C0L03JEVE
inFOSmACu
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA Leto XVII.	OKTOBER 1988
I 265 560__________s'10
Poslovanje delovne organizacije v devetih mesecih leta 1988
Devetmesečno obdobje našega poslovanja je za nami. Seveda smo vsi nestrpni, kakšen je naš poslovni rezultat, ki se v končni fazi kaže skozi ustvarjeni dohodek, čisti dohodek in na samem kraju v višini ustvarjene akumulacije, pri čemer z grenkim priokusom spremljamo višino naših osebnih dohodkov, ki pa so glede na lansko leto zopet v relativni meri manjši in to za kar več kot eno petino.
V tem trenutku, ko pišem ta članek, še ne razpolagamo s končnimi finančnimi pp^gjratelji, ko pa boste članek bralyoHste se^anjeni že s kompletno
g I)
situacijo (na DS in zborih), zato se sedaj omejujem na opis splošne ocene poslovanja z vidika fizičnega obsega proizvodnje in prodaje in spremljajoče problematike.
Pred no preidem na opisovanje oziroma prikaz po posameznih področjih, naj omenim, da je delavski svet na predlog kolegija na svoji seji dne 4.10. 1988 sprejel sklep o rebalansu letnega plana obsega prodaje in proizvodnje na lanskoletni nivo. Kolegij je na osnovi dosedanjih rezultatov dela in ocene gospodarskega gibanja v širšem prostoru in naših možnosti ter spo-
sobnosti ocenil, da zastavljenih ciljev, ki smo si jih zadali s planom, v pretežni meri zaradi objektivnih okoliščin ne bomo mogli doseči. Ker pa so opredeljene planske količine sestavni del nagrajevanja in s tem dodatni vpliv na višino osebnega dohodka, je kolegij smatral za smiselno in pravilno, kar je delavski svet tudi sprejel in potrdil, da ne bi bilo pravilno, da bi delavci bili prikrajšani za del osebnega dohodka, pa naj bo še tako majhen, če zato niso sami krivi in v veliki meri na to ne morejo vplivati.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poslovanje delovne organizacije v devetih mesecih leta 1988
Proizvodnja gotovih izdelkov kaže podoben odnos, od predvidenih 24.1831 je bilo realizirano 25.5251 oziroma za 6 % več, glede na lansko obdobje pa zaostajamo za 3 % oziroma 6631.
Na področju prodaje je situacija nekoliko drugačna, saj v skupni prodaji ne dosegamo plana prodaje niti lanskoletne realizacije. V obeh primerih smo za 1 % pod omenjenimi količinami.
Pregled prodaje po posameznih področjih je razviden iz naslednje tabele:
v tonah
	Plan I.-IX. 88	Realizac. I.-IX. 88	Realizac. I.-DC.87	2:1	Index 2:3
	1	2	3	4	5
Prodaja skupaj	25.486	25.330	25.576	99	99
- domači trg	20.188	19.635	20.412	97	96
- izvoz skupaj	5.298	5.205	5.164	98	101
- konvert.	3.630	3.154	3.557	87	89
- kliring	1.668	2.051	1.607	123	128
- maloprodaja	-	490	-	-	-
(IMadagevanje s 1. strani)
Iz teh opredelitev so izvedene tudi ostale spremembe plana za prodajne referate in predstavništva.
Glede na prej omenjeni rebalans plana so tudi vse nadaljnje primerjave narejene na osnovi teh številk.
Obseg proizvodnje in prodaje
Na osnovi spremembe plana je zadolžitev proizvodnje za 9 mesecev bila 30.0141, realizirali pa so jo 32.4961, kar predstavlja 8 % več. Vendar pa je ta količina še vedno za 1 % oziroma 4591 manjša kot v enakem obdobju preteklega leta.
Izpad prodaje in na drugi strani tudi proizvodnje je v pretežni meri posledica ekonomske situacije v državi, nenehnega spreminjanja in uvajanja interventne zakonodaje, precejšnji del pa kljub vsemu še vedno ostane nam samim, saj smo v teh situacijah verjetno še vedno premalo zaskrbljeni in nikakor nočemo v celoti sprejeti obstoječih pogojev dela. Nekateri drugi so to storili in to se jim odraža v mnogo boljšem rezultatu od našega.
Pri ugotavljanju izpada prodaje in proizvodnje gre največji del na račun sintetičnih smol, ker smo jih zaradi neustrezne cenovne pplitike zavestno zadrževali oziroma neproizvajali. Del izpada odpade na premazna sredstva, nekaj zaradi težav oskrbe s. surovinami, kjer še vedno nismo bistveno izboljšali povezave med prodajo, proizvodnjo in nabavo, nekaj zaradi prepozne proizvodnje in izdelki ostanejo
v skladišču, nekaj pa tudi zavestno zaradi neplačilne sposobnosti določenih kupcev.
Kot že omenjeno, se nam še vedno v precejšnji meri pojavlja problem neusklajenosti med potrebnimi in porabljenimi surovinami in ostalim re-promaterialom. Zaradi tega prihaja na eni strani do pomanjkanja, na drugi strani pa do kopičenja zalog. To nam tudi dokazuje podatek, da smo v poprečju za obravnavanih devet mesecev imeli zaloge surovin v višini 4.2001, proizvodnja oziroma poraba pa je bila redkokdaj preko 3.0001. V poprečju so zaloge še vedno za več kot mesec dni, s tem, da je resnica in problem v tem, da neprestano manjkajo posamezni materiali, ki pa so včasih lahko ključni za velik del proizvodnje in prodaje (cinkkromat itd.).
Obseg nabave surovin in embalaže je razviden iz naslednje tabele:
Področje	EM	Realizacija	Struktura
Domača nabava	t	14.834	54,4
Domača nabava	kom.	2,709.518	98,5
Uvoz - kliring	t	3.129	11,5
Uvoz - konvert.	t	9.289	34,1
Uvoz - konvert.	kom.	41.612	1,5
Skupaj DO	t	27.252	100
	kom.	2,751.130	100
Zaloge gotovih izdelkov so se sicer delno znižale na predhodna obdobja, vendar so še vedno previsoke, pri čemer se nam postavlja vprašanje, čemu, saj po zagotovilih prodaje proizvajamo samo izdelke za znanega kupca, proizvodnja pa nikoli ne uspe izdelati proizvod v roku, kar pomeni, da bi nam morali izdelke jemati izpod rok. Žal ni tako in tudi te trditve niso popolnoma točne. V pretežni meri gre za že omenjeni problem povezave, malo pa tudi na račun samovolje in nezadostne organizacije dela na enem in drugem področju.
Končni efekt teh zalog, tako surovin kot izdelkov, pa se kaže v povečanju stroškov skozi povečana obratna sredstva, povečane kredite, povečane obresti, povečani revalorizacijski odhodek in s tem manjši dohodek in akumulacija.
Obseg prodaje po fakturirani realizaciji je razviden iz naslednje tabele:
Odslej tudi Atomske toplice
Colorjeve počitniške kapacitete (mimogrede dosedaj imamo 35 enot) se bodo v decembru povečale še za eno stanovanje. V Atomskih toplicah pri Podčetrtku smo namreč kupili apartma v velikosti 36,30 m2, ki bo na razpolago v začetku prihodnjega leta.
Ker mnogi še ne poznajo tega predela Slovenije, naj v kratkem predstavim Atomske toplice.
Zdravilišče Atomske toplice v Podčetrtku leži ob reki Sotli na meji med SR Slovenijo in Hrvaško. So v občini Šmarje pri Jelšah, 40 km jugovzhodno od Celja oziroma ca. 130 km od Medvod v slikoviti obsoteljski dolini na nadmorski višini 220 m. Zdravilišče je obdano z blagimi griči, ki so poraščeni z iglavci in listnatimi gozdovi ter vinogradi.
Termalna voda, ki privre iz več izvorov globokih 100-500 m ima temperaturo 30-37 °C (za kemike, po sestavi je magnezijev-kalcijev hidrogen-karbonat) in je primerna za zdravljenje revmatičnih obolenj, kožnih bolezni, bolezni krvnega obtoka, pnza-detosti perifernega živčevja in zdravljenja po operativnih posegih in poškodbah lokomotornega aparata.
Zdravilišče ima hotel B kategorije z 235 ležišči, pokrit bazen, sauno, gostinske zmogljivosti. Poleg hotela je na razpolago tudi kamp, kjer je prostora za 150 prikolic, z več odprtimi in zaprtimi bazeni. Zdravilišče ima tudi svojo zdravstveno službo.
Za rekreacijo in razvedrilo so na voljo poleg bazenov trim steze, dva te-
v mio din
Področje prodaje	Plan I.-IX. 88	Realizac. I.-IX. 88	Realizac. I.-IX. 87	2:1	lndex 2:3
	1	2	3	4	5
Prodaja skupaj	111.718	109.816	28.979	98	379
- domači trg	90.044	88.815	23.613	99	376
- izvoz skupaj	18.622	18.031	4.632	97	389
- konvert.	7.754	7.291	2.627	94	278
- kliring	10.868	10.740	2.005	99	536
- maloprodaja	3.052	2.970	734	97	405
Kot je bilo že omenjeno, bodo konkretni rezultati za devet mesecev obravnavani konec meseca oktobra na delavskem svetu in zborih delavcev, objavili in komentirali pa jih bomo v naslednji številki.
Zaključek današnje ocene poslovanja bi bil, da je rezultat dela slabši kot smo v osnovi načrtovali, za kar so vplivi v pretežni meri zunanjega zna-
čaja in tudi notranje premajhne organiziranosti in angažiranosti na vseh področjih in v neizvajanju dogovorjenih nalog, da pa nam je kljub vsemu le uspelo v teh težkih časih poslovati pozitivno in v glavnem obdržati tržni delež v Jugoslovanskem prostoru kljub strašnemu cenovnemu neskladju.
Alojz Izlakar
nis igrišča, mini golf, balinanje, namizni tenis, košarka, kegljišče itd.
V okviru tega zdravilišča so letos začeli graditi apartmajsko naselje Atomsko vas. To bo turistično naselje s hišami, zgrajenimi v vaškem slogu. Streho bo dajalo 450 prebivalcem različno velikih apartmajev, ogrevanih s termalno vodo. V okviru tega naselja bo zgrajen tudi nakupovalni center z restavracijo, dodatna tenis igrišča, dva odprta in en zaprt bazen. Obljubljajo pa tudi krajšo vlečnico za zimske dni. Kar je najbolj pomembno - apartmaji bodo lahko izkoriščeni celo leto in bodo primerni tako za preventivni, kot tudi za letni oddih delavcev.
Kot je bilo že rečeno, naš apartma meri dobrih 36 m2, ima dnevni prostor, sanitarije in spalnico z dvema posteljama in dvema pogradoma. Apartma ima tudi velik balkon, leži pa ob robu naselja v neposredni bližini nakupovalnega centra in hotela.
Upajmo, da bo naselje zgrajeno do roka, to je 20. decembra 1988, da bi lahko dejansko štartali z novo pridobitvijo v novo leto.
,	I. K.
ZAHVALA
UPOKOJENCEV
V mesecu septembru smo, kakor že dolga leta nazaj, letovali upokojenci Colorja v počitniških hišicah v Pelegrinu pri Umagu. Bilo nas je trinajst in prebili smo ob dobri in okusni postrežbi, ki nam jo je na pobudo sindikalne podružnice nudila kuharica Marijana Kršinar, deset prijetnih dni. Še vreme smo imeli za drugo polovico septembra prav lepo. Vsi smo hvaležni podjetju, ki že vrsto let tako z dejanji dokazuje, da nismo pozabljeni.
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD Grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa prizvodov.
»Color« znova
Po enoletnem premoru se je »Color« letos ponovno udeležil 21. mednarodnega sejma obrti, ki je bil v času od 9. do 18. septembra v Celju in je potekal pod geslom »Vse za obrt - obrt za vse«.
Gornjega sejma smo se udeležili že v letih 1985 in 1986, tako da je šlo tokrat za našo tretjo udeležbo.
Kljub namensko zastavljenemu področju artiklov, ki naj bi jih propagirali (premazna sredstva za gradbeništvo in široko potrošnjo), je bil interes precej širši, ker je šlo za mnoga vprašanja s področja antikorozijske zaščite, yacht-programa, zaščite silosov, barvanje plastike, uporabe poliestrskih smol itd. Ob podatku, da je do polovice sejma, to je prvih 5 dni, sejem obiskalo 64.000 ljudi (od 10.000 do 20.000 dnevno) lahko sklepamo, da je udeležba na tem sejmu za Color še kako aktualna.
Ker za tako širok interes nismo bili »od vseh strok«, smo nekaj interesentov napotili na razgovor k specializiranim referatom v razvojni službi.
Vsak dan nas je obiskalo precej »sa-movcev« s povsem tehničnimi vprašanji, predvsem v dopoldanskem času pa tudi precej družbenih firm. Kljub obisku nekaterih trgovskih hiš (npr. »Kovinotehna«, »Metalka«, »Lesnina« itd.) komercialni interesi niso toliko zastopani, pač pa predvsem stro-kovno-tehnični interesi proizvodnih podjetij iz vse Jugoslavije. Za ilustracijo navajam nekatere: »Garant« Polzela, »LIP« Slovenske Konjice, »KLI« Logatec, »Donit« Križevci, G.O.P. »Zidar« Vipava, »K.O.G.P,« Kranj, »Jel-šingrad« Banja Luka, »R. Končar« Zagreb, »Obnova« Celje, »Pleskar« Krško, »INEK-ADRIA« Vzdrževanje objektov Brnik, »Makedonija drvo« Skopje, »MONTEX« Nikšič itd., ter nekaj projektantskih organizacij.
Sejmišče iz Gornje Radgone nas vabi k udeležbi na 5: jugoslovansko-mednarodnem gradbenem sejmu, ki bo aprila 1989 v Gornji Radgoni.
To pot smo se tudi prvič preizkusili v sejemski prodaji na razstavnem prostoru. Prodajali smo Syntol avtorepa-retume emajle v obliki sprejev, sicer na precej improviziran način, ker je pobuda prišla nekoliko prepozno. Vsekakor pa gre za hvalevredno pobudo, saj, čeprav iz naslova tovrstne prodaje ne moremo pričakovati velike »tonaže« oz. iztržka, gre pa vendar za zelo pozitiven učinek in vtis, ki ga Color s tem naredi na naključne kupce.
Naš potnik je s praktičnim poskusom dokazal, da se da dežurnemu, ki je že tako obremenjen s tehničnim informiranjem strank, zlahka izmakniti celodnevni izkupiček od sejemske prodaje. Te izkušnje kažejo, da je tre-
med obrtniki
ba takšno prodajo skrbno načrtovati, nameniti za to posebnega prodajalca, urediti primeren pult, varno prenosno blagajno ter skladišče izdelkov za prodajo, ki se da obvezno zakleniti. K vsemu sodijo ustrezni informativni napisi (cene, izbor nians in artiklov) ter obveščanje po sejemskem radiu.
Poleg letos že tako estetsko oblikovanega razstavnega prostora velja tudi omeniti, da beležimo viden kvalitetni skok informativnega materiala, kar gre zahvaliti novemu konceptu in opremi tehničnih informacij za vsa področja uporabe premaznih sredstev. Prav v času celjskega sejma je prispela nova, že toliko let pogrešana barvna karta nians Colomina v istoimenskem prospektu, kot tudi mala, a zelo lična brošura s predstavitvijo proizvodnega programa in kratkim orisom zgodovine Colorja.
Če se povrnemo k razstavljalcem -mnogi obrniki se lahko pohvalijo z modernim strojnim »parkom« ter izdelki, ki po obdelavi, oblikovanju in kakovosti konkurirajo ali celo prekašajo stvaritve družbenih firm. V duhu zdrave konkurence to pomeni, da v borbi za prestiž lahko pričakujemo kakovostno in oblikovno še boljše proizvode.
Opisati obseg sejma, vrste eksponatov in izdelkov, je glede na širino na tem mestu praktično' nemogoče - tak sejem si je treba ogledati!
Prav v tej zvezi se znotraj naše DO često soočamo z neko čudno miselnostjo, saj v nekaterih oddelkih oz. pri ljudeh, ki o tem odločajo, še danes vlada mnenje, da ogled takšnega sejma predstavlja »čast in nagrado« (ki je ne zasluži kdorsibodi!). Upamo, da med te »srečneže« ne prištevajo tudi službujočih dežurnih.
V dobi razvoja informacij$ko-ino-vativne 'družbe taka miselnost ni ne v čast niti v korist podjetju, ampak bolj sodi v srednji vek, ko je držanje ljudi v neznanju pomenilo lažjo nadvlado in manipuliranje z njimi.
Specializirani in regionalno bližnji sejmi so za podjetje priložnost, da si jih ob minimalnih potnih stroških ogleda čim večje število (tudi nižje rangi ran ih) ljudi.
Če npr. od - denimo - 10 obiskovalcev sejma, vsaj eden dobi idejo, kako in kaj (če tudi malenkostno) izboljšati na svojem ali sosednjem delovnem mestu, pri proizvodnji, izdelkih, embalaži, skladiščenju, internemu transportu itd., se je omogočitev ogleda izplačala! To je pač tudi eden izmed načinov, kako pregnati industrijsko slepoto, v katero nas pogreza zapiranje za tovarniške zidove. Naj torej fraze, kot so »spodbujanje kreativnosti« in »inventivne dejavnosti« ob pomoči širše razglednosti lažje zaživijo v praksi!
Andrej Golubovič
ŽREB JE ODLOČIL
NAGRADNA KRIŽANKA
'Vamrn H		-L N i ^			sevee	“*cu	,66<‘	X		—
					-n	0	V	0	V	1
					te-o	R	0	M	A	A
						D	•v.vr	i	S	0
						i	s	T	l	
					,V<M4	A	0	E		L
						A	h		L	0
ZL	M	2L	rit*€	SI	S	T	n-me	R	O	R
	A		L	0	n	E	R	A	T	
	R,	O	P		A	A	A	tlfelu	O	S
T«t,	T	b	-F'-	A	R	—	K	O	S	T
'TST*	1	T	E	R	A	T	i	V		R
		1	L	B	<3	n	ui0/	1	N	
	O	L		U	D	A	R	(V	l	K
	V	/V	E	T	i	š	Č	E		E
	O	A,	i	A		A		R	O	R
V prejšnji številki glasila smo objavili nagradno križanko in prejeli vsega 13 rešitev, zato jo tokrat ne objavljamo več. Kljub temu smo izvedli žrebanje in sicer v prodajnem oddelku. Komisija v sestavi Sonja Tehovnik, Irena Šarič in Urška Jenko je za dobitnico prve nagrade 5.000 din izžrebala Cvetko Širok, drugo nagrado 3.000 din prejme Ivan Zadravec, tretjo nagrado 2.000 din pa Miro Božičevič.
Izžrebancem bodo nagrade izplačane po izidu glasila.
Čestitamo
Izvršljivi sklepi disciplinske komisije
PEJO MIJATOVIČ, na delih in nalogah pomočnik izdelovalca smol, je odgovoren, da je dne 10.2. 1988 v popoldanski izmeni vzel v obratu II. dve ročki Lesola a 41, ki jih je kasneje, na zahtevo obratovodje vrnil. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 81. točki 42. člena pravilnika in mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo 6 mesecev. Glede na težo kršitve in pogostost tovrstnih dejanj v organizaciji mu je izrečen najstrožji ukrep, vendar s pogojno odloženo izvršitvijo za dobo 6 mesecev z upoštevanjem, da je bil delavec prvič v postopku in da je storjeno obžaloval. V primeru, da bi v pogojno odloženi dobi izvršitve ukrepa ponovno huje kršil delovne obveznosti, se bo pogoj preklical in ukrep izvršil.
ALBIN ŽMAUC, na delih in nalogah enostavna opravila v obratu in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 17.
2.	.1988 zapustil delovno mesto brez dovoljenja nadrejenega in s tem storil lažjo kršitev delovne obveznosti po 3. točki 41. člena pravilnika. Za storjeno kršitev mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
ZVONKA ZUPAN, na delih in nalogah vodja uvoza, je odgovorna, da je v mesecu februarju 1988 zanemarila pravočasno opozorilo o zamujanju izdobav za COLOR strateške surovine Styrena s strani inozemskega dobavitelja, zaradi česar je prišlo v naslednjem mesecu do zastojev v proizvodnji in š tem nižje proizvodnje poliestrskih smol za 90 ton manj kot običajno. S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti po 1. točki 42. člena pravilnika in ji je izrečen ukrep DENARNA KAZEN v višini 5 % OD za mesec marec 1988. Pri tem sklepu je senat upošteval kot obteževalno okoliščino posreden nastanek materialne škode, kot olajševalno okoliščino pa dejstvo, da je delavka prvič v postopku.
ANTON BRDNIK, na delih in nalogah upravljanje ribalnega stroja, je odgovoren, da je bil dne 21. 5. 1988, na solidarnostno soboto vinjen na delu in v takšnem stanju izzval ter sodeloval v pretepu z vodjo izmene. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 4. in 13. točki 42. člena pravilnika in mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo 6 mesecev. Ukrep mu je izrečen ob upoštevanju dejstva, da je prvič v postopku in da je storjeno kršitev priznal ter obžaloval.
JANEZ KOPAČ, na delih in nalogah pomočnik izdelovalca smol, je odgovoren, da je dne 30. maja 1988 neopravičeno izostal z dela. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 5. točki 42. člena pravilnika in mu je, ob upoštevanju, da še ni bil v postopku, izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
MARKO SEDEJ, na delih in nalogah pomočnik izdelovalca smol, je odgovoren, da je dne 5. in 6. maja 1988 izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 5. točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti.
Glede na to, da je bil delavcu že izrečen najstrožji ukrep s pogojno odložitvijo izvršitve za dobo 3 mesecev in je delavec ponovno huje kršil delovno obveznost v tej dobi, mu je izrečen PREKLIC pogojne odložitve - izvršitve ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, izrečen na
5.	obravnavi dne 24. 2. 1988 se izvrši.
Senat je v enem primeru ugotovil, da ni bila storjena kršitev in izrekel oprostitev. V dveh primerih izrečenega najstrožjega ukrepa pa je delavcema prenehalo delovno razmerje na njihovo željo še preden je ukrep postal izvršljiv.
Izobraževanje v Colorju
V naši delovni organizaciji dajemo vsem oblikam izobraževanja vedno večji pomen, saj se zavedamo, da je znanje pot k uspehu.
1.	Šolanje ob delu
Začetek novega šolskega leta je kar 31 našim delavcem oznanil konec počitnic. Odločili so se za naporno pot šolanja ob delu na različnih usmeritvah (ekonomska, kemijska, strojna, organizacijska).
2.	Štipendiranje
Trenutno imamo 28 štipendistov. Na novo je letos sklenilo pogodbo šest štipendistov, čeprav smo objavili v rednem razpisu več štipendij.
Najmanj je zanimanja za IV. stopnjo izobrazbe (slikopleskar). Ker nismo dobili nobene prošnje za štipendijo za ta profil, smo se povezali s Srednjo gradbeno šolo v Kranju. S pomočjo profesorjev na tej šoli smo dobili dva kandidata.
3.	Interno izobraževanje za kvalificiranega barvarja
Prav zaradi težkega pridobivanja kadra IV. stopnje zahtevnosti preko rednega šolanja smo se ponovno odločili za interno izobraževanje kvalificiranih barvarjev.
Izobraževanja se bodo morali, udeležiti vsi tisti delavci, ki že zasedajo kvalificirana mesta, nimajo pa ustrezne izobrazbe. Poleg teh bomo skušali zainteresirati še druge perspektivne delavce. Pogoj za vključitev v izobraževanju je končana osemletka in pa najmanj dve leti delovne dobe v Colorju.
Predavanja se bodo začela predvidoma v začetku novembra. Končala pa naj bi se do konca aprila 1989. Slušatelji bodo imeli predavanja iz naslednjih predmetov.
1.	Organizacija podjetja in upravljanje
2.	Slovenski jezik
3.	Strokovno računstvo
4.	Izbrana poglavja iz fizike in kemije
5.	Poznavanje surovin, polizdelkov in gotovih izdelkov
6.	Tehnologija premaznih sredstev
7.	Tehnologija proizvodnje veziv
8.	Računalništvo v proizvodnji
p. Kontrola kvalitete
10.	Varstvo pri delu
11.	Praktično delo
Izobraževanje bomo izvedli s pomočjo naših strokovnjakov, le za slovenski jezik bomo pritegnili zunanjega sodelavca. Predavanja bodo v popoldanskem času, zato bo vsem slušateljem v času trajanja tečaja omogočeno delo le v dopoldanski izmeni.
Po uspešno zaključenem izobraževanju bodo slušatelji dobili ustrezna potrdila.
4.	in še drugo
Že v septembru so prišli k nam prvi učenci na proizvodno delo. Prihajali bodo celo šolsko leto. Zanimanje za opravljanje proizvodnega dela oz. delovne prakse v naši delovni organizaciji je iz leta v leto večje.
Sprejeli smo že prvo ekskurzijo učencev v letošnjem šolskem letu. Prvi so prišli na ogled naše delovne organizacije učenci Srednje gradbene šole (2 razreda slikopleskarjev). Najprej smo jih peljali v sejno dvorano, kjer so jim naši strokovnjaki predstavili proizvodni program, jih seznanili z vrstami in načini uporabe premaznih sredstev in jim dali nekaj informacij o kadrovskih potrebah v bližnji prihodnosti. Nato pa so odšli v Presko, kjer so si pod strokovnim vodstvom ogledali proizvodne obrate.
Jesen je prinesla poživitev tudi pri vseh oblikah funkcionalnega izobraževanja. Naši delavci poglabljajo svoja znanja na seminarjih in so se že vključili v različne tečaje.
Športne igre
Tiho, marsikdo ni vedel zanje, so sredi septembra minile naše jubilejne športne igre - desete po vrsti. Spominjam se začetkov, tistih prvih, ko smo v dveh dneh spravili pod streho devet športnih panog, -z zastavo maširali skozi Medvode, sodelovali aktivno ali pasivno kot gledalci in se selili s krosa na igrišče »Partizana«, v dvorano in balinišče ob Sori.
Zdaj pompa ni bilo, še zaključno slovesnost so preglasili frajtonerica in pevca na vrtu »Marjane«.
Začnimo s pregledom rezultatov moštevnih iger.
Košarka
Za razliko od prakse preteklih let je košarka doživela opazen prerod. Nekaj novih mladih članov kolektiva je vzpodbudilo veterane, da so privlekli na dan zaprašene copate in spet oblekli dres ter z izkušnjami in premetenostjo poskušali prelisičiti mlado konkurenco. To bi jim skoraj uspelo, pokopal jih je Ferjančičev ta-mali, ki je sodeloval k. g. Poglejmo, kaj so zapisali igralci sami. Srečanje starih veteranov košarke, mladih dobrih igralcev, ki igrajo v klubih in igralcev - delavcev, ki košarko igrajo morda le dvakrat na leto, in to le rekreativno, je bilo ne le borbeno in napeto, bilo je vzdušje in razpoloženje, ki se ga težko ponovi. Lahko in moramo vnaprej poskrbeti za ponovitev takih srečanj, ki so, ne le koristna za spoznavanje in boljše odnose med delavci, ampak krepijo zdravje posamezniku in s tem zmanjšujejo število bolniških ur, ki bremenijo nas vse v »Colorju«.
Skladišče : Nove nade	31:18
Veterani : Romantiki	31	:	19
Nove nade : Romantiki	29	:	15
Skladišče : Veterani	38	:	35
Vrstni red:
1.	Skladišče (Dobnikar, Lavriša, Bohinc, Kosec, Stankovič, Ferjančič)
2.	Veterani (Jerebic, Hafner, Senčar, Kržišnik, Paniko, Bertoncelj, Merjasec)
3.	Nove_ nade (Durič, Lozar, Vah, Svoljšak, Šuštar),
4.	Romantiki (Košir, Plazar, Kršinar, Peternelj, Čarman).
Odbojka
Pričakovali smo štiri ekipe, no zbralo se nas je komaj za dve, vsekakor pa več kot lansko leto, ko smo zaradi »marljivega« predsednika ostali še brez piva in sendviča.
Veterani so zlahka - z levo roko, ugnali neizkušene mladce, ki jim svetujemo več vaje in treninga.
Veterani : Mladci 3 : 0 (15: 12, 16: 14, 15:10)
1.	Veterani (Burja, Kastelic, Lavriša, Lampič, Erman)
2.	Mladci (Plazar, Borčnik, Stankovič, Šuštar, Aljančič)
Nogomet
Na igrišču so se pomerile tri ekipe, med katerimi je bila Mešalnica pod taktirko Kastelica brez konkurence. Ekipa Skladišča II, ki jo je vodil znani nogometaš Miran, se je uvrstila na zelo dobro drugo mesto, ekipa Skladišča I, pa je zasedla še vedno odlično tretje mesto; vodil pa jo je Škulj.
Mešalnica : Skladišče I	9:3
Skladišče II: Skladišče I	7:4
Mešalnica : Skladišče II	9:4
Balinanje
Zanimivo kakor vedno, borbe napete do zadnje minute, tričlanska ekipa pa zagrizena Presenečenje je vsekakor uvrstitev ekipe 2 na prvo mesto, saj so »povozili« precej bolj uveljavljene balinarje.
1.	Ekipa 2 (Mesarič, Krelj, Štajer)
2.	Ekipa 1 (Rak, Virant, Ferfolja Brane)
3.	Ekipa 4 (Zidar, Ferfolja Evgen, Virant)
4.	Ekipa 3 (Kristan, Rogelja, Tehov-nik)
Streljanje
Ob odsotnosti abonentov na višja mesta je z odličnim streljanjem pri fantih presenetil veteran Gustelj in ugnal skoraj dvakrat mlajšega Igorja.
Da so imeli veterani svoj dan je dokazal tudi Janez s tretjim mestom. Dekleta so si miroljubno razdelila kolajne. Mimin rezultat pa bi zadoščal za prvo mesto tudi pri fantih.
Dekleta
1. Mimi Jamnik	159 krogov
2. Breda Kokalj	139 krogov
3. Darinka Darbič	132 krogov
Fantje	
1. Gustelj Sešek	156 krogov
2. Igor Krelj	156 krogov
3. Janez Šetina	155 krogov
4. Franci Krelj	152 krogov
5. Franci Barbič	152 krogov
6. Rajko Krelj	145 krogov
7. Stane Krelj	140 krogov
8. Miro Šuštar	131 krogov
9. Andrej Plešec	128 krogov
10. Dušan Tehovnik	112 krogov
11. Jože Jenko	106 krogov
12. Franci Krelj	102 kroga
Kegljanje	
Dekleta se ne dajo, kar	so dokazale
z udeležbo in podrtimi keglji. Med
fanti pa je imel svoj dan le Andrej in morda še Srečko, ostalim bi priporočali pogostejše obiske kegljaških steza.
Dekleta	
Marinka Burja	371
Kata Janjič	369
Vida Žerovnik	342
Anica Petaci	330
Slavka Križaj	329
Martina Škulj	314
Andreja Lazarevič	303
Marjanca Drnovšek	208
Fantje	
Andrej Kunstelj	418
Srečko Virant	392
Mile Milašinovič	380
Brane Škulj	370
Miroslav Zidar	368
Ivan Žerovnik	362
Robert Štajer	357
Marko Kršinar	348
Miško Milašinovič	324
Jože Jenko	291
Zvone Polenšek	258
Ivan Erjavec	257
Franci Burja	252
Namizni tenis	
Petnajst sodelujočih obeta boljše čase za ta v »Colorju« nekako pešajoči šport. Pri dekletih je zmagala mladost in morda večja želja po zmagi, med fanti pa je bil boj trd, zmagal pa je predlanski šampion Miran pred prav tako drugim Hermanom in Dominom, ki mu morda nagaja kakšen dag.
Dekleta
1.	Aljeta Kršinar
2.	Helga Doleczek
3.	Mimi Jamnik
4.	Milena Kržin
Fantje
1.	Bukovec
2.	Dolinar
3.	Košir
4.	Tomaž Škulj
5.	Stopar_
6.	Bojan Škulj
7.	Marušič
8.	Markovič
9.	Čučkovič
10.	Bojanič
11.	Brane Škulj
Tenis
Pet deklet in zmaga veteranke Helge, nasploh so pa z izjemo Darje tekala za žogico sama zrela dekleta. Fantje so s finalnim obračunom čakali enkrat na vreme, drugič prebava ni bila v redu, tretjič jim pa luna ni ustrezala.
KINO SVOBODA MEDVODE
Kot je večini vas že dobro znaiio, imamo v Medvodah že skoraj leto dni kino, zato bi vam radi na kratko predstavili program našega kina v prihodnje.
Odločitev vodstva kina je bila, da bomo ob petkih vrteli bolj zahtevne in kakovostnejše filme, z ogledom katerih se gledalci tudi filmsko izobražujejo in tem petkovim predstavam dali tudi skupno ime »FILMSKO GLEDALIŠČE«. Zagotavljamo vam, da ob petkih ne boste nikdar razočarani, v soboto in nedeljo pa vrtimo komercial-nejše filme, ki so zanimivi za vse gledalce, s tem, da je nedeljski film bolj naravnan k mlajši publiki. In še ure
naših predstav: ob petkih ob 20. uri, sobotah ob 19. uri in nedeljah ob 18. uri.
Zaradi trenutnega slabega zanimanja Medvoščanov za oglede filmov obstoja možnost, da se kino zapre, kar pa ne smemo dopustiti, saj vsi dobro vemo, koliko časa smo potrebovali, da smo ga dobili nazaj, zato vas vse vabim na oglede kinopredstav, saj vas večina sploh še ni bila v prenovljeni dvorani DPD Svoboda. Predlagam pa tudi sindikatu, da za vsako predstavo kupi določeno število vstopnic in jih nato po nekaj nižji ceni proda članom kolektiva.
Program za kino si lahko preberete na lepakih in v časopisih Dnevnik in Delo.
1. P.
Ob robu članku »Utrinki s piknika«
V kratkem članku »Utrinki s piknika« je vse, ki so se kakorkoli ukvarjali z organizacijo, prizadela neresnica, ki zveni iz celotnega članka.
Sploh ni res, da je bil srečelov glavna tema - bil je le atrakcija - nekaj kar se še ni zgodilo v času naših piknikov. Vendar je bilo vse pošteno in prav, le premalo je bilo »praznih srečk« -kajti potem naval »kulturnih« ljudi ne bi bil takšen. Kakšna je kultura ljudi, ki so kupovali srečko nam pove že to, da so si v navalu na prodajalce prilastili 150 srečk, ne da bi jih plačali.
Govorice, kot jih navaja v članku E F, da so bile polne srečke drugače zavite ali drugačne
od praznih, so popolnoma neresnične. Vse srečke je delala ena oseba in sicer: 400 praznih in 321 polnih. Srečke je prevzela komisija in jih razdelila po vrečkah, nevedoč kateri dobitki so v kateri vrečki.
Kot je bil srečelov - s prodajo srečk - ponesrečena zadeva, enako lahko ugotovimo tudi za kviz. Vprašanja so se slišala le v bližini odra, odgovorov pa sploh ni bilo slišati. Pa ne, da ne bi znali - vendar organizacijsko je zadeva šepala.
Končna ugotovitev: tako pri srečelovu, kot pri kvizu imamo očitno še premalo izkušenj. Zato je ugotovitev, da pri bograču in pasulju ni bilo vrste, lahko le pozitivna. Kdor zna, pa zna. Z dobro organizacijo smo bili vsi tudi siti.	Organizatorji
Dekleta
1.	Flelga Doleczek
2.	Mimi Jamnik
3.	Anica Petaci
4.	Darja Bernard
5.	Vida Žerovnik
Kros
Med dekleti spet močnejša konkurenca (4) in zmaga povratnice Ane, zaključila pa je novinka Helena, pri fantih se je tekaško dokončno odkril Miro, za katerega se že zanimajo trenerji. Večjih presenečenj ni bilo, če izvzamemo nelagoden občutek zmagovalca zaradi zasledujočega polinvali-da.
Dekleta
1.	Ana Knific	35.27
2.	Anica Petaci	37.08
3.	Vida Žerovnik	39.41
4.	Helena Pintar	41.43
Fantje
1. Franc Burja		28.01
2. Frane Erman		28.27
3. Marjan Ločniškar		29.07
4. Miro Šuštar		29.24
5. Pavle Jerina		30.37
6. Peter Lampič		31.55
7. Jože Jenko		34.08
8. Domin Košir		34.43
9. Mirko Plaz ar		35.17
Šah		
1. Lushtaku	7	
2. Merlini	6 1/2	
3. Šuštar	6	
4. Marin	5 1/2	
5. Stankovič	5 1/2	
6. Dobnikar	5	
7. Belec	3	
8. Durič	3	
9. Abazovič	2 1/2	
10. Borčnik	1	
	F. Erman	
V SPOMIN Franci Krelj
Vsem nam je v torek zjutraj 11. oktobra zastal dih, ko smo zvedeli, da se je za vedno poslovil od nas naš sodelavec Franci Krelj.
Odšel je v najlepših moških' letih, star komaj 41 let, toda na vprašanje zakaj, ne bomo dobili odgovora. Odgovor je Franci ponesel s seboj v mnogo prerani grob.
Še zadnji dan je vestno opravljal svoje delo in njegovi naj-bližji sodelavci niti slutili nismo, da ga zadnjič vidimo, kako kar ne more končati z delom, kot bi hotel za slovo še vse postoriti.
Franci je bil naš sodelavec polnih dvajset let. Najprej je bil nastavljalec strojev v mešalnici, leta 1971 pa je bil premeščen v avtomehanično delavnico vzdrževanja in pričel opravljati delo avtomehanika, kar je bil tudi izučen. Ta dela je potem opravljal vse do svoje prerane smrti. Bil je vseskozi prizadeven in zavzet pri svojem delu. Kot sodelavec pa je bil Franci prijetne narave, vedno dobre volje, vedno pripravljen pomagati sodelavcu, prijatelju...
Smrt mu je preprečila uresničitev mnogih načrtov, ki jih je imel zase in za svojo družino.
Pogrešali ga bomo prav vsi, svojci, sodelavci, prijatelji, znanci in v naših mislih bo še dolgo med nami.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni in nenadomestljivi izgubi dobrega moža in skrbnega atija
FRANCIJA KRELJA se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji in OOS COLOR Medvode za denarno in vsestransko nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Hvala za poslovilne besede ob preranem grobu.
Njegovi: žena Ani, hčerka Polona in sin Izidor
Kratke novice
Prenova predstavništva Skopje
13. oktobra smo v Skopju odprli prenovljeno predstavništvo. Dotrajano stavbo smo povsem obnovili. Še naprej je sicer montažni objekt, vendar nudi mnogo boljše pogoje za delo, kot dosedanji. Celotna prenova je stala okoli 60 milijonov din.
Realizacija v septembru
Rezultati poslovanja v septembru niso prav blesteči. Predvsem-je izpadla prodaja smol, pa tudi sicer je bila prodaja realizirana le 83,4 %. Na domačem trgu smo prodali 2056 ton, od tega 755 ton smol. Zaloge so še vedno za ca. 200 ton prevelike. Tudi vrednostno je rezultat pod planom, saj smo prodali »le« za 18,5 milijarde din.
Sprememba plana
DS DO Color je na svoji seji v septembru korigiral plan proizvodnje in prodaje za leto 1988. Dosedanji rezultati, gospodarska situacija, precej večja inflacija od pričakovane v začetku leta, so nas pripeljali do tega, da plan, ki je bil v začetku leta postavljen ca. 6 % nad lanskim, ne bo dosežen. Ker ne bi imelo prav nobenega smisla vztrajati pri nerealnih številkah smo se odločili celokupni plan zmanjšati na lansko raven tako v proizvodnji, kot v prodaji, vrednostno pa ga prilagoditi skoku inflacije.
Ukrepi domače prodaje
Zaradi upadanja prodaje na domačem trgu je kolegij zahteval od vseh prodajnih referatov, da izdelajo analizo stanja in predlog ukrepov za preprečevanje upadanja prodaje.
Na kratko ti izglodajo takole:
1.	Doseči je treba krajše izdelavne čase in sortiranost asortimana.
2.	Maksimalno vključiti v poslovanje informatiko in s tem odpraviti čim-več administriranja.
3.	Obiskati vse pomembnejše kupce in se pogovoriti o nadaljnjem sodelovanju.
4.	Voditi ustrezno cenovno politiko po posameznih prodajnih področjih.
5.	Na vseh prodajnih področjih, kjer še ni odgovornega vodje zadolžiti določeno osebo.
6.	Pri domači nabavi upoštevati navodila prodaje glede eventualnih kompenzacij.
7.	Na področju široke potrošnje dodatno stimulirati maloprodajno mrežo in veleprodajo.
8.	Še bolj razviti sodelovanje med komercialo in- razvojem.
Dodelitev stanovanjskih kreditov
V avgustu je bil objavljen drugi razpis za dodelitev stanovanjskih posojil delavcem. Za kredite je zaprosilo devet delavcev. Odbor za družbeni standard je ugotovil, da so vsi delavci upravičeni do kredita, vendar so nekateri že prejeli maksimalni znesek. Kljub temu se je odbor odločil, da vse delavce uvrsti na prednostno listo ter predlog posreduje delavskemu svetu. Delavski svet je na seji dne 4. 10. ugodil vsem prošnjam tako, da smo skupno razdelili 5.800.000 din.
Odbor za družbeni standard je na seji dne 16. 9. 1988 ob dodeljevanju stanovanjskih posojil med drugim sklenil tudi tole:
-	s tokratnim razpisom se bo zadnjič razdeljevalo kredite iznad dovoljenega maksimuma. V bodoče bodo kredite dobili samo tisti delavci, ki še niso izkoristili pripadajočega maksimuma.
-	Strokovna služba mora do naslednjega razpisa (predvidoma v marcu 1989) pripraviti predlog kriterijev za dodelitev kreditov pod ugodnejšimi pogoji.
Podpora odboru
305 delavcev Colorja je podprlo prizadevanje odbora za varstvo človekovih pravic, da se objavi sporni vojaški dokument.
V	odbor se je že vključila naša sindikalna organizacija, o tem pa je razpravljala tudi osnovna organizacija Z K, ki pa zaradi nesklepčnosti ni sprejela ustreznega sklepa.
Naša mladina pa še kar »spi« saj že nekaj časa nima niti predsednika. Tako sta naši najbolj »udarni« organizaciji pri nas v Colorju vse prej kot aktivni.
Kadri v porastu
Čeprav smo se v začetku leta dogovorili, da števila zaposlenih ne bomo povečevali, celo da ga moramo zmanjšati, pa številka počasi, a vztrajno leze navzgor. Po planu nas naj bi bilo konec leta 681. Število pa smo zaenkrat že presegli, povečevalo se je takole: april 677, maj 681, junij 683, julij 684, avgust 683 in september 685. Ob tem pa seveda vsi tožimo, kako nas je v posamezni sredini še vedno premalo.
V	razmislek: Finska tovarna Tikurila naredi z istim številom delavcev trikrat več (120.000 ton).
Poživitev dela gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo v Colorju tudi že nekaj časa ni več to kar je bilo, oziroma kar bi moralo biti. Na pobudo nekaterih najbolj zagnanih, pa se bo izgleda le prebudilo. Pripravljajo občni zbor, kjer naj bi začrtali nove poti za oživitev dela društva.
Sodelovanje z Jotunom
Po obisku naših predstavnikov v licenčni tovarni Jotun na Norveškem se bo izgleda naše sodelovanje 'z njimi še okrepilo. Jotun sprejema Color Medvode kot popolnoma enakopravnega člana v svoj INTERCOMPANV sistem, kar prinaša tudi številne ugodnosti. Ob dejstvu, da se v prihodnje obetajo pomembni posli v ladjedelništvu, bo sodelovanje lahko res pomembnejše - seveda ob naši zadostni angažiranosti.	j k
INFORMACIJA -VABILO!
Kegljaška sekcija organizira vsako pomlad prvenstvo. Ugotavljamo, da je udeležencev vsako leto manj, ne samo na prvenstvu, ampak tudi na treningih. Da bi spet oživili dejavnost- na kegljišču, smo se odločili, da se povrnemo k načinu tekmovanja, kakršnega smo prakticirali pred leti. To je način tekmovanja, ki poteka celo sezono (od novembra do maja). Vsak igralec enkrat mesečno vrže 100 lučajev in ta rezultat se vpiše na poseben seznam, ki se vodi vso sezono. Igralec mora pred nastopom dežurnemu na kegljišču najaviti, kdaj meče »zares«. Dežurni vpiše vse najavljene nastope in rezultate. Vsak mesec sproti se naredi vrstni red nastopajočih. Poleg rezultatov se točkujejo tudi posamezna mesta. Na končno uvrstitev vplivata torej dva faktorja: rezultati in število nastopov. Bistvo tega načina tekmovanja je predvsem v tem, da smo bolj motivira-, ni za redno obiskovanje kegljišča. Končno pa je tudi rezultat na kraju prvenstva bolj objektiven, ker je odraz celotnega dela.
Vabimo vas, da se nam pridružite vsak z nekaj nastopi. Na kegljišču bo vedno kdo izmed boljših igralcev, ki bo lahko ponudil trenerske usluge.
Vse to pripovedovanje o rezultatih naj ne moti preveč - osnovni namen je še vedno rekreacija. Morda se boste odločili, da nekaj ur preživite na kegljišču in se preizkusite v tej panogi. Morda vam bo vsa stvar postala všeč. Novi člani so vedno dobrodošli.
Na svidenje torej v sredo od 19.-22. ure.
Vida