STROKOVNA REVIJA 
Gozdarski vustnik 
SLOWENlSCHE FORSTZEITSCHRIFT 
SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY 
LETO 1987 e LETNIK XLV e ŠTEVILKA 7-8 
Ljubljana, julij-avgust 1987 
VSEBINA- INHALT - C ONTENTS 
313 Poroč1lo o uresmčevanju sčl rn c:Jpravnega 
sporazuma o ~emeijlh plana SlS za gozdar-
stvo Slovemje za obdob Je 1886 - 1990 v letu 
188G 
361 Sklep o dodel1tv1 sredstev udeležencem raz-
PISu ZQ ~ofmanc1ra nje mEll c·raCtJ gozdo'' m 
pogozdcvanJ ter odp1r nJe gozdov z go7.d -
nnm cestam! za leto 1987 
362 ObrazlozHev k sk lepu o dodell t'/J smdstev 
u dele:!.r~ncen r azp1sa za sofina nc1 ra rlle 
mel ~o r acl J gozdov 111 pogozdovan] ter odpi-
ranJe gozdo v z gozdnm1 1 cesta :-111 
363 Sklep c· zago ov1tV1 sreds ev za ofmanc1ran]e 
deja'n os 1 posebnegR družber_eg a porne-
na na kraškem qozdnoqospodarskem ob-
močlu za leto 1987 
364 Poroč ilo o zahtevku Za vocJn za po•;:pzdovan e 
m me!Imaci!O Krasa. Sdana za dodelne·v 
~; redstev SlS za gozd o.r sivo SlovemJe za se· 
fl nar.cnan]e de;av nosn posebneg8 družbe-
nega pomena na kraškem gozdnogospo 
d a r~kem obmo -JU 
366 Zakl)učnJ r ačur; sarn upravne i nt r esne 
s /upnosti za gozda rstv0 Sle ven iJe za leto 
1986 
367 Sk lep 
369 Prof. dr Slavka Kavčič. Osebn1 dohodki •;;ozd -
nogo::;podarskJh orgamzuClJ. ugotovl]em na 
podlagi rnere uspešnost! It: slovenskega 
družbeneg <J dogovora 
378 Iz. d omo-,e:e tn tu je prakse 
380 1\-1an;a Zorn · Pregled '·.'! rov s temattko )> urnirn -
nJe gozdov« 
Sl ika na n.:=.slovni s t r an i: 
Z aščll a s~;chk s p lasLčnc fo l!Jo 
Tisk: Tiskama Ton e Tomšič, Ljub ljana 
Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev 
inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva 
Slovenije 
Uredniški svet 
mag Zdenko Otnn. preclsedmk 
eh Janez Boz1č 
MitJe C:m:peršek 
j ože CermeiJ 
F'rnnc Fur lan 
Marko Kmec:l 
janez Košn 
13·.AlS Krasnov 
joze ~ovabč: 
Tone t·.tlodtc 
Tone Sepec 
Maqan T rebe žmk 
Uredniški odbor 
d r. Boš t)an ft..nk:o 
dr. J.:.nez Božtč: 
Marko Kmecl 
dr Dušan Mlmšek 
dr. Marpn L! oogia v.šek 
1 .a9 Zden' ~o Otrrr 
Odgovorni urednik 
Editor in chief 
Zmago Zakrajšek, dipl. inž . gozd. 
Ured ~ll :'it vo 111 Dp !·ava 
Ed!lcrs· address 
YU 6:ooo LJublJana 
I jL1\/ Čeva c e r-: ta 1~1 
Zlro acun ·-Cm C'.t CC 
ZDI'l' GL Sloveni; ~:: 
!.Jjubl ]ana. Et 1a v č:ev a l ::. 
50!0 i -6'!8-4840 7 
l..~e l no JZJde 10 šte,rt l · 
! O 1ssues per yea1 
Letna mclllndua!na naro(::nma 1800 dlll 
;:n OZD m TOZD 700L d 1c 
ld d iJ3ke m ~tudentr: '700 dir 
7.a tnozemstvo SD DM 
posamezna štev !kA ·1~)0 dl:-• 
Ustanov1telpc1 r eVIJE' · :1 Zveza d ruštev mženn J2V In 
tehmkov :;J OZdcrsrva m ies2rsrva SJover;IJe ter 
Sarnoupra vn " 1nter esna skupno:; t zr. gozdarstvo 
:·Joven!JE 
Poleq n11Ju d enarno podpna tzha)Cm ]e rev1 je tud1 
1 az i skova!n:~ skupnost SloveniJe 
Po nme!l :~u 1 epl;bliskega sekre tanatFI za p rosveto 
m kul lu ro (š! 421- 1174 z dne 13 3 ~974 ) za GV l1l 
treba plaČ'A"l ti teme Jn ega da v ka od prrnlP.la 
prr!zvod :::-v. 
OXF: 903(497.12) 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
Poročilo 
o uresničevanju samoupravnega sporazuma 
o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti 
za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 
1986 
Pripravam srednjAročnih plan~kih ak-
tov na področju gospodarjenja z gozdovi 
in oskrbe z lesom za obdobje 1986-1990 
se je pristopilo v letu 1984 in so potekale 
vzporedno in usklajevalno s pripravami 
družbenega plana SR Slovenije za 
obdobje 1986-1990 in dogovora o teme-
ljih .družbenega plana SR Slovenije za 
obdobje 1986-1990. Družbeni plan SR 
·Slo veruje za obdobje 1986-1990 je spre-
jela Skupščina SR Slovenije decembra 
1985, dogovor o temeljih družbenega 
plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 
pa je bil podpisan julija 1986. Med pod-
pisniki dogovora o temeljih družbenega 
plana SR Slovenije za obdobje 
1986-1990, poglavje VII. Gozdarstvo in 
oskrba z lesom, je tudi Samoupravna in-
teresna skupnost za gozdarstvo Sloveni-
je (republiška skupnost za gozdarstvo) . 
Samoupravni sporazum o temeljih pla-
na Samoupravne interesne skupnosti za 
gozdarstvo Slovenije za obdobje 
l986-1990 (samoupravni sporaum 
1986-1990) in srednjeročni plan Sa-
moupravne interesne skupnosti za goz-
darstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 
(srednjeročni plan 1986-1990) bi na pod-
lagi predhodnih priprav, analiz in uskla-
jevanja ter v skladu s sklepi, sprejetimi 
junija 1984, morala biti kot osnutka pred-
ložena v obravnavo in sklepanje skup-
ščini republiške skupnosti za gozdarstvo 
že v letu 1985. Iz znanih razlogov (novi 
zakon o gozdovih, verifikacija gozdno-
gospodarskih načrtov območij za 
obdobje 1981-1990) pa to ni bilo mogo-
če, tako da so na dnevni red zasedanja 
skupščine republiške skupnosti za goz-
darstvo junija 1985 bile lahko uvrščene 
le teze za pripravo samoupravnega spo-
razuma 1986-1990. Tako samoupravni 
sporazum 1986-1990 kot srednjeročni 
plan 1986-1990 sta kot podloga v končni 
vsebini in obliki bila pripravljena v prvi 
polovici leta 1986. Srednjeročni plan 
1986-1990 je sprejela skupščina repub-
liške skupnosti za gozdarstvo na svojem 
zasedanju junija 1986, istega meseca pa 
je z več kot dvetretjinsko večino njegovih 
podpisnikov bil sklenjen tudi samoup-
rav ni sporazum 1986-1990. 
Udeleženci samoupravnega sporazu-
ma 1986-1990 so samoupravne interes-
ne skupnosti za gozdarstvo gozdnogo-
spodarskih območij (območne skupnosti 
za gozdarstvo) ter temeljne organizacije 
združenega dela in temeljne organizaci-
je koopP.rantov v okviru gozdnogospo-
darskih organizacij, temeljne organizaci-
je združenega dela, ki niso gozdnogo-
spodarske organizacije, pa gospodarijo 
z gozdovi v družbeni lastnini in temeljne 
organizacije združenega dela na pod-
ročju predelave ali drugačne porabe le-
sa in prometa z lesom - porabniki gozd-
313 
nih lesnih sortimentov, ki so ustanovile in 
se združujejo v območnih skupnostih za 
gozdarstvo, njegovi neposredni podpis-
nib pa so območne skupnosti za gozdar-
stvo ter t~rneljne organizacije združene-
ga dela JJ .:meljne organizacije koope-
rantov v ok nru gozdnogospodarskih or-
ganizacij. Samoupravni sporazum 
1986-1990 so v letu 1986 podpisale vse 
območne skupnosti za gozdartvo ter vse 
temeljne organizac1je združenega dela 
in temeljne organizacije kooperantov v 
okviru gozdnogospodarskih organizacij, 
to je 
- 14 ali l OO % območnih skupnosti za 
gozdarstvo, 
- 57 ali 100 o/o temeljnih organizacij 
združenega dela v okviru gozdnogospo-
darskih organizacij in 
- 41 ali 100% temeljnih organizacij 
kooperantov v okviru gozdnogospodar-
skih organizacij. 
Samoupravni sporazum 1986-1990 je 
temeljni planski akt na področju gospo-
darjenja z gozdovi in oskrbe z lesom za 
sedanje srednjeročno obdobje, v okviru 
katerega in v skladu z njim so območne 
skupnosti za gozdarstvo v letu 1986 
sprejele samoupravne sporazume o te-
meljih svojih planov za obdobje 
l986-l9SO. 
Na podlagi in v skladu z opredelitvami 
samoupravnega sporazuma 1986-1990 
in srednjeročnega plana 1986-1990 se 
planski cilji in naloge na področju gospo-
darjenja z gozdovi in oskrbe z le~orn za 
posamezno leto v obdobju 1986-1990 
določijo z letnimi plani republiške skup-
nosti za gozdarstvo. Plan samoupravne 
interesne skupnosti za gozdarstvo Slove-
nije za leto 1986 je skupščina republiške 
skupnosti za gozdarstvo sprejela na svo-
jem zasedanju junija 1986. 
Blagovna proizvodnja gozdnih 
lesruh sortimentov 
-· 1glaci 
- listavci 
314 
\ tE. , , poročilu prikazano uresničeva­
nje del in nalog na posameznih področjih 
gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z le-
som in lesnobilančnih razmerij v letu 
1986 temelji na podatkih temeljih organi-
zacij v gozdarstvu in predelavi lesa, sta-
tistike in drugih informacij. Uspešnost 
uresničevanja teh del in nalog pa je po-
dana v pruimerjavi z ustreznimi postav-
kami v planu republiške skupnosti za 
gozdarstvo za leto 1986 in samouprav-
nem sporazumu 1986-1990 ter doseženo 
realizacijo v letu 1985. 
Podatki razčlenjeni po gozdnogospo-
darskih območjih oziroma gozdnogospo-
darskih organizacijah ali drugače raz-
členjeni podatki iz tega poročila so pri-
kazani v priloženih tabelah št. l-12. 
l. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih 
sortimentov 
Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih 
sortimentov je v letu 1986 znašala 
2.625.000 m3 (iglavci 1.704.000 m3, listav-
ci 921.000 m3), od tega v družbenih goz-
dovih 1.424.000 m3 ali 54 o/o (iglavci 
911.000 m3 ali 53%, listavci 513.000 mJ ali 
56 o/o) m v zasebnih gozdovih 
1.201.000 rn3 ali 46 o/o (iglavci 793.000 m 3 
ali 47 %, listavci 408.000 m3 ali 44 %). Ta 
proizvodnja je bila v letu 1986 nasproti 
letu 1985 manjša za 55.000 m 3 ali 2 o/o (v 
iglavcih večja za 42.000 m3 ali 3 o/o in v lis-
tavcih manjša za 97.000 m3 ali lO%), od 
tega v družbenih gozdovih manjša za 
30.000 m3 ali 2 o/o (v iglavcih večja za 
45.000 m3 ali 5% in v listavcih manjša za 
75.000 m 3 ali 13 %) in v zasebnih gozdo-
vih manj za 25.000 m3 ali 2 % (v iglavcih za 
3.000 m3 in v listavcih za 22.000 m3 ali S%). 
V odnosu do poprečnih letih obsegov 
določenih s samoupravnim sporazumom 
Družbeni 
gozdovi 
106% 
lJI% 
98% 
Zasebni 
gozdovi 
104% 
ilO% 
94,% 
Vsi 
gozdovi 
105% 
Ili% 
96% 
1986-1990 in srednjeročnim planom 
1986-1990 je bila blagovna proizvodnja 
gozdnih lesnih sortimentov v letu 1986 
odstotno dosežena takole: 
V primerjavi s planiranim obsegom 
blagovne proizvodnje gozdnih lesnih 
sortimentov za leto 1986 je bila ta proiz-
vodnja v obeh sektorjih lastništva gozdov 
skupaj lani dosežena 104% (iglavci 
109 %, lista v ci 94 %), pri tem v družbenih 
gozdovih 106% (iglavci 112 %, listavci 
96 %) in v zasebnih gozdov!.h 10 l % 
(iglavci 107%, listavci 92 %). V družbenih 
gozdovih so planirani obseg blagovne 
proizvodnje gozdnih lesnih sortirnentov 
dosegli ai presegli v vseh gozdnogo-
spodarskih območjih . 
V zasebnih gozdovih pa so svoj letni 
plan blagovne proizvodnje gozdnih les-
nih sortimentov dosegli oziroma presegli 
v osmih gozdnogospodarskih območjih, 
v štirih območjih so ga realizirali med 
91% in 95 o/o in v dveh območjih 88% ozi-
roma 86 % (tabele št. 1.1 in 1.2.1-1 . 2.3). 
2. ·Lesnobilančna razmerja 
Bilanca lesa v letu 1986 (tabela št. 2) 
zajema tako kot letne bilance lesa v pre-
teklem srednjeročnem obdobju vso po-
rabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih 
ostankov v primarni predelavi lesa ter 
ostalo neposredno porabo gozdnih les-
nih sortimentov (tehnični les za druge na-
mene in drva). Podatki o porabljenem le-
su v mehanski predelavi lesa, v proiz-
vodnji celuloz in lesovine in proizvodnji 
lesnih plošč izvirajo od proizvajalcev in 
porabnikov lesa ter statistike, medtem 
ko so podatki o porabi tehničnega lesa 
za druge namene in drv ocenjeni na pod-
lagi podatkov statistike in podatkov 
gozdnogospodarskih organizacij. Bilan-
ca lesa obravnava izključno le nepo-
sredno porabo gozdnih lesnih sortimen-
tov in lesnih ostankov in ne zajema po-
datkov o uvoženih ali v drugih republi-
kah nabavljenih polproizvodov, kot so 
žagan les, furnir, lesne plošče, celuloza 
in lesovina ter podobno. Bilanca lesa tudi 
ne zajema gozdnih lesnih sortimentov, ki 
jih gozdni posestniki porabijo v svojih go-
spodinjstvih in gospodarstvih. ker te ko-
ličine ne sodijo v blagovno proizvodnjo 
gozdnih lesnih sortimentov in lesnih os-
tankov, pri čemer pa so zaradi prehod-
nih zalog lesnih surovin možna manjša 
odstopanja v odnosu do dejanske pora-
be lesa. Pripomniti je še, da je v bilanci 
lesa po področjih porabe lesne surovine 
podatkovno upoštevana dejanska pora-
ba gozdnih lesnih sortimentov po name-
nu predelave ali uporabe ne glede na 
njihovo siceršnjo stanc!ardno asortimen-
tacijo. 
Skupna poraba lesne surovine ]e v SR 
Sloveniji po bilanci lesa v letu 1986 zna-
šala 3.853.000 m3, od tega 2.358.000 m~ 
iglavcev in 1.495.000 m3 listavcev. 
V tej skupni porabi je bilo v mehanski 
predelavi porabljeno 1.650.000 m3 
(iglavcev 1.130.000 m3 in 520.000 m3 
listavcev), v pr01zvodnj1 celuloze in 
lesovine 966.000 m3 (737.000 m3 
iglavcev in listavcev 229.000 m3), v 
proizvodnji lesnih plošč 691 .000 m 3 
(iglavcev 262.000 m3 m listavcev 
429.000 m3). tehničnega lesa za druge 
namene 296.000 rn 3 (iglavcev 229.000 m3 
in listavcev 67.000 ml) in lesa listavcev 
za drva 250.000 m3. V primerjavi z letom 
1985 je skupna poraba lesa bila lani 
manjša za 2 o/o (v iglavcih za lo/o in v hstav-
cih za 3 %). Pri tem je bila v protzvodnji 
celuloze in lesovine za l o/o večja kot leta 
1985 (v iglavcih za 1 o/o in v listavcih za 
2 %), v vseh ostalih področjih porabe le-
sa pa manjša, in to v mehanski predelavi 
lesa za 3% (v iglavcih večja za 3% in v 
listavcih manjša za 12 %), v proizvodnji 
lesnih plošč za 3% (v iglavci.h manjša za 
12 o/o in v listavcih večja za 2 %), v tehnič­
nem lesu za druge namene za 1% (v ig-
lavcih manjša za 7 % in v listavcih večja 
za 29 %) in v drvih za 2%. 
V odnosu na plan za leto 1986 pa je 
realizacija lanskoletne porabe lesa bila 
naslednja: vsa poraba skupaj 101% 
(iglavci l 05%, lista v ci 94 %), poraba lesa 
v mehanski predelavi 101 o/o (iglavci 
ll O%, lista v ci 86 %), poraba lesa v proiz-
vodnji celuloze in lesovine in v proizvod-
315 
nji lesnih plošč ter poraba tehničnega le-
sa za dru:Je namene skupaj 98 o/o (iglavci 
lO l %, lista v ci 92 o/o) in poraba lesa listav-
cev za drva 125 %. 
Skupna poraba lesa v obsegu 
3.853.000 m3 je bila v letu l98E pokrita z 
lesno surovino iz SR slovenije 76 o/o (z 
gozdnimi sortimenti 68 % in z lesnimi os-
tanki 8 o/o), z dobavami lesa iz drugih re-
publik 16 % in iz uvoza 8 %. Po posamez-
nih področjih porabe lesa so se lesnobi-
lančna razmerja lani oblikovala takole: 
- V mehanski predelavi je bila pora-
ba lesa v obsegu 1.650.000 m3 pokrita z 
gozdnimi sortimenti iz SR Slovenije 91 %, 
iz drugih republik 7 %in iz uvoza 2 %. Pri 
tem je bila poraba lesa iglavcev v celoti 
pokrita z gozdnimi sortimenti iz SR Slove-
nije, poraba lesa listavcev pa je bila po-
krita iz SR Slovenije 71 %, iz drugih re-
publik 23% in iz uvoza 6 %. Dobave hlo-
dovine listavcev iz drugih republik so bi-
le lani n3 približno enaki ravni kot leta 
1985, močno pa je upadel uvoz hlodovine 
tropskih listavcev. in sicer od 46.000 m 3 v 
letu 1985 na 30.000 m 3 v letu 1986 ah za 
35%. 
- V proizvodnji celuloze in lesovine je 
bila poraba lesne surovine v obsegu 
966.000 m3 pokrita z dobavami iz SR Slo-
venije 49 o/o (z gozdnimi sortimenti 40 o/o in 
z lesnimi ostanki 9 %). iz drugih republik 
25 o/o in iz uvoza 26 o/o. V iglavcih je bila ta 
poraba pokrita iz SR Slovenije 56 o/o (z 
gozdnimi sortimenti 44 % in z lesnimi os-
tanki 12 %), iz drugih republik lO % in iz 
uvoza 34 o/o ter v listavcih iz SR. Slovenije 
27 o/o in iz drugih republik 73 o/o. V pri-
mer javi z letom 1985 beležimo lani v pro-
izvodnji celulo~e in lesovine zaznavno 
povečanje pokritja porabe lesa iz SR Slo-
venije in drugih republik ter zmanjšanje 
uvoza lesa. Tako so bile dobave gozdnih 
sortimentov iz SR Slovenije lani v primer-
javi z letom 1985 večje za 26.000 m3 ali 
7% (v iglavcih večje za 41.000 m3 ali 15% 
in v listavcih manjše za l S.OOO m3 ali 
19 %) in dobave lesne surovine iz drugih 
republik večje za 86.000 m3 ali 56 o/o (v ig-
lavcih za 25.000 m3 ali 52% in v listavcih 
za 61.000 m3 ati 58%), medtem ko je uvoz 
316 
upadel za 103.000 m3 ali 29% (v iglavcih 
za 62.000 ali 20 % in v listavcih za 
41.000 m3 ali 1 OO%). 
- V proizvodnji lesnih plošč je bila po-
raba 1 esne surovine v obsegu 691.000 m 3 
pokrita z dobavami iz SR Slovenije 60% 
(z gozdnimi sortimenti 29 o/o in z lesnimi 
ostanki 31 %) in iz drugih republik 40 %. 
Uvoza lesa za lesne plošče v letu 1986 ni 
bilo. V iglavcih je bila ta poraba pokrita 
iz SR Slovenije 81 % (z gozdnimi sorti-
menti 12% in z lesnimi ostanki 69 %) in iz 
drugih republik 19 %ter v listavcih iz SR 
Slovenije 4 7 o/o (z gozdnimi sortimenti 
40 % in z lesnimi ostanki 7 o/o) in iz drugih 
republik 53 o/o. V primerjavi z letom 1985 
so bile dobave lesne surovine za proiz-
vodnjo lesnih plošč iz SR Slovenije lani 
manjše za 55.000 mJ ali 12% (iglavcev za 
27.000 m3 ali 11 % in listavcev za 
28.000 m·1 ah 12 %), v tem gozdnih sorti-
mentov za 49.000 m 3 ali 19 o/o (iglavcev za 
12.000 m 3 ali 28% in listavcev za 
37.000 m3 ali 18 %) in lesnih ostankov za 
6000 m 3 ali 3%. Dobave gozdnih sorti-
mentov in lesnih ostankov iz drugih re-
publik za proizvodnjo lesnih plo.šč so bi-
le lani nasproti leh1 1985 večje za 
36.000 m1 ali 15% (v iglavcih manjše za 
8000 m3 ali 14 % in v listavcih večje za 
44.000 m.l ali 24 %). 
- Poraba tehničnega lesa za druge 
namene v obsegu 296.000 m3 je bila 97 o/o 
pokrita iz SR Slovenije in 3 o/o iz uvoza in 
pora hA drv v obsegu 250.000 m3 v celoti 
iz SR Slovenije. 
3. Obnova, nega in varstvo gozdov 
V obnovi gozdov so bila dela v letu 
1986 opravljena na površini 5.258 ha, od 
tega v družbenih gozdovih na 2.299 ha in 
v zasebnih gozdovih na 2.959 ha. Njihova 
razčlenitev je naslednja (glej tabelo na str. 
317): 
Obseg opravljenih del v obnovi goz-
dov je bil lani v primerjavi z letom 1985 
v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 
praktično enak, pri tem v družbenih goz-
dovih manjši za 253 ha ali lO %in v zaseb-
nih gozdovih večji za ·298 ali 11 %. 
-
Obnova gozdov - ha 
- priprava tal 
- priprava sestaJa 
- sajenje 
- podsajc.nje 
- setev 
- spopolnjevanje 
- gnojenje 
- ostalo 
V odnosu do poprečnih letnih obse-
gov, do~očenih s samoupravnim spora-
zumom 1986-1990 in srednjeročnim pla-
Obnova gozdov 
V odnosu na pian za leto 1986 so bila 
dela v obnovi gozdov lani izvršena v 
družbenih gozdovih 87 % in v zasebnih 
gozdovih 97 o/o, oziroma v obeh sektorjih 
lastništva gozdov skupaj 92 %. V družbe-
nih gozdovih so svoj planirani :etni obseg 
del v obnovi gozdov dosegli oziroma 
·preseg h v šestih gozdnogospodarskih 
območji_"', v osmih območjih pa so ga rea-
lizirali rr_ed 69 o/o in 97 %V zasebnih goz-
dovih je bil letni plan obnove gozdov do-
Nega gozdo. --ha 
- obžetev 
- ČiščenjE 
- uravnavanje zmes1 
- prvo redčenJe 
- drugo r2dčen1e 
- obžagovanje vej 
- ostaio 
V pri!7lerjavi z letom 1985 je bil lani ob-
seg opravljenih del v negi gozdov v 
obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 
manjši za 503 ha ali 2 %, od tega v druž-
benih gozdovih manjši za 576 ha ali 4% in 
v zasebmh gozdovih večji za 73 ha ali 
1%. 
Nega gozd ov 
Družbeni Zasebni Vsi 
gozdovi gozdovi gozdovi 
2.299 2,959 5,258 
750 1.032 1.782 
359 561 920 
848 1.040 1.888 
8 8 
25 111 136 
162 87 249 
137 128 265 
lO 10 
nom 1986-1990, so bila dela v obnovi 
gozdov v letu 1986 odstotno dosežena ta-
kole: 
Družbeni 
gozdovi 
83% 
Zasebni 
gozdovi 
106% 
Vsi 
gozdovi 
94% 
sežen oziroma presežen v devetih gozd-
nogospodarskih območjih, v štirih ob-
močjih so ga realizirali med 63 % in 93 % 
in v enem območju izpod 50 % (tabela št. 
3). 
V negi gozdov so bila dela v lanskem 
letu opravljena na površini 23.654 ha, od 
tega v družbenih gozdovih na 12.228 ha 
in v zasebnih gozdovih na 11.426 ha. Nji-
hova razčlenitev je naslednja: 
Družbeni Zasebni Vsi 
gozdovi gozdovi gozdovi 
12.228 l 1.426 23.654 
4.026 3.968 7.994 
4.097 4.619 8.716 
290 330 620 
2.557 1.650 4.207 
1.061 843 1.904 
147 4 151 
50 12 62 
V odnosu do poprečnih letnih obse-
gov določenih s samoupravnim sporazu-
mom 1986-1990 in srednjeročnim pla-
nom 1986--1990 so bila dela v negi goz-
dov v letu 1986 odstotno dosežena tako-
le: 
Družbeni 
gozdovi 
91% 
Zasebni 
gozdovi 
91% 
Vsi 
gozdov1 
91 % 
317 
Glede na planirani letni obseg je rea-
lizacija del v negi gozdov lani znašala v 
družbenih gozdovih 88 o/o in v zasebnih 
gozdovih 92 %, oziroma v obeh sektorjih 
lastništva gozdov skupaj 90 o/o. V družbe-
ruh gozdovih so svoj planirani letni obseg 
del v negi gozdov dosegli oziroma pre-
segli v treh gozdnogospodarskih ob-
Melioracije gozdov 
- direktna premena 
- mdirektna prernena 
močjih, v desetih območjih so ga realizi-
rali med 73% in 97% in v enem obnočju 
izpod 50 %. V zasebnih gozdovih je bil 
letni plar. nege gozdov dosežen oziroma 
presežen v sedmih gozdnogospodarskih 
območjih, v šestih območjih so ga realizi-
rali med 51 % in 93 % in v enem območju 
izpod 50 o/o (tabela št. 4). 
Dela v varstvu gozdov je zaradi njiho-
ve narave in različnosti možno na skup-
nem imenovalcu prikazati le vrednostno. 
Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 
1986 porabljeno 898.436.000 dm, od tega 
v družbenih gozdovih 641.655.000 din in 
v zasebnih gozdovih 256.78l.COO din. 
4. Melioracije gozdov in pogozdovanje 
V letu 1986 je bilo meliorirano 3.726 ha 
malo donosnih gozdov, od tega v družbe-
nih gozdovih 1.660 ha in v zasebnih goz-
dovih 2.066 ha. Z direktno premeno Je bi-
lo meliorirano 1.201 ha (družbeni gozdo-
vi 507 ha, zasebni gozdovi 694 ha) in z in-
direktno premeno 2.525 ha (družbeni 
gozdovi 1.153 ha, zasebni gozdovi 
1.372 ha). V letu 1986 je bilo meliorirano 
za 2.170 ha ali 139 % več malodonosnih 
gozdov kot leta 1985 (z direktno preme-
no za 218 ha ali 22 % in z indirektno pre-
.rneno za 1.952 ha ali 341 %), in to v druž-
benih gozdovioh za 1.240 ha ali 295 % 
več kot leta 1985 (z direktno premeno za 
228 ha aJi 82 % in z indirektno premeno 
za 1012 ha ali 718 %) in v zasebnih goz-
dovih za 930 ha· ali 82 % več kot leta 1985 
(z direktno premeno za lO ha ali 1 %manj 
318 
in z indirektno premeno za 940 ha ali 
218% več). 
V odnosu do poprečnih letnih obse-
gov določenih s samoupravnim sporazu-
mom 1984-1990 in srednjeročnim pla-
nom 1986-1990 je bilo melioriranje malo-
donosnih gozdov v letu 1986 odstotno do-
seženo takole: 
Družb em Zasebm Vsi 
gozdOVI gozdovi gozdovi 
119% 61% 77% 
187% 117 o/o 139% 
102% 49% 64% 
Plan melioracij rnalodonosnih gozdov 
je bil v letu 1986 realiziran 106 o/o 
(direktna prem ena 128 %, in direktna 
premena 97 %), pri tem v družbenih goz-
dovih 130 % (direktna prem ena 187 %, in-
direktna premena 11 S %) in v zasebnih 
gozdovih 92 % (direktna prem ena l 04 %, 
indirektna premena 87 %). V družbenih 
gozdovih so svoj planirani letni obseg 
melioracij malodonosnih gozdov v lan-
skem letu dosegli ali presegli v osmih 
gozdnogospodarskih območjih, v treh 
območjih so ga realizirali med 79% in 
96% in v dveh območjih izpod 50%. V 
gozdnogospodarskem območju Slovenj 
Gradec melioracij malodonosnih gozdov 
v družbenem sektorju niso planirali. V 
zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan 
melioracij malodonosnih gozdov lani do-
segli oziroma presegli v treh gozdnogos-
podarskih območjih, v devetih območjih 
pa so ga realizirali med 50 o/o in 96 o/o. V 
gozdnogospodarskem območju Slovenj 
Gradec melioracij malodonosnih gozdov 
v zasebnem sektorju niso planirali, prav 
tako tudi ne v območju Bled, kjer pa so 
v letu 1986 z direktno premeno meliori-
rali 9 ha malodonosnih gozdov (tabel\~ št. 
5.1.1.-5.1.3). 
Plan za leto 1986 je predvideval po-
gozditev 72 ha negozdnih zemljišč, po-
gozdeno pa je bilo lani 52 ha in to v druž-
benem sektorju 37 ha in v zasebnem 
sektorju 15 ha. Leta 1985 je bilo pogoz-
deno 29 ha negozdnih zemljišč. Poprečni 
letni obseg pogozdovanja negozdnih 
zemljišč določen s samoupravnim spora-
zumom 1986-1990 znaša 62 h~ (ta be le št. 
5.2.1-5.2.3). 
Med neposredne naloge pri meliora-
cijah gozdov in pogozdovanju sodi tudi 
vzdrževanje že osnovanih nasadov. Ta 
vzdrževalna dela so bila v letu 1986 op-
ravljena na površini 6.243 ha, od tega v 
družbenih gozdovih na 2.800 ha in v za-
sebnih gozdovih na 3.443 ha. Plan vzdr-
ževanja nasadov za leto 1986 je bil tako 
lani realiziran v družbenih gozdovih 
145% in v zasebnih gozdovih 86 o/o, oziro-
ma v obeh sektorjih lastništva gozdov 
skupaj 105 o/o (tabele št. 5.2.1-5.2.3). 
5. Zunajgozdna namenska pridelava le-
sa 
Zunajgm:dna. namenska pridelava le-
sa sicer ni predmet obravnave in skle-
Osnovanje 
Gozdno gospodarstvo Ljubljana 
Gozdno gospodarstvo Brežice 
Gozdno in lesno gospod. Murska Sobota 
Ljubljanske mlekarne - TOZD Posestva 
Za osnovanje in vzdrževanje topolovih 
nasadov je bilo v letu 1986 porabljeno 
70.017.000 din (lastna sredstva 
l9.3ll.OOC din, sredstva SOZD >>Slovenija 
papir« 50.706.000 din), od tega za osno-
vanje nasadov 31.6 19.000 din (lastna 
sredstva 12.241.000 din, sredstva SOZD 
»Slovenija papir« 19.278.000 din) in za 
vzdrževanje nasadov 38.498.000 din 
(lastna sredstva 7.070.000 din, sredsta 
SOZD »Slovenija papir« 31.428.000 din). 
Gradnja gozdnih cest 
- novogradnja 
- rekonstrukcijJ. 
6. Gradnja gozdnih cest 
V letu 1986 je bilo zgrajeno ali rekon-
struirano 307 km gozdnih cest, od tega 
160 km v družbenih gozdovih in 147 km 
v zasebnih gozdovih. V vseh gozdovih je 
panja v okviru samoupravnega sporazu-
ma 1986-1990, je pa to področje obrav-
navano in opredeljeno v srednjeročnem 
planu 1986-1990, kar je narekovaJa po 
eni strani zahteva celotnosti prikaza pri-
delave lesa v našem prostoru in po drugi 
zahteva kontinuitete glede na pretekla 
srednjeročna obdobja. 
V okviru programa zunajgozdne na-
menske pridelave lesa je bilo v letu 1986 
osnovano 38 ha topolovih nasadov in op-
ravljena vzdrževalna dela v že osnova-
nih topolovih nasadih na površini 468 ha. 
V si ti to polovi nasadi se nahajajo na zem-
ljiščih družbenega sektorja lastništva. 
To plove nasade so v letu l 986 osnova-
le in izvajale vzdrževalna dela v že osno-
v anih topolovih nasadih naslednje orga-
nizacije: 
Vzdrževanje 
ha 
4 
20 
9 
5 
Nasadov 
ha 
391 
37 
40 
bilo lani zgrajeno za 99 krn ali 24 % manj 
gozdnih cest kot leta 1985, in to v družbe-
nih gozdovih za 23 km ali 13% in v zaseb-
nih gozdovih za 76 km ali 34% manj kot 
leta 1985. 
V odnosu do poprečnih letnih obse-
gov, določenih s samoupravnim spora-
zumom 1986-1990 in srednjeročnim pla-
nom 1986-1990, je bila gradja gozdnih 
cest v letu 1986 odstotno dosežena tako-
le: 
Družbem Zasebni V st 
gozdovi gozdovi gozdov! 
JOS% 85% 94% 
97% 80% 88% 
128% 107% 118% 
Letni plan novogradenj in rekonstruk-
cij gozdnih cest je bil v obeh sektorjih 
lastništva gozdov skupaj lani realiziran 
90 o/o, pri tem v družbenih gozdov 1 OS % 
in v zasebnih gozdovih 78%. V družbenih 
gozdovih so svoj letni plan gradnje gozd-
319 
nih cest dosegli oziroma presegli v petih 
gozdnogospodarskih območjih, v sed-
mih območjih so ga realizirali med 61 % 
in 97 % in v dveh območjih izpod 50 %. V 
zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan v 
gradnji gozdnih cest dosegli oziroma 
presegli v štirih gozdnogospodarskih 
območjih, v petih območjih so ga realizia-
li med 50% in 76 o/o in v preostalih petih 
območjih izpod SO o/o (tabele št. 6.1-6.3). 
7. Izvajanje dejavnosti posebnega 
družbenega pomena na kraškem 
gozdnogospodarskem območju 
Na podlagi in v skladu z 20. in 33. čle­
nom zakona o gozdovih se iz združenih 
sredstev pri republiški skupnosti za goz-
darstvo zagotavljajo sredstva in sofinan-
cira izvajanje naslednjih dejavnosti po-
sebnega družbenega pomena na kra-
škem gozdnogospodarskem območju : 
varstvo gozdov pred boleznimi in škod-
ljivci, gradnja in vzdrževanje protipožar-
nih zidov in presek, obnova gozdov na 
pogoriščih in odkazilo drevja za posek v 
varovalnih in lesnoproizvodno manj po-
membnih gozdovih ter urejanje gozdov. 
Za izvajanje teh dejavnosti posebnega 
družbenega pomena na kraškem gozd-
nogospodarskem območju je bilo v letu 
1986 vloženo 226.906.000 din, od tega 
4.718.000 etin lastnih sredstev Zavoda za 
pogozdovanje in melioracijo Krasa Seža-
na in 222.188.000 din združenih sredstev 
pri republiški skupnosti za gozdarstvo. 
Ta sredstva so bila porabljena za ( 1) var-
stvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 
3.736.000 din (družbeni gozdovi 
2.477.000 din, zasebni gozdovi 1.259.000 
din), (2) gradnjo in vzdrževanje protipo-
žarnih zidov in presek 84.036.000 din 
(družbeni gozdovi 43.080.000 din, zaseb-
ni gozdovi 40.956.000 din), (3) obnovo 
gozdov na pogoriščih 7.288.000 din 
(družbeni gozdovi 2.801.000 din, zasebni 
gozdovi 4.487.000 din) in (4) odkazilo 
drevja za posek 59.493.000 din (družbeni 
gozdovi 12.248.000 din, zasebni gozdovi 
47.245.000 din) ter urejanje gozdov 
72.353.000 din (zasebni gozdovi). 
320 
8. Mladinske delovne akcije 
V letu 1986 je bil sklenjen družbeni 
dogovor o mladinskem prostovoljnem 
delu -v obdobju 1986-1990, katerega 
podpisnik je tudi republiška skupnost za 
gozdarstvo. V skladu s tem dogovorom 
in na njegovi osnovi sklenjenim samou p-
ravnim sporazumom o medsebojnih ob-
veznostih ter načinu združevanja dela in 
sredstev in koriščanja sredstev za pri-
pravo in izvedbo mladinskih delovnih 
akcij v SR Sloveniji v letu 1986, je repub-
liška skupnost za gozdarstvo prispevala 
3.950.000 din za sofinanciranje mladin-
skih delovnih akcij v lanskm letu. 
9. Raziskave in publikacije 
Republiška skupnost za gozdarstvo je 
z Institutom za topolarstvo iz Novega Sa-
da sklenila pogodbo za obdobje 
1982-1987 o sofinanciranju znanstveno 
·raziskovalnih projektov (l) Pospeševa-
nje proizvodnje in predelave hitrorasto-
čih listavcev - topolov in vrb in (2) Te-
stiranje novovzgojenih klo nov in hibridov 
topolov in vrb na območju SR Slovenije. 
V ta namen porabljena sredstva repub-
liške skupnosti za gozdarstvo so v letu 
1986 znašala 7.066.000 din. 
Republiška skupnost za gozdarstvo je 
v letu 1986 publicirala gradivo z jugoslo-
vanskega posvetovanja na temo »Gozd 
inokolje-FOREN 1986«, kije bilo v Ljub-
ljani maja 1986. Izdaja tega gradiva je ve-
ljala 2.980.000 din. Tako kot v prejšnjih le-
tih je republiška skupnost za gozdarstvo 
tudi v letu 1986 sofinancirala izdajanje 
strokovnih revij Gozdarski vestnik in Les, 
in to revije Gozdarski vestnik v znesku 
4.432.000 din in revije Les v znesku 
2.300.000 din. 
1 O. Vrednostni obseg vlaganj 
v gozdove 
V tem poročilu so v kompleksu vla-
ganj v gozdove všteti obnova, nega· in 
varstvo gozdov, melioracije gozdov in 
pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem 
že osnovanih nasadov z direktno preme-
no in pogozdovanjem), odkazovanje 
drevja za posek, urejanje gozdov in osta-
la poraba sredstev za GBR (znanstveno 
raziskovalno delo, poslovanje območnih 
skupnosti za gozdarstvo, odkup gozdov 
idr.) ter gradnja gozdnih cest. Ta vlaga-
nja v gozdove so bila v letu 1986 financi-
rana iz naslednjih virov: lastna sredstva 
gozdnogospodarskih organizacij, sred-
stva porabnikov lesa (združena sredstva 
porabnikov lesa v okviru območnih 
skupnosti za gozdarstvo in združena 
sredstva industrije celuloze in papirja v 
okviru sozd »Slovenija papir«), združena 
sredstva v okviru republiške skupnosti 
za gozdarstvo in krediti bank ter ostali 
viri. 
Za vsa vlaganja v gozdove je bilo v le-
tu 1986 porabljeno 12.086.3ll.OOO din, od 
tega 9.106.675.000 din ali 75,3 % lastnih 
sredstev gozdnogospodarskjh Drganiza-
cij, 1.119.226.000 din ali 9,3% sredstev 
porabnikov lesa, 1.425.969.000 din 
254.720.000 din 2,1% kreditov bank in 
l 79.721.000 din ali ll ,8 o/o sredstev re-
publiške skupnodti za gozdarstvo, ali 
1,5% ostalih sredstev. Po posameznih 
področjih vlaganj v gozdove je bil njihov 
vrednosti obseg v lanskem letu nasled-
nji: 
- za obnovo, nego in varstvo gozdov 
je bilo porabljeno 4.588.381.000 din ali 
38,0% od vsote vseh vlaganj v gozdove 
(lastna sredstva gozdnogospodarskih 
organizacij 95,7 %, sredstva porabnikov 
lesa 2, 1 %, sredstva republiške skupnosti 
za gozdarstvo 2, 1 % in ostala sredstva 
0,2 %). 
- za melioracijo gozdov in pogozdo-
vanje (vključno z vzdrževanjem že osno-
vanih nasadov) je bilo porabljeno 
1.502.679.000 din ali 12,4 % od vsote vseh 
vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozd-
nogospodarskih organizacij 7,8 %, sred-
stva porabnikov lesa 15,1 o/o, sredstva re-
publiške skupnosti za gozdrstvo 77,1 %), 
- za odkazovanje drevja za posek, 
urejanje gozdov in ostalo porabo-sred-
stev za GBR je bilo porabljeno 
2.767.570.000 din ali 22,9% od vsote vseh 
vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozd-
nogospodarskih organizacij 94,6 %, sred-
stva porabnikov lesa 0,3 %, sredstva re-
publiške skupnosti za gozdarstvo 4,8% 
in ostala sredstva 0,3 %), 
- za novogradnjo in rekonstrukcijo 
gozdnih cest je bilo porabljeno 
3.227.681.000 din ali 26,7% od vsote vseh 
vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozd-
nogospodarskih organizacij 61,4 %, sred-
stva porabnikov lesa 24,4 %, sredstva re-
publiške skupnosti za gozdarstvo l ,3 %, 
krediti bank 7,9 %, ostala sredstva 5,0 %. 
Razčlenitev vrednostnega obsega vla-
ganj v gozdove v letu 1986 po gozdno-
gospodarskih območjih oziroma gozdno-
gospodarskih organizacijah ter vrstah 
vlaganj in virih fil)anciranja je podana v 
tabelah št. 7 .l-7 .3, 8.1-8.3, 9.1-9.3 in 
l 0.1-10.3. 
Od skupne vrednosti blagovne proiz-
vodnje gozdnih lesnih sortimentov, ki je v 
letu 1986 znašala 50.786.981.000 din 
(družbeni gozdovi 26.152.082.000 din, za-
sebni gozdovi 24.634.899.000 din), je de-
lež sredstev za obravnavana vlaganja v 
gozdove lani znašal 23,8 %. Razčlenitev 
tega deleža po posameznih virih sred-
stev za vlaganja v gozdove je naslednja: 
lastna sredstva gozdnogospodarskih or-
ganizacij 17,9 %, sredstva porabnikov le-
sa 2,2 o/o, sredstva republiške skupnosti 
za gozdarstvo 2,8 %, krediti bank 0,5 %, 
ostala sredstva 0,4 %. V preteklem sred-
njeročnem obdobju v vrednostrrem pri-
kazu vlaganj v gozdove ni bilo všteta od-
kazovanJe drevja za posek, urejanje goz-
dov in ostala poraba sredstev za GBR. 
Zato moramo za primerjavo med letoma 
1986 in 1985 v tem pogledu od vrednost-
nega obsega vlaganj v gozdove v letu. 
1986 odšteli porabljena sredstva za od-
kazovanje drevja za posek, urejanje goz-
dov in ostalo porabo sredstev za GBR ter 
prišteti porabljena sredstva za osnova-
nje in vzdrževanje topolovih nasadov in 
tako dobimo znesek 9.388.758.000 din, 
katerega delež v odnosu do vrednosti 
blagovne proizvodnje gozdnih lesnih 
sortimentov v letu 1986 znaša 18,5 %. Na 
enak način izračunan delež sredstev za 
321 
vlaganja v gozdove v odnosu do vred-
flOSti blagcvne proizvodnje gozdnih les-
nib sortimentov je v letu 1985 znašal 
15,9 %. 
Poleg obravnavanih vlaganj v gozdo-
ve porabijo gozdnogospodarske organi-
zacije znatna sredstva tudi za vzdrževa-
nje gozdnih cest in gradnjo gozdnih vlak. 
V letu 1986 je bilo porabljeno za vzdrže-
vanje gozdnih cest 1.999.116.000 din, od 
tega 1.561.884.000 din za redno vzdrže-
vanje in 437.232.000 din za investicijsko 
vzdrževanje. Za gradnjo gozdnih vlak je 
bilo v lanskem letu porabljeno 
2.044.063.COO din. Zgrajeno je bilo 
1.871 km qozdnih vlak, od tega 920 km v 
družbenih gozdovih in 951 km v zaseb-
nih gozdo'Jih (tabeli št. 11 in 12). 
11. Ocena uspešnosti uresničevanja 
samoupravnega sporazuma 1986-1990 
v letu 1986 
Planski cilji in naloge na področju go-
spodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom 
so bili za leto 1986 določeni na podlagi in 
v skladu s smernicami in opredelitvami 
samoupravnega sporazuma 1986-1990 
in srednjeročnega plana 1986-1990, pri 
čemer so bile upoštevane danosti in po-
goji za njihovo realizacijo v tem letu. Po-
datki o izvršenih delih v gozdovih, lesno-
bilančnih razmerjih, porabljenih sred-
stvih za vlaganja v gozdove in druge in-
formacije kažejo, da so bili tako postav-
ljeni planski cilji in naloge v letu 1986 na 
splošno vzeto zadovoljivo uresničeni in 
preseženi v blagovni proizvodnji gozd-
nih lesnih sortimentov in oskrbi z lesom 
ter melioracijah gozdov, vtem ko so v ob-
novi in negi gozdov ter gradnji gozdnih 
cest bili realizirani za okoli 1 O % izpod 
planirane ravni. V odnosu do poprečnih 
letnih obsegov določenih s samouprav-
nim sporazumom 1986-1990 je realizaci-
ja v letu 1986 globalno vzeto bila doseže-
na in presežena v blagovni proizvodnji 
gozdnih lesnih sortimentov in oskrbi z le-
som, na vseh področjih vlaganj v gozdo-
ve pa v tej primerjavi beležimo zaostaja-
nja. 
322 
Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih 
sortimentov je v lanskem letu znašala 
2.625.000 m3, tako da je bil plan za leto 
1986 dosežen 104% in s samoupravnim 
sporazumom 1986-1990 določen obseg 
te proizvodnje 105 %. Blagovna proiz-
vodnja gozdnih lesnih sortimentov je v le-
tu 1986 sicer bila za 3% manjša od dose-
ženega letnega poprečja te proizvodnje 
v obdobju 1981-1985, vendar količinsko 
bližja obsegom planiranim in doseženim 
v preteklem srednjeročnem obdobju kot 
pa obsegom planiranim za obdobje 
1986-1990. V iglavcih je bila ta proizvod-
nja v letu 1986 celo za 3% večja od letnih 
poprečij preteklega srednjeročnega ob-
dobja in v listavcih temu ustrezno manjša. 
Tako kot v preteklih letih tudi za leto 
1986 velja ugotovitev o zaznavnem raz-
hajanju med planiranimi in realiziranimi 
razmerji med iglavci in listavci v blagov-
ni proizvodnji gozdnih lesnih sortimen-
tov. Tako so ta razmerja med iglavci in 
lista v ci s planom za leto 1986 in s sa-
moupravnirn sporazumom 1986-1990 bi-
la predvidena 62 : 38, realizirana v letu 
1986 pa so bila 65: 35. Na takšno razmer-
je med iglavci in listavci ter celoten ob-
seg in strukturo blagovne proizvodnje 
gozdnih lesnih sorti.mentov v letu 1986 so 
nesporno vplivali tudi sanacijski poseki 
v sestojih prizadetih po ujmah ter sana-
cijski pose ki zaradi propadanja in umira-
nja gozdov. Najmanj 400.000 m3 lesa je 
bilo lani posekana zaradi vetrolomov in 
žledolomov. Ocenjuje se, da od vseh po-
sekov v naši republiki že ena tretjina in 
v nekaterih predelih celo do 90% odpa-
de na poseke hirajočega ali odmrlega 
drevja zaradi onesnaženega okolja ter 
drevja prizadetega po ujmah in tudi 
gozdnih škodljivcih. 
Skupna poraba lesa je v lanskem letu 
znašala 3.853.000 m3 (iglavci 
2.358.000 m3, listavci 1.495.000 m3), kar je 
98% v odnosu na obseg te porabe plani-
rane s samoupravnim sporazumom 
1986-1990 (iglavci 100%, listavci 95 %) in 
lO l % v odnosu na plan za leto 1986 
(iglavci l 05 %, lista v ci 94 %). Pokritje te 
skupne porabe v lanskem letu je bilo v 
odnosu na samoupravni sporazum 
1986-1990 uresničeno z dobavami gozd-
nih lesnih sortimentov iz SR Slovenije 
105 o/o (iglavci lll %, lista v ci 96 o/o) in les-
nimi ostanki iz SR Slovenije 76 % (iglavci 
7 4 %, lista v ci 1 OO %). V odnosu na plan za 
leto 1986 pa je bilo pokritje te sku pne po-
rabe lesa v lanskem letu uresničeno z 
dobavami gozdnih lesnih sortimentov iz 
SR Slovenije l 04% (iglavci 109 %, lista v ci 
94 %) in lesnih ostankov iz SR Slovenije 
82 o/o (iglavci 80%, listavci 100 %). Kar za-
deva oskrbo z gozdnimi lesnimi sorti-
menti v letu 1986 iz SR Slovenije, je izpo-
staviti oskrbo z gozdnimi lesnimi sorti-
menti iglavcev za proizvodnjo celuloze 
in lesovine, ki je lani bila največja v zad-
njih letih. 
Oskrba z gozdnimi lesnimi sortimenti 
iglavcev za proizvodnjo celuloze in lesa-
vine iz SR Slovenije je že vsa pretekla le-
ta v stalnem porastu od 172.000 m3 v letu 
1981 do 281.000 m2 v letu 1985 in 
322.000 m3 v letu 1986. Takšni trendi 
oskrbe z gozdnimi lesnimi sortimenti za 
proizvodnjo celuloze in lesovine so v do-
ločeni meri odraz cenovnih razmerij, 
predvsem pa rezultat angažiranja in-
dustrije celuloze in papirja v okviru 
SOZD »Slovenija papir«, da si z vlaganji 
v gozdove zagotovi čimboljšo trajno 
oskrbo z lesom iz domačih virov. 
Obseg vlaganj v gozdove, določen s 
samoupravnim sporazumom 1986-1990 
in srednjeročnim planom 1986-1990, ni 
bil v letu 1986 globalno vzeto v celoti do-
sežen ne na področju gojenja gozdov 
(obnova in nega gozdov, melioracije goz-
dov in pogozdovanje) ne na področju 
gradnje gozdnih cest. Kar zadeva pod-
ročje gojenja gozdov, so bili planski cilji 
in naloge za obdobje 1986-1990 določe­
ni na podlagi in v skladu z opredelitvami 
gozdnogospodarskih načrtov območij za 
obdobje 1981-1990. S tem v zvezi je ome-
niti, da so za obdobje 1986-1990 planira-
ni znatno večji poprečni letni obsegi v 
melioracijah gozdov kot v obdobju 
1981-1985, in sicer za l. 760 ha ali 85 %, 
od tega z direktno premeno za 646 ha ali 
43 % manj in z indirektno premeno za 
2.406 ha ali 156% več, kot tudi, da je rea-
lizacija planiranih melioracij gozdov v 
preteklem srednjeročnem obdobju bila 
dosežena vsega 58 % (direktna premena 
69%, indirektna premena 48 %). Kar za-
deva gradnjo gozdnih cest je njen obseg 
za obdobje 1986-1990 bil planiran v ok-
viru realnih danosti in možnosti, tj. pred-
vsem razpoložljivih sredstev za te name-
ne, kar velja tudi za plan in njegovo rea-
lizacijo v letu 1986. Primerjavo s pretek-
lim srednjeročnim obdobjem pa mora-
mo v tem pogledu jemati s pridržkom, 
kajti obdobje 1981-1986 je bilo glede na 
realiziran poprečni letni obseg gradnje 
gozdnih cest 440 km izjemno v vsem po-
vojnem razdobju. 
Za vlaganja v gozdove je bilo lani po-
rabljeno 12.086.311.000 din. Po namenu 
so bila ta sredstva porabljena 73,3 % za 
gojenje, varstvo in urejanje gozdov ter 
26,7 o/o za gradnjo gozdnih cest. Po virih 
pokritja teh sredstev za vlaganja v goz-
dove v letu 1986 je bila sestava porablje-
nih sredstev za gojenje, varstvo in ureja-
nje gozdov v znesku 8.858.630.000 din na-
slednja: lastna sredstva gozdnogospo-
darskih organizacij 80,5 %, sredstva po-
rabnikov lesa 3,7 %, sredstva republiške 
skupnosti za gozdarstvo 15,6 o/o in ostala 
sredstva 0,2 % ter sestava porabljenih 
sredstev za gradnjo gozdnih cest v zne-
sku 3.227.681.000 din naslednja: lastna 
sredstva gozdnogospodarskih organiza-
cij 61,4 %, sredstva porabnikov lesa 
24.4 %, sredstva republiške skupnosti za 
gozdarastvo 1,3 %, krediti bank 7,9% in 
ostala sredstva 5,0 %. V skladu z določ­
bami in opredelitvami zakona o gozdo-
vih iz leta 1985 je lani v primerjavi s pre-
teklim srednjeročnim obdobjem v se-
stavi sredstev za gojenje, varstvo in ure-
janje gozdov znatno porastel ter hkrati v 
sestavi sredstev za gradnjo gozdnih cest 
padel delež sredstev republiške skup-
nosti za gozdarstvo. Pripomniti je, da je 
pokritje vlaganj v gozdove na področju 
gojenja, varstva in urejanja gozdov iz 
združenih sredstev pri republiški skup-
nosti za gozdarstvo bilo v letu 1986 rela-
tivno zadovoljivo tudi zato, ker so ta sred-
323 
stva lani poleg tekočega priliva sredstev 
za GBP bila pokrita tudi s tonamenskimi 
sredstvi iz leta 1985. 
Posebno pozornost republiške in ob-
močnih skupnosti za gozdarstvo ter 
gozdnogospodarskih organizacij in nji-
hovih asociacij je bila v lanskem letu na-
menjena problematiki propadanja in 
umiranja gozdov. Ugotavljale so vpliv 
imisij škodljivih snovi v gozdove ter 
spremljale stanje in trende propadanja 
in umiranja gozdov zaradi teh imisij. Na 
to tematiko je bilo v Ljubljani maja 1986 
jugoslovansko posvetovanje in razstava 
»Gozd in okolje - FOREN 1986«, obrav-
nave tega perečega vprašanja pa so lani 
potekale tudi v skupščinski komisiji za 
varstvo okolja, v odborih Skupščine SR 
Slovenije, v komisiji za varstvo okolja pri 
Gospodarski zbornici Slovenije in po re-
gijah. . 
Na· področju usklajevanja odnosov 
gozd - divjad je delo v lanskem letu po-
tekalo v skladu s programom, začrtanem 
v planu za leto 1986. Območne skupnosti 
za gozdarstvo so obravnavale analize 
uresničevanja lovskogospodarskih na-
črtov za obdobje 1981-1985. ki so jih pri-
pravile lovske organizacije. Ob tem so 
območne skupnosti za gozdarstvo pred-
vsem ugotavljale smeri raz\•oja odnosov 
gozd - divjad v svojem gozdnogospo-
darskem območju, nakar so na podlagi 
teh ugotovitev pripravile mnenja k pred-
logom lovskogospodarskih načrtov za 
srednjeročno obdobje 1986-1990. Re-
publiška skupnost za gozdarstvo je v lan-
skem letu opravila anaJizo sodelovanja 
območnih skupnosti za gozdarstvo pri 
usklajevanju lovskogospodarskih načr ­
tov za obdobje 1986-1990 z gozdnogo-
spodarskimi načrti . Iz te analize je raz-
vidno, da je bila večina območnih skup-
nosti za gozdarstvo aktivno v kij učena v 
to nalogo in da so bili na njihove predlo-
ge in zahteve korigirani m dopolnjeni 
lovskogospodarski načrti za gospodar-
jenje z lovišči.lz poročil območnih skup-
nosti za gozdarstvo je razvidno, da v letu 
1986 večina gozdnogospodarskih orga-
nizacij še ni vnašala svojih obeznosti v 
324 
gozdnogospodarske načrte enot v skla-
du z začasnim navodilom republiškegn 
komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in 
prehrano. Te obveznosti so namreč dolo-
čene v sprejetih družbenih dogovorih za 
lovskogojitvena območja, katerih pod-
pisniki so tudi gozdnogospodarske or-
ganizacije. Izkazalo se je, da zaradi nep-
rimerne organiziranosti lovske organiza-
. cije niso usposobljene za izdelavo stro-
kovnih predlogov za vnašanje v gozdno-
gospodarske načrte. 
Čeravno to ne sodi neposredno v po-
ročilo o uresničevanju samoupravnega 
sporazuma 1986-1990 v letu 1986, pa 
med dogodki in dejavnostmi v lanskem 
letu, ki zadevajo gozdove in gozdarstvo, 
ne moremo, a da ne omenimo IUFRO 
kongresa, ki je bil septembra lani v Ljub· 
ljani. Kongres je bil vsestransko visoko 
ocenjen kot zelo uspešno priprav lj en in 
izpeljan, katerega tematika je po svoji 
razsežnosti in globini veliko prispevala k 
poglobljeni obravnavi in razreševanju 
vprašanj in problematike v zvezi z goz-
dovi in gospodarjenjem z njimi tudi v na-
šem prostoru. Z aktivno vključitvijo sred-
stev javnega obveščanja je po zaslugi 
IUFRO kongresa bila tudi naša širša jav-
nost seznanjena v širini in poglobljenosti 
kot še nikoli doslej z vprašanji, problemi 
in nalogami pri obravnavi gozdov in go-
spodarjenju z njimi, ki so ali stojijo pred 
gozdarsko stroko in panogo ter družbo 
kot celoto. 
To poročilo je po sprejetju v organih 
republiške skupnosti za gozdarstvo po-
slati podpisnilcom samoupravnega spo-
razuma 1986-1990 s predlogom, da v ob-
močnih skupnostih za gozdarstvo analizi-
rajo uresničevanje planov zn leto 1986 v 
svojem gozdnogospodarskem območju 
in sprejmejo ustrezne ukrepe. 
, 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 1.1 
BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNlH LESNIH SORTIMENTOV V LETU 1986 
mJ 
DRUŽBENI GOZDOVI ZASEBNI GOZDOVI VSI GOZDOVI 
iglavci Iis tavci skupaj iglavci lis tavci skupaj ig1avci lista v ci skupaj 
l . Tolmin 59.46 1 70.599 130.060 29.781 55.425 85.206 89.242 126.024 215.266 
2. Bled 75.458 9.010 84.468 55.948 1.023 56.971 131.406 10.033 141.439 
3. Kranj 56.655 IOA44 67.099 105.233 23.358 128.591 161.888 33.802 195.690 
4. LjublJana 63.459 29.304 92.763 157.242 77.379 234.621 220.701 106.683 327.384 
5. PostoJna 132.526 31.700 164.226 63.887 11.220 75.107 196.413 42.920 239.333 
6. Kočevje 113.550 76.895 190.445 50.221 11.421 61 .642 163.771 88.316 252.087 
7. Novo mesto 60.094 82.751 142.845 15.102 51.988 67.090 75.196 134.739 209.935 
8. Brežice 27.321 29.255 56.576 4.242 45.494 49.736 31.563 74.749 106.312 
9. Celje 32.708 19.066 51.774 46.625 67.085 113.710 79.333 86.151 165.484 
lO. Nazarje 41 .070 16.777 57.847 73.939 3.826 77 .765 115.009 20.603 135.612 
11. Slovenj Gradec 95.471 10.146 105.617 112.198 2.215 114.413 207.669 12.361 220.030 
12. Maribor 95.124 54.876 150.000 68.253 30.139 98.392 163.377 85.015 248.392 
13. Maribor 6.750 25.035 3 1.785 4.917 2.305 7.222 11 .667 27.340 39.007 
Radgona !.734 5.427 7.161 226 3.506 3.732 1.960 8.933 10.893 
14. Kras 7.210 4.096 11 .306 5.111 21.466 26.577 12.321 25 562 37.883 
SKUPAJ 1-14 868.591 475.381 1.343.972 792.925 407.850 1,200.775 1,661.516 883.231 2,544.747 
Gozdov! pri drugih OZD 42.000 38.000 80.000 - - 42.000 38.000 80.000 
w 
VSE SKUPAJ 910.591 513.38 1 1.423.972 792.925 407.850 1.200.775 1,703.516 921.231 2,624.747 N 
()) 
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENlJE 
CJ) 
BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV V LETU 1986 
Družbeni gozdovi 
PLAN ZA LETO 1986 
iglavci lista v ci skupaj 
ml mJ ml 
l. Tolmin 51.400 65.100 116.500 
2. Bled 75.600 8.800 84.400 
3. Kranj 47.900 19.400 67.300 
4. Ljubljana 53.200 29.100 82.300 
5. Postojna 115.600 31.700 147.300 
6. Kočev;e 102.000 86.800 188.800 
7. Novo mesto 53.400 85. 100 138.500 
8. Brežice 12.200 37.300 49.500 
9. Celje 24.200 22.200 46.400 
10. Nazarje 39.200 15.800 55.000 
l L Slovenj Gradec 93.600 12.000 105.600 
12. Maribor 94.300 49.600 143.900 
13. Murska Sobota 5.400 23.100 28.500 
Radgona 1.900 5.400 7.300 
14 . Kras 5.700 3.900 9.600 
SKUPAJ l-14 775.600 495.300 1.270.900 
Gozdovi pri drugth OZD 41.000 37.000 78.000 
VSE SKUPAJ 816.600 532.300 1,348.900 
--------.-- -
mJ 
59.461 
75.458 
56.655 
63.459 
132.526 
113.550 
60.094 
27.321 
32.708 
41.070 
95.471 
95.124 
6.750 
1.734 
7.210 
868.591 
42.000 
910.591 
TABELA ŠT. 1.2.1 
REALIZACIJA V LETU 1986 
iglavci lista v ci skupaj 
%do mJ %do mJ %do 
let. pi. let. pL let. pl. 
116 70.599 108 130.060 112 
100 9.010 102 84.468 100 
118 10.444 54 67.099 100 
119 29.304 101 92.763 113 
] 15 31.700 100 164.226 111 
lll 76.895 89 190.445 lOJ 
113 82.751 97 142.845 103 
224 29.255 78 56.576 114 
135 19.066 86 51.774 112 
105 16.777 106 57.847 105 
102 10.146 85 105.617 100 
101 54.876 111 150.000 104 
125 25.035 108 31.785 112 
91 5.427 100 7.161 98 
126 4.096 105 11.306 118 
112 75.381 96 1.343.972 106 
102 38.000 \03 80.000 103 
112 513.381 96 1,423.972 106 
w 
tv 
>-.,J 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV V LETU 1986 
Zasebni gozdovi 
PLAN ZA LETO 1986 
iglavci listavci skupaj 
mJ ml mJ ml 
l. Tolmin 23.700 60.700 84.400 29.781 
2. Bled 56.000 5.000 61.000 55.948 
3. Kranj 72.900 30.200 103.100 105.233 
4. Ljubljana 149.300 74.300 223.600 157.242 
5. Postojna 61.000 12.000 73.000 63.887 
6. Kočevje 39.300 21.300 60.600 50.221 
7. Novo mesto 11.200 54.800 66.000 15.102 
8. Brežice 3.500 42.700 46.200 4.242 
9. Celje 44.900 67.300 112.200 46.625 
10. Nazarje 79.500 6.300 85.800 73.939 
11. Slovenj Gradec 114.400 5.600 120.000 112.198 
12. Maribor 73.600 33.700 107.300 68.543 
13. Murska Sobota 6.700 2.100 8.800 4.917 
Radgona 400 3.200 3.600 226 
14. Kras 7.400 23.500 30.900 5. 111 
SKUPAJ 1-14 743.800 442.700 1.86.500 792.925 
Gozdovi pri drugih OZD 
VSE SKUPAJ 743.800 442.700 1,]86.500 792.925 
TABELA ŠT. 1.2.2 
REALIZACIJA V LETU 1986 
ig1avci listavci skupaj 
%do mJ· %do mJ %do 
let. pl. let. pi. let. pi. 
126 55.425 91 85.206 101 
100 1.023 20 56.971 93 
144 23.358 77 128.591 125 
105 77.379 104 234.621 lOS 
105 11.220 93 75.107 103 
128 11.421 54 61.642 102 
135 51.988 95 67.090 102 
121 45.494 107 49.736 108 
104 67.85 !OO 113.710 !Ol 
93 3.826 61 77 .765 91 
98 2.215 40 114.413 95 
93 30.139 89 98.392 92 
73 2.305 110 7.222 82 
56 3.506 110 3.732 104 
69 21.466 91 26.577 86 
107 407.850 92 1,200.775 101 
107 407.850 92 1,200.775 101 
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOSPODARSTVO SLOVENIJE 
co 
BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESN1H SORTIMENTOV V LETU 1986 
Vsi gozdovi 
PLAN ZA LETO 1986 
Iglavci Listavci Skupaj 
m3 m3 mJ mJ 
l. Tolmin 57.100 125.800 200.900 89.242 
2. Bled 131.600 13.800 145.400 131.406 
3. Kranj 120.800 49.600 170.400 161.888 
4. Ljubljana 202.500 103.400 305.900 220.710 
5. Postojna 176.600 43.700 220.300 196.413 
6. Kočevje 141.300 108.100 249.400 163.771 
7. Novo mesto 64.600 139.900 204.500 75.196 
8. Brežice 15.700 80.000 95.700 31.563 
9. Celje 69.100 89.500 158.600 79.333 
10. Nazarje 118.700 22.100 140.800 115.009 
11 . Slovenj Gradec 208.000 17.600 225.600 207.669 
12. Maribor 167.900 83.300 251.200 163.377 
l 3. Murska Sobota 12.100 25.200 37.300 11.667 
Radgona 2.300 8.600 10.900 1.960 
14. Kras 13.100 27.400 40.500 12.321 
SKUPAJ l-14 1.519.400 938.000 2,457.400 1,661.516 
GozdoV1 pri drugih OZD 41.000 37.000 78.000 42.000 
VSE SKUPAJ 1,560.400 975.000 2,535.400 1,703.516 
TABELA ŠT. 1.2.3 
REALIZACIJA V LETU 1986 
lglavci Li stavci SkupaJ 
%do mJ %do m> % do 
let. pi. let. pi. let. pi. 
119 126.024 100 215.266 107 
100 10.033 73 141.439 97 
134 33.802 68 195.690 115 
109 106.683 103 327.384 107 
111 42.920 98 239.333 109 
116 88.316 82 252 087 101 
116 134.739 96 209.935 103 
201 74.749 93 106.312 Ili 
115 86.151 96 165.484 104 
97 20.603 93 135.612 96 
100 12.361 70 220.030 98 
97 85.015 102 248.392 99 
96 27.340 108 39.007 105 
85 8.933 104 10.893 100 
94 25.562 93 37.883 94 
109 883.231 94 2,544.747 104 
102 38.000 103 80.000 103 
109 921.231 94 2,624.747 104 
SAMOUPRAVNA INTRESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVEN1JE TABELA ŠT. 2 
BILANCA LESA V LETU 1986 
Poraba POKRITJE PORABE LESA V LETU 1986 
lesa v SR Slovenija 
Vrsta porabe lesa letu Gozdni lesni Druge 
1986 sortimenti ostanki Skupaj republike 
000 m 3 000m3 o/o 000m3 % 000 m3 % 000 m 3 % 000m3 % 
L LES ZA MEHANSKO PREDELA VO 1.650 1.500 91 - - 1.500 91 120 7 30 2 
- iglavci 1.130 l.l30 100 - 1.130 100 
- listavci 520 370 71 - - 370 71 120 23 30 6 
II. LES ZA CELULOZO lN PLOŠČE TER 
TEHN. LES ZA DR. NAMENE 1.953 875 45 302 15 1.177 60 516 27 260 13 
- iglavci 1.228 574 47 272 22 846 69 122 10 260 21 
- listavci 725 301 42 30 4 331 46 394 54 
l . LES ZA CELULOZO 966 384 40 90 9 474 49 240 25 252 26 
- iglavci 737 322 44 90 12 412 56 73 10 252 34 
- listavci 229 62 27 - 62 27 167 73 
2. LES ZA PLOŠČE 691 203 29 212 31 415 60 276 40 
- iglavci 252 31 12 182 69 213 81 49 19 
- listavci 429 172 40 30 7 202 47 227 53 
3 . TEHN1ČNI LES ZA DR. NAMENE 296 288 97 - - 288 97 - - 8 3 
- iglavci 229 221 97 - 221 97 - 8 3 
- listavci 67 67 100 - - 67 100 
JII. DRVA- listavci 250 250 100 - 250 100 
VSE SKUPAJ (l+Il+IH) 3.853 2.625 68 302 8 2.927 76 636 16 290 8 
w - iglavci 2.358 1.704 72 272 12 1.976 84 122 5 260 Il 
N - listavci 1.495 921 62 30 2 951 64 514 34 30 2 
CCl 
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
o 
OBNOVA GOZDOV V LETU 1986 
PLAN ZA LETO 1986 
družbeni zasebni vsi 
gozdovi gozdovi gozdovi 
ha ha ha 
l. Tolmin 194 145 339 
2. Bled 141 210 351 
3. Kranj 130 482 612 
4. Ljubljana 156 432 588 
5. Postojna 601 575 1.176 
6. Kočevje 223 57 280 
7. Novo mesto 208 217 425 
8. Brežice 46 45 91 
9. Celje 72 167 239 
lO. Nazarje 136 138 274 
11. Slovenj Gradec 139 171 310 
12. Maribor 235 274 509 
13. Murska Sobota 69 ll 80 
Radgona 54 26 80 
14. Kras ll 100 111 
SKUPAJl-14 2.415 3.050 5.465 
Gozdovi pri drugih OZD 226 - 226 
VSE SKUPAJ 2.641 3.050 5.691 
TABELA ŠT. 3 
REALIZACIJA V LETU 1986 
družbeni gozdovi zasebni gozdovi vsi gozdovi 
%do %do %do 
ha let. pi. ha let. pl. ha let. pi. 
162 84 174 120 336 99 
115 82 158 75 273 78 
147 113 571 118 718 117 
151 97 402 93 553 94 
4lS 69 477 83 892 76 
168 75 36 63 204 73 
166 80 61 28 227 53 
93 202 55 122 148 163 
Bl 112 183 110 264 IlO 
125 92 157 114 282 103 
166 119 192 112 258 115 
241 103 293 107 534 lOS 
77 112 30 273 107 134 
39 72 27 104 66 82 
43 391 143 143 186 168 
2.189 91 2.959 97 5.148 94 
110 49 - 110 49 
2.299 87 2.959 97 5.258 92 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 4 
NEGA GOZDOV V LETU 1986 
PLAN ZA LETO 1986 REALIZACIJA V LETU 1986 
družbeni zasebni vsi družbeni gozdovi zasebni gozdovi vsi gozdovi 
gozdovi gozdovi gozdovi %do %do %do 
ha ha ha ha let. pi. ha let. pi. ha let. pi. 
l. Tolmin 960 687 1.647 757 79 721 lOS 1.478 90 
2. Bled 823 661 1.484 794 96 429 65 1.223 82 
3. Kranj 701 1.215 1.916 755 lOB 1.298 107 2.053 107 
4. Ljubljana 1.068 2.073 3.141 1.029 96 1.839 89 2.868 91 
S. Postojna 1.426 1.246 2.672 1.270 89 1.083 87 2.353 88 
6. Kočevje l.045 413 1.458 858 82 209 SI 1.067 73 
7. Novo mesto 1.993 1.184 3.177 1.459 73 609 SI 2.068 65 
8. Brežice 696 436 l.l32 SlO 88 555 127 1.165 103 
9. Celje 634 1.300 ).934 656 103 1.309 lOl 1.965 102 
10. Nazarje 494 441 935 453 92 488 lll 941 101 
li . Slovenj Gradec 1.005 932 1.937 890 89 l.l32 121 2.022 104 
12. Maribor 1.541 1.489 3.030 1.497 97 l.524 102 3.021 100 
13. Murska Sobota 400 . 129 529 463 116 111 86 574 109 
Radgona 263 48 311 252 96 54 112 306 98 
14. Kras 142 203 345 55 39 65 32 120 35 
SKUPAJ 1-14 13.191 12.457 25.648 11.798 89 11.426 92 23.224 91 
Gozdovi pri drugih OZD 655 - 655 430 66 - 430 66 
VSE SKUPAJ 13.846 12.457 26.303 12.228 88 11.426 92 23.654 90 
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
N 
MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRžEVANJE NASADOV V LETU 1986 
Družbeni gozdovi 
PLAN ZA LETO 1986 
direktna indirektna melioracije direktna premena 
prem ena prem ena skupaj %do 
ha ha ha ha let. pi. 
l . Tolmin 15 344 359 28 187 
2. Bled l 5 6 1 100 
3. Kranj 12 18 30 25 208 
4. Ljubljana 22 - 22 6 27 
S. Postojna 22 40 62 36 164 
6. Kočevje 76 63 139 241 317 
7. Novo mesto 19 26 45 29 153 
8. Brežice 2 - 2 42 2100 
9. Celje 38 38 44 116 
lO. Nazarje 4 4 4 100 
ll. Slovenj Gradec 
12. Maribor l 5 6 9 900 
13. Murska Sobota lO 80 90 12 120 
Radgona 7 - 7 10 143 
14. Kras 12 394 406 13 108 
SKUPAJ 1-14 241 975 1.216 soo 207 
Gozdovi pri drugih OZD 30 30 60 7 23 
VSE SKUPAJ 271 1005 1.276 507 187 
TABELA ŠT. S.l.l 
REALIZACIJA V LETU 1986 
indirektna premena melloracije skupaj 
%do %do 
ha let. pL ha lel. pl. 
497 144 525 146 
- 1 17 
25 83 
6 27 
13 32 49 79 
32 51 273 196 
14 54 43 96 
- 42 2100 
41 85 224 
- 4 100 
5 100 14 233 
155 194 167 186 
- 10 143 
396 101 409 101 
1153 118 1653 136 
- 7 12 
1153 115 1660 130 
<:.V w 
w 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRŽEVANJE NASADOV V LETU 19B6 
Zasebni gozdovi 
PLAN ZA LETO 1986 
direktna indirektna melioracije direktna premena 
prem ena prem ena skupaj %do 
ha ha ha ha let. pi. 
l. Tolmin so 598 468 49 98 
2. Bled - - 9 
3. Kranj 68 85 153 62 91 
4. Ljubljana 96 8 104 44 46 
5. Postojna 38 72 IlO 25 66 
6. Kočevje 17 55 72 42 247 
7. Novo mesto 68 138 206 140 206 
8. Brežice 177 150 327 148 84 
9. Celje 44 64 108 45 102 
10. Nazarje 15 - 15 12 80 
ll. Slovenj Gradec 
12. Maribor 19 79 98 19 100 
13. Murska Sobota 18 100 1 !8 35 194 
Radgona 5 3 8 10 200 
14. Kras 52 234 286 54 104 
SKUPAJ 1-14 667 1586 2253 694 104 
Gozdovi pri drugih OZD 
VSE SKUPAJ 667 1586 2253 694 104 
., 
TABELA ŠT. 5.1.2 
REALIZACIJA V LETU 1986 
indirektna premena melioracije skupaj 
%do %do 
ha let. pi. ha let. pi. 
466 78 515 79 
9 
58 68 120 78 
8 100 52 50 
48 67 73 66 
- 42 58 
57 41 197 96 
86 57 234 72 
81 127 126 117 
- 12 80 
92 116 lll 113 
68 68 103 87 
2 67 12 ISO 
406 174 460 161 
1372 87 2066 92 
1372 87 2066 92 
w 
w 
,::.. 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENlJE 
MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRŽEVANJE NASADOV V LETU 1986 
Vsi gozdovi 
PLAN ZA LETO 1986 
direktna indirektna melioracije direktna premena 
prem ena prem ena skupaj %do 
ha ha ha ha let. pi. 
l. Tolmin 65 942 1007 77 118 
2. Bled 1 s 6 lO 1000 
3. Kranj 80 103 183 87 109 
4. Ljubljana 118 8 126 50 42 
S. PostoJna 60 112 172 61 102 
6. Kočevje 93 118 211 283 304 
7. Novo mesto 87 164 251 169 194 
8. Brežice 179 150 329 190 106 
9. Celje 82 64 146 89 109 
10. Nazarje 19 - 19 16 84 
11. Slovenj Gradec 
12. Maribor 20 84 104 28 140 
13. Murska Sobota 28 180 208 47 168 
Radgona 12 3 15 20 167 
14. Kras 64 628 692 67 lOS 
SKUPAJ 1-14 908 2561 3469 1194 131 
Gozdovi pri drug1h OZD 30 30 60 7 23 
VSE SKUPAJ 938 2591 3529 1201 128 
TABELA ŠT. 5.1.3 
REALIZACIJA V LETU 1986 
indirektna premena melioracije skupaj 
%do %do 
ha let pl ha let. p1. 
963 102 1040 103 
- - lO 167 
58 56 145 79 
8 100 58 46 
61 54 122 71 
32 27 315 149 
71 43 240 96 
86 57 3·76 84 
122 191 211 145 
16 84 
97 115 125 120 
223 124 270 130 
2 67 22 147 
802 128 869 126 
2525 99 3.719 107 
- 7 12 
2525 97 3726 106 
w w 
(J) 
SAMO VPRA VNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRŽEVANJE NASADOV V LETU 1986 
Družbeni gozdovi 
PLAN ZA LETO 19Ho 
vzdrževanje 
pogozdovanje nasadov 
ha ha ha 
l. Tolmin 41 -
2. Bled 
3. Kranj - 161 -
4. ljubljana - 41 -
5. Postojna - 151 -
6. Kočevje - 607 
7. Novo mesto - 86 
8. Brežice 8 51 
9. Celje 3 253 4 
JO. Nazarje - 20 -
Il. Slovenj Gradec 
12. Maribor 26 91 26 
13. Murska Sobota 32 --
Radgona - 158 -
14. Kras - 83 -
SKUPAJ l-14 37 1775 30 
Gozdovi pri drugih OZD - 150 7 
VSE SKUPAJ 37 1925 37 
TABELA ŠT. 5.2.1 
REALlZAClJA V LETU 1986 
pogozdovanje vzdrževanje nasadov 
%do %do 
let. pl. ha let. pi. 
41 100 
149 93 
75 183 
340 225 
696 115 
523 608 
- 147 288 
133 266 lOS 
10 50 
100 170 187 
36 112 
170 108 
83 100 
81 2706 152 
94 63 
100 2800 145 
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENJJE 
o;. 
MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRžEVANJE NASADOV V LETU 1986 
Zasebni gozdovi 
PLAN ZA LETO 1986 
pogozdovanje vzdrževanje 
nasadov 
ha ha ha 
l. Tolmin 185 -
2. Bled 
3 . Kranj lO 426 1 
4 . Ljubljana - 168 
5. Postojna 180 -
6. Kočevje - 130 -
7. Novo mesto - 305 -
8. Brežice 20 1533 
9. Celje 4 297 5 
10. Nazarje - 53 -
11 . Slovenj Gradec - 12 9 
12. Maribor - 174 -
13. Murska Sobota - 60 -
Radgona 1 20 
14 . Kras 471 -
SKUPAJ 1-14 35 4014 15 
Gozdovi pri drugih OZD 
VSE SKUPAJ 35 4014 15 
___ It __ 
TABELA ŠT. 5.2.2 
REALIZACIJA V LETU 1986 
pogozdovanje vzdrževanje nasadov 
%do %do 
let. pL ha let. pL 
176 95 
lO 411 96 
336 200 
261 145 
149 115 
581 190 
- 683 45 
125 225 76 
28 53 
18 150 
175 101 
63 105 
21 lOS 
316 67 
43 3443 86 
43 3443 86 
w 
w 
~ 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRŽEVANJE NASADOV V LETU 1986 
Vsi gozdovi 
PL./\N ZA LETO 1986 
pogozdovanje vzdrževanje 
nasadov 
ha ha ha 
l . Tolmin - 226 
2. Bled 
3. Kranj lO 587 l 
4. Ljubljana 209 -
5. Postojna - 331 
6. KočevJe - 737 -
7. Novo mesto - 391 
8. Brežice 28 1584 -
9. Celje 7 s so 9 
lO. Nazarje - 73 
Il . Slovenj Gradec - 12 9 
12. Maribor 26 266 26 
13. Murska Sobota - 92 -
Radgona 1 178 
14. Kras 554 -
SKUPAJ l-14 72 5789 45 
Gozdovi pri drugih OZD 150 7 
SKUPAJ 1-14 72 5939 52 
TABELA ŠT. 5.2.3 
REALIZACIJA V LETU 1986 
pogozdovanje vzdrževanje nasado\' 
%do %do 
let. pi. ha let. pL 
217 96 
10 560 95 
411 197 
601 !82 
845 115 
1104 282 
- 830 52 
129 491 89 
38 52 
18 150 
lOO 345 130 
99 108 
191 107 
399 72 
62 6149 106 
94 63 
72 6243 lOS 
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
co 
NOVOGRADNJA lN REKONSTRUKCIJA GOZDNIH CEST V LETU 1986 
Družbeni gozdovi 
PLAN ZA LETO 1986 
novo- rekon- skupaj 
gradnja strukcija 
km km km 
l. Tolmin 11.6 2,0 13,6 
2. Bled 12,0 - 12.0 
3. Kranj 6,2 1,1 7,3 
4. Ljubljana 14,3 l,S 15,8 
S. Postojna 10.0 - 10,0 
6. Kočevje 14,1 0,3 14,4 
7. Novo mesto 8,0 2,0 10,0 
8. Brežice 3,6 5,0 8,6 
9. Celje 12,0 4,0 16,0 
1 O. Nazarje 9,8 0,8 10,6 
11. Slovenj Gradec 12,7 2,2 14,9 
12. Maribor 9,8 3,0 12,8 
13. Murska Sobota - 1,5 1,5 
Radgona 
14. Kras 2,0 - 2,0 
SKUPAJ 1-14 126,1 23.4 149.5 
Gozdovi pri drugih OZD - 3,0 3,0 
VSE SKUPAJ 126,1 26,4 152.5 
TABELA ŠT. 6.1 
RALIZACIJA V LETU 1986 
novogradnja rekonstrukcija sku pa; 
%do %do %do 
km let. pi. km let. pL km let pi. 
10,8 93 1,3 65 12,1 89 
15,8 132 15,8 132 
6,0 97 1,1 100 7, l 97 
10,1 71 - - 10,1 64 
7,4 74 0,2 7,6 76 
16,4 116 1.4 467 17,8 124 
5,9 74 4,5 225 10,4 104 
1.7 47 2,0 40 3,7 43 
4,0 33 5,7 142 9,7 61 
9,9 101 9,9 93 
13,5 106 16,8 764 30,3 203 
6,3 64 4,7 157 ll,O 86 
0,6 40 0,6 4C 
- - 3,9 3,9 19~ 
107,8 85 42,2 180 150,0 100 
6,7 3,3 110 10,0 33:) 
114,5 91 45,5 172 160,0 105 
<w 
w 
CD 
SAMOUPRAVNA lNTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
NOVOGRADNJA IN REKONSTRUKCIJA GOZDNIH CEST V LETU 1986 
Zasebni gozdovi 
PLAN ZA LETO 1986 
novo- rekon- skupaJ 
gradnja srukcija 
km km km 
l . Tolmin 9.2 0,8 10,0 
2. Bled 12,0 - 12,0 
3 Kranj 10.5 9,0 19,5 
4. Ljubljana 23,0 4,8 27,8 
S. Postojna 10,0 - 10,0 
6. Kočevje 18,8 1.5 20,3 
7. Novo mesto 6,0 4.0 10,0 
8. Brežice 9,0 - 9,0 
9. Celje ll,O 5,0 16.0 
lO. Nazarje 6,7 2,3 9,0 
ll. Slovenj Gradec 10,8 5,5 16,3 
12. Maribor 6,2 5,0 11.2 
13. Murska Sobota 0,3 0,3 
Radgona 0,5 0,5 
14. Kras 16,0 16,0 
SKUPAJ 1-14 149,2 38,7 187,9 
Gozdovi pri drugih OZD 
VSE SKUPAJ 149,2 38,7 187,9 
1 
TABELA ŠT. 6.2 
REALlZAClJA V LETU 1986 
novogradnja rekonstrukcija skupaj 
%do o/o do o/o do 
krn let. pi. km let. pl. km let. pi. 
4,7 51 - 4,7 47 
8,9 74 - 8,9 74 
12,9 123 9,1 !Ol 22,0 113 
12,8 56 - 12,8 46 
7,4 74 0,2 7,6 76 
18,7 99 3,5 233 22.2 109 
11,5 192 4,1 102 15,6 156 
1,9 21 - 1.9 21 
17,1 155 5,5 IlO 22,6 141 
1,8 27 2,7 117 4.5 50 
7,0 65 3,5 64 10,5 64 
6,3 102 1,6 32 7,9 71 
- - 5,3 5,3 32-
111.0 74 35,5 92 146,5 7E-
111,0 74 35,5 92 146,5 7E-
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
c 
NOVOGRADNJA IN REKONSTRUKCIJA GOZDNJH CEST V LETU 1986 
Vsi gozdovi 
PLAN ZA LETO 1986 
novo- rekon- skupaj 
gradnja slrukcija 
km km km 
l. Tolmin 20,8 2,8 23,6 
2. Bled 24,0 - 24 ,0 
3. Kranj 16.7 10,1 26,8 
q LjublJana 37,3 6,3 43,6 
5. Postojna 20,0 20,0 
6. Kočevje 32,9 ].8 34,7 
7. Novo mesto 14,0 6,0 20,0 
8. Brežice 12,6 5,0 17.6 
9. Celje 23,0 9.0 32,0 
lO. Nazarje 16,5 3,1 19,6 
ll. Slovenj Gradec 23,5 7,7 31,2 
12. Maribor 16,0 8.0 24,0 
13. Murska Sobota 1.8 1,8 
Radgona 0,5 0,5 
14. Kras 18,0 - 18,0 
SKUPAJ 1-14 275.3 62.1 337,4 
Gozdovi pn drugih OZD 3,0 3,0 
VSE SKUPAJ 275.3 65.1 340,4 
TABELA ŠT. 6.3 
REALIZACIJA V LETU \986 
novogradnja rekonstrukcija skupaJ 
% do %do % do 
km let. pl. km let. pL km let. p1 
15.5 75 1.3 46 16,8 71 
24.7 103 - 24,7 103 
18.9 113 10.2 101 29,1 109 
22,9 61 - 22.9 53 
14,8 74 0,4 15,2 76 
35,1 107 4,9 272 40,0 115 
17,4 124 8,6 143 26,0 130 
3.6 29 2,0 40 5,6 32 
21.1 92 11,2 124 32.3 101 
11.7 71 2,7 87 14.4 73 
20,5 87 20,3 264 40,8 l31 
12.6 79 6,3 79 18,9 79 
- 0,6 33 0,6 33 
- - 9,2 9,2 51 
218,8 79 77.7 125 295,5 BE 
6,7 3,3 IJO 10.0 333 
225,5 82 81.0 124 306,5 90 
cv 
~ 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDAZSTVO SLOVENIJE 
PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE V LETU 1986 
Družbeni gozdovi 
OBNOVA. NEGA IN VARSTVO GOZDOV 
obnova nega varstvo skupaj 
gozdov gozdov gozdov 1+2+3 
2 3 4 
l. Tolmin 49.056 81.506 16.319 146.881 
2. Bled 32.646 62.332 27.367 122.345 
3. Kranj 27.077 62.133 50.187 139.397 
4. Ljubljana 38.283 138.424 21.434 198.141 
5. Postojna 87.825 103.614 150.375 341.814 
6. Kočevje 42.244 78.972 22.047 143.263 
7. Novo mesto 70.198 142.693 130.470 343.361 
8. Brežice 35.742 83.90 l 34.545 154.188 
9. Celje 13.598 66.120 13.628 93.346 
10. Nazarje 36.250 40.497 11.822 88.569 
Il. Slovenj Gradec 65.061 81.528 30.285 176.874 
12. Maribor: 55.980 153.452 55.162 264.594 
13. Murska Sobota 31.706 40.249 6.151 78.106 
Radgona 5.959 10.054 2.60C 18.613 
14. Kras 7.399 9.046 60.763 77.208 
SKUPAJ 1- 14 599.024 1,154.521 633.155 2,386.700 
Gozdovi pri drugih OZD 18.500 45.000 8.500 72.000 
VSE SKUPAJ 617.524 l , 199.521 641.655 2,458,700 
TABELA ŠT. 7.1/l 
000 din 
MELlO RACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE 
melioracije gozdov 
direktna in direktna skupaJ pogozdo-
prem ena prem ena 5+6 vanje 
5 6 7 8 
32.608 62.994 95.602 
167 167 
5.765 5.765 
4.109 - 4.109 
22.383 1.697 24.080 
60.684 3.473 64.157 
14.139 2.232 16.371 
29.535 - 29.535 
13.049 4.256 19.305 849 
2.993 - 2.993 
2.421 680 3.101 8.840 
10.503 18.234 28.737 
5.388 5.388 
5.388 49.939 55.327 
211.132 143.505 354.637 9.689 
L.437 1.437 !.942 
212.569 143.505 356.074 J 1.631 
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
N 
PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE V LETU 1986 
Dru~eni gozdovi 
Mehoracije in pogozdovanje Odkazovanje 
vzdrževanje skupaJ clrevja za 
nasadov 7+B+9 posek 
9 10 11 
l. Tolmin 3.726 99.328 22.907 
2. Bled 167 7.762 
3. Kranj 15.682 21.447 26.462 
4. Ljubljana 9.023 13.132 24.558 
5. Postojna 30.610 54.690 50.540 
6. Kočevje 23.980 88.137 68.515 
7. Novo mesto 70.627 86.998 78.548 
8. Brežice 12.708 42.243 18.274 
9. Celje 23.593 43.747 12.907 
10. Nazarje 1.115 4.108 41.260 
Il. Slovenj Gradec - - 39.953 
12. Maribor 23.605 35.546 3.696 
13. Murska Sobota 6.377 35.114 1.925 
Radgona 15.155 20.543 900 
14. Kras 9.360 64 .687 12.248 
SKUPAJ l-14 245.561 609.887 410.455 
Gozdovi pri drugih OZD 8.263 11.642 10.500 
VSE SKUPAJ 253.824 621.529 420.955 
" 
TABELA ŠT. 7.112 
000 dm 
Ostala Gojenje, var- Gradnja Vsa 
Urejanje poraba stvo in urejan. gozdnih vlaganja 
gozdov sred. za GBR gozdov skupaj cest skupaj 14+15 
4+10+11+12+13 
12 13 14 15 16 
50.825 13.734 333.675 211.474 545.149 
33.379 61 .505 215.158 242.615 457.773 
30.759 15.532 233.597 71.998 305.595 
21.068 51.148 308.047 85.162 393.209 
10.160 4.067 461.271 148 620 609.891 
105.003 63.942 468.860 191.084 659.944 
34.271 42.833 586.011 98.960 684.961 
11.736 15.534 241.975 10.700 252.675 
15.009 10.140 175.149 82.476 257.625 
13.447 12.392 159.776 115.344 275.120 
29.142 21.649 267.618 246.775 514.393 
26.319 76.926 407.081 124.296 531.377 
1.701 6.850 123.696 4.742 128.438 
- 900 40.956 40.956 
3.970 168.113 4.631 162.744 
382.819 3'3l.l22 4,180.983 1,638.867 5,819.850 
10.300 9.200 113.642 69.061 182.703 
393.119 400.322 4,294 .625 1,707 928 6,002.553 
w 
-t>-
w 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE V LETU 1986 
Zasebni gozdovi 
OBNOVA. NEGA lN VARSTVO GOZDOV 
obnova nega varstvo skupaj 
gozdov gozdov gozdov 1+2+3 
l 2 3 4 
l. Tolmin 47.716 94.566 3.623 145.905 
2. Bled 44.644 38.660 17.148 100.452 
3. KranJ 96.014 103.279 34.152 233.445 
4. Ljubljana 109.854 245.777 15.775 371.406 
5. Postojna 108.749 84.985 36.661 230.395 
6. Kočevje 8.717 7.810 11.645 28.172 
7. Novo mesto 26.523 65.770 12.744 105.037 
8. Brežice 25.388 94.156 3.763 123.307 
9. Celje 34.403 135.568 15.766 185.737 
lO. Nazarje 43.860 45.943 5.874 95.677 
ll. Slovenj Gradec 57.721 J !3.220 26.705 197.646 
12. Maribor 55.776 146.200 20.784 222.760 
13. Murska Sobota 7.941 2.882 456 11.279 
Radgona 3.993 3.075 773 7.841 
14. Kras 8.575 11.135 50.912 70.622 
SKUPAJ 1-14 679.874 l.l93.026 256.781 2,129.681 
Gozdovi pri drugth OZD 
VSE SKUPAJ 679.874 l, 193.026 256.781 2,129.681 
TABELA ŠT. 7.2/l 
000 din 
MELlORAC1JE GOZDOV IN POGOZDOVANJE 
m~liorscije gozdov 
direktna indirektna skupaj pogozdo-
prem ena premena 5+6 vanje 
5 6 7 8 
27.394 58.626 86.020 
2.837 - 2.837 
18.623 4.993 23.616 267 
27.324 1.440 28.764 
17.293 3.736 21.029 
16.846 16.846 
69.144 8.603 77.747 
88.997 10.672 99.669 
17.909 15.910 33.819 1 03? 
8.869 - 8.869 
- - 5.388 
10.927 15.151 26.078 
24 .815 6.192 31 .007 
6.352 259 6.611 
27.789 38.855 66.644 
... -.-
365.119 164.437 529. 556 6.692 
365.119 164.437 529.556 6.692 
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
*"" 
PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE V LETU 1986 
Zasebni gozdovi 
Melioracije in pogozdovanje Odkazovanje 
vzdrževanje skupaj drevja za 
nasadov 7+B+9 posek 
9 lO 11 
l . Tolmin 14.835 100.855 37.636 
2. Bled - 2.837 15.583 
3. Kranj 44.025 67.908 91.543 
4. Ljubljana 34.305 63.069 145.590 
5. Postojna 23.480 44.509 57.853 
6. Kočevje 7.376 24.222 55.515 
7. Novo mesto 70.109 147.856 95.140 
8. Brežice 50.726 ] 50.395 6.935 
9. Celje 17.631 52A87 56.568 
10. Nazarje 2.364 11.233 85.540 
li. Slovenj Gradec 1.692 7.080 76.311 
12. Maribor 21.456 47.534 31.983 
1 3. Murska Sobota 10.570 41.577 4.931 
Radgona 7.051 13.662 3.850 
14. Kras 39.282 105.926 47.245 
SKUPAJ 1-14 344.902 881 .150 812.223 
Gozdovi pri drugih OZD 
VSE SKUPAJ 344 .902 881150 812.223 
TABELA. ŠT. 7.2/2 
000 din 
Ostala Gojenje, var- Gradnja Vsa 
Urejanje poraba stvo in urejan. gozdnih vlaganja 
gozdov sred. za GBR gozdov skupaj cest skupaj 14+15 
4+10-tll+l2+13 
12 13 14 15 16 
22.304 13.733 320.433 92.331 412.764 
33.842 19.001 171.715 163.338 335.053 
75.783 35.244 503.923 178.747 682.670 
44.606 41 .899 666.570 16!.245 827.815 
6.593 518 339.868 148.620 488.488 
29.849 - 137.758 241 .686 379.444 
35.508 20.791 404.332 132.509 536.841 
18.854 11.335 310.826 16.156 326.982 
47.701 26.023 368.516 125.241 493.757 
25.084 20.746 238.280 74.913 313.193 
36.199 22.650 339.886 89.473 429.359 
34.270 30.196 366.743 65.601 432.244 
1.200 2.025 61.012 - 61.012 
4.363 29.716 - 29.716 
72.353 8.281 304.427 29.993 334.420 
484.146 256.805 4,564.005 1.519.753 6,083.758 
484.146 256.805 4,564.005 !,519.753 6,083.758 
w 
..p... 
(}) 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENJ jE 
PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE V LETU 1986 
Vsi gozdovi 
OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV 
obnova nega varstvo skupaj 
gozdov gozdov gozdov 1+2+3 
2 3. 4 
l. Tolmin 96.772 176.072 19.942 292.786 
2. Bled 77.290 100.992 44.515 222.797 
3. Kranj 123.091 165.412 84.339 372.842 
4. Ljubljana 148.137 384.201 37.209 569.547 
5. Postojna 196.574 188.599 187.036 572.209 
6. Kočevje 50.961 86.782 33.692 171.435 
7. Novo mesto 96.721 208.463 143.214 448.398 
8. Brežice 6l.I30 178.057 38.308 277.495 
9. Celje 48.001 201.688 29.394 279.083 
10. Nazarje 80.110 86.440 17.696 184.246 
Il. Slovenj Gradec 122.782 194.748 56.990 374.520 
12. Maribor lll.756 299.652 75.946 487.354 
13. Murska Sobota 39.647 43.131 6.607 89.385 
Radgona 9.952 13.129 3.373 26.454 
14. Kras 15.974 20.181 111.675 147.830 
SKUPAJ 1-14 1,278.898 2,347.547 889.936 4,516.381 
Gozdovi pri drugth OZD 18.SDO 45.000 8.500 72.000 
VSE SKUPAJ 1,297.338 2,392.547 898.436 4,588.381 
TABELA ŠT. 7.3/ 1 
000 din 
MELlO RACIJE GOZDOV lN POGOZDOVANJE 
melioracije gozdov 
direktna in direktna ~k upaj pogozdo-
premena premena 5+6 vanje 
s 6 7 8 
60.002 121.620 181.622 
3.004 - 3.004 
24.388 4.993 29.381 267 
31.433 1.440 32.873 
39.676 5.433 45.109 
77.530 3.473 81.003 
83.283 10.835 94.118 
118.532 10.672 129.204 
32.958 20.166 53.124 1.886 
11 .862 - 11.862 
- S.388 
13.348 15.831 29.179 8.840 
35.318 24426 59.744 
11740 259 11.999 
33.177 88.794 121.971 
576.251 307.942 884.193 16.381 
1.437 1.437 1.942 
557.688 307.942 885.630 18.323 
UJ 
.,s::. 
m 
SAMOUPRAVNA INTSRESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE V LETU 1986 
Vsi gozdovi 
Me lioracije in pogozdovanje Odkazovanje 
vzdrževanje skupaj drevja za 
nasadov 7+8+9 posek 
9 lO ll 
l. Tolmin 18.561 200.183 60.543 
2. Bled 3.004 23.344 
3. Kranj 59.707 89.355 118.005 
4. Ljubljana 43.328 76.201 170.148 
5. Postojna 54.090 99.199 108.393 
6. Kočevje 31.356 112.359 124.030 
7. Novo mesto 140.736 234 .854 173.688 
8. Brežice 63.434 192.638 25.209 
9. Celje 41 .224 96.234 69.475 
10. Nazarje 3.479 15341 126.800 
li. Slovenj Gradec 1.692 7.080 116.264 
12. Maribor 45.061 83.080 35.679 
13. Murska Sobota 16.947 76.691 6.856 
Radgona 22.206 34.205 4.750 
14. Kras 48.642 170.613 59.493 
SKUPAJ 1-14 590.462 1,491.037 1.222.678 
Gozdovi pri drugih OZD 8.263 11.642 10.500 
VSE SKUPAJ 598.726 1.502.679 1,233.178 
TABELA ŠT. 7.312 
000 din 
Ostala Gojenje, var- Gradnja Vs:1 
lJrej;mje poraba stvo in urejan. gozdnih vlaqanja 
gozdov sred. za GBR gozdov skupaj cest skupaj 14+ 15 
4+10-t-11+12+13 
12 13 14 15 16 
73.129 27.467 654.108 303.805 957.913 
67.221 70.506 386.873 405.953 792.826 
106.542 50.776 737.520 250.745 988.265 
65.674 93.047 974.617 246.407 1,221 .024 
16.753 4.585 801.139 297.240 1.098.379 
134.852 63.942 606.618 432.770 1,039.368 
69.779 63.624 990.343 231.459 1,221.802 
30.590 26.869 552.801 26.856 579.657 
62.710 36.163 543.665 207.717 751.382 
38.531 33.138 398.056 190.257 588.313 
65.341 44.299 607.504 336.248 943.752 
60.589 107.122 773.824 189.797 963.621 
2.901 8.875 184.708 4.742 189.450 
5.263 70.672 - 70.672 
72.353 12.251 462.540 34.624 497.164 
866.965 647.927 8,744.988 3,158,620 11 ,903.608 
10.300 9.200 113.442 69.061 182.703 
877.265 657.127 8,858.630 3,227.681 12,086 .3~ 1 
w 
~ 
......::1 
SAMO UPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
STRUKTURA PORABLJENlH SREDSTEV ZA GOJENJE, VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 
Družbeni gozdovi 
Sredstva porabnikov lesa Sredstva 
Lastna Območna SOZD srs za 
sredstva SIS za »Slovenija gozdarstvo Ostala 
G.G. org gozdarstvo papir« Slovenije sredstva 
l. Tolmin 234.347 - 26.789 72.539 
2. Bled 215.158 - -
3. Kranj 202.756 16.196 - 14.645 
4. Ljubljana 294.985 4.612 - 8.450 
S. Postojna 406.581 - 14.026 40.664 -
6. Kočevje 406.792 - 6.852 45.680 9.536 
7. Novo mesto 478.072 56.394 - 51.545 -
8. Brež1ce 199.920 - 42.055 -
9. Celje 133.969 - 4.647 36.533 -
10. Nazarje 147.313 8.847 3.616 -
ll. Slovenj Gradec 267.618 - -
12. Maribor 370.634 24.995 11.452 
13. Murska Sobota 82.167 32.763 8.766 
Radgona 20.413 - 20.543 
14. Kras 36.801 121.312 
SKUPAJ 1-14 3,497.526 86.049 77.309 501.797 18.302 
Gozdovi pri drugih OZD 107.210 - - 6.432 -
VSE SKUPAJ 3,604.736 86.049 77.309 508.229 18.302 
TABELA ŠT. 8.1 
000 din 
Vsa 
sredstva 
skupaj 
333.675 
215.158 
233.597 
308.047 
461.271 
468.860 
586.011 
241.975 
175.149 
159.776 
267.618 
407.081 
123.696 
40.956 
158.113 
4,180.983 
113.642 
4,294.625 
5;:: SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENlJE 
CX> 
STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA GOJENJE, VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 
Zasebni gozdovi 
Sredst•1a porabnikov lesa Sredstva 
Lastna Območna SOZD srs za 
sredstva SIS za >>Slovenija gozdarstvo Ostala 
G.G. org gozdarstvo papir« Slovenije sredstva 
l. Tolmin 219.578 - - 100.855 -
2. Bled 168.878 - - 2.837 -
3. Kranj 401.592 32.309 - 70.022 -
4. Ljubljana 603.501 18.151 - 44.918 
5. Postojna 259.359 - 20.273 24.236 -
6. Kočevje 113.536 - - 24.222 -
1. Novo mesto 300.755 73.331 - 30.246 
8. Brežice 161.721 - - 149.105 -
9. Celje 320.914 5.146 42.456 -
10. Nazarje 229.214 2.298 - 6.768 -
Il. Slovenj Gradec 333.222 - 6.664 -
12. Maribor 302.611 16.598 47.534 -
1 3. Murska Sobota 19.435 - 41.571 -
Radgona 16.054 - 13.662 -
14. Kras 35.026 - - 269.401 
SKUPAJ 1-14 3,521.396 126.089 42.01J 874.503 -
Gozdovi pri drugih OZD 
VSE SKUPAJ 3,521.396 126.089 42.017 874.503 -
TABELA ŠT. 8.2 
000 din 
Vsa 
sredst\'a 
skupaj 
320.433 
171.715 
503.923 
666.570 
339.868 
137.758 
404.332 
310.826 
368.516 
238.280 
339.886 
366.743 
61.012 
29.716 
304.427 
4,564.005 
4,564.005 
w 
~ 
CD 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVEN1JE 
STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA GOJENJE, VARSTVO JN UREJANJE GOZDOV PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 
Vsi gozdovi 
Sredstva porabnikov lesa Sredstva 
Lastna Območna SOZD srs za 
sredst\ra SIS za »Slovenija gozdarstvo Ostala 
G.G. org gozdarstvo papir« SloveniJe sredstva 
l. Tolmin 453.925 26.789 173.394 -
2. Bled 384.036 - 2.837 
3. Kranj 604.348 48.505 84.667 -
4. Ljubljana 898.486 22.763 53.368 
5. Postojna 701.940 - 34.299 64.900 
6. Kočevje 520.328 - 6.852 69.902 9.536 
7. Novo mesto 778.827 129.725 81.791 
8. Brežice 361.64 t - 191 .160 
9. CelJe 454.883 9.793 78.989 
10. Nazarje 376.527 11 145 - 10.384 -
ll. Slovenj Gradec 600.840 6.664 
12. Maribor 673. 245 41.593 58.986 -
13. Murska Sobota l 01.602 74.340 8.766 
Radgona 36.467 34.205 -
14. Kras 71 .827 390.713 
SKUPAJ 1-14 7,018 922 212.138 119.326 1,376.300 18.302 
Gozdov1 pri drugih OZD 107.2.10 - - 6.432 
VSE SKUPAJ 7,126.132 212.138 ! l9.326 1,382.732 15.302 
TABELA ŠT. 8.3 
000 din -
Vsa 
sredstva 
skupaJ 
654.108 
386.873 
737.520 
974.617 
801.139 
606.618 
990.343 
552.801 
543.665 
398.056 
607.504 
773.824 
184.708 
70.672 
462.540 
8,744.988 
113642 
8,858.630 
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
o 
STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA GRADNJO GOZDNIH CEST PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 
Družbeni gozdovi 
Sredstva porabnikov lesa Sredstva 
Lastna Območna SOZD SlS za 
sredstva SlS za »Slovenija gozdarstvo Krediti 
G.G. org. gozdarstvo papir« Slovenije bank 
l . Tolmin 76.501 61 .284 - - 18.500 
2. Bled 242.615 - - -
3. Kranj 24.126 12.765 - 35.117 
4. Ljubljana 58.962 - - 26.200 -
S. Postojna 148.620 - - - -
6. Kočevje 174.936 16.148 - - -
7. Novo mesto 97.122 - 1.828 -
8. Brežice 10.700 - - - -
9. Celje 39.223 33.253 - - -
10. Nazarje 83.956 28.976 - - -
1 l . Slovenj Gradec 43.325 101.860 - - 64.590 
12. Maribor 62.962 54 .814 - 6.520 -
13. Murska Sobota 2.043 - - 2.699 -
Radgona 
14. Kras 4.631 - - - -
SKUPAJ 1-14 1,069.722 309.090 - 37.247 118.207 
Gozdovi pri drugih OZD 67.425 - - - -
VSE SKUPAJ l.l37.l47 309.090 37.247 118.207 
TABELA ŠT. 9.1 
000 din 
Vsa 
Ostala sredstva 
sredstva skupaj 
55.189 211.474 
- 242.615 
- 71.998 
- 85.162 
- 148.620 
- 191.084 
- 98.950 
- 10.700 
10.000 82.476 
2.412 115.344 
37.000 246.775 
- 124.296 
- 4.742 
- 4.631 
104.601 1,638.867 
1.636 69.061 
106.237 1,707.928 
w 
~ 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA GRADNJO GOZDNIH CEST PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 
Zasebni gozdovi 
Sredstva porab:1ikov lesa Sredstva 
Lastna Območna SOZD SlS za 
sredstva SlS za »Slovenija gozdarstvo Krediti 
G.G. org. gozdarstvo papin< Slovenije bank 
l . Tolmin 27.352 - 5.990 31 .000 
2. Bled 163.338 - -
3. Kranj - 73.634 27.600 - 77.513 
4. Ljubljana 59.385 101.360 - - -
5. Postojna 148.620 - - - -
6. Kočevje 156.623 83.025 - - -
7. Novo mesto 132.509 - - -
8. Brež.ice 16.156 - - - -
9. Celje 60.529 61.712 - -
10. Nazarje 28.896 43.362 - -
11. Slovenj Gradec - 42.473 - - 28.000 
12. Maribor 19.995 45.506 - -
13. Murska Sobota 
Radgona 
14 . Kras 29.993 - - -
SKUPAJ l-14 843.396 451.072 27.600 5.990 136.513 
Gozdovi pri drugih OZD 
VSE SKUPAJ 843.396 451.072 27.600 5.990 136.513 
TABELA ŠT. 9.2 
000 din 
Vsa 
Ostala sredstva 
sredstva skupaj 
27.989 92.331 
163.338 
- 178.747 
soo 161.245 
- 148.620 
2.038 241 .686 
- 132.509 
- 16.156 
3.000 125.241 
2.655 74.913 
19.000 89.473 
- 65,501 
- 29.993 
55.182 1,519.753 
55.182 1,519.753 
~ SAMO UPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
N 
STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA GRADNJO GOZDNIH CEST PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 
Vsi gozdovi 
Sredstva porabnikov lesa Sred st ve. 
Lastna Območna SOZD SlS ze. 
sredstva srs za ,>SloveniJa gozdarstvo Krediti 
GG. Or:J. gozdarstvo papir« Slovenije bank 
l. Tolmin 103.853 61.284 - 5.990 49.500 
2. Bled 405.953 - - - -
3. Kranj 24.126 86.389 27.600 - 112.630 
4. Ljubljana 118.347 101.360 - 26.200 
S. Postojna 297.240 - - - -
6. Kočevje 331.559 99.173 -
7. Novo mesto 229.63} - - 1.828 
8. Brežice 26.856 - -
9. Celje 99.752 94.965 -
10. Nazarje 112.852 72.338 -
Il. Slovenj Gradec 43.325 144.333 92.590 
12. Maribor 82.957 100.320 6.520 -
13. Murska Sobota 2043 2.699 -
Radgona 
14. Kras 34.624 - -
SKUPAJ 1-14 1.913 l 18 760.162 27.600 43.237 254.720 
Gozdovi pri drugih OZD 61.425 - -
VSE SKUPAJ 1.980.543 760.162 27600 43.237 254.720 
TABELA ŠT. 9.3 
000 rim 
Vsa 
Ostala sredstva 
sredstva skupaj 
83.178 303.805 
405.953 
- 250.745 
soo 246.407 
297.240 
2.038 432.770 
231.459 
- 26.856 
13.000 207.717 
5.067 190.257 
56.000 336.248 
- 189.797 
- 4.742 
- 34.624 
159.783 3,158.620 
1.636 69.061 
161.419 3,227,681 
w 
(}) 
w 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 10.111 
VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VIRIH FlNANCfR.ANJA V LETU 
1986 
Družbeni gozdovi 
Viri financiranja 
Sredstva porabnikov lesa 
laslna srt!dslva območna SlS SOZD 
Vrsla vlaganj Vrednoslni obseg G.G. organizacij za gozdarstvo »Slovenija papir« 
000 din % o/o 000 din % % 000 din % % 000 din % % 
1 2 3 
l. GOJENJE, VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV 4.294.625 72 lOD 3.604.736 76 84 86.049 22 2 77.309 100 
l. Obnova, nega in varstvo gozdov 2.458.700 41 100 2.360.727 50 96 29.788 8 1 14.602 19 
- Obnova gozdov 611.524 lO 100 591.589 12 96 - - 14.602 19 
- Nega gozdov 1.199.521 20 100 1.169.733 25 98 29.788 8 
- Varstvo gozdov 641.655 11 100 599.405 13 93 
2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 621.529 lO 100 60.791 1 10 46.867 IZ 8 62.707 Bl 10 
Metioracije gozdov 355.074 6 100 34.390 l lO 16.371 4 5 36.721 47 10 
. direklna premena 212.569 4 100 33.521 l 16 14.139 4 7 35.024 45 16 
i.ndirektna premeoa 143505 2 IDO 869 1 2.232 l 1.697 2 1 
- Pogozdovanje 11.631 lOD 6.379 55 4.420 6 38 
- Vzdrževanje nasadov 253.824 4 100 20.022 8 30.496 8 12 21.566 28 8 
3. Odkazovanje drevja za posek 420.955 7 100 408 707 9 97 
4. lJrejanje gozdov 393.119 7 IDO 393.119 8 100 
5. o~~ala poraba sred. za GBR 400.322 7 !OO 38!.392 8 95 9.394 2 2 
li. GRADNJA GOZDNIH CEST 1.707.928 2B 100 l.l37.147 24 67 309.090 78 18 
SKUPAJ l.+ Il. 6,002.553 100 100 U41.8B3 !OO 79 395.139 100 7 77.309 100 
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
~ 
TABELA ŠT. 10.1/2 
VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRSTAH VLAGANJ IN VIRIH FINANCIRANJA V LETU 
1986 
Družbeni gozdovi 
Viri financtranja 
sredstva 
SlS za gozdarstvo krediti ostala 
Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Slovenije bank sredstva 
oco din % % 000 din o/o % 000 din % % 000 din % % 
5 6 
l. GOJENJE. VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV 4,294.625 72 100 508.229 93 12 - - - 18.302 15 
l. Obnova, nega in varstvo gozdov 2.458.700 41 100 44.817 8 2 - - 8.766 7 
- Obnova gozdov 617.524 10 100 2.567 - - - 8.766 1 
- Nega gozdov 1,199.521 20 100 
- Varstvo gozdov 64!.655 11 100 42.250 8 7 
2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 621.529 10 100 451.164 83 72 
- Melioracije gozdov 356.074 8 100 268.592 49 75 
. direktna prernena 212.569 4 100 129.885 24 61 
. indirektna premena 143.505 2 100 138.707 25 97 
- Pogozdovanje 11.631 100 832 1 
- Vzdrževanje nasadov 253.824 4 100 181.740 34 72 
3. Odkazovanje drevja za posek 420.955 7 100 12.248 2 3 
4. Urejanje gozdov 393.119 7 100 
5. Ostala poraba sred za GBR 400.322 7 100 - - - 9.536 8 
U. GRADNJA GOZDNIH CEST 1,707.928 28 100 37.247 1 2 118.207 100 7 106.237 85 
SKUPAJ I. + O. 6,002.553 100 100 545.476 100 9 118.207 IDO 2 124.539 !OO 
UJ 
(}] 
(]] 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 10.2/l 
VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VIRIH FINANCIRANJA V LETU 
1986 
Zasebni gozdovi 
Viri financiranja 
Sredstva porabnikov lesa 
lastna sredstva območna SlS SOZD 
Vrsta vlaganj Vrednostni obseg G.G. organizacij za gozdarstvo nSlovenija papir« 
OOOdin % % OOOdin % % OOOdin % % 000 din % % 
3 4 
l. GOfENJE. VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV 4,564.005 75 100 3,52L396 81 71 126.089 22 3 42.017 60 
l. Obnova, nega in varstvo gozdov 2,129.681 35 100 2,031.511 47 95 34.607 s 2 16.598 24 
- Obnova gozdov 679.874 li 100 642.266 IS 95 15.000 3 2 16.598 24 
- Nega gozdov 1.193.026 20 100 1,173.419 27 98 19.607 3 2 
- Varstvo gozdov 256.781 4 100 215.826 s 84 
2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 881.150 15 100 56.308 1 7 91.482 16 JO 25.419 36 
- Metioracije gozdov 529.556 9 100 3.570 l 47.501 8 9 6.609 9 
. direktna premena 365.119 6 100 3.505 1 38.898 7 Il 2.673 
. indirektna premena 164.437 3 100 65 8.603 1 5 3.736 
- Pogozdovanje 6.692 100 1.453 22 
- Vzdrževanje nasadov 344.902 s !OO 51.285 1 15 43.981 8 13 18.810 27 
3. Odl::azovanje drevja za posek 812.223 13 100 764.979 18 94 
4. Urejanje gozdov 4S4.146 8 100 411.793 9 85 
5. Ostala poraba sred za GBR 256.805 4 100 256.805 6 100 
Il. GRADNJA GOZDNIH CEST 1,519.753 25 100 843.296 19 55 451.012 78 30 27.600 40 
SKUPAJ!.+ ll. 5,083.758 100 100 064.792 100 72 517.161 100 10 69.617 100 
w 
CJJ 
m 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 10.2/2 
VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRSTAH VLAGANJ IN VIRIH FINANCIRANJA V LETU 
1986 
Zasebni gozdovi 
Viri fmanciranja 
sredstva 
SlS za gozdarstvo krediti ostala 
V rs ta vlaganj Vrednostni obseg Slovenije bank sredstva 
000 din % % 000 din % o/o 000 din % % ODO din o/o % 
1 5 6 7 
l. GOJENJE, VARSTVO !N UREJANJE GOZDOV 4,554.005 75 100 874.503 99 19 
l. Obnova. nega in varstvo gozdov 2,129.681 35 100 46.955 5 2 
- Obnova gozdov 679.874 11 100 6.010 1 1 
- Nega gozdov 1.193.026 20 100 
- Varstvo gozdov 256.781 4 100 40.955 4 16 
2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 881.150 15 100 707.941 81 80 
- Melioracije gozdov 529.556 9 !OO 471.876 54 89 
. direktna premena 365.119 6 lO O 319.843 37 87 
. indirektna premena 164.437 3 100 152.033 17 93 
- Pogozdovanje 6.692 l. OO 5.239 1 78 
- Vzdrževanje nasadov 344.902 6 100 230.826 26 67 
3. Odkazovanje drevja za posek 812.223 13 100 4 7.244 5 6 
4. Urejanje gozdov 484.14~ 8 100 72.353 8 15 
5. Ostala poraba sred. za GER Z56.805 4 100 
Il. GRADNJA GOZDNIH CEST 1,519.753 25 100 5.990 1 136.513 100 9 55.182 100 
SKUPAJ L + U. 6,083.758 !OO 100 880.493 100 14 136.513 100 2 55.182 100 
w 
(}] 
'-l 
SAMOUPRAVNA fNTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 10.3/1 
VREDNOSTNI OBSEG lN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VIRIH FINANCIRANJA V LETU 
1986 
Vsi gozdovi 
Viri financiranja 
Sredstva porabnikov lesa 
lastna sredstva območna SlS SOZD 
Vrsla vlaganj Vrednostni obseg G.G. organizacij za gozdarstvo »Slovenija papirc< 
000 din % % OOOclin % % 000 din % % OOOdin % % 
2 
l. GOJENJE, VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV 8,858.630 73 100 7,126.132 78 BI 212.138 22 2 119.326 81 
1. Obnova, nega in varstvo gozdov 4,588.381 38 100 4,392.238 48 96 64.395 7 l 3!.200 21 
- Obnova gozdov 1.297.398 Il 100 j ,233.855 14 95 15.000 2 l 31.200 21 
- Nega gozdov 2,392.547 20 100 2,343.152 55 98 49.395 5 
- Varstvo gozdov 898.436 7 100 815.231 9 91 
2. Melioracije gozdov in pogozdovanje [,502.679 12 100 ll7.099 1 8 138.349 14 9 88.126 60 6 
- Melioracije gozdov 885.630 7 100 37.960 4 63.872 6 7 43.330 30 5 
. direktna premena 577.688 5 100 37.026 6 53.037 s 9 37.897 26 7 
. indirektna premena 307.942 2 100 934 10.835 l 4 5.433 4 2 
- Pogozdovanje 18.323 100 7.832 43 - 4.420 3 24 
- Vzdrževanje nasadov 598.726 5 100 71.307 1 IZ 71.477 8 12 40.376 27 7 
3. Odkazovanje drevja za posek 1.233.!78 10 100 1.173.686 13 95 
4. Urejanje gozdov 877.265 1 100 804,912 9 92 
5. Os!ala poraba sred za GBR 557.127 6 100 638.197 7 97 9.394 1 l 
Il. GRADNJA GOZDNIH CEST 3,227.581 27 100 1,980.543 22 61 760.162 78 24 27.600 19 
SKUPAJ l.+ Il 12.086.311 100 100 9,106.675 100 75 972.300 100 8 146.926 100 
~ SAMOV PRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO TABELA št. 10.3/2 
ro 
VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VlRlli FINANCIRANJA V LETU 1986 
Vsi gozdovi 
Viri financirauja 
sredstva 
SlS za gozdarstvo krediti ostala 
Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Slovenije bank sredstva 
000 din o/o % ()().'Jelin % % OOOclin % % 000 din % % 
1 5 6 
l. GOJENJE, VARSTVO TN UREJANJE GOZDOV 8,858.630 73 100 1,382.732 97 16 - - - 18.302 10 
l. Obnova. nega in varstvo gozdov 4,588.381 38 100 91.782 7 2 - - 8.766 s 
·- Obnova gozdov 1,297.398 Il 100 8.571 1 1 - - 8.766 5 
- Nega gozdov 2,392.547 20 100 
- Varstvo gozdov 898.436 7 !OO 83.205 6 9 
2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 1,502.679 12 100 1,159.105 81 71 
- Melioracije gozdov M5.630 1 100 740.468 52 84 
. direktna premena 577.688 s 100 449.728 32 78 
. indirektna premena 307.942 2 100 290.740 20 94 
- Pogozdovanje 1&323 100 6.071 33 
- Vzdrževanje nasadov 598.726 5 100 412.566 29 69 
3. Odkazovanje drevja za posek 1,233.178 10 100 59.492 4 5 
4. Urejanje gozdov 817.265 7 100 72.353 5 8 
5. Oslala poraba sred. za GBR 657.127 6 100 - - - - - - 9.536 5 
U. GRADNJA GOZDNIH CEST 3,227.681 27 100 43.237 3 1 254.720 100 8 161.419 90 
SKUPAJ l + D 12,086.311 100 100 1,425.969 100 12 254.720 100 2 119.721 100 
----
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. ll 
PORABLJENA SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST V LETU 1986 
000 din 
DRUŽBENI GOZDOVI ZASEBNI GOZDOVI VSI GOZDOVI 
redno invest. skupaj redno invest. skupaj redno mv est. skupaj 
l. Tolmin 39.977 15.809 55.586 17.789 1.099 18.888 57.766 18.708 74.474 
2. Bled 29.817 11.924 41.741 9.493 3.024 12.517 39.310 14.948 54.258 
3. Kranj 20719 20.719 - - 20.719 - 20.719 
4. Ljubljana 16.630 25.153 41.783 12.726 12.726 16.630 37.879 54.509 
5. Postojna 145.999 145.999 61.378 - 61.378 207.377 - 207.377 
6. Kočevje 148.564 - 118.564 23.250 - 23.250 171.814 - 171.814 
7. Novo mesto 133.533 133.533 37.863 - 37.663 171.196 - 171.196 
8. Brežice 26.352 3.319 29.671 2.473 - 2.473 28.825 3.319 32.144 
9. Celje 36.332 13.209 49.541 44.336 15.044 59.380 80.668 28.253 108.921 
10. Nazcuje 44.355 11.644 55.999 71.350 15.414 86.764 115.705 27.058 142.763 
Il.. Slovenj Gradec ~ 144.907 98.108 243.015 105.189 210.959 316.148 250.096 309.067 559.163 
12 Maribor 248.131 248.131 121.009 - 121.009 369.140 369.140 
13. Murska Sobota 12.325 - 12,325 2.053 - 2.053 14 .378 14.378 
Radgona 2.830 2.830 2.930 - 2.930 5.760 5.760 
14. Kras - - 2.500 - 2.500 2.500 2.500 
SKUPAJ 1-14 1,050.471 178.966 1.229.437 !:ill.413 258.266 759.679 1,551.885 437.232 1,989.116 
Gozdovi pri drugih OZD 10.000 - 10.000 - - 10.000 - IQOOO 
w 
VSE SKUPAJ 1.000.47! 178.966 1.239.437 501.413 258.266 759.679 !,561.884 437.232 1,999.116 CJ) 
<D 
~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 12 
o 
GRADNJA GOZDNIH VLAK V LETU 1986 
DRUŽBENI GOZDOVI ZASEBNI GOZD O V1 VSl GOZDOVI 
vložena vložena vložena 
zgrajeno sredstva zgrajena sredstva zgrajeno sredstva 
km 000 din km 000 din km 000 din 
l. Tolmin 39,1 48.927 117.3 122.718 156,4 171.645 
2. Bled 44,5 6l.269 14,3 27.720 58,8 88.989 
3. Kranj 21.0 63.053 215,0 194.894 236,0 257.947 
4. Ljubljana 48,3 56.035 105,2 94.606 153.5 150.641 
5. Postojna 318,0 301 .237 150,0 142.500 468,0 443.737 
6. Kočevje 223,2 393.441 71.6 134.480 294.8 527.921 
7. Novo mesto 87,0 45.135 23,3 7.490 110,3 52.625 
8. Brežice 40.8 16.617 19,1 21.165 59,9 37.782 
9. Celje 12.7 43.390 54,9 53.181 67,6 96 571 
10. Nazarje 21,3 25.958 66,6 36.623 87,9 62.581 
li. Slovenj Gradec 4,2 4.299 50,1 29.227 54 ,3 33.526 
12. Maribor 48,0 68.786 43,5 28.045 91,5 96.831 
13. Murska Sobota 
Radgona 
14. Kras ~ .4 158 20.6 13.109 22,0 13.267 
SKUPAJ 1-14 909,5 1,128.305 951.5 905.758 1.861 ,0 2,034 .063 
Gozdovi pn drugih OW lO,O 10.000 - - 10,0 10.000 
VSE SKUPAJ 919,5 1,138.305 951,5 905.758 1.871,0 2,044.063 
·' 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
Na podlagi 3. in 7. alinee prvega odstavka 20. člena zakona o gozdovih (Ur. l. SRS, št. 18/85) 
in 7., Il. in 26. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skup-
nosti za gozdarstvo Slovenije (nadalje: Skupnost za gozdarstvo Slovenije) ter v skladu z os-
novami in merili za dodeljevanje sredstev Skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v 
gozdove je skupščina Skupnosti za gozdarstvo Slovenije na svojem 17. zasedanju sprejela na-
slednji 
sklep 
o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za 
sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter 
odpiranje gozdov z gozdnimi cestami za leto 1987 
L 
V skladu s finančnim načrtom Skupnosti za 
gozdarstvo Slovenije za leto 1987 se bo v tem 
letu porabilo za melioracije gozdov in pogoz-
dovanja 1.523.967.000 din in za odpiranje goz-
dov z gozdnimi cestami 156.000.000 din. 
II. 
Sredstva za mehoracije gozdov in pogoz-
dovanja v znesku 1.523.967.000 din se s tem 
sklepom dodeli udeležencem razpisa v skla-
du s Kriteriji, navedenimi v točki A 1.2 osnov 
in meril za dodeljevanje sredstev Skupnosti 
za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdo-
ve in upoštevanju, da znaša strošek za delov-
ni dan, upoštevajoč pri tem 8-urni delovni 
dan, za dela pri melioracijah gozdov in po-
Udeleženci razpisa 
l. SGG Tolmin 
2. GG Bled 
3. GG Kranj 
4. GG Ljubljana 
S. GG Postojna 
6. GG Kočevje 
7. GG Novo mesto 
8. GG Brežice 
9. GG Celje 
lO. GG Nazarje 
Il. LESNA Slove:1j Gradec 
12. GG Maribor 
13. GLG Murska Sobota 
14. ZPMK Sežana 
15. KK Radgona 
16. SNEŽNIK Kočevska Reka 
17. M-Ljub. mlek. TOZD Posest. 
18. SEMESADIKE Mengeš 
SKUPAJ 
gozdovanjih do 44.000 din. 
III. 
Sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi 
cestami v znesku 156.000.000 se s tem skle-
pom dodeli udeležencem razpisa v skladu s 
kriteriji navedenimi v točki B 1.2 osnov in me-
ril za dodeljevanje sredstev Skupnosti za 
gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove. 
IV. 
V skladu z določili v II. in III. točki tega 
sklepa se posameznim udeležencem razpisa 
za melioracije gozdov in pogozdovanja in za 
odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 
1987 .dodelijo sredstva do naslednjih zne-
skov: 
Sredstva za 
melior. gozdov 
in pogozdov. 
din 
197.898.000 
4.575.000 
93.008.000 
74.524.000 
75.991.000 
98.582.000 
116.920.000 
274.622.000 
103.570.000 
15.403.000 
11.00?..000 
74.524.000 
95.942.000 
230.466.000 
33.000.000 
6.185.000 
2.205.000 
15.550.000 
1.523.967.000 
Sredstva za 
odp1ranje gozdov 
z g. cestami 
din 
24.788.000 
4.774.000 
10.109.000 
18.673.000 
6.178.000 
9.266.000 
13.478.000 
9.828.000 
7.582.000 
4.072.000 
4.493.000 
20.717.000 
7.862.000 
14.180.000 
156.000.000 
361 
Znesek 15.550.000 din je dodeljen delovni 
organizaciji SEMESADIKE Mengeš kot po-
vračilo finančnih sredstev vloženih v semen-
sko plantažo sudetskega macesna v Markov-
cih. 
V zneskih sredstev za odpiranje gozdov z 
gozdnimi cestami so pri SGG Tolmin in GG 
Maribor všteta tudi sredstva za sofinancira-
nje gradnje gozdnih cest. ki jih je potrebno 
zgraditi zaradi naravmh nesreč in sicer po 
7.800.000 din. 
V. 
Pogodbene pravice in obveznosti med po-
sameznimi udeleženci razpisa in Skupnostjo 
za gozarstvo Slovenije se v skladu z osnova-
mi in merili za dodeljevanje sre<istP.v uredijo 
s posebnimi pogodbami. 
VI. 
Pogodbena razmerja po tem sklepu ureja 
odbor za planiranje in razvoj družbenoeko-
nomskih odnosov Skupnosti za gozdarstvo 
Slovenije. 
Predsednik skupščine 
Dušan Novak, dipl. inž. 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 38/III 
Obrazložitev 
k sklepu o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa 
za sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj 
ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami 
Po sklepu lO. seje strokovne komisije za 
razširjeno gozdno reprodukcijo z dne 21. 1. 
1987 je bil objavljen razpis za dodelitev sred-
stev Skupnosti za gozdarstvo Slovenije za so-
financiranje vlaganj v gozdove v letu 1987. Z 
zahtevki za sofinanciranje melioracij gozdov 
in semenskih plantaž se je odzvalo na razpis 
18 gozdnogospodarskih in drugih organizacij 
združenega dela. V skladu s priporočilom 
strokovne komisije za razširjeno gozdno pro-
izvodnjo, pa območne gozdnogospodarske 
organizacije v letošnjem letu v tej fazi niso 
vlagale preliminarnlh zahtevkov za sofinanci-
ranje gradnje gozdnih cest, pač pa sta dve 
gozdni gospodarstvi zaprosili za sredstva, ki 
se v skladu z določilom točke B l.l lahko do-
delijo za gradnjo gozdnih cest, ki jih je po-
trebno zgraditi zaradi večjih naravnih ne-
sreč. 
O zahtevkib za sofinanciranje melioracij 
gozdov (za pogozdovanja ni bilo zahtevkoy), 
ki so bili pregledani, je bilo sestavljeno poro-
čilo. ki ga je obravnavala strokovna komisija 
362 
za usmerjanje sredstev v melioracije gozdov 
in pogozdovanje ter gradnjo gozdnih cest na 
seji dne l2. 5. 1987. V tem poročilu so bili na-
vedeni tudi podatki o prošnjah za sofinanci-
ranje semenske plantaže in pomoči pri iz-
gr<1dnjllh gozdnih cest zaradi elementarnih 
nesreč. V skladu s finančnim načrtom Skup-
nosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1987 in 
določili osnov in meril za dodeljevanje sred-
stev za vlaganja v gozdove, ki jih je skupščina 
te skupnosti sprejela 18. 6. 1986, je komisija 
na tej seji izdelala naslednji predlog o dode-
litvi sredstev posameznim udeležencem raz-
pisa: 
a) Melioracije gozdov 
V točki A 1.2 Osnov in meril je določeno, da 
se sredstva Skupnosti za gozdarstvo Sloveni-
je za sofinanciranje melioracij gozdov in po-
gozdovanj dodeljuje udeležencem razpisa 
glede na delež povprečnega letnega obse-
ga teh del, določenega z območnirni gozdno-
gospodarskimi načrti in glede na ekonDmsko 
moč posameznih gozdnogospodarskih orga-
nizacij, ki jo te organizacije določijo in upo-
rabljajo v okviru Splošnega združenja goz-
darstva Slovenije. Komisija predlaga, da se 
pri izračunu deležev pripadajočih sredstev 
posameznim udeležencem razpisa upošteva, 
da imata skupaj za Slovenijo oba navedena 
kriterija enako težo. Poleg tega komisija tudi 
predlaga: 
- da se strošek za delovni dan za dela pri 
melioracijah gozdov določi v višini do 44.000 
din za vse udeležence razpisa in 
- da se delovni organizaciji SEMESADI-
KE Mengeš dc deli znesek 15.550.000 din kot · 
povračilo finančnih sredstev vloženih v se-
mensko plantažo sudetskega macesna v 
Markovcih, kar je podprlo tudi Splošno zdru-
ženje gozdarstva Slovenije. 
b) Odpiranje gozdov z gozdnimi cestami 
V točki B 1.2 je določeno, da se sredstva 
Skupnosti za gozdarstvo Slovenije za gradnjo 
gozdnih cest dodeljuje posameznim območ­
nim gozdnogospodarskim organizacijam po 
naslednjih kriterijih: 
- velikost površin gospodarskih gozdov v 
gozdnogospodarskem območju in 
- gostoti produktivnih cest v gozdnogo-
spodarskem območju . 
Komisija predlaga, da se v letošnjem letu 
na osnovi navedenih kriterijev dodeli območ­
nim gozdnogospodarskim organizacijam 
90% tonamenskih sredstev. Preostala sred-
stva pa se v enakem deležu po 7.800.000 din 
dodeli Saškemu gozdnemu gospodarstvu 
Tolmin in Gozdnemu gospodarstvu Maribor 
kot pomoč za gradnjo gozdnih cest, ki jih je 
potrebno zgraditi zaradi naravnih nesreč. 
Predlog sklepa o dodelitvi sredstev ude-
ležencem razpisa za sofinanciranje meliora-
cij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje goz-
dov z gozdnimi cestami je obravnaval odbor 
za planiranje in razvoj družbenoekonomskih 
odnosov na svoji seji dne 20. 5. 1987. S pred-
logom se je strinjal in predlaga skupščini 
skupnosti za gozdarstvo Slovenije, da ga 
sprejme. 
Tajnik 
skupnosti za gozdarstvo 
Janez Trošt, dipl. inž. 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
Na podlagi 4. in 5. alinee prvega odstavka 20. člena zakona o gozdovih (Ur. l. SRS, 
št. l8/8S) ter v skladu z osnovami in merili za dodeljevanje sredstev Skupnosti za 
gozdarstvo Slovenije za vlaganje v gozdove in z območnim gozdnogospodarskim na-
črtom kraškega območja je na osnovi zahtevka Zavoda za pogozdovanje in meho-
racijo krasa Sežana in na predlog strokovne komisije za dejavnosti posebnega druž-
benega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območJU sprejela skupščina 
Skupnosti za gozdarstvo Slovenije na svojem 17. zasedanju naslednji 
sklep 
o zagotovitvi sredstev za sofinancizanje dejavnosti 
posebnega družbenega pomena na kraškem 
gozdnogospodarskem območju za leto 1987 
l. 
Za varovalne in lesno proizvodno manj po-
membne gozdove na kraškem gozdnogospo-
darskem območju 281.165.880 din in sicer za: 
l. Varstvo gozdov pred boleznimi in škod-
ljivci23.775.000 din 
2. Gradnjo in vzdrževanje proti požarnih zi-
dov in presek 128.370.880 din 
3. Obnovo -:JOZdov na pogoriščih 19.871 .000 
din 
4. Od kazilo 109.149.000 din 
II . 
Za urejanje gozdov na kraškem gozdno-
gospodarskem območju 118.834.120 din. 
liL 
Sku pni obseg sredstev. ki jih bo za namene 
v točki I. in II. v letu 1987 Skupnost za gozdar-
stvo Slovenije zagotovila Zavodu za pogoz-
dovanje in melioracijo krasa Sežana znaša 
400.000.000 din. 
Predsednik skupščine 
Dušan Novak, dipl. inž. 
SAMO UPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
Poročilo 
o zahtevku Zavoda za pogozdovanje in melioracijo 
Krasal Sežana za dodelitev sredstev SIS za 
gozdarstvo Slovenije za sofinanciranje dejavnosti 
posebnega družbenega pomena na kraškem 
gozdnogospodarskem območju 
V skladu z določili 4. in S. alinee 20. člena 
zakona o gozdovih zagotavlja srs za gozdar-
stvo Slovenije za varovalne in lesnoproizvod-
no manj pomembne gozdove na kraškem 
gozdnogospodarskem območju sredstva za 
naslednje dejavnosti posebnega d!'užbene-
ga pomena: 
- varstvo g'ozdov pred boleznimi in škod-
ljivci 
- gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zi-
dov in presek 
- obnovo gozdov na pogoriščih 
- odkazib drevja 
- urejanje gozdov 
Zavod za pogozdovanje in melioracijo Kra-
sa, Sežana je vložil naslednje zahtevke za so-
financiranje navedenih del v letu 1987: 
l. Zatiranje bolezni in škodljivcev 
Za ta dela bo v varovalnih in lesnoproiz-
vodno manj pomemnih gozdovih kraškega 
gozdnogospodarskega območja opravljenih 
v 1987. letu 3.170 ur v vrednosti 23. 775.000 
din. 
364 
2. Gradnja protipožamih presek 
Protipožarne prese ke so za gospodarjenje 
s kraškimi gozdovi zelo pomembne. Neob-
hodne so za učinkovito varstvo gozdov pred 
požari, hkrati pa so v teh gozdovih, ki so s 
cestami in vlakami še zelo slabo odprti, sko-
raj edine prometnice. 
V le'tu 1987 namerava Zavod zagotoviti 21 
presek v dolžini 33,00 km in vrednosti 
108.839.880 din. 
Za vse preseke so izdelani predračuni po 
enotnih elementih glede količin in cen stori-
tev, materiala in dela. Vsi elementi so določe­
ni skladno z določili osnov in meril za dode-
ljevanje sredstev Skupnosti za gozdarstvo 
Slovenije za vlaganja v gozdove. 
3. Vzdrževanje protipožarnih presek 
V letu 1987 bodo potekala vzdrževalna 
dela na 40,30 km dolžine protipožarnih pre-
sek. Predvideno je ročno obsekovanje in tre-
tiranje s herbicidi. Za ta dela bo porabljeno 
8.586.000 din. 
4. Vzdrževanje protipožarnih zidov 
V letošnjem letu bodo potekala vzdrževal-
na dela na 21,00 km protipožarnih zidov ob 
železniški progi in v gozdovih. V rednost teh 
del znaša 10.945.000 din. 
5. Obnova gozdov na pogoriščih 
Za obnovo pogorišč bodo v letu 1987 op-
ravljena naslednja dela: 
odkazovanje in vodenje predpisane eviden-
ce ter nadzor gozdov. 
7. Urejanje gozdov 
V letu 1987 bodo v skladu s programom iz-
delave gozdnogospodarskih načrtov enot 
potekala urejevalna dela v enotah Goriško, 
Vrhe in Vremščica, ki merijo skupaj 
12.998 ha. Izdelan je podroben prikaz ur iz-
delave terenskih in pisarniških del ter ostalih 
Vrsta del Površina Material Delo Skupaj 
ha din dni din din 
Priprava tal 47,30 229,8 10,112.000 10.112.000 
Setev 42,00 3,053.000 22,5 990.000 4.043.000 
Sad nja 5,00 1,316.000 100,0 4,400.000 5,716.000 
SKUPAJ 94.30 4,369.000 352,3 15,502.000 19,871.000 
Zaradi pomanjkanja semena črnega bora 
v letošnjem letu ne bo izvedena setev na ce-
lotni površini pogorišč. V prihodnjem letu pa 
bodo posejana vsa v tem letu pripravljena 
pogorišča . 
Za vse objekte so izdelani podrobni načrti. 
Normativi časa in materiala so usklajeni z do-
ločili_osnov in :neri! za dodeljevanje sredstev 
Skupnosti za gozdarstvo Slovenije. Strošek za 
delovni dan je za ta dela vkalkuliran po 
44.000 din. 
6. Odkazilo 
V lesno proizvodno manj pomembnih in va-
rovalnih gozciovih kraškega gozdnogospo-
darskega območja bo v letu 1987 odkazano 
43.800 m3 gozdnega drevja, za kar bo porab-
ljeno 109.149.000 din. 
V normativu 0,33 ur/m3 so upoštevana na-
slednja dela: sodelovanje pri sestavi plana, 
stroškov. Za vsa dela bo potrebno opraviti 
25.302 uri. Glede na število delavcev na ure-
janju (10), bodo v letu 1987 opravili 16.000 ur, 
razliko 9.302 uri bodo nadomestili s pomožni-
mi delavci- praktikanti v počitnicah in sicer 
1937 ur. Ostalih 7365 ur pa bodo realizirali v 
začetku leta 1988 in niso vkalkulirane v stroš-
kih za letošnje leto. 
Rekapitulacija stroškov je naslednja: 
- stroški dela (17.937 ur) 87.734.120 din 
- fitocenološko kartiranje 10.500.000 din 
- karte in načrti 12.400.000 din 
- ostali stroški 8.200.000 din 
SKUPAJ 118.834.120 dm 
Celotni zahtevek Zavoda za pogozdovanje 
in melioracijo Krasa, Sežana za sofinanciranje 
del posebnega družbenega pomena v varo-
valnih in lesnoproizvodno manj pomembnih 
gozdovih kraškega gozdnogospodarskega 
območja navedenih od točke l do 7 znaša 
400.000.000 din. 
365 
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVEN1JE 
zaključni račun 
samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo 
Slovenije za leto 1986 
Bilanca prihodkov in odhodkov 
za leto 1986 
I. PRIHODKI: 
- 20% prispevek TOZD po 12. členu zakona o gozdovih 
- 5% prispevek TOK po 13. členu zakona o gozdovih 
- 1 % prispevek TOZD s področja primarne in kemične predelave 
lesa do 31. 5. 1985 
- 3 % združena sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo po 33. 
členu zakona o gozdovih (Ur. l. SRS, št. 18/85) 
od l. 6. do 31. 12. 1985 
od l. l. do 30. 9. 1986 
- odstopljena sredstva za ceste, vsebovana v maloprodajni ceni 
goriva, ki je bilo porabljeno 
v letu 1984 
v letu 1985 
- obresti od kreditov za: 
- gozdnobiološka vlaganja 469.608.-
- gradnjo gozdnih cest 7.300.150.-
- obresti iz anuitet po prevzetih kreditih - 32. člen zakona 
- obresti iz anuitet po prevzetih kreditih od JPB Beograd 
- obresti iz anuitet po prevzetih kreditih - 27. člen zakona 
- obresti od vezanih sredstev pri ZHKS 
- drugi prihodki: obresti od vezanih stanov. sredstev 
SKUP AJ PRIHODKI 
Il. ODHODKI: 
- obračunana odobrena sredst'la brez obveznosti vračila GG-jem 
za gozdnobiloška v laganja 
- izplačana sredstva po SaS za MDA 
- izplačana sredstva po SaS za varstvo okolja 
- sofinanciranje strokovnih revij GOZDARSKI VESTNIK in LES 
- pisarniški materiala 
- PTT storitve - znamke 
- tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev 
- fotokopiranje in razmnoževanje 
366 
18.316.182.-
39.!309.727.-
35.027.034.-
514.088.327.-
986.969.617.-
59.165.648.-
85.750.244.-
7.769.758.-
112.712.-
41.574.-
346.873.-
2.135.672.-
155.-
1.7 49.233.523.-
1.420.005.173.-
3.950.000.-
324.500.-
6.732.000.-
206.723.-
84.859.-
1 10.345.-
683.824.-
- študije in raziskave: 
- Inštituta za topolarstvo N. Sad 
- gradivo »Gozd in okolje« 
- najemnina za poslovne prostore 
- opravljene storitve Splošnega združenja gozdarstva Slovenije 
- izdelava računalniškega programa 
- storitve Geodetskega zavoda Slovenije 
- pogodbe o delu - voljeni funkcionar 
- pogodbe o delu - občasni sodelavci 
- strokovno izobraževanje 
- sofinanciranje plakata in zbornika »Gozdne učne poti« 
- reprezentančni stroški 
- amortizacija 
- časopisi, revije, objave in druge publikacije 
- bančne storitve 
- storitve SDK 
- plačane obresti od obroka po kreditu - 32. člen zakona 
- dnevnice za službena potovanja 
- prevozni stroški za službena potovanja 
- nadomestila za uporabo lastnih avtomobilov 
- nadomestilo zaslužka kmetom 
- nadomestilo za prevoz na delo in z dela 
- nadomestilo za prehrano delavcem med delom 
- drugi odhodki: 
naknadno izplačilo sredstev brez obveznosti 
vračila za gozdnobiološka vlaganja po 
pogodbi št. 255/85-B GG LjublJana 
- dopolnilno delo - voljeni funkcionar 
- sredstva za delovno skupnost 
SKUP AJ ODHODKI 
PRESEŽEK PRIHODKOV 
l 0.046. 4 40.-
882.000.-
430.000.-
200.000.-
120.000.-
195.072.-
223.244.-
312.944.-
201.600.-
157.883.-
155.321.-
278.870.-
7.729.851.-
91.221.-
2.813.-
451.805.-
117.745.-
182.860.-
106.308.-
129.064.-
320.625.-
85.250.-
219.597.-
23.604.000.-
1.478.341.937.-
270.891.586.-
SAMO UPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE 
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije je na svojem 
17. zasedanju obravnavala zaključni račun skupnosti za gozdarstvo za leto 1986 in 
o tem sprejela naslednji 
sklep 
Skupščina Samoupravne interesne 
skupnosti za gozdarstvo Slovenije spre-
jema zaključni račun skupnosti za goz-
darstvo za leto 1986 s tem, da se prese-
žek prihodkov v znesku 270.891.586 din 
razporedi na: 
- vir dolgoročnih sredstev za pokri-
vanje odobrenih kreditov v znesku 
367 
186.193.080 din, 
sklad osnovnih sredstev v znesku 
1.100.000 din na temelju tozadevnega 
sklepa 24. seje izvršilnega odbora z dne 
29.5.1986, 
- razlike. 83.598.506 din pa se prenese 
v naslednje leto za izvajanje skupnega 
programa melioracij in pogozdovanj v 
SR Sloveniji ter za sofinanciranje izvaja-
nja dejavnosti posebnega družbenega 
pomena na kraškem gozdnogospodar-
skem območju, skladno z tozadevnimi 
določili zakona o gozdovih. 
Predsednik skupščine 
skupnosti za gozdarstvo 
Dušan Novak. dipl. inž. 
SVET_LjU3LJANSKEGA REGIONAI:NEGA ZAVODA ZA VARSTVO NARAVNE lN KULTURNE 
DEDISCINE, LJUBLJANA, KARLOVSKA 1, LJUBLJANA 
razpisuje: 
dela in naloge konservatorja za gozdne ekosisteme za območje 
petih ljubljanskih občin 
za nedoločen čas 
Kandidati morajo imeti znanje, pridobljeno na VII. stopnji usmerjenega izobraževanja 
-usmeritev gozdarstvo, potrdilo o opravljenem pripravniškem stažu in o opravljenem 
vozniškem izpitu B kategorije 
Nastop dela s l. 9. 1987. Rok za prijavo je 30 dni. Poskusno delo 3 mesece. 
Vse kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh od dneva, ko bo Svet prejel 
poročilo in druge podatke, ki so pomembni za odločitev sprejema. Pisne izjave z do-
kazili o izpolnjevanju zahtev pošljite na naslov: 
Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana, Kar-
lovška 1 -z oznako nZa razpisno .komisijo<<. 
368 
OXF.: 932 
Oseb11i dohodki 
gozdnogospodarskih 
organizacij, ugotovljeni na 
podlagi mere uspešnosti 
iz slovenskega družbenega 
dogovora 
Slavka Kavčič * 
Kavčič. S.: Osebni dohodki v gozdnogospodar-
skih organizacijah. ugotovljem na podlagi mere us-
pešnosti iz slovenskega družbenega dogovora, 
Gozdarski vest:1ik. 45. 1987, 7-8, v slovenščmt, 
str. 369. cit. lit 8. 
Sestavek kritično obravnava mero uspešnosti 
predpisano v slovenskem družbenem dog:)Voru o 
dohodku, zlasti z vidika njenega vpliva na ·o~elikost 
osebnih dohodkov. Glavna hiba mere uspešnosti 
izhaja iz dejstva, da pri njenem izračunu niso upo-
števane posebnosti proizvodnje posameznih pa-
nog. Po podatkih iz zaključnega računa za ieto 1986 
so pnkazani tudi dovolJeni osebm dohodki v gozd-
nogospodarskih, če bi pri izračunu mere uspeš--
nosti upoštevali posebnosti gozdarstva. 
Kavčič, S.: Personal incomes in forest e:-lterpri-
ses, stated on measure of success prescnbed m 
the Slovene social agreement. Gozdarskt vestnik. 
45, 7-8, pp. 369, in Slovene, ref.: 8. Measure of suc-
cess prescribed in the Slovene social agreement. 
specially from the view of its mfluence on the pre-
sana! incomes i~ critically discussed in this article. 
The main defect of this method is: special produc-
tion characteristics of individual branches aren'! 
cons1dered in calculation of measure of success. 
From the da1a o~ final account of the year 1986, the 
permitted personal incomes in forest enterprises 
are shown. These personal incomes wculd be 
reached if particularities of forestry were taken in-
to account. 
*Prof. dr. S. K., Biotehniška fakulteta, VTOZD Goz-
darstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 
l. NEKATERE DOSEDANJE 
REŠITVE PRI OBLIKOVANJU 
SREDSTEV ZA OSEBNE 
DOHODKE 
Osebni dohodki so eden izmed najpo-
membnejših virov osebnega in družbe-
nega standarda. Iz njih se oblikuje prete-
žen del družinskega proračuna. To je tu-
di vzrok, da so za delavce izredno občut­
ljivo področje. Na to opozarjajo prekinit-
ve dela, saj je v Jugoslaviji za večino njih 
vzrok nezadovoljstvo z osebmmi dohod-
ki. Višina osebnih dohodkov in zaintere-
siranost delavcev za višje ali nižje oseb-
ne dohodke pa je pomembno tudi za or-
ganizacije združenega dela, v katerih 
delavci delajo . Osebne dohodke zlasti 
pa sistem delitve med delavce uvršča­
mo med temelJne prvine motiviranosti 
delavcev za dobro delo in za doseganje 
večje produktivnosti. Zato ni čudno, da 
smo vprašanjem, kako oblikovati hsti del 
dohodka, ki ga delavci lahko razdelijo 
med sebe, in kako tega razdeliti med de-
lavce, namenjali vse do konca 50. let pre-
cejšnjo pozornost. Pristop k reševanju te-
ga pomembnega vprašanja, je odražal 
trenutne poglede na tovrstno problema-
369 
tiko in vedenje o tem, kakšen vpliv imajo 
osebni dohodki na doseganje postavlje-
nih ciljev. V sistemu plač imamo po osvo-
boditvi različne faze - od popolnega 
centralnega urejanja do svobodnega 
prepuščanja reševanja tega vprašanja 
delavcem v organizacijah združenega 
dela. Cilj vseh faz in sistemov je bil zago-
toviti delavcem plačilo po delu in rezul-
tatih dela. Sistemi za doseganje tega cilja 
pa so bill zelo različni. Tako je za obdo-
bje obnove in državne lastnine značilno, 
da so določali plače centralno. Te so bile 
v panogi za isti delovni čas in za isto for-
malno kvallfiakacijo enake po vsej drža-
vi. Ker je bilo mnogo denarja porabljene-
ga tudi za prejemke v naturalijah, ki so jih 
dobivali vsi delavci, je za to obdobje zna-
čilna tudi velika uravnilovka. V celotnem 
sistemu plc.č je bolj kot plačilo po delu 
napredoval socialni vidik, kar je bilo gle-
de na takšno pomanjkanje dobrin tudi 
razumljivo (Glas, 1986). 
V letu 1950 smo v naše delovne kolek-
tive uvedli samoupravljanje. Kljub temu 
smo do leta 1963 v sistemu plač in v si-
stemu razporejanja dohodka obdržali 
prevladujoč vpliv države. Za določanje 
obsega plač smo uporabljali različne si-
steme, med katerimi so najpomembnejši: 
sistem akumulacije in skladov, sistem 
obračunskih plač, sistem plač po tarif-
nem pravilniku itd. Formalno smo pro-
blem razporejanja dohodka na del za 
osebne dohodke in na del za druge na-
mene rešili z ustavo iz leta 1963. Z njo 
smo uzakon.ili, da so organizacije samos-
tojne pri razporejanju v organizaciji ust~ 
varjenega dohodka. Predlagatelji teh ra-
dikalnih sprememb so menili, da je treba 
samoupravljanju dati tudi ekonomsko 
podlago in delovne kolektive zadolžiti, 
da bodo s2.mi nosili odgovornost za las-
ten razvoj in razvoj družbe kot celote. 
Menili so tudi, da bo samostojnost in od-
govornost delovnih kolektivov pri obli-
kovanju osebnih dohodkov te prisilila, da 
bodo namenjali za osebne dohodke le 
del tistega dohodka, ki so ga pridobili z 
lastnim delom. Kmalu pa se je pokazalo, 
da se sistem razvija v drugo smer, kot so 
370 
menili njegovi oblikovalci. Razlike v 
osebnih dohodkih posameznih organiza-
cij so se izredno povečale, povečal pa se 
je tudi delež osebnih dohodkov v druž-
benem proizvodu. Večje osebne dohod-
ke pa so imeli predvsem tisti delovni ko-
lektivi, ki so imeli pri pridobivanju do-
hodka boljše pogoje. Zato je vedno bolj 
prevladovalo prepričanje, da delovni 
kolektivi pri razporejanju dohodka ne 
morejo biti samostojni, razporejanje do-
hodka je treba družbeno usmerjati. Po-
stavilo se je vprašanje kako to storiti: 
l . da bodo delavci zainteresirani za 
boljše delo, 
2. da bo zagotovljeno tudi samouprav-
ljanje ter 
3. da bodo delavci motivirani tudi za 
razširitev materialnih podlag dela. 
Rešitev so videli v panožnih sporazu-
mih o razporejanju dohodka. Ti naj bi za-
dostili vsem trem pogojem in hkrati za-
gotovili, da bi bilo razporejanje dohodka 
v organizacijah združenega dela odraz 
pogojev pri njegovem pridobivanju. To 
pomeni, da bi delavci lahko namenili za 
osebno porabo l·e del tistega dohodka, ki 
so ga pridobili s svojim delom, sprotnim 
in minulim. Sistem panožnih sporazumov 
pri razporejanju dohodka imamo že 16 
let (od leta 1971), njihov vpliv na obliko-
vanje tistega dela dohodka, ki ga je bilo 
mogoče nameniti za osebno porabo, je 
bil v posameznih obdobjih zelo različen . 
če lahko rečemo. da so imeli! panožni 
sporazumi v prvih letih uvajanja v prakso 
precejšnjo veljavo in da smo po njih ob-
likovali in delili osebne dohodke, so v 
zadnjem času izgubili nekdanjo veljavo. 
Namesto panožnim sporazumom smo 
družbeno usmerjanje razporejanja do-
hodka in delitev osebnih dohodkov pre-
pustili družbenim dogovorom. Ti so zelo 
radikalno posegli v pravice razporejanja 
dohodka v organizacijah združenega 
dela in zmanjšali motivacijo za dobro de-
lo. Takšno lastnost ima tudi sedanji druž-
beni dogovor, ki formalno sicer ne od-
pravlja panožnih sporazumov, pač pa 
zmanjšuje njihovo vlogo pri razporejanju 
dohodka. Kratek preqled sistemov obli-
kovanja in delitve osebnih dohodkov od 
povojnih let dalje, s katerimi smo posku-
šali urediti delitev po delu in rezultatih 
dela, se mi je zdel potreben zato, da bi vi-
deli , kolikokrat se vračamo na že »pre-
verjene« rešitve. 
2. RAZPOREJANJE DOHODKA PO 
SLOVENSKEM DRUŽBENEM 
DOGOVORU O DOHODKU 
V Uradnem listu SR Slovenije številka 
20/ 87 je bilo objavljeno prečiščeno be-
sedilo družbenega dogovora o skupnih 
osnovah in merilih za samoupravno ure-
janje odnosov pri pridobivanju in razpo-
rejanju dohodka v SR Sloveniji. Čeprav 
naj bi bil dogovor podlaga za samo-
upravno urejanje odnosov, je ta zelo pod-
roben, tako da za samoupravljanje ni ve-
liko možnosti. 
Na razporejanje v organizacijah zdru-
ženega dela ustvarjenega dohodka ima- · 
jo vpliv določila družbenega dogovora, 
ki opredeljujejo mero uspešnosti in ona, 
ki obvezujejo organizacije, da ugotovijo 
dohodek zaradi dela v izjemnih naravnih 
pogojih. Od velikosti mere uspešnosti so 
odvisni osebni dohodki, od velikosti do-
hodka, ki so ga organizacije združenega 
dela pridobile zaradi dela v izjemnih na-
ravnih pogojih, pa velikost čistega do-
hodka. 
Na velikost dohodka v organizacijah 
združenega dela deluje več dejavnikov. 
Globalno jih lahko razdelimo na: 
l. tiste, ki delujejo pri menjavi m 
2. one, ki delujejo pri proizvodnji. 
Dejavniki na področju menjave vpli-
vajo na velikost cen. Ti so lahko zelo šte· 
vilni, od upravne administracije do izko · 
riščanja monopola na trgu in drugih de-
javnikov, ki so prisotni v vsakem tržnem 
gospodnrstvn. Ker menimo, da je (bo) 
administracija izjema, ker so monopoli 
prepovedani in ker prisegama na tržno 
gospodarstvo, moremo smatrati, da de-
lujejo pri menjavi samo tisti dejavniki, ki 
na dolgi rok zagotavljajo normalno ceno. 
(Cetinski 1976.) Normalna cena pa se ob-
likuje brez vplivov dejavnikov pri menja-
vi, za njeno velikost so pomembni le de-
javniki pri proizvodnji. Zato se pri pro-
učevanju dejavnikov, ki vplivajo v posa-
meznih organizacijah na velikost dohod-
ka, lahko omejimo le na tiste, ki delujejo 
na področju proizvodnje. Ti so lahko ne-
materialni (kakovost upravljanja, vode-
nja itd.) in materialni. Za našo analizo so 
pomembni predvsem materialni dejav-
niki - materialni proizvodni tvorci. Med 
take pa sodijo sredstva za delo, delo in 
zemlja v najširšem smislu besede. Sred-
stvo za delo in dela uporablja pri svojem 
poslovanju vsaka organizacija, zemljo pa 
samo nekatere. Proizvodni tvorci, ki jih 
uporabljamo v poslovnem procesu, pa 
niso brezplačni. Povpraševanje po njih je 
večje kot je njihova ponudba. Zato jih je 
treba uporabljati tam, kjer je najbolj ra-
cionalno, da z njimi dobimo največje 
možne učinke,najmanj pa mora biti zago-
tovljena njihova enostavna reprodukcija. 
Ker pa je rast zakon sodobne družbe, tis-
ti, ki se ne povečuje (ne izboljšuje kako-
vosti poslovanja) praktično odmira, je 
treba proizvodne dejavnike izkoristiti ta-
ko, da bo poleg njihove enostavne re-
produkcije zagotovljena tudi razširjena 
reprodukcija. Takšen cilj zasleduje tudi 
slovenski družbeni dogovor o dohodku 
(Uradni list SR Slovenije, 1987). Ta pred-
pisuje, da morajo vse organizacije zdru-
ženega dela s področja gospodarstva 
ugotavljati uspešnost poslovanja z mero 
uspešnosti. Oblikovana je tako, da kaže 
vse organizacije, ki s svojim gospodar-
skim delovanjem ne pridobijo neto fi-
nančni rezultat, ki bi omogočal razširjeno 
reprodukcijo, kot neuspešne. Mera us-
pešnosti je opredeljena kot razmerje 
med pridobljenim čistim dohodkom v 
organizaciji združenega dela in možnim 
čistim dohodkom. Možni čisti dohodek 
se ugotovi izkustveno na podlagi dolgo-
ročnih gibanj razporejanja čistega do-
hodka v gospodarstvu Slovenije. Veli-
kost možnega čistega dohodka temelji 
na podmeni, da sodelujeta v proizvod-
nem procesu dva produkcijska tvorca, 
delo in kapital. Zato je odvisen možni 
(izhodiščni) čisti dohodek na eni strani 
od količine produkcijskih tvorcev, ki so-
delujejo v produkcijskem procesu, na 
drugi strani pa od njihove cene (osnovne 
ideje mere uspešnosti so črpane iz teo-
rije posebne produkcijske cene, ki jo je 
pri nas razvil dr. Pjanič s sodelavci oziro-
ma iz Marxove produkcijske cene. Ta te-
melji na predpostavki, da je normalna 
tista cena, ki se ob pogojih svobodne 
konkurence in mobilnosti produkcijskih 
tvorcev oblikuje proporcionalno s pro-
duktivnostjo tvorcev, ki sodelujejo pri 
proizvodnjl ustreznih produktov). 
Količino produkcijskega tvorca delo 
opredeljuje število zaposlenih, njegovo 
»ceno« pa povprečni osebni dohodek v 
gospodarscvu. Ker je delo v nekaterih 
organizacijah združenega dela bolj za- · 
htevno, v nekaterih manj, opravlja pa se 
tudi v različnih pogojih, cena dela ni ena-
ka v vseh organizacijah. Od povprečne 
cene dela se razlikuje toliko, kot se za-
htevnost dela v organizaciji razlikuje od 
povprečnih pogojev v gospodarstvu. 
Ugotovitev razlik v zahtevnosti dela in v 
pogojih dela temelji v družbenem dogo-
voru na predpostavki, da se razlike v za-
htevnosti dela in v pogojih dela dolgo-
ročno kažejo v razlikah med povprečni­
mi osebnimi dohodki gospodarstva in 
osebnimi dohodki posameznih panog in 
da na njih ne vpliva ekonomski položaj 
posameznih panog. Zato se razlika v po-
gojih dela in v zahtevnosti dela v posa-
meznih panogah dejavnosti ugotavljajo 
na podlagi šestletnih odstopanj osebnih 
dohodkov v posamezni dejavnosti in v 
posamezni organizaciji združenega dela 
od povprečja v gospodarstvu. Kakšna so 
bila odstopanja osebnih dohodkov v po-
sameznih dejavnostih glede na gospo-
darstvo v zadnjih šestih letih, je objavlje-
no v Uradnem listu SR Slovenije št. 21187, 
knkšno pa jA odstopanje v posameznih 
organizacijah združenega dela, morajo 
po enaki metodologiji kot je bila uporab-
ljena za panoge, izračunati organizacije. 
Izračuni so pokazali, da je povprečni 
šestletni osebni dohodek gozdarstva Slo-
venije večji od šestletnega povprečnega 
osebnega dohodka gospodarstva Slove-
372 
nije za 12 %. Če primerjamo razlike v 
osebnih dohodkih glede na gospodar-
stvo, vidimo, da precej dejavnosti v oseb-
nih dohodkih bolj odstopa navzgor kot 
gozdarstvo. 
Vse temeljne organizacije s področja 
gozdarstva v SR Sloveniji so razvrščene 
v 154 skupin. Znatno višje osebne dohod-
ke kot gozdarstvo je v zadnjih šestih letih 
imelo kar 30 skupin. Znano je, da se goz-
darji primerjajo v osebnih dohodkih z ru-
darji, saj je težavnost dela v gozdarstvu 
približno enaka kot v gozdarstvu. Ven-
dar so bili v obdobju, ki je bilo podlaga 
za izračun povprečnih osebnih dohod-
kov, povprečni osebni dohodki v rudar-
stvu kar za 44,47% večji kot v gospodar-
stvu. Znatno večji kot v gozdarstvu je bil 
v tem času tudi osebni dohodek v elek-
trogospodarstvu, v proizvodnji bazičnih 
in kemičnih izdelkov itd. Primerjave med 
povprečnimi osebnimi dohodki v posa-
meznih skupinah kažejo, da predpostav-
ka, da se razlike v pogojih dela kažejo v 
razlikah v povprečnih osebnih dohodkih, 
ni v celoti pravilna. Na razlike je vplival 
tudi ekonomski položaj posameznih pa-
nog (dejavnosti) pa tudi vztrajnost neka-
terih dejavnosti, da se jim kljub slabim 
rezultatom poslovanja priznajo višji 
osebni dohodki (denimo rudarstvo, elek-
trogospodarstvo itd.). Za gozdarstvo je 
znano, da je v zadnjih letih predvsem za-
radi ujm in drugih naravnih nesreč dose-
galo slabše poslovne rezulatate. Ker so 
tudi v gozdarstvu, kot v drugih panogah 
dejavnosti osebni dohodki bili vezani na 
dohodek (tega pa ni bilo veliko), so 
osebni dohodki v gozdarstvu rasli po-
časneje kot v drugih dejavnostih. To bo 
vplivalo na osebne dohodke v gozdar-
stvu tudi v naprej, čeprav bomo uspeš-
nost poslovanja ugotavljali z mero uspeš-
nosti, saj so glavna podlaga osebnim do-
hodkom za naprej v šestih letih izplačali 
osebni dohodki. Zato sta imeli komisija za 
finančno ekonomska vprašanja pri 
Splošnem združenju gozdarstva m komi-
sija za panožni sporazum pri Republi-
škem odboru sindikata delavcev goz-
darstva in lesarstva prav, ko sta takšnim 
rešitvam v družbenem dogovoru ugo-
tavljali. Na 7.nlnst pn pripnmhA niso hile 
upoštev ane. 
Količina produkcijskega tvorca kapi-
tal (poslovna sredstva) je v družbenem 
dogovoru opredeljena z vrednostjo traj-
nih virov poslovnih sredstev, zmanjšanih 
za zakonsko določena obvezna posojila 
in združevanja, ceno tega tvor ca pa s po-
vprečno akumulacijsko stopnjo doseže-
mo v skupru oziroma dejavnosti, kamor 
sodi organizacija združenega dela. Ob-
veznost oblikovanja akumulacije temelji 
na predpostavki, da morajo biti vsa na 
novo vključena sredstva v proizvodni 
proces najmanj tako donosna, kot so bila 
donosna dotedaj vključena. 
Za gozdarstvo vemo, da se bodo sred-
stva, vključena v proizvodni proce.s, bist-
veno povečaia, borno ovrednotili gozdo-
ve in jih prikazali med sredstvi organiza-
cije združenega dela. Prav tako vemo, 
da se akumulacija zato ne bo povečala. 
Posledica tega bo, da bomo pri izračunu 
mere uspešnosti povečali samo imeno-
valec::. ne pa tudi števec. Zato bo mera 
uspešnosti nižja. Nižja mera pa ne bo po-
sledica slabšega dela temveč drugač­
nega knjigovodskega prikazovanja goz-
dov. 
Rekli smo že, da sodelujeta v produk-
cijskem procesu dva produkcijska tvor-
ca, delo in sredstva. Sredstva so tako kot 
delo fizično prisotna v produkcijskem 
procesu. Optimalna fizična in cenovna 
kombinacija sredstev in dela daje tudi 
optimalni učinek, to je največji možni fi-
nančni rezulLat z danimi produkcijskimi 
tvorci. Sredstva so lahko finansirana z 
lastnimi viri ali s tujimi viri. Če organiza-
cija združenega dela nima kreditov, niti 
obveznosti do dobaviteljev, ima samo 
lastna sredstva. Tedaj je vrednost sred-
stev enaka lastnim virom. Takšno stanje 
je v organizacijah združenega dela izje-
ma in ne pravilo. Ta imajo ponavadi del 
sredstev financiranih z lastnimi viri in del 
s tujimi. Izračun mere uspešnosti v slo-
venskem družbenem dogovoru lahko: 
l. ali favorizira tiste organizacije, ki v 
svojem poslovanju uporabjajo sredstva, 
ki so financirana s krediti , 
2. ali favori~irFl tiste organizacije. kl 
uporabljajo v poslovnem procesu pred-
vsem lastna sredstva. 
Katere organizacije so zato, ker so iz-
koristile optimalno kombinacijo proiz-
vodnih tvorcev glede na njihovo tehnič­
no produktivnost in njihove cene bolj us-
pešne, je pri drugih nespremenljenih po-
gojih odvisno od poht1ke obrestmh mer. 
Pri sedanji politiki obrestnih mer, ko so 
obrestne mere višje od akumulacijske 
stopnje, se del akumulacije, ki je sicer 
pridobljen z lastnimi sredstvi, uporabi za 
plačilo obresti. S tem pa so seveda lastna 
sredstva prikazana znatno manj produk-
tivna, kot so bila dejansko. 
če moro. pn sedanjih obrestnih merah 
tista organizacija, ki ima lastna sredstva, 
del akumulacije, ki jo pridobi z lastnimi 
sredstvi, oddeliti za plačilo obresti, bo 
pri nižjih obrestnih merah, kot je akumu-
lacijska stopnja, del akumulacije, ki so jo 
s tehnično produktivnostjo ustvarila tuja 
sredstva, pripisana lastnim sredstvom. 
Zato bodo kot bolj uspešne prikazane ti-
ste organizacije, ki bodo poslovale s tu-
jimi sredstvi, plačevale pa nizke obresti. 
Ker pa zaenkrat ni pogojev, da bi bile 
medsebojno primerljive akumulacijske 
stopnje in obrestne mere, so se obliko-
valci družbenega dogovora odločili, da 
začasno »zaradi postopnega učinka uva-
janja realnih obrestnih mer« ne izračuna­
mo akumulacije z uporabo splošne aku-
mulacijske stopnje na lastne vne poslov-
nih sredstev. Akumulacijska stopnja se 
ugotavlja tako, da akumulacijo, poveča­
no za obresti. primerjamo s povprečno 
uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Ker 
so v imenovalcu ulomka upoštevana vsa 
sredstva, financirana s krediti in lastna, je 
logično, da moramo tudi v števcu upo-
števati celoten neto finančni rezultat. Ta 
pa se kaže v tistem delu dohodka, ki ga 
organizacije namenjajo za akumulacije in 
tistim, ki so ga plačale kot ceno za najeti 
kapital. Če bi namesto z najetim delali z 
lastnim kapitalom bi tudi tisti del dohod-
ka, ki smo ga odstopili lastnikom »sred-
373 
stev« v obliki obresti, namenili za lastno 
ak um ulacijo_ 
Z začasno odložitvijo uporabe nekate-
rih določil dogovora smo sicer rešili pro-
blem ugotavljanja prispevka sredstev k 
finančnemu rezultatu organizacije, nismo 
pa rešili razkoraka med ceno kapitala in 
njegovo učinkovitostjo v produkcijskem 
procesu. Ker se obresti upoštevajo ena-
ko kot lastna akumulacija, se pri tej rešit-
vi lahko zgodi, da bo organizacija imela 
izgubo, izkazovala pa pravico do višjih 
osebnih dohodkov. Takšne primere so 
predvidevali tudi oblikovalci družbene-
ga dogovora, zato so napisali, da se 
osebni dohodki lahko gibljejo le v okviru 
ustvarjenega dohodka oziroma čistega 
dohodka. 
Mero uspešnosti morajo v ena.ki obliki 
in na enak način upoštevati vse organiza-
cije, ko razporejajo čisti dohodek na del 
za osebno porabo in akumulacije ne gle-
de na dejavnost, ki jo opravljajo in ne gle-
de na to, kako se spreminjajo razmere 
pri poslovanju. V družbenem dogovoru 
je sicer rečeno, da lahko organizacije v 
svojih samoupravnih aktih opredelijo 
drugačno mero uspešnosti, vendar se za 
oceno primernosti razporeditve dohod-
ka zmeraj upošteva enotna mera uspeš-
nosti. Odbor za finančno ekonomska 
vprašanja pri splošnem združenju goz-
darstva je ob razpravi o družbenem do-
govoru menil, da je treba tudi pri izra ču­
navanju splošne mere uspešnosti upo-
števati posebnosti posameznih panog, 
zlasti, če posebnosti izhajajo iz naravnih 
danosti, ki so izrazito prisotne tudi v goz-
darstvu. 
nih dohodkih v gozdnogospodarskih or-
ganizacijah, če pri izračunu mere uspeš-
nosti upoštevamo lastne vire sredstev ali 
sredstva. z dvema pa koliko pravic bi 
dodatno imele gozdnogospodarske or-
ganizacije, če bi upoštevali tudi poseb-
nosti gozdarstva tako kot so opredeljene 
v panožnem sporazumu gozdarstva. Pr-
va dva izračuna sta potrdila prej obraz-
ložen vpliv politike obrestnih mer na po-
slovni izid organizacije združenega dela, 
čeprav gozdarstvo za potrditev ene ali 
druge teze ni najbolj primerna panoga, 
saj med viri sredstev nima veliko kredi-
tov. To dejstvo in pa odločitev, da se aku-
mulacijske stopnje ugotavljajo tako, da 
se akumulacija, povečana za obresti za 
kredite, primerja z vsemi povprečno 
uporabljenimi poslovnimi sredstvi, sta 
vzroka, da bomo prikazali le »škodo«, ki 
jo pri osebni porabi utrpijo gozdnogo-
spodarske organizacije, če pri izračunu 
mere uspešnosti upoštevamo sredstva, 
ne pa tudi posebnosti proizvodnje goz-
darstva. S tem bomo tudi ugotovili ali ima 
mera uspešnosti samo pomanjkljivost, da 
kot podlago za bodoče osebne dohodke 
upošteva v preteklosti izplačane osebne 
dohodke ali tudi ono, da ne upošteva po-
sebnosti posameznih dejavnosti. Izračuni 
so poenostavljeni, upoštevali nismo ob-
resti in ne razlik v osebnih dohodkih med 
posameznimi organizacijami. Primarni 
namen sestavka ni prikazati dovoljene-
ga obsega sredstev za osebne dohodke 
v gozdarstvu, ampak potrditi ali zavrniti 
zahtevo gozdarstva, da je treba tudi pri 
izračunu mere uspešno upoštevati po-
sebnosti proizvodnje v gozdarstvu. 
Predno bomo v številkah prikazali raz-
3. OSEBNI DOHODKI V GOZDARSTVU like, še par besed o tem, kaj je v panož-
IZRAČUNANI NA PODLAGI ' nem sporazumu gozdarstva opredeljeno 
MERE USPEŠNOSTI kot posebnost, ki jo je treba upoštevati 
Da bi ugotovili ali so bile pripombe 
odbora upravičene in kolilkšne so razli -
ke v dovoljenih osebnih dohodkih v po-
sameznih gozdnogospodarskih organi-
zacijah, smo izračunali mero uspešnosti 
po štirih variantah. Z dvema smo .hoteli 
ugotoviti, kakšne bi bile razlike v oseb-
374 
pri merjenju uspešnosti poslovanja v 
gozdarstvu. Veljavni samoupravni spo-
razum o skupnih izhodiščih in nekaterih 
osnovah za usmerjanje pri razporejanju 
dohodka, čistega dohodka in delitvi 
sredstev za osebne dohodke in skupno 
porabo uveljavlja posebnosti gozdarstva 
v členih 12, 13, 14 in 15. V njih je določe-
no, da lahko organizacije združenega 
dela gozdarstva vsako leto izračunajo 
glede na prejšnje leto primerljive na-
slednje kazalnike: celotni prihodek po-
rabljena sredstva, dohodek in čisti doho-
dek. Primerljivi celotni prihodek je tisti 
celotni prihodek, ki bi ga gozdarska or-
ganizacija združenega dela pridobila, če 
bi v tekočem letu delala v enakih narav-
nih pogojih kot prejšnje leto. Ker pa se iz 
različnih vzrokov lahko spremenijo pri-
hodki (zaradi spremenjene strukture le-
sa, zaradi spremembe v realizaciji posa-
meznih dejavnosti itd.) temeljna organi-
zacija z enakim vloženim delom (tekočim 
in minulim) pridobi drugačen celotni pri-
hodek. Drugačen celotni prihodek pa ni 
posledica slabšega ali boljšega dela de-
lovnega kolektiva, niti pogojev, ki jih ima-
jo druge organizacije, ampak naravnih 
danosti, ker so prisotne samo v tem ko-
lektivu. 
Primerljiva porabljena sredstva so 
ona, ki bi jih organizacija imela, če bi pro-
izvajala v enakih naravnih razmerah kot 
prejšnje leto. Ker pa morajo organizacije 
gozdarstva posegati v manj donosne, tež-
je dostopne, bolj oddaljene gozdove, 
zlasti pa v gozdove poškodovane zc..radi 
ujm in drugih naravnih nesreč, morajo za 
enake prihodke porabiti več dela in 
sredstev. 
Pomemben vpliv na porabljena sred-
stva pa ima tudi delež kmetov v prodajni 
ceni lesa iz zasebnega sektorja lastništ-
va. Gozdnogospodarske organizacije se 
zavedajo, da je za realizacijo blagovne 
proizvodnje v zasebnem sektorju last-
ništva zelo pomembna tudi materialna 
stimulacija kmetov. Zato dobre rezultate 
pri gospodarjenju delijo tudi s kmeti in 
jim povečujejo delež v prodajni ceni le-
sa. Ker se delež kmeta v prodajni ceni 
knjigovodsko tehnično izkazuje meri 
stroški, pomeni vsak povečan delež nižjo 
uspešnost poslovanja organizacije. Na 
uspešnost poslovanja so vezani tudi 
osebni dohodki delavcev, zato poveče­
vanje cen lesa za kmeta ni stimulativa za 
delavce. Da bi na eni strani zadovoljili in-
teres delavcev in na drugi kmetov, je v 
panožnem sporazumu gozdarstva dolo-
čeno, da se pri merjenju uspešnosti po-
slovanja porabljena sredstva zmanjšajo 
za povečan delež kmeta. 
Med bistvenimi posebnostmi, ki jih 
uveljavljamo s panožnim sporazumom, je 
tudi opredelitev povprečno uporablje-
nih poslovnih sredstev. V gozdarstvu za-
vzemajo med poslovnimi sredstvi ceste 
pomemben delež. V emo pa, da se te ne 
gradijo samo zaradi ekonomskih učin­
kov, temveč tudi zaradi splošnih družbe-
nih interesov. V metodologiji za ocenje-
vanje investicij v gozdarstvu je vpliv 
družbenih interesov ocenjen s 30 odstot-
ki. To je vzrok, da je tudi v panožnem 
sporazumu določilo, da se pri merjenju 
učinkovitosti vloženih sredstev sedanja 
vrednost cest zmanjša za 30 odstotkov. 
Družbeni dogovor o dohodku v SR Slo-
veniji veže razporejanje čistega dohod-
ka na del za osebno porabo in akumula-
cijo predvsem na uspešnost poslovanja. 
Pravkar omenjene posebnosti gozdar-
stva pa so takšne, da uspešnost zmanjšu-
jejo mimo prizadevanj ali neprizadevanj 
delovnih kolektivov. Zato je zahteva po 
izračunu primerljivih podatkov logična 
in upravičena. Ali pa je vpliv teh dejav-
nikov tudi tohkšen. da bistveno vpliva na 
pravice do osebnih dohodkov, bomo pri-
kazali v nadaljevanju. 
3.1. Dovoljena sredstva za osebno 
porabo, če pri izračunu mere 
uspešnosti upoštevamo 
a) za imenovalec: 
1. število zaposlenih izračunanih iz ur 
(AOP 210 obrazcev za zaključni račun za 
leto 1986) v GG-ju 
2. Povprečni osebni dohodek v goz-
darstvu SR Slovenije - šestletna pov-
prečje- Uradni list SR Slovenije, št. 21/86 
( 2056 BOO din) 
3. Sklad skupne porabe na zaposle-
nega v gozdarstvu -isti vir, vir kot pod 
2. (251 152 din) 
4. Količnik odstopanja osebnih dohod-
kov v gozdarstvu glede na gospodarstvo 
- šestletna povprečje isti vir kot pod 2. 
(12 o/o) 
375 
5. Povprečna uporabljena poslovna 
sredstva (AOP 208) GG-ja 
6. ·Akumulacijska stopnja gozdarstva 
7.75 (dosežena akumulacija v primerjavi 
s povprečno uporabljenimi poslovnimi 
sredstvi) 
Tabela l 
Mera 
GG uspešnosti (m) 
Tolmm 0,936 
Bled 0,902 
Kranj l,l29 
LjublJana "l,l39 
Postojna 0,8045 
Kočevje 0,799 
Novo mesto 0,989 
Brežice 0,870 
CelJe 1,091 
Nazaqe 0,842 
Lesna 0.742 
Maribor 0,972 
Pomurka 0,941 
Sežana 1,040 
Radgona 1,298 
Skupaj 
b) za števec: 
Doseženi čisti rlohorl~k (AOP 136) 
GG-ja kaže naslednja tabela: 
% povečanja izho-
d1ščne OP (u) Dovoljena OP 
0,992 1,290.679 
0,968 l.ll2.933 
0,092 1.427.505 
1,095 1,778.214 
0,880 1,768.568 
0,880 1,993.871 
1,020 1,874073 
0,950 1,327.032 
1.072 0,995.236 
0,914 0,989.497 
0,854 1,711.097 
1,010 2,572.994 
0,992 0,541.910 
1,048 0,273.401 
1,146 O, 110.778 
19,767.788 
PO Je oseb:ta p oraba, to so osebni dohodki in sklad skupne porabe. 
3.2. Dovoljena sredstva za osebno 
porabo, če pri izračunu mere 
uspešnosti upoštevamo iste prvine kot 
v točki 3.1. in še 
a) za imenovalec 
Povprečna uporabljena poslovna 
Tabela 2 
GG Mera uspešnosti 
(m) 
Tol mm 1,03 
Bled \,199 
Kranj 1,328 
Ljubljana 1.423 
Postojna 0,993 
Kočevje 1,030 
Novo mesto 1,133 
Brežtce 0,936 
Celje 1,224 
NazarJe 0,926 
Lesna 0,915 
Manbor 1,125 
Pomurka 0.953 
Sežana 1,098 
KK Radgona 1.371 
Skupaj 
376 
sredstva zmanjšamo za 30 % sedanje 
vrednosti cest. 
b) za števec 
Korigirani čisti dohodek, ki ga izra ču­
namo iz korigiranih prvin gospodarjenja 
(celotnega prihodka, porabljenih sred-
stev) kaže naslednja tabela: 
o/o povečanja 
izhodiščne OP (u) Dovoljena OP 
\ ,044 1,358.336 
1,110 1,276.194 
1.156 1,511.168 
1.180 l ,916.243 
1,022 2,053.951 
1,044 2,365.456 
1,092 2,006.360 
0,990 1,389.907 
l.l18 1,037.942 
0,983 l ,064.197 
0,977 1.957.543 
1,091 2.779.343 
0,998 545.187 
1.078 281.227 
1,164 124.796 
21,667.850 
Primerjava osebne porabe iz točke 
3.1. in točke 3.2. kaže, da je dovoljena 
osebna poraba v gozdarstvu, če to izra-
čunamo z upoštevanjem posebnosti. za 
okrog lO odstotkov večja, kot tista, ki jo 
dobimo če ne upoštevamo posebnosti. 
Razlike po posameznih gozdnogospo-
darskih organizacijah v dovoljeni osebni 
porabi so različne, odvisno kako so se v 
letu 1986 spreminjali pogoji proizvodnje, 
zaradi poseganj v manj donosne gozdo-
ve in zaradi ujm, ki so nekatere GG-je 
prizadele bolj druge manj. Pomeben 
vpliv na razlike v pravicah do osebne 
porabe imajo tudi ceste. Tiste gozdno-
gospodarske organizacije, ki imajo v 
strukturi poslovnih sredstev znaten de-
lež cest, pri popravljenih podatkih ::Caže-
jo večjo uspešnost poslovanja kot druge. 
Bistvena določila družbenega dogo-
vora so za gozdarstvo tudi tista, ki dolo-
čajo, da morajo organizacije združenega 
dela ugotavljati dohodek zaradi dela v 
izjemnih naravnih pogojih. Ta dohodek je 
treba oddeliti od dohodka pred ugoto-
vitvijo čistega dohodka. Ker sodi gozdar-
stvo med dejavnosti, kjer so naravne da-
nosti odločilni dejavnik, ni pričakovati, 
da katera od gozdnogospodarskih orga-
nizacij ne bi imela takega dohodka, ki bi 
ga morala oddeliti pred ugotovitvijo či­
stega dohodka in namenjati za razširja-
nje materialne osnove dela. Ker ta ne bo 
v doseženem čistem dohodku, tudi ne bo 
upoštevan pri izračunu mere uspešnosti. 
Zato je treba pri primerjavi dovoljene 
osebne porabe, prikazane v tabeli l in 2, 
to upoštevati. 
4. SKLEPNE UGOTOVITVE 
Iz analize mere uspešnosti opredelje-
ne v družbenem dogovoru izhaja: 
J. da so ze; njeno velikost pomf.:mbni 
dosedanji izplačani osebni dohodki v po-
sameznih panogah in dosedanja akumu-
lacija. Gozdarstvo je v zadnjem času do-
segalo nizke osebne dohodke. Nizke 
osebne dohodke je doseglo tudi zato, 
ker se je pri razporejanju dohodka in či­
stega dohodka obnašala racionalno in 
oblikovalo več akumulacije. Gozdarstvo 
je bilo v vsem času usmerjanja razpore-
janja dohodka med tistimi dejavnostmi, ki 
so upoštevale družbene usmeritve pri 
razporejanju dohodka. Za upoštevanje 
sprejetega bodo delavci gozdarstva 
kaznovani, delavci v tistih organizacijah 
in panogah, ki sprejetih družbenih usme-
ritev niso upoštevali, pa bodo nagrajeni. 
Akumulacijska stopnja je bila v goz-
darstvu relativno visoka. Visoka pa je oi-
la tudi zato, ker ni bil posebej izkazan do-
hodek, ki je rezultat dela v boljših narav-
nih pogojih, ampak je bil zajet v akumu-
laciji. Zato bo nujno akumulacija obliko-
vana iz čistega dohodka nižja, čeprav 
bodo delavci v gozdarstvu bolje poslo-
vali. Bistvene spremembe se v gozdar-
stvu predvidevajo tudi na področju 
sredstev. V teku so priprave za ovredno-
tenje gozdov, kar bo izredno povečalo 
lastna sredstva organizaciji združenega 
dela gozdarstva, medtem ko bodo pn 
drugih nespremenjernh pogojih finančni 
rezultati ostali na isti ravni. 
Primerjava podatkov glede mere us-
pešnosti kaže, da so posebnosti proiz-
vodnje, ki izhajajo iz naravnih danosti v 
gozdarstvu, takšne, da jih je treba upo-
števati. V pii v je tolikšen, da so lahko de-
lavci gozdarstva zaradi obveznosti, ki jim 
jjh nalaga družba, bistveno prikrajšam 
pri osebnih dohodkih. Zato so zahteve 
gozdarstva, da je treba posebnosti upo-
števati tudi pri izračunu mere uspešnos-
ti, upravičene. S tem pa seveda ni reče­
no, da v gozdarstvu uspešnosti poslova-
nja ni mogoče meriti. Mogoče jo je meriti, 
samo mere morajo biti prilagojene 
posebnostim proizvodnje. 
2. Mera uspešnosti, tako kot se izraču­
na po usmeritvah za leto 1987, zelo stimu-
lira posojanje denarnih sredstev in tudi 
izposojanje le-teh. Ker so ohr~sti v~čjA 
kot je akumulacijska stopnja in ker se ob-
resti ali uvrščajo med prihodke, če gre 
za posojena sredstva ali formalno pove-
čujejo akumulacijo, če gre za izposojena 
sredstva, je logično, da bodo pravico do 
višjih osebnih dohodkov imeli predvsem 
tisti, ki si za poslovanje sredstva izposo-
377 
ja jo. Za obresti, ki jih bodo plačali drugim 
horlo (nn 0spirju) lshko povAča li Jsstno 
akumulacije in si pridobili večje pravice 
do osebnih dohodkov, čeprav se ta upo-
rablja v drugi organizaciji. Žal je med or-
ganizacijami, ki imajo veliko kreditov 
malo gozdarskih. Zato gozdarske organi-
zacije ne bodo uživale prednosti, ki jih 
sedanji sistem daje zadolženim organiza-
cijam pri oblikovanju osebne porabe. 
3. Mera uspešnosti bo v gozdarstvu 
kazala dejansko uspešnost poslovanja 
samo v primeru, če bodo pri njenem iz-
računu upoštevane posebnosti proiz-
vodnje. Delovni kolektivi pa bodo obli-
kovali uspešnost poslovanja, pogojem 
dela in zahtevnosti dela primer::1e oseb-
ne dohodke samo, če se za izračun ne 
bodo upošteva.li v preteklosti izpbč:J.ni 
osebni dohodki, temveč osebni dohodki, 
do katerih bi primerjalno z gozdarstvom 
Slovenije imeli pravico. Razlike v oseb-
nih dohodkih, ki izhajajo iz podatkov ob-
javljenih v 21. številki uradnega lista tega 
gotovo ne zagotavljajo. 
IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE 
UPORABLJENA lJTERA TURA: 
l. Cetmski Andrej: InformaCIJa o pridobivanJu in 
del!tv1 dohodka, Organizacija m kadn št 8, Kranj 
1976 
2. Glas Mnoslav. Delitev po delu v soctalističm 
družbi. Delavska enotnost. Ljubljana 
3. Kavčtč Slavka. Analiza nekatenh mer uspeš-
nost! poslovanja tozd. Gospodarski vestnik št. lO, 
Ljubljana 1976 
4. Kavčtč Slavka: Težave pri merjenju uspešno-
st! poslovanja v gozdarstvu, Zbornik gozdarstva m . 
lesarstva, št. 26. Ljubljana 1985 
5. Družbeni dogovor o skupnih osnovah in me-
rilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobi-
vanju m delitvi dohodka v SR Sloveniji, Uradm list 
SR Slovenije št. 20, ! 987 
6. Usmeritve za uresničevanje določil družbe-
nega dogovora o skupnih osnovah in men lih za sa-
moupravno urejanje odnosov pn pndob1vanju m 
dehtvt dohodka v SR Sloveniji za leto 1987. Uradni 
list SR Slovenije št. 20. 1987 
7. Faktorji odstopanja povprečnih bruto osebnih 
dohodkov v dejavnostih izhodiščne vrednosti za iz-
vaJanJe usmeritve družbenega dogovora v obdo-
bJU l-VIIR7 ter pričakovane rasti sredstev za oseb· 
ne dohodke v gospodarstvu Slovenije. Uradm list 
SR Slov em Je št. 21. J 987 
8. Zaključni račun GG-jev za leto 1986. 
Pomemben mejnik norveškega gozdarskega 
inštituta 
Boštjan Košir* 
l. NISK 
Norsk institutt for skogforskning- norveški 
gozdarski inštitut je bli ustanovljen leta 1917 
in praznuje letos 70-letnico delovanja. Ses-
tavljen je tz več oddelkov. ki delujejo na dveh 
lokacijah - '' Asu blizu Osla in v Bergenu na 
zahodni obali Norveške. Med večjimi je od-
delek za gozdno tehniko, ki praznuje skupaj 
* Mag. B. K., d1pl. inž. gozd. 
lnšt1tut za gozdno m lesno gospodarstvo. Večna 
pol 3. 61000 Ljubljana. YU 
378 
s svoJim ustanoviteljem in vodJO prof. dr. Ivar-
jem Samsetom svojo 40-letmco. Ob tej priliki 
so v Asu organizirali obsežno posvetovanje, 
posebna številka poročil o raziskovalnem 
delu je namenjena izključno obletnici, v goz-
dovih blizu Asa pa so organizirali, kot sam1 tr-
dijo. doslej največjo demonstracijo gozdar-
skih strojev in opreme na Norve~kem. 
2. ODDELEK ZA GOZDNO TEHNIKO 
Delo inšt1tuta za gozdno tehniko v 40 letih 
njegovega obstoja je zavidanja vredno. Sode-
lovali so praktično na vseh področjih gozdne 
tehnike in bili pobudniki, predlagatelji, pa tu-
d1 JZVaJalci večjega števila izboljšav in proto-
tipov. Vpliv inštituta na razvoj tehnologij pri-
doblVanja lesa v Skandmaviji je nesporen. 
Takšen vpliv so zgradili predvsem z resnim 
in strokovnim delom V različnih oblikah je 
113 raziskovalcev doslej objavilo 303 tehmč­
na poročila iz svojega področja ter veliko 
število znanstvenih poročil in člankov v stro-
kovnem tisku. Od leta 1956 dalje raziskovalci 
inštituta sodelujejo tudi v pedagoškerr: pro-
cesu na univerzi. V tem času je iz poC.ročja 
gozdne tehnike diplomiralo 17S študentov, 3 
pa so pridobili doktorat 
Po 40 letih danes zaposlujejo 12 razisko-
valcev in večje število tehnikov in drugega 
pomožnega osebja (vključno z gozdnimi de-
lavci), tako da jih je skupaj 31. Njihovi razis-
kovalci se vkl~učujejo tudi v mednarodne 
projekte mv raziskovalne proJekte, ki tečejo 
v posameznih drugih državah. Mednarodno 
sodelovanje se kaže tudi v številu speciali-
zantov iz raznih dežel, ki so stalni gosti v pro-
storih inštituta. 
Inštitut je dobro opremljen za raziskovalno 
delo. Ima svojo majhno knjižnico, računalniš­
ko sobo, laboratorij za testiranje strojev in op-
reme. -delavnico in dvorišče za preizkušanje 
strojev. Terensko delo poteka največ v dveh 
kompleksih inštitutskih gozdov. »Silvifutu-
rum« so učni gozdovi severneje od Asa in 
predstavljajo nekako povprečne norveške 
razmere. >>Silvi:nontana« pa je - kompleks 
učnih gozdov v izrazito težkih delovnih raz-
merah. 
3. POSVETOV ANJE 
Na prireditvi se je v teh dneh zvrstilo ve-
liko število govornikov. V središču je bil se-
veda prof. Samset s teamom svojih socelav-
cev, od katerih je vsak prispeval predstavi-
tev svojega tekočega dela. Tudi iz zahodne 
Norveške sta se posvetovanja udeležila dva 
raziskovalca. ki sta podala problematiko pri-
dobivanja lesa :ta tem zelo občutljivem pod-
ročju. 
Gosta sta bila direktor raziskovalne orga-
nizacije za gozcino tehniko Olle Berggrund iz 
Švedske in direktor danskega inštituta za 
gozdno tehniko Per Brenoe. 
Iz vseh prispevkov raziskovalcev je bilo 
čutiti odnos do razvoja kot sestavine bivanja 
v povsem drugačni obliki kot smo vajeni pri 
nas. Opazovalec je lahko dobil občutek. da je 
tu možno prav vse in z zavistjo je lahko opa-
zoval, kako s ponosom kažejo tudi neuspele 
poskuse. ki so danes morda smešm, vendar 
so vodili do izboljšav ali celo čisto novih teh-
nologij. 
Pri rem raziskovalci niso pozabili razvijat1 
tudi področja, ki se zdiJo včas1h ob robu glav-
nih problemov. Ergonomska miselnost je v 
Skandinaviji takorekoč doma m ima tudi na 
inštitutu ustrezno mesto. Svoje specialiste 
1majo tudi področja mehanizacije za pripravo 
lal za saJriJU iiJ lllelioracijo zemljišč, prouče­
vanja dodatne opreme za traktorje, redčenje 
v mladih sestojih, vzdrževanje in gradnja 
gozdnih prometnic, ekonomika gozdnega 
dela ter procesorji in harvesterji. 
Zaključek prireditve je potekal v zname-
nju diskusije in zadržanega optimizma, ko so 
se ozirali proti naslednjemu mejniku leta 
2027. 
4. PRlKAZ STROJEV IN OPREME 
Zanesljivo najzanimivejši del vse priredit-
ve je bila rastava gospodarskih strojev blizu 
Asa. Na okoli 3 km dolgi pot1 skozi gozd so 
pokazali več deset strojev na 30 mestih. So-
delovali so predvsem proizvajalci iz Norveš-
ke, Švedske, Danske, Finske in ZR Nemčije. 
Namen razstave je bil predvsem domači 
publiki pokazati raznovrstnost gozdarske 
mehanizacije za najrazličnejše delovne raz-
mere, ozirajoč se na nagib terena, prehod-
nost, nos1lnost tal m starost sestaja. 
Demonstracije si je ogledalo zelo veliko 
število lJudi. Delo je potekalo gladko in brez 
zastojev. Ročno-strojno kleščenje se, kot kaže 
razvoj tehnologij, umika na prav težke tere-
ne. kjer spravljajo les navzdol ali navzgor z 
žičnicami . Igland je svoj gravitacijski voz1ček 
še razvil in ga opremil z daljmskim vodenjem. 
Delavec v delovišču s posebnim signalom 
sproži čeljusti. ki primejo nosilno vrv. Zanuru-
vost. ki bo morala SVOJO ekonomičnost še do-
kazati. Variovis]n (variovitel) Je pokazal zam-
miv univerzalm sistem z neskončno vlačilno­
povratno vrvjo, ki je deloval z navadnim lg-
landovtm vozičkom . Ta voz1ček prihaja vse 
bolj v uporabo m zamm1vo Je, da ga je Jgland 
predvidel tudi na svoJem novem vitJu, ki je 
daljinsko upravljan (kabel ali signal) in delu-
je kot traktorski priključek . 
V sestojih, kjer se po gozdu (vlaki) lahko 
giblje stroj, kleščenja z motorno žago skoraJ 
več ne poznajo. V sestojih, ki jih redčijo, upo-
rabljajo vse bolj majhne procesorske glave 
379 
na hidravličnih ročicah (nakladalna napra-
va), ki so montirane na kmetijski traktor . Red-
keje spustijo v te sestoje tudi težje stroje, saj 
je opazen premik v smer lažje in cenejše me-
hanizacije, ki je dostopna širokemu krogu 
gozdnih lastnikov. Kot najmanjši so bili prika-
zani mali goseničarji z gumijastimi gosenica-
mi in ročnirr. vodenjem, ki jih popularno ime-
nujejo »jekleni konjiček«. Za delo z njimi mo-
ra biti delavec dovolj izurjen, vendar Je up-
ravljanje ze~o varno, pa tudi DJihovc. zmoglji-
vost je kar precejšnja. Poleg zbiranja drob-
nega lesa v redčenjib so uporabni tudi za 
prevoz raznega materiala (sadik) po brez-
petju. 
Pri traktorskem spravilu smo srečali en 
sam zgibnik (timberjack 230 E), zato pa toliko 
več traktorjev z daljmsko vodeni.rr.i eno- in 
dvo-dobenskimi vitJi ter traktoqe opremljene 
z nakladaln~mi napravami in polprikolicami. 
Univerzalni kmetijski traktor so nasploh 
kaže kol vse uporabnejša enota v procesu 
pridobivanja lesa pri drobnem lesu, majhnth 
koncentracijah sečnje in v zasebnih gozdo-
vih, kjer veliki stroji nimaJo svoje ekonomske 
utemeljenosti. Za to univerzalno enoto razvi-
jajo množico priključkov: za podiranje in ob-
delavo, za nakladanje, zbiranje, zbiranje in 
obdelavo, v~ačenje po tleh, za vlačenje z žič­
nico, vožnjo itd. '1.a lr~7.je priključevanje enos-
tavnejših priključkov razvijajo dva sistema 
tnkotnih oz. štirikotmh okvirjev. M3lenkosti 
postajajo vse pomembnejše. proizvajalci pa 
vse bolj domiselni (pri štirikotnih okviriih se 
celo bidravlika samodejno priklJuči). Ce Je 
bil pred leti 1zrazit trend po uporabi vse bolj 
specializiranih gospodarskih strojev, je da-
nes čullti vse bolj trend po izboljšavi univer-
zalnega traktorja in dodatkov ter priključkov, 
ki ga usposobijo za opravljanje kateregakoh 
gozdnega dela. 
5. SKLEP 
Po številu obiskovalcev sodeč, je bila ce-
lotna prireditev precej odmevna. Organiza-
cija demonstracij je imela v sebi tudi kot sen-
zaciOnalnosti, saj smo videli tudi nekaj zelo 
velikih strojev in celo helikoptersko spravilo, 
vendar Je b\ia vzorna in je dosegla svoj na-
men. Predstavniki proizvajalcev. ki so bili tri 
dni na razpolago pred prireditveno dvorano, 
so najbrž odšli dnmnv zadovoljni, saj so bili 
njihovi sedeži ves čas v središču zanimanja . 
Obletnica norveškega inštituta je bila dostoj-
no proslavljena- pred nami je obletnica slo-
venskega gozdarskega inštituta. 
6. VIR[ 
KOŠIR 8.: (1986): Gozdarstvo v dežeh fjordov; 
Gozd;:uski vestnik 1, 2 
KOŠIR B .. ( 1987). Report on Por est Operations 
Research No. 32; Norveški gozdC!rskl mštitut. As. 
Pregled virov s tematiko »umiranje gozdov« 
PripravlJa Marja ZORN 
VIRI - DOMAČIH AVTORJEV (DO VKLJUČNO LET0 -1986) 
1. Alikalflc, f . 
2. Alikalfic. F. 
·3. Anko, 8. 
4. Azarov, E. 
380 
( 1986): Urn1ranje šuma pod utic ajem zagadjene životne 
sredine je i jugoslovanska stvarnost. 
Zaštita atmosfere, Sarajevo 14, 1, str. 13-14. 
(1986): 1 šume umiru u prekomjerno zagadjenoj životnoj 
sredini. 
Šumarstvo i prerada drveta, Sarajevo 40, 1- 3, str. 1-24. 
(1986): Gozd naše prihodnosti. 
V: Gozd in okolje - FOREN 86, 
Jugoslovansko posvetovanje - 14. in 15. maj 1986, 
Ljubljana, str. 33-55. 
( 1975): Priraščanje sestoje v jelke pod Krimom in njeno 
umiranje. 
Gozdarski vestnik, Ljubljana 33, 3, str. l09-) !6. 
Se nadalJUJe