66 Glasnik SED 65|2 2025 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič* * Saša Babič, dr. literarnih ved, docentka in znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; sasa.babic@zrc-sazu.si. Tematski sklop Jezik, kultura in vrednote: gospodarska podoba vsakdanjika v folklornih obrazcih obravnava folklorne obrazce kot metaforične in stereotipne odtise različnih gospodarskih podob našega vsakdanjika in je re- zultat projekta Jezik, kultura in vrednote: gospodarska po- doba vsakdanjika v folklornih obrazcih (ARIS J6-50197). Jezik in kultura (v najširšem antropološkem pomenu) sta namreč najtesneje povezana in prepletena, deloma »za- mrznjena« podoba pa se kaže v slovstveni folklori. Besede se združujejo v krajše ali daljše besedne zveze, te pa se v jeziku ustalijo in lahko pridobijo metaforično vrednost ter se pretvorijo v jezikovne izraze, ki delujejo kot vna- prej pripravljene, pomensko določene zveze. V folkloris- tiki se te oblike obravnavajo kot folklorni obrazci; ti so, kot je za folkloristične, antropološke, etnološke pristope k besedilom značilno, razvrščeni v žanre, tj. žanre kot »vrsto« (Barber 2007: 32), ki omogočajo delitev besedil v ločene kategorije. Zanje so značilni jedrnatost, zgošče- nost in pogosta metaforičnost ter razmeroma stalne forme, vsebine in funkcije. Funkcija teh enot je tesno povezana z usmerjenostjo govorca ali pisca k poslušalcu oz. bralcu ter z usmerjanjem poslušalca ali bralca k samemu besedilu. Govorec / pisec deluje v pričakovanju, da bo prejemnik prepoznal žanr in nato ustrezno prilagodil svoja priča- kovanja (Barber 2007: 32), kar pomeni, da morata imeti oba udeleženca skupni kod, tj. jezik (v širšem pomenu) in hkrati jezikovno kompetenco, ki omogoča prepoznavo fi- gurativnosti, metaforičnosti sporočila, s katerim izražamo sebe, svoje potrebe in zahteve ter posredno družbene vidi- ke, stališča in pričakovanja. Folklorni obrazci tako pričajo o svetovnih nazorih in tem, kako človek izraža doživljan- je v jeziku, oblikuje osebni svet v svojem vsakdanjiku in kulturnem okolju. Na teh vzorcih temeljijo tudi kulturni modeli, ki jih posamezna družba oblikuje. Ti modeli so ključni za razumevanje človekovega konceptualnega sis- tema (Kövacses 2005: 193), torej kulturno utemeljenih načinov razvrščanja in vrednotenja izkušenj, s katerimi skupnost oblikuje smisel sveta. Psihologi, antropologi in jezikoslovci so ta pojem obširno uporabljali pod različni- mi imeni, v tem tematskem sklopu in kontekstu projekta pa jih razumemo kot vsako koherentno organizacijo člo- veških izkušenj, ki (si) jih delijo ljudje. Folklorni obrazci so v tematskem sklopu obravnavani kot diahroni odsev družbenih konceptov v vsakdanjem go- voru in sinhrono rabljene enote, avtorji pa iz njih razkri- vajo vsakdanjik, tj. banalne, razširjene fenomene kulture (Bausinger 1987: 38) oz. najbolj univerzalno in hkrati najbolj enkratno, najbolj socialno in najbolj individualno prizorišče življenja (Lefebvre 1991). Avtorji so posebno pozornost namenili t. i. družinskemu gospodarstvu, kamor sodijo tako družinski člani kot tudi živinoreja, poljedelstvo in z njimi povezane dejavnosti, njihova oblačila in prehra- na, oz. vse, kar (je) soustvarja(lo) vsakdanjik. Namen tega sklopa je predvsem pokazati, kako se folklornim obrazcem lahko približamo z različnimi pristopi: etnološkim, folklo- rističnim, etnolingvističnim, vendar šele ko vse navedeno združimo, lahko dobimo celovito podobo analize gradiva. V našem primeru pokažemo z različnimi pristopi, meto- dologijami in interpretacijami spreminjanje gospodarske podobe, odnosa in vrednotenja gospodarskih prizadevanj ter njihove družbene strukture, kakor se še danes izražajo v stereotipni ekspresivni formi. Sklop sestavlja pet člankov, od tega dva strokovna, ki so za temeljno gradivo vzeli pod drobnogled paremiološko zbirko Pregovori 1.1 (Babič idr. 2023), shranjeno na repo- zitoriju Clarin.si. Zbirka obsega obsežno in izredno drago- ceno diahrono zbirko 37.390 slovenskih pregovorov, ki je nastajala več kot 50 let na Inštitutu za slovensko etnologijo ZRC SAZU. Vsak pregovor je povezan s svojim virom, viri pa obsegajo 2.630 bibliografskih enot (1578–2010), to so tiskane knjige, revije, koledarji, zbiralne akcije v različ- nih revijah, terensko delo zbiranja folklore, osebni zapiski itd. Vsak pregovor je predstavljen na dva načina: v diplo- matski transkripciji, ki je zvesta izvoru (zaradi tehničnih težav transkriptorjev in človeških napak pri transkripciji je transkripcija starejših besedil neenotna), in v kritični transkripciji, ki modernizira uporabljeno abecedo. Iskanje po zbirki je omogočeno s ključnimi besedami ali besedni- mi zvezami. S pomočjo ključnih besed so avtorji poiskali paremiološke enote oz. pregovore, ki so bili relevantni za obravnavo teme. Vanja Huzjan (2025) s paremiološkimi enotami zasledu- je prakso dedovanja kot možno strategijo zagotavljanja preživetja. Avtorica prepleta etnološka in zgodovinopisna spoznanja s paremiološkm gradivom iz zbirke Pregovori 1.1 in izpostavi, da so dedovanjske prakse generirale ne- enakost, čeprav naj bi načeloma zagotavljale preživetje kmečke hiše in njene posesti, kar je razvidno tudi iz pare- mioloških enot. Rok Mrvič in Saša Poljak Istenič (2025) obravnavata vre- dnotenje prašiča, kot se kaže v slovenskem pregovornem izročilu. Raziskava na konceptualnem izhodišču razliko- GOSPODARSKA PODOBA VSAKDANJIKA V FOLKLORNIH OBRAZCIH Uvod v tematski sklop Jezik, kultura in vrednote Glasnik SED 65|2 2025 67 Jezik, kultura in vrednote Saša Babič vanja med vrednotami in vrednostmi z analizo etnoloških virov o prašičereji in kolinah ter paremiološkega gradiva razkriva pozitivno in negativno vrednotenje prašiča z rabo pregovorov v vsakdanjem življenju. Osrednje mesto razi- skave je namenjeno natančnejšemu razumevanju ambiva- lentnega odnosa med človekom in prašičem. Saša Babič (2025) se v obravnavi osredotoči na prisotnost poimenovanj (pripravljenih) jedi v slovenskih pregovorih iz zbirke Pregovori 1.1 in njihove simbolne pomene, pri čemer pokaže na prenos pomena hrane v vsakdanjiku na izrazne simbolne pomene, jasen razloček med manj cenje- nimi enostavnimi jedmi in bolj cenjenimi prazničnimi jed- mi ter vztrajanje posameznih stereotipov, pa čeprav ome- njena zbirka vsebuje večinoma že zastarelo paremiološko gradivo, tj. večine obravnavanih enot ni več v aktivni je- zikovni rabi. Barbara Ivančič Kutin (2025) v članku obravnava pare- mije iz pomenskega polje blaginje (bogastva oz. revščine) ter z njima povezano ključno besedo denar in njegovimi nevtralnimi in ekspresivnimi sopomenkami v bovškem narečnem govoru, pri čemer so izpostavljene lokalnospe- cifične enote. V članku predvsem predstavlja gradivo, ki ga je zbrala pri terenskem delu na Bovškem, z namenom prikazati raznovrstnost izrazja v bovškem narečju in vpliv okolja na lokalnospecifično izrazje, obenem pa sopostavlja enote iz digitalizirane zbirke Pregovori 1.1 za ponazoritev podobnosti ali razlik. Katarina Šrimpf Vendramin (2025) v svojem članku pred- stavi slovenske pregovore, frazeme in kratke folklorne obrazce, ki vsebujejo poimenovanja tekstilij in tekstilne proizvodnje v preteklosti. Analiza pokaže, da so nit, pre- ja, lan, volna, orodja in obrtni poklici vtkani v jezik kot prenašalci znanja, vrednot, spomina in predstav o usodi. Prispevek pokaže na preplet materialnih, družbenih pa tudi mitoloških razsežnosti tekstila ter njegovo vlogo pri obli- kovanju kolektivne zavesti. Prispevki v tematskem sklopu Jezik, kultura in vrednote: gospodarska podoba vsakdanjika v folklornih obrazcih z različnih zornih kotov pokažejo, kako vztrajno se gospodar- ski, družinski in delovni odnosi ohranjajo v jeziku – v pre- govorih, frazemih in drugih folklornih obrazcih – ter kako jih skupnost s ponavljanjem potrjuje, preoblikuje ali ironizi- ra. S kombinacijo etnološkega, folklorističnega in etnoling- vističnega pristopa se odpre celovitejši vpogled v to, kako se vsakdanjik in vrednostne hierarhije zrcalijo v ustaljenih izraznih oblikah. Naša želja je prikazati, da so tudi folklor- ni obrazci dragocen vir za razumevanje kulture in družbe, hkrati pa upamo, da bo sklop spodbudil nadaljnje raziskave povezav med jezikom in vsakršnim vsakdanjikom. Literatura in viri BABIČ, Saša: »Dobra jed se sama hvali«: Konceptualni zemljevid slovenskih paremioloških enot s komponento poimenovanja jedi. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 94–101. BABIČ, Saša, Miha Peče, Tomaž Erjavec, Barbara Ivančič Ku- tin, Katarina Šrimpf Vendramin, Monika Kropej Telban, Nataša Jakop in Marija Stanonik: Collection of Slovenian Paremiologi- cal Units Pregovori 1.1, Slovenian Language Resource Repo- sitory CLARIN.SI, 2023, ISSN 2820–4042; http://hdl.handle. net/11356/1853. BARBAER, Karin: The Anthropology of Texts, Persons and Pu- blics. Cambridge, New York, Melbourne, Madrid, Cape Town, Singapore in São Paulo: Cambridge University Press, 2007. BAUSINGER, Hermann: Jezik v etnologiji. Traditiones 16, 1987, 35–50. HUZJAN, Vanja: Dedovanje kmečke posesti: »Majhni otroci in majhni dolgovi dajo veliko opraviti«. Glasnik Slovenskega etno- loškega društva 65/2, 2025, 68–79. IV ANČIČ KUTIN, Barbara: Petdeset folklornih obrazcev o bo- gastvu, revščini in denarju v bovškem narečnem govoru. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 102–107. KÖV ACSES, Zoltán: Metaphor in Culture: Universality and V a- riation. Cambridge, New York, Melbourne, Madrid, Cape Town, Singapore in São Paulo: Cambridge University Press, 2005. LEFEBVRE, Henri: Critique of Everyday Life: Vol. 1, Introduc- tion. London in New York: Verso, 1991. MRVIČ, Rok in Saša Poljak Istenič: Podoba prašiča v sloven- skem pregovornem izročilu na razkrižju vrednosti in vrednot. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 80–93. ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina: Tekstilna kultura v ogledalu frazemov, pregovorov in kratkih folklornih obrazcev. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 108–114. UNDERHILL, James W.: Ethnolinguistics and Cultural Con- cepts: Truth, Love, Hate and War. Cambridge, New York, Mel- bourne, Madrid, Cape Town, Singapore in São Paulo: Cambrid- ge University Press, 2012.