v osprea je, ono pripomore mnogo več 1 Pripomniti je pa še treba, da rost- ol) koncu 1. 1921. so cerkve i približno 100.000 članov. Menoni- Ti trije domovi pripadajo 'pr-naj starši puste otroka, da se 1 iuiele čez miljon in pol več čla-, fu cerkev, ki ne veruje v kršče-: vše članom starega ruskega inte-razvoju lepega telesa, kakor 1 koiikor m0goče mnogo giblje na n,,v kot koncem 1. 1919. nje otrok in je zoper vojno ali lektualnega plemenitaakega raz- meino sestavljene vaje. — Otroci prostPTn Čevlji morajo odgovar- 1 Imamo v Združenih Državah nasilje vsake vrste, imajo 82.000 reda. članu starega navadnega de-tudi najlažje pravilno izvajajo jati obliki n jihove noge, bolje p5n kot 200 raznih veroizpovedi | članov. Ta cerkev je ena izmed lavca. Izbral sem si Tolstoje kot vaje te vrste, ker pač odgovarja-S je zanj? ako hofii s sandalah. 0-|Hli "^katere izmed istih se tako najstarejših v Združenih Državah, zastopnike prvo imenovanega rajo najbolj konstrukciji njihove troka treba navajati zelo zgodaj \ mklo razlikujejo med seboj. daikaj,tj že William Penn jim je po-1 zreda in sicer iz enostavnega raz--a telesa. da začne kopati in to v tekoči i^nied njih smemo poraz redi- nuj:la, povrli1 napora. Od otroka ne moremr , premrazi, temveč da jemlje poleg temu so vsi vendarle Baptisti. —; večinom v Massachusetts. Tako- V drugem stanovanju, ki ob-pa se lia fxHagi formalnih skle- zahtevati, da bi izvajal dihalne vodnih kopeli predvsem tudi zra- istl smemo vštevati 15 zvana Pentecostal Chnreh (bin-' staja iz ene same sobe. žiA*i udova pov lavm'.el jstva o!;iogk> 13 ni vaje, bolj primeren je za njega ene in solnčne. raznih vrst Metod isto v in 10 raz- koštna cerkev) ima 62 000 članov, i zamrlega generala Platanova, ne- Ijoriov hr;n. M-stna hranilnica v tek. ki povsem naravno in ne d,- Otn-k bo vse to rad izvrševal,!1131 vrst Presbiterijancev v eno ' Universal isti, ki verujejo v kone- j "koe poveljnika ruskih carskih I'triju ie vK.-i'.i po odvetnikih dr. j bi se ga tudi duševno pri tem ker prija njegovem telesnem raz- skupino. Metod is to v oziro- no vzveličanje vsakega človeka, i- gard ter kavalfrrijskega priboč- ^en.'nrju in dr. Šalamunu zr»per mučilo, razvija njegova pljuča in položenju in odgovorja njegovim ma Presbiterijaneev. Ra
  • awisa, šteje 50.000 članov; žiua Ivana Rabinova. obstoječa ' ' ^ M " ' f :" ,v-a pigih izvaja temveč se mora da- okrepilo, ter lepo in harmonično skih- kolikor tudi nekristjarakih. radi njenega imena se dostikrat'iz šestih članov. To ni ime moža ka T »adiii teda i « »T da u. idl o ie sedaj višie de/elno % j 11 « . . . , ti otroku vedno nekako prostost razvilo \ I .ju hran* potrdilo m n A , , . 1 . , Pove se otroku, kaj naj napravi .riiisr vrni mestni hran J , . . . , ... • , » o -1 nikdar pa ne, kako naj to napra v Ptuiu okroglo 8 miljonov . / ' 4 \ s čimur s, 1» hranilnica se- V1 X a-»e naJ se Veckrat na dan znatno opomogla On, i gov vpletejo v iffro in naj trajajo sa- j i« v nik Adolf S krm Dogovorilo tal pri trebušni legi. Hoja po pr-M* je tndi, da ta hiša ne sme priti stib je zej0 dobra za važnost -- ' enske roke. Ker je mestnn ({l h] ko otTf>k pri hojj že n;_ niča po preobratu izjavda mfl ^^^ odvoja nop> Splah P * " J" hran sree.ilo iz.«lediti ukradena vola pri [Cerknem. Posestnica je dobila vola nazaj. Krojaški mojster Iglic z Vrhnike j? na ljubljanskem velesej katoličani. To pa ne pomenja. da jejo vsakega, ki veruje v občeva- smem navesti njegovega pravega so Združene Države pretežno ka- nje z duhovi. imena. To je tipična ni-fca dru- toliška dežela. Pravijo, da razlog Skoraj vse veroizpovedi so pri- žina, ki služi lahko za uzorec tl- razmeroma večjega števila članov seljeuci prinesli v Ameriko, le ne- soč in tisoč takih družin. katoliške cerkve je pripisati dej- katere izmed maloštevilnih cer- Ko sem razmišljal o teh treh do- stvu, da katoliška cerkev všteva ke\- so ameriškega izvora. movih. sem prišel do prepričanja, za člana vsakogar, ki bi bil krš---^ ^a imajo skupni dve stvari, na- čen v katoliški cerkvi, dočim pro-; mreč improvizirano pohištvo ter testantske cerkve navadno nava- , Cerkvena dragocenosti v Rusiji ameriška živila. Ta ameriška živi- jajo ko kl Mllteva PotT°vo tr žbo plačati zapitek, je opazil, da f^^ Protestan 1 eez l<0.000 du- bakra> puda briljaIlt<>Vf 1700 o katerih upa. da jih b< daj okroglo r miljona kron. Adolf doto kMtl' pa otrok nima mu j(f nekdo družbe izmaknil hovn.kov in 11S.OOO eerkvenih veli]dh dragocenih kamnov skup_ dne založil kak njegov Scbmmke je tako v prvi kakor Tudl naJ ^ da1J listnico, v katerimi je imel nad P^loP»J- - ne trfe - f msQ prijatelj. Ta klavir je ob v drui?; instanci pogorel s Čimur na enem mestu. Vaje. ki izreč- 200») kron. Sledeča sedmorica veroizpove- . , . . n K najboljši kos pohištva ostane m^stn: hranilnici v Ptuju no ne zahtevajo, da s# delajo sto-j Posestniku Jakobu Vidmarju <3i ima čez miljon cerkvenih Čla- vStete dragocenosti iz Petrograda j vaaiju ^ofa. Vso hrano, katero če ali sede. ;ob Ižanski cesti je bila ukradena nov: Katoličani 24 in pol miljo- in Sibirije. In vendar Rusija gla-Spotrebuje, dobiva erof od svoiih ohranjena ena najlepših trgov- j<*. naj se izvajajo kleče an neac.^.h ixanski cesti je »kih hi* v Ptuju. J S tem se prepreči, da otrok ne vozna plahta, vredna 5000 kron. pol milj« nov - Baptisti 8 miljonov; Metodi- duje. - jala narodno-zaveden naraščaj, potrebuje, dobiva grof od svojih kar je zlasti v bivši Delpmovi «a-prijateljev v Ameriki, ki mu po- trapiji velikega pomena. obstajalo iz ene same sobe. Njena p:>stelja je bila trda deska v enem kotu. Njena obedna miza ameriška grocerijska ba/ksa. Vse svoje življenje preživi v tej sobi. Vsako jutro odide, da počedi stanovanja ljudi, za kojih obstoj se preje brez dvoma ni niti zanimala. Po petih letih dejanske bede, pomanjkanja, stradanja ter nevr-jetnega ponižanja ima še vedno toliko eneržije. da hodi cedit stanovanja tujih ljudi. Vsa njena hrana^obstaja iz koruzne moke. katero pripravi ia7;Tia temveč le bolna in prememba v načinu življenja. je v njih neštetokrat pripovedo- . , , . ... „ , , , . , . ' večino teh ljubi bi bilo mogoee val, kako je poreden vetrec bro- Idil po ženskem krilu" ter razkril °Z(IraTiti z lahkoto 8 VABILO NA VESELICO Z IGRO, dvoje meč. To popisovale se je ■ * zdravja , časn, se « ^^Z^ sanje: kaj „i elegan.no? Vse, kar j «*«* xdt}\ ™aTno, za- je pričela kazati nmobolnost. ^^ ■ Wi„lkegim v |)nWav0 je proti vladajoči modi. kar je kaj kazati dvoje meč se je sma izjavo je podal dr. Toulouse, desetletnice društvenega obstanka pronosirano, kričavo, izzivajoče, i "t" 'T" l .-slavni francoski psihiater, ki je na Zahvalen d*n 30. novembra nase opozarjajoče, bahaško aU za.; ^-tih časih je bila pri ženskah pac tem Wdam tudi priIagodil svo- v prostorih Slov. Xar. Doma tralo za nečuveno pohujšljivo. V v Waukeg.mii, lil. Veselica se pri- . čut /. igro o!> '2. uri popoldne. Naj- uatano- ... . 11 . , ivlju lnej" vabimo vsa et njena slo- vcn ^ i deno, starosti ali rasti nepnmcr-, . . ° \ . . | Profesor Toulouse je _ , .. nogavic in do tal segajoeih kril. no. v barvah neharmomeno, vse ' . , , , , . , , x_ , .! Danes je modna metoda razkri- to je neelegant.no. Skof Giovam . . .... , ,, „ . ...... .. v;iti]h ter smo : na naso vesc- glcdali smo ne le krila, ki so bi- , , ■ , , - , , « ~ i t^fiflni* L-i rlAvailaiA L*ouoenn CIO n jc iz Waukegana, Chicage, Ke-lem svetu. Centralni komitej lige |,iižnjih mest, da posluje že seal a j v Parizu ter se udeležč te naše Javnosti, ki jo preiskuša teorije Toulousa in dru- j,M.jredi društvo ob desetletnici irih špecijalistov. Domneva se, dajSvojega obstanka. Ako si želite ne- imel svojo modo, ne da bi se med f . . t f, T , . w -redov, ki dovedejo konečno , . . , . . ... la do kolen.'- Ln katera zena tej • seboj pobijale. Ako bi se dovolila .... . blaznomi. ^ , , . , . . ... t modi ni sledila, je bila neokusna, tolika svoboda dandanes, bi bila( _ .. ^ . , , , neelegantna. Komična. Kmalu bo neokusna m nekulturna zmeda v . . ... .. „ , „ ^ zop^T drugače, in dobimo novo oblekah neznosna. V renesančni . , . , , . .. T . , _ , . . modo in novo eleganco. Klamjali dobi, pise Jakob Hurckhardt v , ^ .. ... . .. , .. . , ... .. se bomo tudi njej, ker smesem no- svoji 'knjigi "Kultura italijanske . „ , . . ... ,, ^ .. "I. ce biti nihče, remesanse , so smatrali tudi res-. ni ljudje kolikor mogoče lepe m ugo. društva, da se dalje kontrolirati svojih živcev. |Vsi "delež.- l»rihmh.je redne seje Soglasno z dr. Toulousom najdemo lahko tri velike vzroke blaznosti, namreč žalost, slabo delovanje tiroidnih žlez ter slabe navade. Žalostno, a resnično je, da ima Bolnike, ki pridejo v kliniko, celo dobro izbraženi severni A- izprašajo naj prvo. da iznajdejo, stvenikov: Mož. ki želi biti v druž merikanec le malo pojma o naših bi spoštovan, mora cediti ne le velikih sosedih na jugu, čeprav svoj intelekt, nego tudi svoje no-f prihaja na dan vedno ve<, illfor. mativne literature na tem polju. hte. se mora pravočasno briti in striči, ne sme zanemarjati niti svojega perila niti svojega mišljenja ter biti vselej korekten. Moda je zakon, ki ga spočetka Dr. Denis je izdal knjigo, katero imenuje na ponižen način le — "zemljepisni uvod" k bolj obširni s-rudiji argentinskega naroda. vse psuje, a končno vse obožuje. v „lavnem ^^ s kolonizacijo. Ker moda je velesila, ki predpi- nftrodnhni viri, njlh ra^0jem in suje c^kiLs in eleganco. Proti modi se cesto borita posvetna in cer kvena oblast z združenimi močmi, toda vselej zmaga moda tako zlahka, kakor bi se dva dojenčka metala z Golijatom. Moda ima zelo dolgotrajno življenje. Pre-minja se le v nebistvenih stvareh, v jedru pa <*?taja cela stoletja 1-sta. Moška noša je že preiko sto let stara ra živi od onega dne, ko so franco??ki revolucionarni san-skiloti slekli kratke in oblekli dolge hlače. Frak in vse dotge suknje nosijo civilni moški že od Goethejevih časov, a še pred francosko revolucijo so ga nosili v modri ali rjavi barvi vsi elegan-čiei. Ženska moda in eleganca se prefninjata hitreje. V žetaski živi nagon naglega predblačenja. — ,Ženska pač hoče izražati svoje telesne lepote vedno v novi obliki. Pri tam zadeva cesto ob nravnost in nenravnoat tcr ixziva od-jjor, ki.ga yaelej odnehuje in možnostmi, a nudi pri tem zadosti ozadja, da izgleda knjrga nekaj več kot enostavno navajanje dejstev. Stališča Artrentrne je poseT>no. Dočim je velika svetovna vojna due 'J-. oktobra, imamo več zelo važnih stvari na dnevnem redu. Vabi Veselieni odbor. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tem potom naznanjaiu vsem v kateri razred spadajo. Tzkuse- svojim ptij.ite|jem široin Amerike, ni izpraševalci počasi iz bolnika celo njegovo življensko povest ter izpolnij«* z logiko pomanklji-vosti v spominu. Nato preiščejo natančno teb> bolnika, da doženejo. če je bi! rojen s preveliko .množino tiroidne-ga materijala ali če se je udal nepravilnostim v življenju, med katere spada seveda tudi zavživanje cmamljivih sredstev. — Ljudi, kojih .'blaznost so povzročila omamljiva sredrttva, tajni grehi ali pa nepravilno izločevanje tiroidnih žlez, — je rekel .... . .. . ... dr. Toulouse. — je mogoče po pol- pre»kmna prtselje\-anje ter je bil i ... . . . . - , j. , : noma ozdravrti. umaJknjen tudi evropski kapital. , . . ... ., . . , . . —Najbolj trdovratni pa so slu- je bilo prihajanje denarja iz Zdr.' „ .. .. ;. , . j . . , caji blaznosti, katere je povzro- drzav povsem neprrmerno. da se , * . . , , . tcila velika žalost, nadomesti izgitbe. Kljub temu pa ^ , ... . . i - t- - t i — Tako žalost more povzroci- je bilo opazrti v deželi zna»-ilno . „ .. ... .... ti cela serija resnih izgub, Iju- nakladanje rezervnega kapitala. ... , v. . . . . .. , . bezensk)h zapletljajev ali pa iz- kar bilo predvsem posledica u-. ; \ , 1 godnih trgovskih bilane. S tem' denarJa" ^^ . . .. j. , . . i povzroea prav pre-ga član je bil v otročjem oddelku že 11 let. Xajsr« uejše sc zahvaljujemo vsem tistim, ki vo m* udeležili po-«_■ reba, kakor tudi tistim, ki so o-krasili njegovo krsto z raznnovrat-niini šopki in vetiei, kaj se ni ^e videlo pri nobenem .slovenskem pogrebu tukaj v Readingu, Pa. Ik srca sc zahvaljujemo tudi vsem ti stiin, ki ste nam bili v tolažbo, ko je ležal na mrtvaškem odru. Težko je popisati žalost očeta in matere. ko izgubita otroka, kateremu vse zaup ita. celo svojo bodočnost -Tolažimo sc le s tem, da tudi nas, ki smo oHtali, ista usoda zadene, ene prej. druge pozneje, ker tako zahtevajo zakoni narave. Torej počh ^j, dragi sin, počrvaj sladico in mirno v objemu prsti ur-še nove domovine! Ko bo sijalo pomladansko solnce, bo zelenela tvoja gomila, kot bo večno zelenel spomin v srcu nas staršev m bratov. Srečno, dragi sin, srečno...-Peter koČ£Y§r, , . , 143 River St., Reading, Pa OLAS NARODA. 12 OKT. WQ2 Tt. Milčinaki. # : 5 . 9 » * MLADIH ZLOČINCEV LASTNI ŽIVOTOPISI. Duh zamrle nune vplival na Prehod užitega alkohola v! zmago. ('•prav mcjročv ni resnična. a dobro povedana je povest, ki je kri. Z-]<- zmoten je nazor, da se al-: k<»l,id. uiil v katerikoli obliki, rz- NVkat«»ri na nik mladih zanikar-/> v. k; grešili zoper kazen- >n in so prišli v pest pra-po naročilu napisali v za- >j lasfni životopis in hkra- spoved hrta nemajhen narji v ž**pu j'* š^le preudarjal, j fm njegovem životopisu. Ni b:!o i-.ako jih naj nbrnp. In nabavil dvoma, da spada mladi mož v tie-i t^-, - j - . .... . , . .... , . Bilo je na predvečer vpnzont- «i jr zarije dv, /r»nil)i in pisa- :^elno vzpra jaJisrr (tako se ime-, - . . . ' . i • ve najbolj važne ofenzive proti iif> kopalne hla« »-. S*- i-11 dan pa nuje mladostnim namenjeni od- ! v ~ - - i tt< , ^ . , Nemcem m maršal Foch se je u- pr je; >triinink m prignal na lelek deželne pnsilne delavnieei. , j - ___. ,.» I maknil za štiri m dvajset ur v samostan. ki j«> stal v bližini fronte. Hotel je delati ter intenzino zbrati svoje misli. Sel je v sobe. izšla v nekem holandskem listu, j premeni v želodcu in erevih v ka-Tiče se maršala Focha ter duha k" rodilno odi.v'e. Deželno vzsrajališee naj hi mu u- Fant'eek z otročje fwijaznim ! st varil o m utrdilo značaj, ki ga »bra/< m in *aHrd«-nim pogledom j mu je dosedaj manjkalo. Vendar (tomen: sili mladega vse odkrito priznal. O ke^u pa se je na i^irene njegove prošnje wi da "braeuna sam s sa- ni bilo na njem najti sledu, ž njim napravil £e zadnji poizkus >\«'jo pretekl«st jo in bodoč- Niti po.^bno jx»trt ni bil zaradi v prostosti: odda! se je v uk k V s.tnmtni e«diei mu nikdo «»p^ra ; tako jr bilo videti. da mu pekovskemu mojstru, ki -^e je poti j -. n, t jftvanja. Strogi, je vse prav in všeč, da ga le ne • tucil o njegov»h slabostih in se mu ni red na eni strani, doibro- tepo in da n»- strada. je zlasti priporočilo. naj ne da V zapyru je opijal svoj živije- dečku denarja v roke. — In glej: ij»'p:s kratek je. pa značilen, deček je bil pri novem mojstru * # • 1 izredno |-riden uhogfljiv, ]>o.stre- ni |>ouk, usmiljena izpodbuda lf'rtelju in duhovniku. urad-vsi rn paznwtvu na drugi artra- preido ucirpre-mciijeti v kri. ki ga ol.d.ži ».orazin.-mo z u/it«> količino. Ka!:or!iitro pride alkohol v . kr:, se razvije s krvjo po vsem »t-g.-Mil^iuu. prodirajoč tudi v naj->l;MYJ»ej>c tkanine in napajajoč vsak koejček »elesa. Posledica tega katere so mu odkazali ter napro-, K. diX _ uuire . il|aIu ^ zavžitju' sil prednico, naj pod nobenim po- alkohola ugotoviti v vsakem delu gojem nikomur ne dovoli, da bi „iKrnj alkohola Največja ara motil. Sedel je za pisalno mi- količina aikohHa je v krvi eno zo pred velik zemljevid ter pričel uro po za v.lit ju. Potem ostane k"-markirati pozieije. katere naj b: l-čina alkohola kakih pet tir new-, zavzeli zavezniki. Predvsem pa j* pr»-in.-njena. Potem pa začne alko-pečal njegov duh z izbiro poti, '"d upadati ter {>-» sinlmi uri izgi- ...... , . P« kateri naj bi odšle njegove1,!e popolnoma. Največji del alko- r neodoljivo silo vpliva ".laz s»m bjf rojen leta 1897., ' zen. ga ie bil sila vesel:!- . . . - , ., .. i,,,i.. 11, i. i„v«» . , J ' .... . fcete. Katera pot je bila najbolj- 1,1 "•'»'»»:'> ».evet dt**»t.ii) /.gori* ■i!a'iet»a cr«-sn:ka: zapn* »ta "> a virusi a. Ko sem bil en mesec , tnkejra vajenca še ni imel. Ni mu 1 - _ su 1- • 1 J i sa, najbolj varna T Z rdečim svinčnikom je ozna- M JHH a pr**šnika; zapu«"at« >mi»elnr»^t in rnaposiaje-n je pr/nesel a sabo ▼ hi-:*, ki naj bo zanj tudi hi- 11 ie. z j »'m tar. h-m srT s sv-ojo materjo in dalo drugače — v znak svojega *etom na Dunaj ter sem bil tam zaupanja mu j«- }>eti dan zaupal 1 let. potem »o me dali v Marija-(raz na sanje peeiva. Ali kakor je j Tiiš«*-f. da sem hodil v šolo. Ko sem | bilo pričakovati — ko je imel de-pov*<»di. Tifdi med ioknnčal šf.lo do 4. razreda, sem ček okoli 4 K denarja v rokah. čil eno pot, katero si je izbral. Ka sv \ rSi to gorenje, ^e d^w-d;ij m znano. Alkoho>l je strup in je /a t o jasno. trat. da so me dali J«" pustu kos za hiso m se potepel J . ... . . ' J ''D*'5 ter oznaeda na zemljevidu h k.men ne upogne. V. ki v skrb. da bi hodil v tovar- — proti Dunaju, baje iskat star- „ A - , - , . . . ...... povsem drugačno pot. Maršal s'" I'r 1 j. p.Mrt- sa-rrioenj zapor m ;o. da b^ se izučil ključavničar- se. ki jim pa ne ve niti imena. V • „ , - - , , . . , . .. , . , , - - „ r> 1- -- ..,. . nekaj časa jx>misljal ter rekel /pod njih peresa jian ^kega, da bi postal masmist. Po- ' me pripeljali na magistrat, hvalijo,- pravijo, da je len in na- j malnim ukazom Vstaf je. Niko- rjH-.-ruemb. (iradiva nu- rarn sem bil dva dni. Potem so pajiv. Ko je dvignil glavo, je zapazil Vt'ku fv k<>:'le, ako se a cioveik p« 'št eno na|pz zn prihajaj« Na sle< koliko t* bi »t venili dijo llH 1 skrmu h \ arnost i tudi rn m t rotn. ki Jieg« lerei meja Statistika vojnih letal. Francoslra ima danes zrači 10 vo- \,trxtven^mu m kazen-, t.e dali na R^tkovnik. Potem je Zanikarnr«st se v družini rada 1 vi , ■ v ... j jaslic floti! jo. oblegaiočo 16 »ol- irar ni bilo v sobi. Nuna je izgi- ' , 1 . 1 „-, . , ... , . . kov s JOOt) zrakoplovi. Od teh je t .. . - « nila. prav tako tiho kot je prišla. > •• . , . (»rsranom javne I prišel mojster po m^ne, Ja -bi »navija. — Popisani fantie ima 'porne-e • ge] ^ rednici ter low^en.tn bUO za bombardiranje ■j.teljfin. aiiifwtk - učil pri njem. Da sem ušel. je mlajšega brata, ki je bil. star tri . , 6JC se pr nici er re" To število se prihodnje leto znat- di \ zadnji vrsti psihi- ' r»il vzrok, da so bili otroci preveč b-ta. takisto vzet iz .i h < aka na polju vzgoj- nemarni. In pa toliko sem moral staršev in ga je mestna občina na I-t vit > delokrog, ka- irevaiati .sem in t je. svoje stroške dala v rejo neki ob- -1 dams niti ne vemo (Jo-p<>d sodnik! činski revi. Svoj čas — »la 110 pomnož"' in bo štela Francoska P kak« zrno. "BARABE" SIN. 0--e. Ljubljančan, je bil po x>o- Kl, lo ta oni tri tf.lni jM>ostrene«ra zapo-1 ni lntdo rekli gospod (gospa). ra. *v< t. r k. jih jega tr >ko in z prejel ra to, ker je leta starega fantiča ermenom do krvi ob- delal. < ib tej priliki se mu je vzela orefovska oblast, kar pa ni kaj vznemirilo; r»-k»-! je: "Saj tako vem. da *em ''baraba", mar mi je. (V m»* takoj obenite." 2. Da ne bom nikdar ni'' vzel samo tisto, kar mi bodo dovolili 'Ospod (g 1 »sj \. 3. Ako mi bodo kaj rekli, ne »oni nikdar nazaj odgovarjal, 1 m pa k vso storil. 4 V neiiieljo, kadar bo treba ti v cerkev, ne bom sel brez do- Nr.iti. ne dosti boljša <*d očeta, .olj^-nja. amp.nk bom čakal, da j»; izginila iz Ljubljane; nič več ui dovolijo, ali pa prosil. ♦ n slišalo o njej. Fantiček pa 5. Ako b<»ni pa še kaj takega ji- pnv ! n i mestne strr»ške v siro- \apravil, me pa smete zapreti n t šnieo. Toda skrbna vzgoja ni bi-i i!j pa še več mesecev. Ia kos njegovim sbebitn nagonom. in molil bom. da bom zvest v luži) i. To se bo tudi storilo. Vsa nezrelost duha mladega ločinea se jasno zrcali tudi v Tako j»- /.godilo, da je star 13 1» t ukradel tovarišu uro in črev-in ko j»- zato prejel zasluženo ka/.en. je y*oniM-i popihal iz ravo-da Nekaj tednov se je klatil o- j krog, potem ga je lakota primala na masri-trat; tu je ^voj beg o-pravičeval r romani o trpfijenju. I ki nn je prestajal v sirotišnici. —j Ker ua sirotLšniea ni več marala, j ga. je m«t>»ni magistrat oddal v J rejo pošteni ženski in mu iskal j l>rimernega učnega mesta. Df^ko je obljubljal, da bo priden, ali ! ljudskem štet- — Mati, kljub moji prošnji bo 21 polkov in 1000 letal. Za avia- me motili. lilto Sfc na j.>anc«skem letno vf> ^ _ ^ — Kako to, general? Jaz sem 470 miljonov franku\ Poleg tega , : 1 ■ - . , .. - XOJ ! pazila, dani tega nihče storil. Ka- obstoji na FVaneoskem 10 zašel) .1 tii'ii narod p.sje more- Prosim vas. ako bi me dali v 1 vee — s<> sc nanrrec obeuiske reve , . - - , .. . . . , ... , . i 11-1 - , . ... .. 1 .. , . , . .. . . I fera mojih sestra si je drznila bi- uih zrakoplovnih dru/.b. ki uprav- v siedevih zivotoprsih ;ako proilaialtio u<-it. vam oblju- tudi bolne, celo 1 etične, podpira- .. . . , Tr , - - - n . . ^ .. . 1 _T 1 , , . ... , J i, , , ti tako nepokorna. Vse so zbra- '-jajo « zračnih prometnih črt. Vse /im telr» sklepe m jih lu*<-em res- h tako. da so se jim lzivn-ale ob-'. , - ... , . ... . . i£t , - • 1 1 . . ! ne sedaj v refhfktonju. Ali mi ho- l« zrakoplove se more v slučaju 10 držati in biti mož beseda en-teniške sirote v rejo. Na ta zanes-' - . „ x:.. ... , ..,.;,,„ . n .p,i.;t! j i -ete označiti ono. ki je kršila mo- voJue uporaoiti. :ra^ za vselej. In ako me daste vjljiv naeia s, je prav oln-ina sama poVeljeT Nemčija po mirovnem do-ovoru | prodajalno, se bom tako pridno u- skrbela za naraščaj beračev in j MarSa, S<1 ^ j^ribližal ter si iih -- vojnih letal Za- •il. da bom znal kmalu kaj. Ako , mestnih potepinov. 01>činska re-11 „pleda] _ N0hena teh _ ie re- to pa ima 17 *rakopiranih črt in klieu^ črevljar. po nagnjenju pai,»a to ne morete poiskati, se bom j va. h kateri je prišel mlajši brat j kel y istem trenutku pa je dvi~- ;tnvilua zasebna letala, ki jih 1110- žganjar. bi-ra-'- rn potepuh. Rad pa za r^ka. Kaj bi videl, da v rejo, je bila že 80 let stara, se " .. „ . ., r rp / lahkoto pretvoriti v voine J- , . . . ..... . - : . .... ..... nil oei na sliko viseeo na zidu.— v . , . , ; J ! J*' luo - ij ./run k n:!. je nan*1-1 se n<:l v prodajanuci in tudijni vec ganila in postelje m je 1- -p mat- ^r^rlni^o Angleškem so izdali lani IS' pr ! ka. z.1 zabavo je pa ptiee olj priden bom. mela fantiča rada, ker ji je stre- hi M t-srn en 1 l.^ru. T5aš dese- Sklepi; gel. ji donašal, česar je bilo tre- molitev t or "rekla • n M-ifova -'dna kazen so bili1 1. Da hor-em vse ubogati, kar ba, pa tudi izprositi ji je znal to in ono stvar pri dobrih ljudeh. Ko je bil 12 let star, ga je naznanila šola. da i/ostaja od pouka, se potepa, je potuhnjen in v svojih dejanjih pogosto zloben. Pred varstvenega vodnika poklican, je prišel raztrgan, lica umazanega, v laseh poln smeti. Priznal je, da hodi rad na "tef" (potep), pod Tivoli k vrtiljakom ali v Mestni loyr ribo lovit : kako malo več tudi ' izmakne. Vedel je, da ima očeta, j mat^r in brata, imen jim pa ni {lativnosti, je eden onih redkih je italjansko zrakoplovstvo v res i znal. — Prišel je v drugo rejo.1 ljudi, ki ne puste, da bi sloves nici revno. Ker pa italjanski im kjer je včasih tudi šiba za pel a. Raymond Poincareja »državnika, pet ial isti ne bi hoteli vojn*1 le z Ja-! Palmi j šal se je toliko, da je po-i stemnila slavo njegovega brata, goslavijo temveč tudi s Francijo.] šten. da ne izostaje iz šole in da ' Lneiena Poincareja. slavnega fi- zato sn razvili po Italiji veliko več ne moči postelje. T^eenjak pa zika. Soglasmo 7. berlinskim Tage- agitacijo za pomuožitev italjan-| Ta je bila mati prednica. Prednica je sklonila roki kot ^ olitev ter rekla; — To je čudež, general. Ta sestra je umrla pred več leti. Ko je živela smo jo smatrali za svetni- ues 3!>f>0 Ie*al. eo. miljonov funtov za zrakoplovstvo. l.etos jp bila ta svota znižana na 10 miljonov funtov. (1 funt nad 1 ~;00 njgoslov. kron ali okrog amer. denarja.^ Angleška ima da Sveže grozdje. lnnnw vodno na p.»ti v«č- k- r na jI.-■Ij-C A LIFO RN IJSK EG A SVEŽEGA GROZDJA \>, \aruo i ■ -.'iljatvv m prave ctue se i>l>rnite o: eb-110 ali brzojavno na: Pacific Grape Gopamny, Pacific Grape Company 449 West Broadway New York City. tZa New York in sos»- t . »-rodcev. Torej tudi Chicago je tra brata, ki je farmer, en funt tukaj poboljšajo. Pa >e nt^o kaj I . . , . .. ,, ' , „ , . , , precej Foreign city . surovega masla. V Petrogradu je pohvalni 7. njrm. oznaeili ro ga. b ® «• da ji* nagajiv, malo pristopen po- i Po materinščini — izmed pr- j ^ _ duku. lenuh prve vrste in rad u-, ve in druge generacije priseljen- easu naravnost knežji dar m prav | mazan. Le eno dobro lastno je cev - prednjačijo Nemci, kate-1se nam ne sme zdeti čudno,, imel; bit je izboren risar. rih je 431.340. Na to sledijo An- ^ mlad» renska naj-, tr« i- ;____1„ , , ^ -__- sleži in Trei. potem Poljaki, ka- bolJ zapeljive ponudbe. Milijone tWVl^ > ^>000. za^i Žid-1|» rubliev »o jih metali! , ie It ali i an i ^vedi in Č*ehi Pred a omt jih je zavrnila, k pridnemu, treznemu sobnemu ^ 1Taluan,» »^eai in t. eni. iT .. . J\ slikarju. Na pot je dobil poln kos! Jugoslovanov, katerih materin-ikajtl TaJse Je obdrzala S^ovo dobrih naukov in resnih svaril, • šeina je navedena kot srbo-hrva- maslo. ki jih je oa je že vsega skupaj 20,733 nasproti 16, j sloveč in ta ji je ponudil malo j ušel: zapeljelo ga je borih 50 vi- 204 v letu 1910. namreč: posodo s "cold creamom." Takoj naijf\ ki mu jih mojster d , Slovencev: 7„417, od teh 3,967 j je ženska sprejela ta cream v za i da nnKupi arpna. Napeljal ga je . . , _ .. , - .1 denar ,am ol sebi nT požel jen je 3450 ^ T0*~ »e»0 « surovo maslo, kajti že- po kakih določnih užitkih, ki hi nih: j Ija po lepoti je močnejša kot pa fci jih kupil zanj. Z onimi 50 vi-' Srbo-Hrvatov: 13,316, od teh mikavnost surovega maala. blatom je vnašal neki prijatelj, »kega zrakoplovstva. ki je imel pri tem v mislih reso-'utno po>itiko francoskega državnika, profesorja Einsteina: ZNIZANA CENA — No, kaj mislite o Poincare-__ • . Cipar, najboljše vrste, Jako velik« J _ t jagode, baksa 28 funtov $4.2t — jZelo talentiran človek je, — Srinjeve jagode, vreča 132 funtov $9^ je odvrnil Einstein. Mužkatel, sladke debele jagode. — In kako drzen! _ ■ baksa DO funtov $6.4$ ™ , A . .. Malo črno grško grozdje. — To je drznost zenija. bak3a M fuDtov ^ — A kaj o trpkem sovraštvu, ilge (v rentah t najboljša vrste, ki ga goji napram vsem onim, ki Baksa 110 fantom $103t mu nasprotujejo? I R naroČilu priložite Money Order. — No, zagotovljam vam, da ga ne poznate. — Gospod profesor, vi vendar ; ne morete zanikati, da je neizprosen sovražnik Nemčije in njegova megalomanija.... MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, I, ~ - ~ . - rojaitt naho^attp pi5ite nam pre-i za T*oydsni\a, ker . funt surovega masla v sedanjem j ^A -GIJiS NARODA" ^KAJ "teVil° Priseljencev ie omejeno, j VEČJI SLOVENSKI DtfEV- FRANK SAKSEB STATE BANK, NIK V ZDR DRŽA VAS 82 Cortlandt St., New York, N. Y. POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki pohqejo skozi New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženl Cist« sobe s eno tli dvema poste!jima. Prufor m 250 oseb. Domača Irohinja. Najnižje em. AUGUST DALW, S3 Greenwich St, Mew York SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEMAR za leto 1923 JE IZŠEL. Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta; vsebuje 192 strani. Vsebuje krasne slike, ter presega glede zanimivih razprav, pripovesti, in poučnih člankov vse dosedanje. Cena je s poštnino samo 40 centov za Jugoslavijo je ista cena. Izrežite ta kupon, pridenite pokritje v znamkah ali Money Order, ter pošljite nam. Naročilni list. SLOVENIC PUBLISHING COMP. 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Priloženo pošiljam $......^......, za kar Va3 prosim, da mi takoj pošljete ........ izt. "SL0- VENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR" za leto 1923. Ime .......................................... Naslov .................................... 020100010102020202020002890200000300000101000101 GLAS NARODA, 12. OKT. 1922 saaBSE=dss=ss=sss KAPITAN BLOOD NJEGOVA ODISEJA. Spisal Rafael SabatuL Za "Glas Naroda" pre vel G. P. Dva brata. (Ruska narodna. L. M.) Imel sem bogatega brata, jaz pa sem bil ubog. Imel je dve trgovini, z moko in z barvami, jaz pa ničesar. Pa mi je nekoč z manj- v bolnico, on pa je skočil z mostu in ga ubil." "Vse to si storil!" "Da,*1 sem dejal; in zopet sem boste odpluli še 1U (Nadaljevanje.) — Gotovo. Le pa boste previdno nastopili, predno bodo oblasti izvedele za čisto resnico. Peter Blood je prikimal in zdravnik, ki je imel natančno določen t»voj program, je nadaljeval: — Dal vam bom denar takoj. Ko ga boste dobili, morate pozabiti. da sem ga vam dat jaz. V imate prijatelje v Angliji. — mogoče tudi sorodnike. — ki bodo takoj pripravljeni poslati vam denar s j i* redo van j ini tega ali onega vašega paeijenta v Bridgetownu. V slučaju, da bi vas kdo vprašal, mu odgovorite na ta način. Prenehal je ter se ozrl na Blooda. ki je prikimal v priznanje. Ko je dr. Whacker opazil to, je nadaljeval olajšan : — Nobenih vprašanj pa ne bo. če se boste skrbno lotili dela. Dogovorili se bo-vte z Nuttallom. Sprejeli ga boste kot člana svoje posadke in k»-r je izkušen mornar, vain bo dobro služil. Domenili se boste z njim, da najdete majhno jadernico. koje lastnik 'je pripravljen prodati jo. Ali hočete sprejti ta predlog T Tako dobro je izpadla cela stvar, da je Peter Blood v teku ene kalo drv. Moral sem brata prositij rožljal pod pazduho. Sodnik je za konja. "Semen Ivanovič," j mislil, da imam tam celo pest mu pravim, "daj mi konja, da novcev. grem po drva. Drv nimam, a brez Pa si je mislil: soditi moram njih je mraz." njemu v prid, od teh treh ne bom ' A brat se razsrdil. j dobil ničesar. Obesil je medaljo "Vrag te je prinesel bas se- na prsa in začel soditi: daj! V obeh prodajalnah so lju- "Semen Ivanovič," reče moje-dje, pa prilezeš. Vzemi," pravi, mu hratu, *4izroči mu 'kanja, za "tam rjavca." tako dalgo, dokler mu ne zraste Privedel sem konja, a sani ni nov rep." bilo. Mati moja. kaj naj počnem "Je pač takšna navada," si je sedaj ? Zopet grem h bratu. mislil brat in je šel. "Stmen Ivanovič," pravim, —: "A ti," reče bogatinu, "oddaj "dajte, prosim, sani, ne vem, s mu svojo ženo in je tako dolgo ne čim naj se peljem." vzemi nazaj, dokler ti ne pripra- Komaj da me ni udaril sprva,1 vi lepega otročička." pa je rekel samo: "Vzemi tam, "Glej, kakšen vrag" pravi bona vrtu." gatin in gre. , . . t , . , . . . . .. . Prišel sem na vrt: ne vajeti m "No," govori sodnik, "a ti mu- ure obiskal Nuttalla ter izvedel, da je možak prav tako pripravljen ... , , J ... . Jr ... ... - . , , ti-i » bilo. ne duge. ne komata. zik, položi ga v svoje sani m sam skbniti kupi-no kot mu je povedal dr. Y\ hacker. -f ... .ji — . ,, ' . J . . , ... . D . T>1 .. "Ti bi bil prosa vse," mi pravi flfcoci nanj z mostu." vzela vec easa kot je prieakoval Peter Blodd, ki „ r r ■ J zena. Cela zadeva j je nestrpno čakal trenutka, določenega od zdravnika, kajti skrival ^ je na svoji <»Nebi zlato. Še istejra večera je izročil na pomolu Peter " ^ Blood omenjeno svoto svojemu novemu tovarišu in v poteku treh tednov j»- Nuttall. ki se jr v***tal z njim vsaki dan. informoral, bilo pripravljeno. V baraki, iz katere so odstranili vse | ranjenee. in ki je bila od tedaj naprej nezasedena, je skril Nuttall ....... ..... . ... ... , ... . . r . , u . • , nasekal drv rn jih naložil v sani. fliko si mi prinesel? v*.e potrebne zaloge: približno sto funtov kruha, vec sira. sodček ^ 1___. _ ___A ^ _ vode. kom pa., kvadrant, zemljevid. n»*kaj orodja, svetilko in sve-( če. Tudi \ »tokadi, kjer so živeli sužnji, je bilo vse pripravljeno Hagthori>e. Inke in Ogle so bili pripravljeni vdeležiti se podjetja in '' , . _ .. , . . , . ,. ... A , . , , t> ... ,/. . ♦ i t i -• r> i Kako sedaj? Pa popedjem konja ; tedaj bi vas mbil s tem-le kamc- osern nadaljnih je Peter Blood skrbno rekrutiral. \ koci Pitta, kjer / j - t • », 'kar rabiš. S čim se bomo f "Kaj hočem," pravi mužik, "pojdiva!" No," pravim, "v tretje grem Odložil je očeta, položil mene k njemu, cm me je že sedaj hotel v saili, gledal nekaj časa, potem pretepsti." pa dejal: "E, tu ne bom skakal, Vzel sem konja, za, rep sem ga le sam bi se ubil." -privezal k vozu in si mislil: ta- Pljunil je na tla in odšel, ko bo šlo brez komata. Pa sem si J Tedaj me vpraša sodnik: "Ko- A konj ne pelje; pretežko mu je i Udarim ga z vejo, on potegne, odtrga rep. Od vraga je to. Jaz pa vzamem kamna v roke in mu rečem: "Ako bi vaše blagorodje ne raasodilo mene v prid je petimi nadaljnimi kaznjenci, so napravili le-j danoval obenem ste v tekom dolgih noči čakanja. Domnevali so. da bodo s pomočjo te lestvice preplezali stokado ter prišli na prosto. Ni bilo dosti ri- da si mu odtrSal k bratu. Zagledal je, da je brez repa, pa je kričal name: "Kaj si preplezali z.ka, da 1». jih razkrili. Ponoči niso imeli stokade prav posebno za-stra/«*n»'. T< > je bilo povsem umevno. Kdo bo tako bedast ter skuhal pobegniti iz svoje ječe na otoku, kjer so vsakega lahko ujeli v teku par ur? Dan. ki bi moral biti njih zadnji dan suženjstva na Barbados, Pojdiva k sodniku!'" In peljal me je k sodniku. Na potu srečava bogatega mužika. Bogatin pa bogatina pozna. Pa fx»kliče brata. njem. "Res bi me ubil?" 6e čudi sodnik. "Da, uJbil bi vas." "Cftej vjraga prokle^ega! Jaz sem mislil, da si mi prinesel denarja, a ti si me hotel ubiti s kamnom. Na, tu imaš dvajset kopejk, "Semen Ivanovič." pravi, "pri- pa hodi z bogom!" je bil obenem tudi dan upanja ter nestrpnega pričkovanja dvanaj- _ . , . , .... v tako PoP'jes časo čaja. Kam £1 Vzel sem dvajset kopejk m sei i domov. - • st h zarotnikov. 1 r»*z o/ra na Nuttalla, ki je prieakoval prav nestrpno razvojev v mestu spodaj. Proti solnčnemu zahodu, petem ko je videl Nuttalla oditi, da kupi in pravi jadernico na vnaprej določeno mesto ob obrežju, se je Pet^r Blood počasi bližal stokadi. ravno ob času. ko so prignali Mi/nje s polja. Stal je na strani uhoda, da jih spusti mimo sebe in razven poslanice upanja, ki je blestela v njegovih očeh. ni imela nobenega stika z njimi. Stopil je v stokado za njimi in ko so se razpršili na vse strani, da odidejo v svoje koče. j»- zapazil polkovnika Bishopa v pogovoru z nadzornikom Kentom. Stala sta pr;. koleih. postavljenih sredi ze lenega prostora, namenjenih za kaznovanje upornih sužnjev. Ko je še Peter Blood naprej, sc je Bishop obrnil proti njemu s srepim pogledom. se namenil?" "Glej." odgovori brat. "konja sem dal bratu, vrag naj ga raztrga, pa mu je rep odtrgal in sedaj ga peljem k sodniku." "Posadi ga na klop," mu reče oni. "naj na to gorje malo pije.*' "Bes ga lopi, pasjega sina!" pravi brat, "sto ruNjen mane ~ konj, a on ga je pokvaril." Jaz pa sem premišljal samo, kako mi bo pred sodnikom. Bi-li ne bilo bolje, da se umorian? Hotel sem skočiti s klopi. rdanm. BouW- Trat. sne: Con t« Iiosm n«nnn ' 16. oktobra: France, Havre. 17. oktobra: Resolute. Cherbourg in Hamburg. 18. oktobra: I *res. Garfield. Cherbourg. 19. oktobra: Rochamoeau. Havre. 21. oktobra: Homeric, Cherbourg; La S&vole. Havre; Zeeland. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg In Bremen: New Amstedam. Boulogne; Ordtina, Cherbourg in Hamburg; Pres. Wilson. Trst. 2*. oktobra: Aqultanla. Cherbourg. 25. oktobra: Pres. Uonroe. Cherbourg; Torek. Bre- eev, o katerih poročajo, da so n-mrli s pomočjo avto-sugestije. pravim jaz, da so dejanski umrli raditega, ker so urtrli za lakoto ali ker so legli na mesto, kjer je bilo dihanje nemogoče. Učenjak je zaključil svoja izvajanja z izjavo, da je pri določe-nju smrti vedno potreben psihološki vzrok. gne; Conte Rosso. Genova. 1. novembra: Paris. Havre. 2. novembra: America. Genova. 4. novembra: Olynipir. Cherbourg; I^aplanr. Cherbourg: Oropesa, Hamburc; Pres ?FUlxnore. Br» men. 7. novembra: Mauretania. Cherbourc. 8. novembra: France. Havre; Amerca, Bremen. 9. novembra: Chicago, Havre; Mongolia, Hamburg. 11 novembra: Homeric, Cherbourg: Argentina. Trst. 14. novembra' Aqultanla. Cherbourc. 15. novembra: Colombo. Genova. VABILO k igri in zabavi, katero priredi Slovenska godba v nedeljo dne 22. oktobra v cerkveni dvorani na 62 St. Mark's Place v New Yorku. Začetek ob. petih popoldne Na vzporedu bo vec zanimivih točk, kot": godba. "Dva zeta", "Nemškij ne znaj«.", "Maček v žaklju" itd K obilni udeležbi vabi Odbor. 02.18,22—10) IŠČEM SLUŽKINJO zn pomoč na farmi in sicer bolj priletno dekle ali vdovo, ker moja /ena lie more vsega opraviti. Pla-'a dolarjev na mesec. ov; Mike Novosel, R. F. D. 2, Hox 5$, Kane, Pa. riO-13—10) — Kje ste bili vi ves ta čas? — je zakričal in čeprav je bil pre-te/ glas nekaj pov.^m normalnega pri polkovniku, je Peter Blood del* in z &lavo uldariti ob tla- P°- kako mu je strah stiKnil ^rc«1. ^ — Bil sem na svojem delu v mestu. — je odgovoril. — Mrs. i a ■ J ^ i • An i ». , • , ■ v, - - ■ m- „ ; skočil, sem padel v zibelko. Ze- to teorijo, da pojasni smrt dotic 1 a teb ima mrzlico m Mr. Dekkcr m je avmil nogo. | - jmela male J nega človeka. Par dni pred smrt l' skočil, sem padel v zibelko. Že-1to teorijo, da pojasni smrt dotič- - Pos'al sem po vas k Dekkerju in ni vas bilo tam. Pričeli ste i na te-a te morali požuriti ali pa Pa nJene-a otroka P0^11 iti pro.-sto-t, ki jo uživate. Ali ste že pozabili, da ste j do smrti. kriči tro v K« m. r katerega ni nepopravljiv Tedaj sta me že dva povedla k je odvrnil Blood, ki se ni nik- ? sodniku. "Pasji sin ti," pravita, "komaj je rodila, pa si ga ubil." A jaz ga nisem ubil nalašč, sa-ega sebe sem hotel. Pa me peljeta k sodniku čez most. Jaz pa. jo so zalotili moža ravno v trenutku, ko si je hotel položiti zanj-ko krog vratu. Naslednjega jutra so ga našli mrtvega na postelji, a vzroka njegove smrti niso mogli ugotoviti, čeprav je inkvest povsem določno dokazal, da se ni dotični niti obesil, niti zadušil. Pričevanje zdravnika je naslednje : — Po mojem mnenju se je za- ; dovoljil človek s tem, da je polo- tega očeta ubil. Sam sem se hotel J žil sv°j mt robe« z mislijo, ubiti, pa me je očividno rešil Go- <*a na ta način je usmr- spod. Odkod tebe prinesel ste zlorablja 'Ojen U[tornikT — Nikdar nimam |>rilike za to, r nauerl zadrževati svoj jezik. Moj B«»g, «ili hoeete biti nesramen napram meni? Kep spomnil, da je \>e na tehtnici, in ker .se je pričel na- krat zavedati, da posh.šajo rz vseli koč poželjiva ušesa, se je Pe- mega sebe sem hotel. Pa me pe naenkrat poslužl skrajne [K»nižnosti. X ne m bit. nesn-men. gospod . . . Žal mi je, da so me Iskali. ine b<>di leD' se vržem 2 m08tU' 3 In s- bolj /al vam. Tudi governer je dobil napad putike ter sPodaj ^ ledu ®a saneh P6' kot ranjen bivol, a vas ni nikjer mogoče najti. Hitro, le hi-!1^ sin °^eta v bolnico' pa sem'^ \ ladno hišo. Č akajo \ ;j.s tam. Boljše, da mu posodite konja. druga«*e bo rabil celo noč, «la pride tjakaj. •slala s?a ^'a pr<^" in njega je skoro zadušilo ^obotavljanje, mel [tokazati. Vse to je bilo žalostno, a ne popolnoma Odkod je pa Beg j,- bil določi n na polnoč in prav lahko se bo Vr- *krat!" ^ zakričal name sin, — nil do one ur-. "k*j ubiJ» Spleti - na konja, katerega mu je dal Kent s trdnim skle- ! In triJe so me Peljali k 8od" pom. da opravi vs.. najhitrejše. "'^ sexn S> mislil. "Treba je, da vtakmem kamen v notranji žep. Ako me <*> Potom avtosugestije. Ni natančne i v vladni hiši. vam lahko pokažejo kako pasjo hišico, kjer | *odi, ga treščim z njim v čelo." In ostali preko n<*-i. pobral sem dva kamna. Prosim vas ... Dospeli smo. L. hitro naprej. Ali hočete ostati'tnkaj do noči in govori- ''P<> kaJ si VrOeV' ^r^e Njegova ekse« lenea čaka na vas. sodlli,k brata' Pri |em je udatil polkovnik konja po zadnjem delu s tako Hi- "Bratu sem dad konja, da gre lo, l;» je skoeila žival naprej ter skoro vrgla jezdeca s sedla. P° drva- Pa mu P't«*r Bloodaj neobhodno potrebno in za v leč en je je j ie mi«Hl, da sem mu prinesel de-nioralo {^omeniti razkritje NnttaVove transakcije ter stavljanje vpra- narJ®-»aiij. na katera bi bilo težko odgovoriti. Kako Ih>iii zopet priš^-l v stokado. ^ospo«! ? — je vprašal. Ne h"sts» vrnili v stokado. — je rekel Bishop. — Ko boste til samega sebe. Razventega pa ni prvič, ko sem videl bolnika, ki je pregovarjal samega sebe, da bo umrl in ki je dejanski umrl nato ob določenem času. — Indijci, — dostavlja neki na daljni zdravnik, — iščejo smrt »prav MKStC •iti "Rep si mu odtrgal." "Da," sem dejal in ro3jal s "Le počakaj," je idejal, "že Že je mislil vrniti se ponoči v bližino stokade, kakorhitro bi o- P^cem, ■**> • Tsdi te' pntvii svoj pr»sel v vladni hiši ter od zunaj obvestiti Pitta in druge In kaj je tebl?'T vPrasa bo" o svoji navzoenosti Na ta na«"-in bi bilo še vedno mogoče izvesti na-j&atma- 4' Semena Ivanov v'a sem pova^ bil na čaio čaja, a ta*' — m pokaže na mene — "mi je otraKa ubil." "Tudi to ai storil t" "Da," sem odgovoril, traven ert. Peter pa j»* računat brez ir o verne rja, katerega je našel v krean-pljih resnii'-no mo<"-neira napada putike in prav tako močn,£$ra napada jeze, katereira je povzročila odsotnost Petra. Zdravnik je moral ostati pri jrovernerju dolgo preko polnoči, ko ne mu je konečno posVečilo nekoliko olajšati trpljenje s puščanjem krvi. Nato «e je hotel umakniti, a Steed ni hotel ničesar vedeti o t eni Blood je moral spati v lastni sobi guvernerja, da bo takoj Pa se® rožljal pod paddoho. pri rokah v slučaju potrebe. V«e je kazalo, da se usoda norčuje iz "In po ikaj si ti priaelT" rpra- njegn. lieg je moral preložiti vsaj za eno noč. jLDalj« prihodnjiA.! sa sodnik tretjega. znano, na kak način postopajo pri tem, vendar pa se nagibam k mnenju, da je volja do smrti v njih tako močna, da preneha njih srce utripati. Neki angleški list je nato vprašal za svet več izvedencev v londonskih bolnicah. Eden teh izven dencev, špecijalist za srčne bolezni, je izjavil, da ni še nikdar no ben človek umrl potom avtosugestije. — Volja, da človefc umre, — je relcel ,— ne more sama od seb< proizvesti smrti. Avto-sugestije ne smemo zamenjati z živčnim u darcem ali sokom, ki je neodvisen od volje ter pogosto ustavi utri panje srca. Človek, o katerem govorite, je gotovo umrl za takim tularcem. Brezuspešni potines. da se obesi j en dan pred njegovo smrtjo je ! proizvedel v njem živčno razdražen ost in ker je imel že ttka slabo T -sree. je nato ded oči šok povzročil Josip Rcms JAVNI NOTAR 2327 Putnam Art Ridffowood, L. U N. Y PjrMt Aft. Station =0 1 Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starani kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240. V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Ako kaj ne razumete, pišite lani da Vam pojasnimo. Frank Sakser Stat Bank, $2 Cortlandt St., New York, N. Y. Odeta sem pod mostom peljal njegovo smrt. Kar se pa tiče Indij Glede izplačil v ameriških dolarjih! a ncvl uorMbi (Inantntga mini*;«'. v* v JugaiUviji j« bankam tam »eda iipovtdana tsula&avanj« tekov ali ari ..n nakazil v tuilh valutah. Ako ton •eilKU ae».jr v anerikantHi veljavi, bc t~.• »o, ki Imajo potovati v A>nar>Ho. «vr-iitl to vodno Izplačila v amariiklb do carjih, vendar pa nakazilo ne am« pre. icgatl zneska S250.— za vsakega pom •iszneoa potnika. Do te evote pa lahke splačamo poljubno zneske. Ameriikl d*» iar se izplača le preti predložitvi potno ga lista v b/adu Jadranska banko v Ljubljani al) Zaarabu V AVSTRIJI. ITALIJI In SASEDC-mcm OZEMLJU bo lo vodno lahko bre> ovir tsvrlujdmo IzplačM« v amdHiklh larllh. Na nakaznici ali narotllnMn Hatu saj j bo vidno ernatan«. da oe Ima IsvrtM zpia£ilo b amofiiklh dolar lih. Polos znooka. ki na| so IzplaCa v om» likom denarju, se nam mora Poelat' tudi za pottnlno In druoo strotks kakor Domača zdravila. Začimbo tn zeliščna zdravila, katera priporoča mgre- Knelpp v knjigi "DOMAČI ZDRAVNIK" Imam vedno v zalogi. Plilte po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rablr MiTH. P £ Z D I R Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. [DSUUCHUm •"^Naravnost v Jusoala-nj0VV« Znani parniki. izhorn t ugodnosti Ne Imejte brezp~>trebi Ih stroikov In za-_______mudi. BELVEDERE ..... 18. oktobra. PRES. WILSON 21. okt.; 5. dec. ARGENTINA ... 11. novembra. Vnaprej rlačans karta za sorodnike sli prijatelje ae la*ko preskrbi pri bi Itn M parobrodnl agenturl ali pri PHELPS BROS. * CO.. 2 '"EST STREET Gensralnl Agenti NEW YORK Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA ■oograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik. Crcegnovl, Jeiaa, Korčula. K*w, Kranj, Ljubljana. MarlgOTi Metkov*. Sarajevo, Split, ilbenlk. Zagreb. NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj. ITALIJA Trst. Opatija, Za dar. IZVRŠUJEMO hitro in porjnl denarna izplačila v JujosbvlJl. ftaUJL. In Ncn^kl Avairijl ter iiiajamo teke v krnaah. Urah Ip dotarjlh. plailjive na vpo|M pri JnJr>n*t tenki te taeh nosnih po drninlcak. PRODAJAMO pmrobrodn« K ielenii&e vozn« hstke na w km)« In sa vm trte. (Vidi yn bolezni v mehu« Juledleah, tetrah, želodcu, rmenlco r«vm«tlz*m, katar; zlato tile, naduha Itd. Uradno uro« V ponedeljek: sredo ln petok od dopoldne do S. popoldsr: v torek, četrtek ln sobota od t dopoldne do t. zvečer; v nedeljah ta praznikih od IS. dopoldne do a »opoldne, ANTON ZBASNIK - JAVNI NOTAR- Pittsburgh, Pa. Room 206 Bakewell Bidg., (Nasproti sodnije.)- Se priporoča rojakom v vseh notarskih potlih. Posreduje v tožbenih zadevah med strankami tu in v starem kraju. Preiskuje stanje zemljiič tukaj in v domovini. Posreduje pri izterjanju denarja v starem kraju živečih dedičev od Varuha Tujezemskih Lastnin v Washingtonu. Izvršuje prevode in tolmači na sodnijl in daje vsakovrstne informacile zastonj. ---Cene nizke, delo točno in pravilno! —- Za izpiaen« do • •s Izplačila od S 10.— do • SO.— *v * 1.—, za Izplačila, ki presegajo znesek i « BO.— po 2 centa od voakoga dofor|» »II p« • f.— od ete. Doner nam Jo Poelotl nsJboi|o po Do ' -•oetle Money Order aH »a Now %M*tC State Bank Now vork. N. v. Frank Praktični Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izracunjeno, kakor tudi aa izracunjenje obresti. Knjižica je trdo vezana, stane VSe SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New Tork