HOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, ^^ovorni urednik NT: Branko Stajnejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik /10» I Mohef 1991 • številka 39 • leto KLV • cena 30 dinarlev Bolni in neizobraženi v nove čase Kako preprečiti, da ne bi šli bolni in neizobraženi v nove čase? Rešitev je v pravični delitvi denarja, pravi raziskava, ki jo objavljamo na 7. strani. Samo to lahko prepreči zlom zdravstva in izboljša kritične razmere v vzgoji in izobraževanju. Da pa vse ni odvisno od denarja, priča tudi tema tedna z naslovom Zdrav duh v lačnem telesu, kjer lahko preberete, zakaj je vse več srednješolcev bolnih. Objavljamo jo na 6. strani. lan 13 Radijska lova oblačila ran 8 >rezračimo omšičev trg m 3 rbski vojaški cilii trcalce v Rogaški povej... Kako smo izbirali novo miss Slovenije. Stran 17. Poslovnost ali mafliaštvo? Kaj se dogaja v celjskih Mesninah? Stran 16. 2. STRAN-3. OKTOBER 1991 Odpadki na Prepovedanem hribu Deponija odpadkov na Ložnici pri Žalcu je polna in jo počasi že zapirajo, v njej pa je le še za kakšnih 30 tisoč kubičnih metrov prostora. Na torkovi seji žal- skega izvršnega sveta so zato precej pozornosti name- nili obravnavi predlogov za to, kje bi lahko bila nova deponija. Člani občinske vlade so predlagali, da naj bi bila deponija na Prepovedanem hribu blizu Ložnice. Dokončno se bodo o tem seveda odločali poslanci žalske občinske skupščine, kajti možnih lokacij je še več: Plevno, Lokavec pri Šeščah, Zgornje selo pri Grajski vasi, Blate pri Prekopi in Podvrška gmajna blizu Gomilskega. Na novi deponiji bo seveda treba zagotoviti popolno sanitarno, epidemiološko varnost za prebivalstvo okoliških naselij, zaščito pred onesna- ženjem tal, zraka, podzemnih in površinskih voda, mehanizacijo vseh vrst del ter sprotno rekultivacijo. Sedanjo deponijo na Ložnici naj bi po družbenem planu občine zaprli že lani, žal pa ni bila pripravljena ustrezna rešitev za novo lokacijo, zamrznili pa so tudi pogovori o pripravi regijske deponije odpadkov. JANEZ VEDENIK Nezaupnica šmarski vladii Po dolgotrajni razpravi na ponedelj- kovi seji šmarske občinske skupščine so se poslanci odločili za dodatno obrazlo- žitev pred dnevi predlagane nove točke dnevnega reda, razrešitve šmarske vla- de. To naj bi razrešili, kot piše v poslan- skem gradivu, zaradi neaktivnosti nje- nega predsednika Marjana Aralice, li- beralnega demokrata. O zaupnici bodo glasovali na prihodnji seji, ko bodo pre- jeli pisne obrazložitve z zahtevkom za razrešitev vlade. Gre za predlog predsednika šmarske skupščine Franca Potočnika iz kmečke zveze, ki ga je podpisalo 15 poslancev, med njimi oba podpredsednika vlade, prenoviteljica Marta Vahčič in krščanski demokrat Marjan Drofenik ter član ob- činske vlade za področje izobraževanja, Jože Uršič, prenovitelj, ki je podpisal v osebnem imenu. Med podpisniki je po- lovica iz kmečke zveze. Ponedeljkova razprava je trajala vsega skupaj kar dve uri in pol, v njej pa je bilo slišati različne kritike in očitke predsed- nika Potočnika, Vahčičeve in Drofenika na račun predsednika občinske vlade, ki jih je on le na kratko pojasnjeval. Pobudnik predlagane razrešitve občin- ske vlade Franc Potočnik je govoril o raz- logih delovne in ne politične in osebne narave. Z malo denarja bi se dalo narediti več, Aralica ni delal skupno, teamsko z obema podpredsednikoma vlade, pre- malo je bil dejaven v stikih z republiško ravnijo in pri pripravljanju samoprispev- ka, je bilo slišati. Podpredsednica vlade Marta Vahčič, ki je odšla predčasno s funkcije poleti in se zaposlila v gospo- darstvu (to je nameravala že pred nasto- pom funkcije, vendar so jo, lani, na skupščinski seji prepričali, da je ostala), je dejala, da so se razhajanja med njo in predsednikom vlade pojavila pri prora- čunu, njen odstop pa je posledica še dru- gih medsebojnih nesoglasij. Povedala je, da je delala s tremi predsedniki ter je sedanji premalo aktiven, opozorila pa je tudi, da ni bilo dovolj možnosti za team- sko delo. Drugi podpredsednik^^B Drofenik je menil, da je osnovni i^H odnos predsednika izvršnega s^^M Vahčičeve glede proračuna, njen^^l rila so se pokazala kot pravilna, nik pa je tudi premalo sodeloval bhškimi ministri. Potrebno je učinkovito, operativn„.i profesionalno vodenje občinskega i, nega sveta, vsem argumentom za; sluhnimo in se na naslednji seji mo, pa je svoj podpis pojasnil član ske vlade Jože Uršič. Potem ko so poslanci opazili oč; soglasja v občinskem vrhu, so se p zaradi svoje neobveščenosti. Pred skupščine Potočnik je povedal, lel zadeve »obešati na veliki zvon. i^.r, če prihaja do »šentjurskega sindroma.jl ni njegova krivda. Na prihodnji $ šmarske skupšine, v ponedeljek, je p^i kovati še obširnejše pojasnilo predse«! ka Aralice, ki je tokrat odgovarjal le, posamezne netočnosti ali očitke. BRANE JERANd i Za praznik no¥a šoia z osrednjo slovesnostjo in slavnostno otvoritvijo nove osnovne šole so minulo sobo- to v Dobju pri Planini poča- stili šentjurski občinski praz- nik. Šentjurčani praznujejo v spomin na lanski 24. sep- tember, ko so občinsko središ- če razglasili za mesto. Prireditve ob _ občinskem prazniku so se v Šentjurju za- čele že sredi septembra, zak- ljučili pa jih bodo s šahovskim hitro-poteznim turnirjem ter družabno prireditvijo (s kuli- narično razstavo in pokušinjo vin) pred'prodajnim centrom Lipa v soboto, 5. oktobra. V Dobju pri Planini pa je novo- izvoljeni župan Jurij Malovrh v pozdravnem govoru obča- nom in gostom opozoril tudi na nekaj naložb, ki so v občini tik pred zaključkom. Osrednji dogodek ob občin- skem prazniku je bila vseka- kor otvoritev nove osemletke in vrtca v Dobju pri Planini. Krajani so si novih šolskih pro- storov želeli že 20 let, letos pa je 139 osnovnošolcev iz Dobja s sicer 14-dnevno zamudo_ le zakorakalo v nove učilnice. Šo- lo je pred otvoritvijo blagoslo- vil krajevni župnik Milan Zdolšek, slavnostni trak pred šolskim vhodom pa sta prere- zala najmlajša učenka Mateja Rajh in slovenski šolski mini- ster dr. Peter Vencelj, ki je v govoru poudaril, da je vsaka nova šola v Sloveniji praznik ne le za kraj, v katerem jo odpi- rajo, ampak za ves šolski si- stem. Slovesnosti ob občinskem prazniku so se ob ministru Vencelj u udeležili še podpred- sednik slovenske vlade dr. An- drej Ocvirk, ministrica za delo Jožica Puhar, minister za trg in splošne gospodarske zadeve Maks Bastl, svetovalec sloven- skega finančnega ministra Slavko Tekavčič, predsednik republiškega Zbora združene- ga dela Jože Zupančič ter dele- gacija iz prijateljskega Šent Primoža na avstrijskem Koro- škem. Šentjurski župan Jurij Malo- vrh je podelil tudi Plaketo ob- čine Šentjur Viktorju Hrastni- ku za prizadevno delo v grad- benem odboru osnovne šole Dobje (Hrastnik je bil tudi eden od 29 prejemnikov pri- znanj krajevne skupnosti Dob- je pri Planini), občinska priz- nanja Milanu Frecetu, Dušanu Debelaku, Acu Pepevniku in Planinskemu društvu Šentjur ter pisne pohvale s knjižnimi nagradami najboljšim učen- cem šentjurskih osnovnih šol ter enote Srednje vrtnarsko- kmetijsko-gospodinjske šole Lavri Lajh, Alenki Čoki, Go- razdu Cepinu, Luki Batističu, Aleksandri Cvikl, Borisu Ro- biču in Milanu Strnadu. IVANA STAMEJČIČ l\lovo vodstvo Auree Od ponedeljka dalje Rudi Kavčič ni več di- rektor podjetja Aurea Celje. Na zboru kolekti- va so se delavci soglasno odločili, da ga izločijo iz podjetja. Delavci Auree so svoje- mu direktorju očitali ne- izpolnjevanje obljub. Ob svojem nastopu pred le- tom dni jim je Kavčič ob- ljubljal pripravo številnih programov, ki jih danes ni, med drugim pa mu očitajo tudi zaposlovanje režijskih delavcev ter uvajanje varnostnikov iz zasebnega podjetja, ob vsem tem pa še dobršno mero samovolje. Začasno je vodstvo Auree prevzel dosedanji namestnik di- rektorja Željko Romih, za urejanje razmer v podjet- ju pa so imenovali poseb- no komisijo. IB Sanacija liolnišnične Ifletl je nujna Skupina poslancev- zdravnikov celjskega Zdravstvenega centra - je na zadnjem zasedanju celjske občinske skupšči- ne sprožila poslansko po- budo za čimprejšnjo ure- ditev kletnih prostorov bolnišnice. Čeprav so v celjski bol- nišnici po lanski novembr- ski poplavi klet dobrem oči- stili, pa so ti prostori za nor- malno obratovanje potreb- ni temeljite sanacije. V bolnišnici priznav^o, da za temeljito sanacijo kletnih prostorov nimajo denarja, zato za pomoč pro- sijo občino. Župan Anton Roječ je skupini poslancev obljubil, da bodo v kar naj- krajšem času proučili mož- nosti za obnovo in ureditev kleti, saj je od le-tega odvis- no normalno delo celjske bolnišnice. V bolnišnici so namreč vse transportne po- ti (za prevoz bolnikov, labo- ratorijskih vzorcev, hrane ter sanitetnega in ostalega medicinskega materiala) speljane skozi kletne pro- store, le-ti pa kljub redne- mu čiščenju zaradi posle- dic poplave ne izpolnjujejo niti najosnovnejših higien- skih normativov. Posledice lanske poplave so namreč v kletnih prosto- rih bolnišnice vidne v od- padajočem ometu, pokvar- jenih instalacijah in neure- jenih prostorih. Le-te pa je kljub odločitvi, da v kleti ne bodo nameščeni posa- mezni oddelki oziroma drugi vitalni deli bolnišni- ce, potrebno urediti pred zimo. IS Skromni varčevalni dosežki Zdravstveni center bo vodU mag. dr. Marlan Hrušovar Težak finančni položaj je bil osrednja tema seje sveta javnega zavoda Zdravstveni center Celje. Ko so govorili o izvajanju varčevalnih ukrepov znotraj zavoda, so ugotavljali, da so v dveh mesecih z odrekanjem na vseh koncih prihranili skromnih 12 milijonov dinar- jev. Pri zapadlih obveznostih blizu 150 milijonov dinarjev, je to zelo malo. Kljub tenju bodo z varčevanjem nadaljevali, le delež plač v bonih bodo ta me- sec zmanjšali, prihodnji pa ukinili. Govorili so tudi o bodoči or- ganiziranosti zdravstva na ob- močju. Poleg Zavoda za social- no medicino in higieno in Bol- nišnice v Celju bi naj samostoj- ni zavodi postali tudi zdrav- stveni domovi po občinah, s tem da bi poslovne funkcije še naprej opravljali skupno. Priporočili so, da v občinah pospešijo postopke za sprejem odlokov o novih zavodih. Pomembna tema seje so bile tudi kadrovske zadeve. Na zahtevo ministrstva za zakono- d^o bodo sicer morali spreme- niti člen statutarnega sklepa, ki določa način imenovanja vodij organizacijskih enot in strokovnega vodje zavoda. Za- kon v nasprotju s sprejetim statutarnim sklepom ne pred- videva pridobitve soglasij ob- činskih izvršnih svetov. Statu- tarni sklep bodo uskladili, že imenovani vodje pa vseeno ostajajo do spremembe organi- ziranosti. Zapletlo bi se lahko le pri bolnišnici, kjer sta bila dva kandidata, vendar je dose- danji vršilec vodje prim. dr. Jože Arzenšek odstopil, posto- pek za imenovanje mag. dr. Aleša Demšarja pa je zaklju- čen. Zato so se odločili, da s 1. oktobrom prevzame dolžnosti vršilca vodje, ko bo statutarni sklep spremenjen, pa postane vodja bolnišnice. S 1. okto- brom pa bo delo direktorja Na seji so se za dolgoletno uspešno delo na vodilnih po- ložajih v celjskem zdravstvu zahvalili dosedanjemu direk- torju Zdravstvenega centra Alojzu Žuntarju, ki se je s 30. septembrom upokojil. Zdravstvenega centra Celje prevzel mag. dr. Marjan Hru- šovar. Občinske skupščine na območju že odločajo o njego- vem imenovanju za vršilca dolžnosti (celjska in konjiška sta to že sprejeli). MILENA B. POKLIC Zvon za sosede Na iniciativo nemško-slo- venske Koroške aktivne sku- pine in s sodelovanjem Slo- venskega vestnika. Slovenske- ga planinskega društva Celo- vec ter pevskega zbora Sanger- runde Ebenthal bodo v soboto in nedeljo, 5. in 6. oktobra, pri- redili v Zgornji Savinjski doli- ni prijateljsko srečanje so- sedov. Večer prijateljstva bodo pri- pravili pod geslom Prijatelj- stvo preko meja-obisk pri so- sedu, ob tej priložnosti pa bo Koroška skupina v znak soli- darnosti in povezanosti s slo- venskim sosedom Zgornjesa- vinjčanom podarila bronasti planinski zvon. Zvon bodo kot trajen spomin obesili v soboto zvečer na Kočo na Loki pod Raduho. U.S. Ceijske šoie po novem Poslanci celjske občinske skupščine so po nekai zaple- tih in skupaj s številnimi amandmaji na zadnjem zaseda- nju le sprejeU odlok o novi organiziranosti osnovnih šol v občini. S 1. oktobrom so celjske osnovne šole postale samostojni zavodi, poslanci pa so potrdili tudi nova imena posameznih šol, tako da sta stari imeni obdržali le osnovni šoli Frema Roša in Franca Krajnca. IS Brez deia tudi nadarjeni Pred dnevi so na pobudo velenjskega območnega zavoda za zaposlovanje pripravili skupno srečanje gospodarstvenikov koroške regije in velenjske ter mozirske občine z nadpovprečno nadarjenimi štipendisti srednjih in visokih šol. Na srečanju n^j bi se pogovarjali o možnosti za zaposlovanje nadarjenih učencev, vendar pa postaja očitno, da nadarjeni podjetij ne Zcinimajo. Srečanja so se namreč udeležili le pred- stavniki štirih podjetij. Kljub temu so lahko nadarjeni učenci iz srečanja potegnili pomemben nauk: njihove nadpovprečne spo- sobnosti niso zadostno jamstvo za delovno mesto, ki si ga bodo morah v težkem položaju gospodarstva izboriti sami. U.S., Nadaljni zapleti v Eikroju Celjsko sodišče združenega dela je pred dnevi razveljavi- lo sklep o premestitvi vodje poslovne enote Elkroj v Šo- štanju Martina Preskarja v matično enoto Elkroj v Na- zarjah. Sklep, ki ga je pred meseci sprejela direktorica Marija Vr- tačnik, je po mnenju sodišča nezakonit, bil pa je tudi povod za večdnevno stavko delavk v Šoštanju. Stavko so šoštanj- ske delavke prekinile šele ta- krat, ko je družbeni pravobra- nilec samoupravljanja Edvard Centrih zadržal sklep o preme- stitvi. Direktorica Elkroja Ma- rija Vrtačnik pravi, da se bo vodstvo podjetja na razsodbo celjskega sodišča zagotovi: tožilo, hkrati pa je dodala »jemlje vse spore kot postrs sko stvar. Zame je važno lep slovanje podjetja, da imaš delo in da imamo plače. Kaki na koli bo končna razsodba, bo treba še naprej pogovana za ustvarjanje problemov i sta vedno potrebna dva.« Tako bo torej o premesti Martina Preskarja, vodja I štanjske poslovne enote Elh ja, razpravljajo republiške' dišče. V podjetju Elkroj vedno ostaja tudi nere=« vprašanje odcepitve po^ enote Šoštanj od mat. podjetja v Nazarjah. Pre^^^^^čevanje izgub Celjska občinska vlada je minuli teden sprejela valoriza- cijo programov družbenih de- javnosti, kar pomeni porast proračunskega denarja, name- njenega družbenim dejavno- stim, za 13 odstotkov oziroma 47 milijonov dinarjev. Znesek bodo pokrili v okviru rebalan- sa občinskega proračuna ozi- roma delno prenesli v obvez- nosti proračuna za leto 92. Družbene dejavnosti v celj- ski občini so v letošnjem pr- vem tromesečju še normalno poslovale, do zaostritev pa je zaradi inflacije prišlo v maju in juniju. Tako so ob polletju za- beležili izgube v vrtcu, domu upokojencev in treh osnovnih šolah, naraščajoči materialni stroški pa napovedujejo, da se bo položaj že ob devetmesečju še zaostril. Valorizacija progra- mov družbenih dejavnostih so se je v Celju lotili selel^jj no, je tako zgolj ukrep za pt( prečevanje bodočih izgub oj roma njihovo omilitev. Osnova za takšno odlofitg celjske občinske vlade je w v sklepu republiškega izMšnj ga sveta, ki je 38-odstotni pi rast materialnih stroškov inl odstotni porast dohodka ^j- i benim dejavnostim priz s 1. julijem. Sekretarka skega sekretariata za družod dejavnosti Irena Ferlež pa poudarila, da se je potrebi valorizacije lotiti selektuii Ob integralnem proračunu dejstvu, da se samo družbej dejavnosit financirajo izkljii no iz proračuna, je odgovi nost iz\TŠnega sveta namreč toliko večja. IZMIŠLJENE BUČNICE IZ PAMETNIH BUČ Foto NACE BIZl Dr. Jože Pučnik, vodja Demosa, potem ko je '^^'^ da je izpadel iz slovenskega političnega barom^^^ za oktober v Delu: »Ni druge rešitve, kot d» zapijem! Ti Slovenci so pa res en nehvaležen foli^^g Samo malo slabše jim gre, pa že pozabijo na ' pridobitve parlamentarne demokracije in moj^^ slu^e pri tem! 3. OKTOBER 1991 - STRAN 3 rtSMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE srbski vojni ciiji [•pprav Srbija še vedno tr- lo trdi, da ni v vojni, so jo ^tt'a že zdavnaj demantira- %a je v vojni »do kolen« '/a P^^'^ dnevi (končno) lino priznanje delne mobili- ^■Ag (zaenkrat manj kot 10 ^dotkov rezervistov). Vpra- priznanja, da je v vojni, ■"gabijo -"^ retorične, mar- i predvsem praktične nara- ,{esi v vojni (napovedani ali j treba seveda odkriti še fjjjjo karto - za k^j se boju- ^icaifšni so vojni cilji, '{■prašanje vojnih ciljev ladnjem času najpogosteje istavij^o (poleg opozicije) ,i,5]ci rezervisti, ki se množič- litogibajo mobilizaciji in še jj množično zapuščajo na- 03 mesta oziroma kraje, ka- .gso bili poslani. Najbolj jih 003, za katere meje naj bi Vztrajno sprenevedanje Sr- t da njen cilj ni Velika Srbi- 'temveč le zaščita srbskega pda na Hrvaškem, v BiH in ^aj že v Makedoniji, je kot ]igkončno prekinil podpred- finik srbske skupščine dr- hvič Obradovič (sicer brat Udanjega port-parola ZSLO) ]iaterega velja, da mesec dni japrej napoveduje uradna aiišča in poteze Srbije. To a;je 30. septembra izjavil za torbo sicer ni kakšna posebna f}VOst, je pa pomembno za llepanje o bodočih korakih ibije (in armade), dr. Obradovič pravi, da je ibija soočena s tremi različi- mi glede Jugoslavije. Prva je Ujenje v skupnosti brez Slo- tnije in brez Hrvaške z nje- m hrvaškim ozemljem; to je imlje, kot precizira Obrado- tki ostane, ko od njega izlo- mo SAO Krajino in srbska območja - vzhodno Slavonijo, Baranjo in zahodni Srem. Dru- ga različica predvideva življe- nje v skupnosti v eni državi brez Slovenije, brez Hrvaške z njenim hrvaškim ozemljem, brez dela BiH in brez dela Ma- kedonije, tretja različica pa je življenje v državi, ki bi jo tvori- la samo srbska ozemlja. Obradovič v intervjuju na- ravnost opozarja »musliman- ski del bosansko-hercegovske- ga vodstva« (hrvaškega dela tega vodstva sploh ne ome- nja!), da »nima pravice odloča- ti o usodi srbskega naroda v tej republiki, ki pokriva več kot 60 odstotkov njenega ozem- lja«. V kolikor se BiH opredeli za odcepitev, Srbija mora pod- preti jasno izraženo voljo srb- skega naroda v »stari in vzhod- ni Hercegovini, Bosanski kra- jini in vzhodni Bosni«. Enako opozorilo je Obrado- vič namenil tudi Makedoniji, pri čemer ga prav nič ne zani- ma nedavni referendum v tej republiki. Torej, če bodo Ma- kedonci vztrajali pri odločitvi o osamosvojitvi, potem bo tre- ba po Obradovičevih besedah »načeti vprašanje ozemeljske razmejitve, in sicer glede Ku- manovske kotline in skopske Črne gore, kjer je srbsko pre- bivalstvo večinsko«. Te vojne cilje Srbije je zdav- naj pred Obradovičem postavil četniški vojvoda Šešelj, razlika je le v tem, da jih je podpred- sednik srbske skupščine skrčil v »realne okvire«, o čemer pri- ča tudi njegova trditev, da Kar- lovac, Zadarin Šibenik ne mo- rejo biti v sestavi Srbije. Bitka za hrvaška ozemlja je bolj ali manj že zaokrožena, v BiH se že lep čas plete mreža okrog »spornih srbskih ozemelj«. v Makedoniji pa so prav te dni objavili najnovejše različice v zvezi s scenarijem armade, da okupira Makedonijo. Ta operacija seje kot pišejo neka- teri skopski časopisi že začela, njen cilj pa je »takojšnje bloki- ranje cestnih povezav posa- meznih delov republike s Skopjem«, da bi se pod izgo- vorom »preventive pred bol- garsko agresijo na Jugoslavi- jo« v Makedoniji uporabila »slovenska in hrvaška vojaška matrica«. Skopski »Večer« trdi, da je 500 rezervistov že prišlo na vo- jaški poligon v Krivolaku, da so kontrolorji letenja v Ohridu postavljeni pod neposredno kontrolo vojaškega letalstva in da je poveljstvo tretjega voja- škega območja dobilo ukaz, »da za nobeno ceno ne dovoli odcepitve Makedonije od Ju- goslavije«. To operacijo bodo po istem viru izvedli rezervisti iz Srbije skupaj s srbskimi ofi- cirji, v Skopju pa se širijo go- vorice, daje na severnih mejah Makedonije že trideset tisoč rezervistov. V kratkem lahko pričakuje- mo, da bo te vojne cilje potrdil tudi sam Slobodan Miloševič, ki trenutno čaka le še na do- končno »diferenciacijo« v ar- madnih vrstah, v katerih so vse glasnejše (javne) zahteve za odstranitev Kadijeviča in Broveta ter za takojšnjo rekon- strukcijo celotnega vojaškega vrha. Armada skorajda nima izbire, saj je izpopolnitev nje- nih vrst (z naborniki in rezervi- sti) praktično odvisna le še od »dobre volje« Srbije in Črne gore ter Srbov iz BiH. Vse ka- že, da je n^hujše šele pred nami... ŠTEFAN NOVAK Vedno malo po svoje Konjiška skupščina o ztiravstvu, šolstvu, upravi Bodoča organiziranost zdravstva, vzgoje in izobra- ževanja ter upravnih orga- nov v konjiški občini dobi- va pravo podobo. Poslanci občinske skupščine so na- mreč na seji prejšnji teden sprejeli osnutka odlokov za prvi dve področji, osnutek odloka o upravnih organih pa so spremenili v predlog in ga sprejeli. Pri bodoči organiziranosti zdravstva se v občini odlo- čajo za Zdravstveni dom kot samostojni zavod, ki pa v na- sprotju s predlogom Zdrav- stvenega centra Celje ne bi imel z drugimi tovrstnimi za- vodi na območju ničesar skupnega, torej tudi ne po- slovnih funkcij. Poslanec dr. Zmago Tinta pa je predla- gal, da bi bodoči zavod nosil ime uglednega humanista in dolgoletnega konjiškega zdravnika dr. Iva Rudolfa. Organiziranost vzgoje in izobraževanja ostaja sporna samo glede položaja šole s prilagojenim programom Pohorski odred. Ta bi se po osnutku naj priključila kot organizacijska enota šoli Ed- vard Kardelj. Poslanci so se spraševali, zakaj diskrimina- cija te šole, ko pa bodo vse ostale samostojni zavodi in kolikšen bo zaradi tega pri- hranek. Poudarjali so, naj o stroki razpravlja stroka in da vsebine ni mogoče pov- sem ločiti od organizacije. Zbor delavcev osnovne šole Edvard Kardelj pa je poslan- ce opozoril, da sta šoli nekoč že bili povezani, a to ni bilo ne za eno ne za drugo dobro. Zakaj bi torej ponavljali na- pake, so se vprašali. Ker se v občini sočasno z ustanav- ljanjem novih zavodov odlo- čajo tudi za preimenovanje šol, so poslanci govorili tudi o tem. Za osnovno šolo Ed- vard Kardelj so podprli in Osnovna šola Pod goro. Os- nutek so v nespremenjeni obliki sprejeli, o pripombah pa bodo spregovorih spet ob obravnavi predloga. Soglasno pa so podprli od- lok o upravnih organih skupščine občine. Tako bo po novi organiziranosti šest upravnih organov namesto dosedanjih osmih, število delovnih mest pa so zmanj- šali s 112 na 105. Dejansko je sedaj zaposlenih 99 delav- cev, brez centra za socialno delo, sodnika za prekrške, geodetske uprave in uprave za notranje zadeve pa samo 75. OceniU so, da so z zmanj- šanjem števila zaposlenih pretiravali. MILENA B. POKLIC Glasovanje za neodvisno republilfo Kosovo tudi v Celju Za neodvisno in suvereno republiko Kosovo so v nedeljo, 29. septembra glasovali tudi prebivalci ^Kosova, ki živijo na našem območju. Referenduma na sedežu krajevne skupnosti Gaberje v Celju se je udeležilo 865 Albancev s Kosova. Med njimi je le eden glasoval proti samostojnosti in suvere- nosti Kosova kot republike, ki se namerava pozneje povezovati z ostalimi samostojnimi državami bivše ■Jugoslavije, prostovoljno in na osnovi lastnih inte- resov. Na celjskem območju živi več kot tisoč Albancev, referenduma pa so se udeležili le Albanci s Kosova. Referenduma se niso udeležili prebivalci s Kosova, ki so po narodnosti Srbi, Hrvati, Romi, Mushmani in drugi in tudi ne Albanci, ki so zaprosili za slovensko [državljanstvo, a so po narodnosti Albanci s Kosova. 1 Referendum v Celju je potekal dostojanstveno, F>irno, brez kakršnih koli incidentov. ...../........ . . . M,A. Ceije naj bo sejemslfo mesto Oba organizatorja 24. mednarodnega obrtnega sejma - celjski Zavod ŠRC Golovec in podjetje Step slovenske obrtne zbornice - ocenjujeta letošnjo sejem- sko manifestacijo za uspešno. O številkah poslovne uspešnosti je zaenkrat še tež- ko govoriti, saj se prav po- slovna uspešnost meri vse do prihodnjega sejma, a zna- ni so načrti za sejemsko de- javnost v Celju v letu 1992. V marcu, med 16. in 21., bo na sejmišču Golovca priredi- tev Avto in vzdrževanje, ki je po mnenju organizatorjev in razstavljalcev letos prera- sla okvire Spomladanskih obrtnih sejmov in bo prihod- nje leto samostojen sejem. V maju se nam obetata dva sejma - s področja ekologije in komunale ter sejem, na- menjen tretjemu življenj- skemu obdobju. Med 5. in 12. junijem pa bo pod skup- nim naslovom Spomladan- ski obrtni sejmi še šest spe- cializiranih sejemskih prire- ditev - sejmi Bio, Človek in prosti čas, Ideja, Novosti^za trgovino. Vse za otroka ter novost Steklo in keramika. 25. Mednarodni obrtni se- jem, ki bo med 11. in 20. sep- tembrom, pa bo najverjetne- je že na razširjenem sejmiš- ču, saj organizatorji že v pri- hodnjem letu pričakujejo dodatnih 10 hektarov raz- stavnih sejemskih površin na zemljišču sosednjih voja- ških objektov. Celjski Zavod ŠRC Golo- vec je s podjetjem Step pod- pisal pogodbo o poslovnem sodelovanju za prihodnje le- to, kar pomeni, da sta že zna- na soorganizatorja za pripra- vo vseh obrtnih sejmov. V Celju pa so se takoj po zak- ljučku 24. MOS lotih nadalje- vanja reorganizacije Zavoda Golovec, ki naj bi postal po- djetje z osnovno poslovno- sejemsko dejavnostjo ter center za športno-rekreativ- ne in zabavne prireditve. Okostje te reorganizacije je podano s študijo ljubljanske- ga Zavoda za organizacijo poslovanja, vodstvo Golovca pa pri tem sodeluje z območ- no gospodarsko zbornico in občinsko vlado. Jasneiša po- Podjetje Step Obrtne zbornice Slovenije je za le- tošnji oktober organiziralo sodelovanje slovenskih obrtnikov na treh sejmih v tujini. Do 6. oktobra sode- lujejo na graškem jesen- skem sejmu, med 9. in 12. oktobrom na celovški Com- ponenti ter med 9. in 13. ok- tobrom še na sejmu v Szom- bathelyu na Madžarskem. doba o tem, kako bo Golovec izgledal v prihodnje, bo naj- brž znana že v začetku pri- hodnjega meseca, po bese- dah v. d. direktorja mag- . Franca Pangerla pa bo po- trebno število zaposlenih zmanjšati, a sejemsko po- dročje kadrovsko okrepiti. Že v zadnjih treh mesecih se je število zaposlenih zmanj- šalo iz 54 na 44 delavcev, op- timalno število pa bi bilo okoli 30 delavcev. IVANA STAMEJČIČ Počitnice za žalske šolarje? Na petkovi novinarski konferenci so člani stav- kovnega odbora povedli, da bodo delavci zaposleni v osnovnih šolah žalske občine od 9. septembra na- prej stavkali tako dolgo, da ne bodo uresničili vseh njihovih zahtev, ki so jih že tolikokrat izpostavili. Če bo treba, bodo stavka- li tudi teden, mesec dni ali več. Kot smo že poročali, zahtevajo, da bi poprečne plače znašale 19 odstotkov več kot veljajo v gospodar- stvu Slovenije, učitelji zah- tevajo izboljšanje material- nega položaja šol in povra- čilo stroškov za prevoz na delo in z dela._ Učiteljske plače v občini Žalec krep- ko zaostajajo ne samo za dohodki v gospodarstvu, pač pa tudi v primerjavi s plačami zaposlenih sta- novskih kolegov v drugih občinah. Po nekaterih po- datkih imajo manjše plače le še zaposleni v štirih slo- venskih občinah. Malce upanja do dokonč- ne odločitve o stavki pa vendarle še ostaja. Jutri se bodo namreč ravnatelji, člani stavkovnega odbora, sindikat in drugi sestali s predstavniki žalske ob- činske skupščine in se še enkrat skušali dogovoriti, kako razrešiti nastali polo- žaj. Če pogovori ne bodo uspešni, se učencem os- novnih šol žalske občine znova obetajo počitnice. Tokrat nekoliko daljše. JANEZ VEDENIK Kredit tudi za Velenje Sredstva mednarodnega kredita, namenjena za odpravo posledic poplave, bo prejela tudi občina Velenje. Velenjčani naj bi prejeli nekaj več kot pol milijona dolarjev, denar pa bodo namenili za obnovo in sanacijo Ljubijskega grabna. Že pred začetkom prave sanacije pa je prišlo pri obnav- ljanju Ljubijskega grabna do zapletov, saj je Vegrad kot izv^a- lec del spremenil strugo potoka. Tako bo podjetje moralo naj- prej odpraviti škodo, šele nato bo lahko nadaljevalo s predvi- deno sanacijo. Dela n^j bi se predvidoma zavlekla še v naslednje loto. U. S. 5. OiaOBRA NA ČRETO NA DOBROVUAH Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Žalec, Mozirje, Celje, Pododbor II. grupe odredov za Štajer- sko, Odbor aktivistov OF za Celjsko-Savinjsko ob- močje, Partizanski kurirji za Štajersko, vabijo udele- žence NOB in druge občane na proslavo 50. obletnice prve fronta I ne bitke Slovenskih partizanov z okupator- jevo vojsko na Štajerskem na Čreti na Dobrovijah. Proslava bo 5. oktobra 1991 ob 10.00 uri na kraju tega zgodovinskega dogodka pri spomeniku na Čre- ti na Dobrovljah. leč revežev, a manj denarja [število ljudi, potrebnih JJ??oči, je iz dneva v dan denar, kolikor ga je, ^anjo ne zadošča več. ,^če bi sklepali po tem, da '^^ rnarca, ko so pri Centru .socialno delo v Celju po- enkratno pomoč 38 Iju- ^- ta številka julija padla 18, v avgustu pa je spet j^^slla na 39 primerov, bi ^(^veda ušteli, številke le L ^jo. da je denarja za soci- ^ Pomoči premalo. ^'Jub temu so na centru t^i^SUstu podelili enkratno k^oč za nakup šolskih po- ^'?^čin 57 otrokom, vsota \f gibala od 650 do dva L ^ dinarjev, odvisna pa je Ijj) 2,*^ razreda šolanja. Okoli l| Celjanov oziroma njiho- jlj^^^užin pa so že tudi oskr- ^ l^urjavo za zimo, še pet- desetim pa bodo zato, da si bodo lahko kurjavo kupili, nakazali potreben denar. Sicer pa lahko v Centru za socialno delo v Celju postre- žejo le s pospešeno sliko sta- nja socialne ogroženosti v občini, saj zadovoljivih po- datkov o tem ni. Nihče na- mreč ne ve, koliko ljudi se bo morebiti še znašlo na spi- skih čakajočih ali odvečnih delavcev in podobno. A da se socialna raven Celjanov v primerjavi s časom pred dvema, tremi leti, katastro- falno niža, kaže izkušnja, da včasih v Center za socialno delo niso zašle družine, v ka- terih sta bila oba zaposlena, danes pa takšne družine, ki jim plača ne zadošča za pre- živetje, niso nobena izjema. Na koncu še zapišimo, da najnovejši podatki kažejo, da trenutno začasno pomoč kot edini vir preživljanja pre- jema 32 Celjanov in kot do- polnilni vir 192 ljudi v celjski - občini. Z. S. 4. STRAN - 3. OKTOBER 1991 GOSPODARSTVA Velenjski menedžer leta; Društvo poslovodnih 1 delavcev Slovenije je le- tos na posvetu v Portoro- žu prvič podelilo prizna- nje menedžer leta«. Med tremi dobitniki tega priz- nanja je tudi direktor Go- renja Gospodinjski apa- rati Jože Stanič, ki je ob tej priliki povedal: »Priznanje je spodbu- da, zadovoljstvo, v prvi vrsti pa pomeni obvez- nost za naprej. Moram pa reči, da v teh težkih časih, ko gre vse v nič, človek težko obdrži optimizem. Priznanje ima zame še večjo težo, ker so mi ga podeUli moji stanovski kolegi, in to ne preko kakšnih zvez in poznan- stev. V gospodarstvu je trenutno zelo težak polo- žaj, v ^bistvu vse razpada, nasploh je zelo težko de- lati. O nagradi pa moram še povedati, da sam člo- vek ne more nič, če nima vigranega in delovnega ti- ma, ki mu pri delu poma- ga. Tako imajo za moje priznanje zasluge ožji in širši sodelavci, hkrati ob tem pa tudi strašno pri- den kolektiv Gorenja, iz katerega je vse zraslo. No, za konec pa naj še enkrat ponovim, da je priznanje menežer leta zame pred- vsem obveza za delo vna- prej.« Za pot v Evropo Miha Jazbinšek oapN prvo tovarno embalaže iz OPS v Slovenskih Konjicah so prejšnji teden slovesno od- prli tovarno za izdelavo em- balaže iz orientiranih poli- stirenov. Zaradi veUkega pomena tovrstne embalaže za zaščito okolja in izvoza na evropska tržišča je to naredil minister za urejanje prostora in var- stvo okolja Miha Jazbinšek. Ob slovesnosti so že tudi predali embalažo prvemu naročniku - konjiški Pekar- ni - slaščičarni Rogla. Embalaža iz orientiranih polistirenov (OPS) si na za- hodu vse bolj utira pot. Evropa namreč opušča em- balažo iz polivinilklorida, saj se pri njenem sežigu sprošča strupeni klor. Pri sežigu em- balaže iz OPS pa se sprošča- ta samo ogljikov dioksid in voda. Za zaščito že tako pre- onesnaženega ozračja je zato nadomestilo embalaže iz PVC z okolju bolj prijaznimi še kako pomembno. Po- membno pa je tudi za slo- vensko gospodarstvo. Po le- tu 1992 namreč v Evropo ne bo več mogoče izvažati izdel- kov v embalaži iz PVC. Konjiška tovarna embala- že iz OPS je last mešanih firm Vepro in VeUne, v njej pa bodo letno predelah 40 ton folije debeline 0,2 mili- metra. Folijo bodo tako kot drugi izdelovalci embalaže iz OPS v Evropi v celoti uvaža- li in sicer iz Avstrije, kjer so- delujejo s firmo Polyfol. Na- ložba v stroj in orodja jih je stala 320 tisoč nemških mark. Večino embalaže bo- do izdelah za potrebe živil- ske industrije. MBP Vrag je odnesel šalo Novice v torek še ni hotel nihče potr- diti - menda bodo banke začele obra- čunavati več kot 500 odstotne obresti; cene naj bi poskočile celo za 50%; divji ples inflacije in nova, v prvi fazi neizo- gibno podcenjena slovenska valuta pa naj bi državljanom Slovenije narav- nost povedala, da je vrag dokončno odnesel šalo... Tisti, ki v zadnjem ča- su z licemernim nacionalnim pono- som s prstom kažejo na brezobzirno javno črno borzo, naj povedo, v čem je razlika med prikrito prodajo deviz, pod mizo, in nakupom na cesti. O, da. Razlika je v estetiki. Ekonomsko pa je stvar taka, daje vsakdo, kdor je kajpak lahko, devize raje kupil v banki, do- kler je bilo seveda to mogoče. In še naprej - daje vsak varčevalec raje svo- je devizne prihranke kulturno dvignil z deviznega računa... dokler mu ban- ka tega denarja ni ukradla, se oproš- čam. zamrznila. Drugi Dantejev krog slovenske ne- odvisnosti, ki se začenja s koncem mo- ratorija, se kljub nekaterim zloveščim napovedim vendarle odpira v rahlo prijetnejšem ozračju, kot se je začel tisti po razglasitvi neodvisnosti. Slove- nija v svetu sicer še ni mednarodno priznani subjekt, kot bi rekli diploma- ti, je pa že partner, ki so mu odprta skorajda vsa vrata skrite in javne di- plomacije. Žal je to edino, kar je dal moratorij. Vse drugo se začenja znova, le da bo tokrat nekoliko težje. K sreči pa je zdaj večji del slovenskega politič- nega vrha modrejši. kot je bil. Drugačnega odgovora, kot gaje dala Slovenija Evropi o tem, kaj bo storila po 7. oktobru, ni mogla dati. Moratori- ja po tem datumu samo formalno ne bo več. Vsaka slovenska poteza bo na tehtnici. Umik s haške konference bi bil nespameten. Slovenija seje znašla v vlogi, ki jo mora odigrati pokončno: brez Slovenije ne more biti sprejeta odločitev o Jugoslaviji in Balkanu, Slovenija ne more biti povsem gluha za vojno na Hrvaškem (ne glede na to, kako so med slovensko vojno ravnali Hrvati in ne glede na to, kakšna škoda je prizadeta slovenskemu gospodar- stvu, dogajanje na Hrvaškem ne zaslu- ži take brezbrižnosti) in Slovenija, pa najsi Evropa še tako nevedno in ne- KOMENTIRAMO bogljeno cinca in menca, ker ne ve, kaj ji zastran Jugoslavije najbolj ustreza, mimo Evrope in njenega prišepetoval- ca, ZDA. nikakor ne more. Je že tako. Od Slovenije se pričaku- je, da bo v političnih dogajanjih ravna- la kot evropska država. V tem dejstvu je njena prednost, a tudi slabost. Sla- bost predvsem zato, ker bo pomorato- rijski čas pod drobnogledom evropske diplomacije in njenih vsak dan razvid- nejših namigov, naj Slovenija ne hiti ali naj celo miruje. Povsem drugače bi bilo, če bi bilo res doseženo neko dru- go soglasje - svet prizna najprej samo- stojno Slovenijo, zato da vsem politič- nim prekupčevalcem v Jugoslaviji po- ve, da se ne bo nič zgodilo mimo evropske in ameriške volje. Nato po več poteh pritisne na Beograd in Za- greb, da se konča vsaj ubijanje. Dokler teče kri, ni veliko možnosti za konfe- renco o Jugoslaviji. In dokler teče kri, je to nožna vratu slovenske državnosti in samostojnosti. Slovensko priznavanje evropske vo- lje in vpliva bo vsak dan bolj pod priti- skom depresije slovenskega gospodar- stva. Državljan Slovenije ne ve, kaj je uspelo vladi in najvišjim predstavni- kom v republiki doseči pri evropskih bančnikih in vladah, ki sicer tako pri- jazno govorijo o neodvisni Sloveniji. NedaVni pogovori s Hermesom so vnovič pokazali slabo pripravljenost vlade in bank. Občutek, da je bil mora- torij samo podaljšanje umiranja na obroke, kakor doživlja gospodarstvo, ne vara. Tak vtis ne ustvarjajo samo različne informacije, vključno z likvid- nostjo gospodarstva, marveč predvs- em to, da državljani vsaj približno ve- mo za politično in diplomatsko strate- gijo Slovenije po koncu moratorija. V kakšni godlji bo še naprej gospodar- stvo, ne pove nihče. Vse drugo, predvsem pa, kaj Slovenija počne za ohranitev gospodarskih tokov v Jugo- slaviji in kaj bo prinesla ločitev od mo- netarnega sistema v Beogradu, je zavi- to v meglo. Nov sveženj osamosvojitvenih ukre- pov mlade države ne more biti državna skrivnost. Še posebej ne more biti dr- žavna skrivnost, kako bo v prihodnjih mesecih preživelo gospodarstavo. Mo- ratorija ne bo več. In kaj zdaj? Ah slo- vensko politično vodstvo ve, kako bije zadnja ura vsem, ki ne bodo doumeli, da mora dobiti v politični strategiji slo- venskega osamosvajanja prvo mesto -gospodarstvo? JOŽE VOLFAND Blagovno denarne Icartice Merx V Merx banki Celje so pripravili projekt blagovno denarne kartice, ki so ga javnosti predstavili na ponedeljkovi tiskovni konferenci. Blagovno denarne kartice bodo v Merx banki ponudili svojim varčevalcem, teh je okoli 4500, ter vsem drugim zainteresiranim občanom. S karticami bodo lahko potrošniki kupovali tekstil, hrano, tehnično blago in druge izdelke v dvanajstih trgovinah na okoli 200 lokacijah celjskega območja. V teh dneh so v banki Merx že začeli pošiljati pristopne izjave, o delitvi kartic pa bo odločala posebna komisija. Prednost blagovno denarnih kartic, pravijo v banki Merx, bo predvsem v tem, da bodo imetniki račun za kupljeno blago lahko poravnali v štirinajstih dneh, za ta čas pa ne bodo zaračunavali obresti. Z blagovno denarno kartico bodo lahko imetniki dvigovali tudi gotovino v banki Merx ter v njenih ekspoziturah, kar je prvi takšen primer v Sloveniji. Ko veriga razpade Jure Kovač - novi airektor Aera, o podjetju danes in Jutri Po odhodu Harolda Kar- nerja je v podjetju Aero Ce- lje prevzel krmilo v svoje roke magister Jure Kovač, doslej zaposlen v konjiškem Konusu. Jure Kovač, kako si kot novi direktor zamišljate na- daljnji razvoj in delo v va- šem podjetju? Kovač: »Podobno kot vsa ostala podjetja, ki so bila do- slej vezana na jugoslovansko tržišče, se tudi v Aeru sreču- jemo z marsikaterim proble- mom. Dejstvo je, da jugoslo- vansko tržišče v svoji dose- danji obliki razpada, kar je velika ovira za nadaljnji raz- voj podjetij. Jasno nam je, da je treba določiti nove cilje in se usmeriti na zahodna tržiš- ča. V Aeru smo zato vse naše izdelke klasificirali v tri sku- pine. Gre za izdelke, ki so razvojno perspektivni, po- tem izdelke, ki so tržno zani- mivi ter skupino izdelkov, ki jo bomo počasi opuščali v naši proizvodnji. Za vsako vrsto teh izdelkov so predvi- dene določene naloge tako pri marketingu kot tudi pri razvoju. V Aeru se moramo nadalje prilagajati tudi dru- gačni organiziranosti. V pre- teklosti je imel Aero sistem reproverige, ki je povezoval vse od papirnice do končne- ga izdelka. Ta sistem se je porušil in tudi to zahteva preoblikovanje ter oblikova- nje novih ciljev.« Kako bo s številom zapo- slenih, se obetajo tehnolo- ški viški? Kovač: »V začetku letoš- njega leta so v podjetju že ugotavljali tehnološke viške in tudi izpeljali določene spremembe. Ko sem prišel v podjetje, sem jasno pove- dal, da je treba celotno po- slovanje racionalizirati glede na uresničevanje plasmana izdelkov ter postopnega usmerjanja v izvoz. V krat- kem bomo ponovno pregle- dali zasedenost vseh delov- nih mest.« Slovensko tržišče je majhno, pri prodaji na jugo- slovansko tržišče se zaple- ta, kakšne so po vaši oceni možnosti Aera na tujih tr- žiščih? Kovač: »Res je, da na jugo- slovansko tržišče ne more- mo računati. Ne le pri proda- ji izdelkov, temveč tudi v tem smislu, da bi sledili razvoju in novim tehnologi- jam. Razvojno se lahko zgle- dujemo samo po razvitih tr- žiščih, pri tem pa je nekaj ovir, kijih bo treba premaga- ti. V mislih imam predvsem stroške, kakovost in razvojni vidik. Eno bistvenih vpra- šanj za nas je znižanje stro- škov, tako da bo s prodajo izdelka dosežen profit. Pre- pričan sem, da bo Aero svoj prostor našel na zahodnih tr- žiščih. Pred kratkim so se v Aeru mudili strokovnjaki z Nizo- zemske. Kakšne so bile nji- hove ugotovitve? Kovač: »Podjetje Aero je bilo vključeno v program brezplačne pomoči, ki jo je v obliki svetovanja ponudila nizozemska vlada. Avgusta je bil v Celju upokojeni me- nadžer s področja papirniške in grafične industrije, delal je predvsem na povezavi med marketingom in razvo- jem. Njegove ugotovitve nam bodo vsekakor dobro- došle, opozoril nas je tudi na določene slabosti, zlasti pri vzpostavljanju povezav med razvojem, porajanjem novih izdelkov in marketingom. Ugotovitve bomo upošteva- h, upam pa, da bomo lahko uresničili tudi sodelovanj na področju izobraževati? naših kadrov.« V tem času so aktuahu številne razprave o privju zaciji. Tudi za Aero je bjj slišati, da imajo nekat^ delavci svoja zasebna h, djetja. Kakšno je vaše sj lišče do teh delavcev? Kovač: »S tem probig mom sem bil seznanjen. §), je za skupino ljudi, kateri] družinski člani so imeli sv™ podjetje. Ob nastopu tej delovnega mesta in v pog voru s temi delavci smoi dogovorili, da s tem prekin jo. Sam menim, da je to pi vilno in tudi v tukajšnje sindikatu so opozarjali, da treba pri morebitnih tehn loških viških upoštevati ste, ki imajo še nek dodat vir zaslužka. S tem se pop( noma strinjam.« Težko je dajati ocene, | vendar, kaj menite, kakoi bodo odvijale stvari v p djetju in nasploh v slove skem gospodarstvu? Kovač: »Trenutno si v obdobju velikih sp memb, ko je treba na no definirati odnose znotreg i goslavije ter s tujino. Sem kljub vsemu optimist ■ upam, da bomo prehodne tM zave uspešno rešili.« BORZA Opcija Dolžnosti Izdajatelja opcijske pogodbe! Izdajatelj oziroma izstavitelj opcijske pogodbe mora imeti v svojem depoju delnice in mora čakati, ali bo kupec opci- je pravico, ki mu jo ta zagotavlja, uresni- čil ali ne. Kot plačilo za to pripravljenost dobi izdajatelj honorarno opcijo ali tako imenovano premijo. To premijo lahko iz- dajatelj obdrži, ne glede na to ah kupec opcije pravico izkoristi ali ne tj. če jo pusti propasti. Call: Pdrodajalec call opcije (nakupne) se zavezuje, da - kupcu call opcije, če ta to zahteva, prodal natančno določe: število delnic (v ZDA 100 delnic, v Nemčiji 50 delnic) po vnaprC določeni izvršilni ceni v točno določenem roku. Prodajalec cj! opcije mora imeti v svojem depoju za vas veljavnosti or delnice, na katere se sklicuje opcija in sicer najmanj v tolik?' številu, kolikor ga zavezuje opcija. Če prodajalec call o;: nima na voljo delnic, mora, če zahteva kupec izvršitev oper delnice kupiti na borzi pot takrat veljavnem borznem teča. jih že po vnaprej določeni izvršilni ceni proti lastniku o; (čeprav utegne imeti zaradi tega sam izgubo!). Put: Prodajalec put opcije (prodajne) pa se zavezuje, d.- kupcu put opcije, če ta zahteva, odkupil vnaprej določen«^ vilo delnic po vnaprej določeni izvršilni ceni v času veljavi opcije. Prodajalec put opcije mora imeti pri roki vedno d' denarja, da lahko od kupca put opcije odkupi delnice. Vpliv tržne cene na opcije! Call: Kupcu call opcije se njegova naložba ne splača, torej if"' izgubo, kadar tržna cena delnice ne zraste nad dogovorjeno ^'^ za toliko, da pokrije stroške, ki jih je imel s plačilom prenU'^ Izdajatelj opcijske pogodbe pa izgubi, če tržna cena zraste izvršilno ceno za več. kot je prejel plačilo premije. o Put: S put opcijo se riziko padca cene pod dogovorjeno ce prenese s kupca opcije na izdajatelja. Kupec opcije obdrži možnosti za dobiček v primeru znižnaja cene. Za pr^dvz^.^ rizika padca cene dobi tako kot pri call opciji izdajatelj pr^f^L Višina le-te je odvisna od pričakovanj glede na možnost pa'' cene zadevne delnice pod izvršilno ceno. Premija bo torej ii'^ če bo verjetnost takega padca majhna in obratno. Torej: Izplac^" Naraščanje - nakup call oP tečajna delnica - prodaja put op^ Padanje tečaja - nakup put op^ delnice - prodaja call oP''^ Stagnacija - prodaja call oP^ye tečaja delnice - prodaja putoPjjj Omeniti je potrebno, da obstaja razlika glede zapadlosti oP .^ji med Evropo in ZDA. V Evropi opcijski vrednostni P^P^j. navadno nudijo opcijo, ki je izvedljiva le na določen dan. ^ tem ko ti papirji v ZDA nudijo izvedbo opcije vse dn' zapadlosti vrednostnega papirja. .^a Naslednjič: Praktični P«""^ Piše Darja Orožim - HUMOR 3. OKTOBER 1991 - STRAN 5 Sporni ekološki dolarji /pleni Celja so na poslance občin- ^ l^upščine naslovili protestno pi- v katerem pojasnjujejo, kako se fdenar iz mednarodno financira- r giovenskega ekološkega projek- ^(jre za to, da bi si morali Celjani ' jio svojih poslancev v republiški '\pščini) vendarle prizadevati vsaj % denarja, ki bi ga porabili za ^aiijnejšo sanacijo ekoloških pro- -jovenski ekološki projekt bo zaje- j naložbe v vrednosti med 300 in ^ piilijo^^ ameriških dolarjev, fi- (.^i načrt pa je opredeljen s 40-od- ^im deležem svetovne banke, peti- ^0 prispeval ekološki sklad, po de- 00 še vladni proračun in zasebni ,;tstitorji, medtem ko petina denarja jnlirat še manjka. Zeleni Celja ope- vajo, da bo šel tako zbran denar 'jlj za reševanje ekoloških proble- ,v petih slovenskih mest - Ljublja- Maribora, Šoštanja, Trbovelj in Kr- |jga. Glede na rezultate zadnjih ana- Qonesnaženosti zraka, zemlje in vo- _v Celju, pa bi vsaj del denarja moral Cpadati tudi Celju. •'Slovenskem ekološkem projektu namreč zajete tudi takšne naložbe, po mnenju celjskih Zelenih nimajo ^posredne zveze z ekološko sanacijo. Ljubljani naj bi za gradnjo garažne hiše namenili 23 milijonov dolarjev, za obnovo mestnega gradu 20 milijonov in za vzpostavitev računalniškega in- formacijskega mestnega sistema še dodatna 2 milijona dolarjev. Sekretar celjskega občinskega se- kretariata za urejanje prostora in var- stvo okolja Jure Sadar je poslancem pojasnil, da o Slovenskem ekološkem projektu v občini niso bili nikoli urad- no obveščeni, prav tako pa tudi ni bilo objavljenega javnega razpisa za delitev ekološkega denarja. Če je projekt na- stajal za zaprtimi vrati republiškega ministrstva, kjer so tudi delili ekolo- ške dolarje, pa bodo morah celjski po- slanci pobudo Zelenih hitro sprožiti v repubhški skupščini, saj je finančni načrt Slovenskega ekološkega projek- ta zastavljen prožno in bi za Celje naj- brž le lahko zagotovili nekaj denarja. IVANA STAMEJČIČ TRAČ I niče ■ Poslanci konjiške občinske [;pščine so na zadnjem zase- gu sprejeli poslovnik o svo- iD delu. V njem med drugim 50 piše, da se vsakdo, ki raz- avlja. najprej predstavi. Po- isiec socialistične stranke hio Punčuh je bil tudi tokrat Kstsam sebi. Ko seje v petih mtah tretjič oglasil; pa je le nšal. če se mora spet pred- tantj (dvakrat seje že). Pa se uglede na pogostost oglaša- ta res ne bi bilo treba. Va taisti seji se je zgodil ču- ti Prvič v sedanji sestavi ^pščine sta o neki stvari f/a enako mnenje poslanec KO Punčuh in župan Jože vaga. To je zmedlo vse pri- ine. Če pa se to ne bi zgodi- lokrat v tračnicahkonjiški sploh ne bi nastopal, '^ttjetno, a resnično. ■'^■er/eten, a resničen je bil ^eden izmed sklepov konji- ■•\ poslancev. Soglasno so fjeii sklep, da morajo njiho- Jioslanci v repubhški skupš- ^glasovati za sprejem zako- lastninskem preoblikova- ^ podjetij. Kakršen koU že ' Samo da se že enkrat SiDarski poslanec v repu- f k' skupščini Marko Stad- bil zelo užaljen, ko je iz ^ slikal pripombe na svoje J" oz. sodelovanje na sejah. /Jje kritike je zatožil kar JJ?edni7fu Zbora občin Iva- °'^aku, ki m u je za to izdal posebno potrdilo. V njem je zapisal, da je g. Stadler zelo priden poslanec, ki je dal že vrsto pametnih pobud in sploh ne šprica sej. Odbornik Markec zdaj pričakuje opra- vičilo baze! Svojo aktivnost je g. Stadler dokazal tudi na zadnji seji šmarske občinske skupščine, na kateri seje oglasil vsaj pet- krat pri vsaki točki: enkrat z razpravo in štirikrat z repli- kami, opravičili in dodatnimi obrazložitvami svojih izjav. Ravnatelj celjske Gimnazi- je Jože Zupančič se tako kot vselej odziva na zahteve časa. Na enem od sestankov je pro- fesorjem razložil svojo zadnjo zamisel in sicer, da bi se Gim- nazija poimenovala po Anto- nu Martinu Slomšku. Profe- sorji, ki so takoj dojeli genial- nost zamisli, so bili navduše- ni, še zlasti, ko je nekdo pred- lagal, da najdejo le še cerkve- nega sponzorja, pa so rešeni vseh finančnih skrbi. V Šentjurju je vse v zname- nju Jurija. Fara je poimenova- na po svetem Juriju, novoizvo- ljeni župan je Jurij, v občin- skem grbu Jurij jezdi na konju in strah uje zmaja - za to je v no- vinarskih krogih zraslo vpraša- nje, kdaj bodo preimenovali bivšo klavnico, zdajšnje Me- sarstvo Jurij, v kco drugega. Asociacije, kijih človek dobi- va ob tem, namreč niso najpri- jetnejše za Šentjurčane. »Vrtec in šolo, oboje veliko in lepo, imamo - zdaj bo pa res treba delati tudi otroke«, je bilo slišati v soboto ob šentjurskem občinskem praz- niku in otvoritvi nove ose- Irena Ferlež, sekretarka družbenih dejavnosti občine Celje Branetu Pianu, odgovornemu uredniku Nove dobe: »Če boste še naprej pisali takšne neumnosti, bom kar jaz obračunala ■ z vami!« ittletke v Dob ju pri Planini. Skrbi nas le to, da so domači- ni klicali na pomoč »strice, prijatelje in celo sosede«, ve- čina gostov - političnih velja- kov iz vrst krščanske demo- kracije (dr. Vencelj, Bastl ter domača župan Malovrh in iz- vršnik Grdina) pa seje ob tem odobravajoče nasmihala. Hudo je, če se komu ne izide! Celjski župan Anton Roječ se je skupaj z večino prisotnih poslancev na zadnjem zaseda- nju občinske skupščine spra- ševal, kakšna matematika je to, da je ob štetju v dvorani vselej 43 poslancev, pri glaso- vanju pa kljub trudu ni mogo- če našteti več kot 42 glasov. A ker je šlo za glasovanje o no- vi organiziranosti celjskih os- novnih šol je bilo vaj novinar- jem jasno, zakaj se matematika županu ne izide. Vsi, ki radi jeste krompir, tega nikar ne počnite v prisot- nosti mag. Franca Pangerla (v.d. direktor Zavoda ŠRC Golovec Celje), sploh, če želi- te nanj narediti dober vtis. Mag. Pangerl je namreč pre- pričan, da krompir kvarno vpliva na možganske celice, res pa je tudi to, da je toliko obziren, da gostom to pove še- le ob koncu kosil (ko se glede na pojedeno količino krom- pirja tako ne sekira nihče več). za informiranje. Jelko Kacin, si je v petek ogledali Ofj^^ ^iss Slovenije. Ni nam uspelo izvedeti ali zato, ker\ V ^^^^^^"je novo tajnico, po izrazu na njegovem licu\ '"c sklepali, da bi katera od mladenk prišla v poštev.] ^% P''^' '"^^ Merxa, pa se je obrnil proč in rekel:\ ni boljša kot moja.« Vesna Mušič, lanskoletna miss Slovenije je v žiriji, ki je izbi- > rala letošnjo miss, sedela poleg Emila Milana Pintarja. Po zasanjanem Vesninem pogledu sodeč je mimo njenih ušes šla i večina stavkov iz ust gospoda Pintarja. Morda pa še tu ni. mogel zatajiti svoje politične žilice. I OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Stipe Mesič živi v olilalciii Norost, imenovana vojna zoper Hrvaško, se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, vsem pozivom k razumu in podpisanim premirjem navkljub. Srboslavska vojska pod tihim poveljstvom Velikega vodje (saj pred javnostjo »Srbija nima ničesar skupnega z vojno na Hrvaškem,« kot trdijo njeni veljaki na čelu s Slobodanom Miloševičem) je vse bliže mejam, ki si jih je Velika Srbija začrtala iz Memo- randumom Srbske akademije znanosti in umetnosti, obse- gajo pa velik del hrvaškega ozemlja. Za te velikosrbske meje trdi Stipe Mesič, le še tri dni »predsednik predsedstva SFRJ« (neobstoječega vrhov- nega poveljnika armade, kolektivnega šefa razpadajoče države), da so iluzija, ki se ne bo uresničila. Še več, po vrnitvi z zasebnega obiska v ZDA je Stipe Mesič trdil, da ima od Amerikancev trdno zagotovilo o nespremenljivosti notranjih meja v bivši Jugoslaviji in da »Srbija zaman preliva kri, lastnih ljudi in Hrvatov, ker ji ne bo pripadla niti ped hrvaškega ozemlja«. Po vsem, kar smo slišali od Stipeta Mesiča v njegovem neslavnem poglavarjenju (ne traja niti še tri mesece), je mogoče sklepati samo dvoje: sali predsednik nekdanje Jugoslavije živi na drugem planetu ali pa pri Američanih levica ne ve, kaj misli, načrtuje in dela desnica. Mesiča je namreč takoj demantiral ameriški obrambni minister Chenney, ki je prepričljivo izjavil, da se ZDA ne zanimajo za Jugoslavijo, ampak prepušč^o evropskim silam, da si belijo glavo z njo. Tako je res prava sreča, da Stipe Mesič prihodnji teden ne bo več »prvi Jugoslovan« in da bo predsedstvo, - temu očitno predseduje samo še teoretično - tudi eno tistih teles, ki bo izginilo, preden bo država dokončno razpadla. Na tem delu Balkana bo sicer še ostalo »predsedstvo male Jugoslavije oziroma Velike Srbije«, vendar to za samo- stojni republiki Slovenijo in Hrvaško ne bo igralo posebne vloge. Dol z AA (antiijudsico armado)! Razpad Jugoslavije, če si osvežimo spomin, se je začel - le kje drugje n^ bi se - v policiji, potem ko je »zveznim ministrom za notranje zadeve« ostalo najprej samo območje ožje Srbije, potem pa Velike Srbije (najprej je zvezna policija, okrepljena z armado, zasedla Kosovo; pri tem so slovenski policaji odigrali najpomembnejšo vlogo glede na svojo usposobljenost). Druga etapa v razpadu je bil vdor Srbije v denarni sistem takratne Jugoslavije ozi- roma javna kraja denaija drugih. Neugodnejša doslej je bila agresija armade najprej na Slovenijo in nato še na Hrvaško, saj se je »kovačnica bratstva in enotnosti« raz- treščila, kot bi jo zadela prava bomba. Nekdaj »n^moč- nejši povezovalni dejavnik« Jugoslavije je postal AA (Antiljudska Armada), ki je od 27. junija do danes prelila toliko krvi, kot je na tem delu Balkana ni steklo zadnjih 45 let; AA, ki je v dobrih treh mesecih porušila toliko sloven- skih in hrvaških naselij, kot jih ujme niso v pol stoletja; AA, ki je zaradi nespretnosti (bombcirdiranje lastnih voja- kov) in brezumne norosti (razstrelitev skladišča v Varaž- dinu, streljanje v hrbet »neposlušnih« vojakov) pobila toliko lastnih pripadnikov, kolikor jih ni nobena druga armada na svetu. Tako so od Jugoslavije ostah še zvezna skupščina, ki je nihče ne jemlje resno; zvezni sekretariat za zunanje zadeve, ki z Budimirjem Lončarjem in prevlado veleposla- nikov srbske in črnogorske narodnosti povzroča velikan- sko škodo mirni rešitvi jugoslovanske krize in poskuša varati svetovne metropole; zvezni izvršni svet, ki so mu - vključno z Antejem Markovičem - šteti dnevi; in zvezno predsedstvo, ki že zdaj deluje v dveh delih (dr. Janez Drnovšek in Stipe Mesič: velikosrbskemu bloku, »nev- tralca« dr. Vasil Tupurkovski in Bogič Bogičevič pa igrata zdaj malo tu, zdaj malo tam...). Ob takšnih stvarnih razmerah je dolgoletni rubriki v našem časopisu OKNO V JUGOSLAVIJO nujno spre- meniti naslov. Za zdaj v OKNO V OSTANEK JUGOSLA- VIJE. Kako bo potem, če se bo lordu Carringtonu in pobudnikom za mir v Evropi le posrečilo zakopati bojne sekire in bodala med Hrvaško in Srbijo, pa bomo še videli. Vsekakor bomo Slovenci še stoletja živeli na tem prostoru, še stoletja bomo imeli za sosede Hrvate in druge nekdanje »brate«; dogajanje pri njih bo še zmeraj zanimivo, čeravno nam naj ne bi več krojilo usode, kot nam jo je več kot sedemdeset let. Kdaj bo počilo v Srbiii? V senci pobijanja in rušenja na Hrvaškem so za nekaj časa ostali dogodki v Srbiji. Prav tu bo verjetno kmalu novo žarišče nemirov, tako da bodo Srbi ostali zvesti svoji »stoletni slavi« (Tepsti se znamo najbolje, se je pohvalil Slobodan Miloševič). Albanci na Kosovu so z veliko večino izglasovali »Republiko Kosovo kot suvereno in samostojno državo«, kot je bilo napisano na referendum- skih lističih (z dodatkom v drobnem tisku: s pravico do konstitutivnega združevanja v zvezo suverenih in samo- stojnih držav/republik - v Jugoslaviji). Albanske potrpež- ljivosti je počasi konec, pri tem jih spodbujajo nove, demokratičnejše razmere v matični Albaniji in zavzema- nje albanskega lobija v Ameriki, da Kosovo preneha biti »jugoslovanska Južna Afrika«. Razmerje moči v nekdanji avtonomni pokrajini (Srbija ji je odvzela ta status) je namreč skoraj enako, kot je bilo desetletja v Južni Afriki, saj dobrih pet odstotkov »belcev« (beri: Srbov in Črnogor- cev) terorizira in izkorišča skoraj 95 odstotkov »črncev«, (beri: Albancev, Muslimanov, Romov in še predstavnikov 15 drugih narodov in narodnosti,,med njimi nekaj več kot 200 Slovencev, kolikor jih je še ostalo v tem »delu Velike Srbije«). Albancem že prekipeva, ko pa se bo dokončno prebudil še Sandžak, po vojni že priznan kot avtonomno območje, kjer živi več kot 80 odstotkov Muslimanov kot drugora- zrednih državljanov (vse pomembnejše funkcije so prav tako v rokah Srbov kot na Kosovu), bo počilo. Morda še prej, preden bodo v Veliki Srbiji lokalne volitve, ki se jih vladajoča SS (Socialistična stranka), Srbije že zdaj boji. Delno zaradi bojkota opozicije (to »Komunistični sociali- sti« že razglašajo za »izdajalce Srbije«), delno pa zaradi strahu, da ne bi izgubih oblasti v Vojvodini in na Kosovu. Začetek konca je torej blizu... 6. STRAN - 3. OKTOBER 1991 Zdrav duh v lačnem telesu Stara resnica je reklo, da na mladih svet stoji. In do- bro je, če so ti mladi izobra- ženi in zdravi. To pa ni mo- goče, če nimajo primerne prehrane. Še posebej tam, kjer preživijo največ časa, kjer se najbolj namučijo... V šolah! Hrana je namreč v večini celjskih srednjih šol katastrofalna. Izjema je sred- nja tehniška šola, drugje pa dijakom za malico običajno ne ponudijo nič drugega kot hamburgerje, sendviče in hot dog... Je to primerna hrana za povprečnega sred- nješolca? Vsakdo ve. da ne. Zdravniki, profesorji, starši in dijaki sami. Vendar pa nihče ničesar ne ukrene. Zdravniki opozarjajo, starši se pritožujejo, ravnatelji šol pa se izgovarjajo, da je dija- kom takšna hrana všeč. Dija- kov pa nihče nič ne vpraša... Je takšna hrana zanje res idealna? Kaj pa, če v petnajst ali dvajsetminutnem odmo- ru nimajo časa iz šole (kjer jedilnice običajno sploh ni) priti do »normalne« in poce- ni restavracije, kjer bi lahko malico naročili, jo v miru po- jedli, nato pa se pravočasno vrnili k pouku? Le zakaj so dijaki, če jim je ponujena hrana tako všeč, pred dvema letoma na okro- gli mizi predlagali ustanovi- tev tako imenovane »Edijeve kuhinje«? Celjske srednje šole naj bi namreč razpisale natečaj, na katerega bi celj- ske restavracije poslale predloge za spremembo šol- ske prehrane. Restavracije z najboljšimi idejami bi za določen čas dobile prazne šolske kuhinje. Tako dijaki ne bi plačali za malico več kot sicer, jedli pa bi v šoli in tisto, kar bi jim bilo všeč. Vendar pa predloga, ki je bil takrat sprejet z odobrava- njem (tudi ravnateljev), do danes ni še nihče uresničil. Res je, da so na večini celj- skih srednjih šol letos dali jedilnice v najem zasebni- kom, a tudi ti dijakom za ma- lico pripravljajo večinoma le »fast food« ... Do kdaj bo tako? Bomo še dolgo v dijake trpali vedno več učenosti in vedno manj hrane? NINA-MARUŠKA SEDLAR Redke izjeme Organizacija preiirane v celjsiiih sretinjih šoiah Na nekaterih celjskih srednjih šolah jedilnic ni- majo, tam, kjer jih imajo, pa so jih večinoma dali v najem zasebnikom. Dija- kom tako na šolah za mali- co nudijo predvsem tako imenovano »fast food« (hamburgerji, hot dog, sendviči), kar seveda ni zdravo. Redke so šole, na katerih je drugače. In kako je s prehrano na celjskih srednjih šolah? Na Srednji kmetijsko-ži- vilski šoli ima jedilnico v najemu zasebnik. Nekateri dijaki si hrano nosijo od do- ma, večina pa se jih je odloči- la za malico v šoli. Izbirajo lahko med hrenovkami, pomfritom in hamburgerji. Odmor za malico je na tej šoli dolg petnajst minut. Srednja šola Borisa Ki- driča je ena tistih, ki nimajo jedilnice. Dijaki kupujejo malico v bližnjem kiosku, kjer jim nudijo sendviče, zemlje in hot dog. Na Srednji šoli za trgo- vinsko dejavnost je odmor za malico dolg dvajset mi- nut, jedilnico ima v najemu zasebnica. dijaki tudi tu ma- licajo fast food. Vodstvo šole ni najbolj navdušeno nad ki- oskom v bližini šole, saj dija- kom tam v času odmora za malico točijo tudi pivo, česar pa nekateri seveda ne prena- šajo preveč dobro... Jedilnica Srednje šole za ekonomsko usmeritev je v zasebni lasti, dijakom nu- dijo fast food in sokove. Si- cer pa dijaki s te šole najraje malicajo kje zunaj, kot pra- vijo. Tudi na Gimnaziji Celje ni dosti drugače, jedilnice ni- majo, ob šoh ima zasebnik prikolico, dijakom, ki kupu- jejo malico pri njem pa ^ nuja fast food, mleko, sad ■ sokove in jogurt. Jedilnico na Gimnazij Center ima od začetka letoj njega leta ravno tako v naje. mu zasebnik. Tu je ponudba vsaj malo bolj pestra kotcj večini drugih šol. Dijaki lai^ ko maUcajo dvojne, klasičiK in vegeterijanske sendvič^ hamburgerje, hot dog, mle. ko in jogurt. Na Srednji zdravstveu šoli letos organizirajo mali« v dogovoru z bolnišničnt kantino. Prejšnja leta so ime li dijaki s te šole na voljo e« samo maUco, letos pa lahki izbirajo med zemljami, i rom, jogurti in toplo malic« Tudi jedilnica na Srednj' šoli za gostinstvo in turi zem je v najemu, dijakom d pripravljajo pizze, sendvi« kruhke z namazi, tople ^ hladne napitke, sadje in ji gurt. Ena redkih svetlih izjem; tudi Srednja šola za tehn ško usmeritev, kjer dijakoi nudijo hladne (25) in topi malice (55 din), dopoldne i popoldne. K hladni malii spadajo topli in »navadni- sendviči, pecivo in jogurti tople malice pa so juhe, raZ ne vrste mesa s prilogami solate... »Vendar pa,« je povedi vodja prehrane na tej Soli »kljub temu, da učencem nudimo zdravo, toplo pi* hrano, se večinoma odločaj« za hladne malice, saj jih ima; jo raje. razen tega pa za toplj malice nimajo denarja!« , NINA-MARUŠKA SEDLA« Kam na malico? v Celju je bolj malo okrepčevalnic, v katerih bi lahko malicali dijaki, ki jim malica v šoli »ne diši preveč«. Nekaj pa jih vendarle je in morda boste v spodnji razpredelnici našli kakšno, za katero še ne veste. Seveda so tu tudi restavracije, vendar je tam na malico treba čakati, za kar pa med kratkim odmorom najbrž ni časa. Lakoto si lahko potešite tudi s pomočjo pekarn (Ada, Stručka, Šket) in seveda v vseh trgovinah z živili v Celju. Prehrana in zdravje srednješolcev Narašča ottoievost zaradi neustrezne preiirane Svetovna zdravstvena or- ganizacija je zapisala, da potrebuje mlad, razvijajoči se človek, najprej ustrezno prehrano, potem higieno v najširšem pomenu besede (osebna higiena, higiena okolja, duševna higiena) in šele zato zdravstvo. Če sta zadovoljeni prvi dve potre- bi, je potreba po zdravstvu veliko manjša. Za današnji čas in za slo- venske razmere je značilno, da rast in razvoj mladine ni- sta enakomerna. ampak skoncentrirana na krajše ob- dobje, ko se mora mlad, raz- vijajoč organizem - ne več otrok, a še ne odrasel - stal- no prilagajati svojim vsakod- nevnim telesnim, duševnim in socialnim spremembam. Za pravilno prehranjeva- nje sta v enaki meri potrebna primerna kakovost prehra- ne kot tudi število in pravi- len razpored dnevnih obro- kov hrane. Hrana naj bi bila čim bolj pestra, sestavljena iz beljakovin, maščob in og- ljikovih hidratov, vitaminov in mineralov.. To pomeni vsakodnevne obroke iz zele- njave in sadja, mleka in mlečnih izdelkov, enkrat te- densko ribe ali meso, ki ga uspešno nadomeščajo stroč- nice in neoluščene žitarice (odsvetujemo razne klobase, pommes frites, bonbone. sladke in še bolj alkoholne napitke). Dnevno potrebno količino hrane bi morali zaužiti v šti- rih ah petih obrokih. Zajtrk naj bi vseboval 15 do 20 od- stotkov dnevnih kalorij, do- poldanska malica 10, kosilo 30 do 35, popoldanska maU- ca 10 ter večerja 20 do 25 od- stotkov. Med slovenskimi srednje- šolci je povprečno 40 do 45 odstotkov tistih, ki se v šolo vozijo iz drugih krajev. Obi- čajno odhajajo v zgodnjih ju- tranjih urah tešč od doma. Malicajo običajno le sendvič, krof ali rogljiček, v glavnem brez toplega napitka. Nepri- merno boljši bi bil sendvič iz črnega kruha, jogurt, toplo mleko in jabolko. Po 7 do 8 urah intenzivne- ga dela v šoli se številni sred- nješolci podajo s praznimi želodci na vlak ali avtobus. Nekateri si mimogrede pote- šijo lakoto ob cesti s hot do- gom, sendvičem, kolačem ... Ko končno pridejo domov, jih spet le slabo polovico ča- ka topel obrok, saj je zapo- slenost staršev v Sloveniji skoraj 50-odstotna, v mestih pa kar 75-odstotna. Da takšen način prehra- njevanja ni zdrav, potrjujejo objektivni pokazatelji. Pri si- stematskih zdravstvenih pregledih ugotavljamo višji odstotek nepravilno hranje- nih, predvsem pa predebelih mladostnikov. Pri obiskih v šolskih ambulantah se ve- ča število srednješolcev s te- žavami s prebavili - od jutra- njih slabosti in bolečin v tre- buzu, omedlevic, motenj prebave, glavobolov, slabše zbranosti pri pouku do du- ševnih stisk zaradi debelosti. Statistični podatki Univerzi- tetnega zavoda za zdravstve- no varstvo v Ljubljani pa ka- žejo v zadnjih letih zvišanje obolevnosti prebivalcev zgodnjih srednjih let (30 do 40). Rastejo obolenja pretja- vil, žolčnika, raka na debe- lem črevesu, veliko je debe- losti z vsemi posledicami, srčno-žilnih obolenj, zviša- nega krvnega pritiska, slad- korne bolezni in podobno. Statistično značilen porast teh civilizacijskih bolezni neposredno po zaključenem mladostnem obdobju ima zagotovo korenine v obdob- ju dozorevanja mladih, nji- hovi prehrani in načinu živ- ljenja. Ne moremo pričakovati, da bodo starši ob nizkih osebnih dohodkih in visokih cenah ob vseh slabih pre- hrambenih navadah poskr- beli za zdravo prehrano sred- nješolcev. K temu bi morala prispevati svoj del družba z organizirano prehrano srednješolcev. Žal tega da- nes ni, posledice pa že čutijo šolajoči se otroci in mladina. dr. ZORA BRATANIČ Jerica Črešnjar Mojca Šuler Aleks Jezernik Metka Debelak Boris Hribernik A da nam je takšna hrana všeč? Profesorji in sploh vsi, ki so za to odgovorni, se izgovarjajo, da srednje- šolcem nudijo za malico »fast food«, ker jim je pač všeč. Kakšne tople hra- ne da sploh ne bi jedli... Kaj o tem pravijo dijaki sami? Jerica Črešnjar, Gimnazija Celje: »Mislim, da sendviči, hot dogi in ham- burgerji za nas. srednješolce sploh ni- so primerni. S tem si samo želodce" kvarimo. Pri nas v šoli nimamo jedilni- ce, mislim pa, da bi bila nujno potreb- na, saj bi se marsikdaj prilegla topla malica, kosilo... Sicer se prehranju- jem v internatu, vendar tudi tam hrana ni dobra!« Mojca Šuler, Srednja šola Borisa Kidriča: »Najraje si malico prinesem od doma, tako vsaj vem. kaj jem... Hrana, ki jo kupujemo v kiosku, prav gotovo ni zdrava, jedilnica bi v šoli morala biti vsaj za tiste, ki se vozijo od daleč. Če bi v šoli imeli jedilnico, bi jedla enolončnice, če bi bilo mogoče, tudi kosila. Najpogosteje pa malicam kakšno sadje!« Aleks Jezernik, Gimnazija Center: »Popolnoma vseeno mi je, kaj jem. Malicam tule, v kiosku pri šoli. Kaj? Moja malica so najpogosteje sendviči, hamburgerji, pizza in pa kokakola. Za- me je takšna prehrana čisto v redu. sicer bi se res morda kdaj prilegla to- pla mahca, pa saj jo nadomesti pizza... Meni takšna prehrana ne škoduje!« Metka Debelak, Srednja šola za go- stinstvo in turizem v Celju: »Zdajle slučajno jem v Hamu, sicer pa |' cam v šoli. Jedilnico ima v na'' zasebnik, najpogosteje si kui sendviče, hamburgerje... Nad burgerji nisem preveč navdušen- raje imam navadni sendvič. Si^ mi je vseeno, kakšno hrano }^^^\icjft Boris Hribernik, Srednja šola*' j^j sa Kidriča: »Malico kupujem ^'^J sku. saj je ta najbliže naši šoli- malica je najpogosteje kakšna ^ J Ija ... Sicer pa, fast food ni ravnO JJJI^I bolj zdrava, vendar druge možno" mamo... Krasno bi bilo, če b', jedilnico v šoh. Potem bi jedel 'i lončnice in druge tople obroke!" I| NINA-MARUŠKA SEP}jJ Foto: EDI MAS^a. 3. OKTOBER 1991 - STRAN 7 leSilev le v pravični delitvi denarja ^11/ razumelo težak položaj tiružbenih delavnosti, a rešitve zanje ne vidijo v večanju deleža ilenarja iio za politični in ekonom- Cketing SPEM Maribor je ".jpetek in soboto (27. in 28. '"iibra) na območju osmih (.eljskega območja opravil ^-inenjsko anketo o aktual- Jjbleniatiki družbenih dejav- tlefonsko sondažo so zajeli 360 naključno izbranih te- ',;)(ih naročnikov (klicali so ;'er 648, a nekateri niso želeli ;ovati, drugi spet pa niso bili ^„ljivi), v končno obdelavo po- [jv pa je zajetih 280 anketire- L je dejstvo ,5rž bi bilo iluzorno pričako- ' bi v državi, v kateri peša ^odarstvo, našli družbene de- ■osti v povsem zadovoljiva po- '^ Ob tem je potrebno upošte- "tudi dejstvo, da spremembe, ajemajo vso slovensko makro- jomijo, problematike družbe- jejavnosti le ne smejo potisni- jvsem v ozadje. Če jo bodo, se ;o namreč vsi skupaj že kmalu y spraševati, kam poslati otro- ,5olo, in kje dobiti zdravniško joi, ko bomo le-to tudi potre- ali. ip. anketiranih je bilo opaziti cejšnjo previdnost, ko so odgo- ;ali na vprašanja delitve obvez- ti slovenskega gospodarstva jružbenih dejavnosti. Vsi prav dobro vemo, da sta gospodarstvo in družbene dejavnosti v katastro- falnem položaju. Dobra polovica anketiranih je menila, da bi v go- spodarstvu morah poskrbeti vsaj za redno odvajanje vseh prispev- kov za družbene dejavnosti, neko- hko manj kot tretjina vprašanih bi gospodarstvo še za malenkost bolj obremenila in nekaj več kot 15 od- stotkov anketiranih se sploh ne strinjaš s kakršnimkoli dodatnim obremenjevanjem gospodarstva. Namensko zbran denar za zdravstvo bi se po mnenju abso- lutne večine Vprašanih (več kot 98 odstotkov) moral tudi dejansko namenjati za zdravstvo, le nekoli- ko nižji delež vprašanih (82,8) pa se ne strinja z ostrimi varčevalni- mi ukrepi na škodo otrok v pred- šolskem obdobju. Delavci v družbenih dejavno- stih vse pogosteje opozarjajo oblast in javnost na svoj nemogoč položaj in pogoje dela. Ker doslej z opozarjanjem, še niso ničesar do- segh in ker je nasplošno težko vzpodbuditi pozornost, se zapo- sleni v teh dejavnostih zatekajo k stavki kot zadnjemu klicu na pomoč. Med vprašanimi je kar 65 odstotkov odgovorov na vpraša- nje, ali so stavke v teh pokUcih primerna metoda za dosego cilja, negativnih. Anketiranci so menih, da se je problematike družbenih dejavnosti vendarle potrebno loti- ti z drugega zornega kota - kar pa je v zdcyšnjem položaju skorajda nemogoče, saj vodi v zmanjševa- nje kakovosti posameznih stori- tev, česar si spet nihče ne želi. Dve tretjini vprašanih meni, da bi zasebna iniciativa na področju družbenih dejavnosti sicer prispe- vala k razrešitvi zdajšnjega težke- ga položaja - a pri tem najbržda pozabljajo, da bi »privat-praksa« res nudila kakovostne storitve, za katere pa bi zahtevala tudi dobro plačilo. Le-tega pa za nikogar ne bi plačala država. Zaradi vztrajnega omejevanja denarja za družbene dejavnosti, so se le-te znašle v hudih težavah. Menite, da bi morali kljub teža- vam v gospodarstvu zanje name- niti več denarja, ali pa vsaj poskr- beti, da se iz gospodarstva odvaja- jo vsi prispevki? - da, v gospodarstvu bi morah za- nje nameniti več denarja 28.93% - da, morali bi vs^j poskrbeti, da se iz gospodarstva odvajajo vsi prispevki 51.79% - ne strinjam se s takšnim obre- menjevanjem gospodarstva 16.07% - ne vem 3.21% Za zdravstvo zbiramo denar na- mensko, s posebno prispevno stopnjo. Menite, da bi morali ta denar tudi dejansko namensko uporabiti? - da 98.21% - ne 1.07% - ne vem 0.72% Ker dobiv£yo družbene dejav- nsoti premalo denarja za pokriva- nje materialnih stroškov, investi- cijsko vzdrževanje ter izplačila osebnih dohodkov, zadnje čase vse bolj grozijo s stavkami, meni- te, da je metoda štrajka v teh po- klicih primerna za dosego boljše- ga gmotnega položaja? - menim, daje primerna 30.71% - menim, da ni primerna 65.36% - ne vem 3.93% Bi pristali na predloge, da se v vrtcih prihrani nekaj denarja z oblikovanjem večjih oddelkov (v celju bi moralo biti za rentabilno poslovanje v skupini 25 dojenč- kov oziroma 32 otrok med 2. in 7. letom starosti), ter slabšanjem ka- kovosti in količine hrane? - da 15.00% - ne 82.86% - ne vem 2.14% Ali mislite, da bi zasebna inici- ativa v družbenih dejavnostih (za- sebni zdravniki, šoli in vrtci) pri- spevala k razrešitvi sedanjega po- ložaja teh dejavnosti? - da 66.07% - ne 27.14% - ne vem 6.79% olni in neizobraženi v nove čase hčiti se bo treba kaj hočemo, sicer bo vse vzel vrag Slovensko gospodarstvo se zvi- Jf krčih in ječi pod tezo obre- pitev. Ob njem pa so se še rečji stiski znašle družbene de- rnosti. Večne dileme - čemu pti prednost ali kako oboje približno enakopravno lavnavati-očitno naša družba mala razrešiti. 'emo, da lahko dobro delajo sa- zdravi ljudje, pa za zdravstvo |enarja, vemo, da razmaha go- prstva brez znanja ne bo, pa ienarja za izobraževanje, s po- tom poudarjamo narodno sa- ^tnost, pa za kulturo ni de- tao je na vseh koncih in kra- zato je probleme še toliko težje ||ešiti. Nekatere pa bo treba in ■mprej, sicer bo prepozno. Če ledamo podrobneje samo |žbene dejavnosit, je najbolj bolnik slovensko zdrav- ja'Vsi poznavalci zatrjujejo, da samem robu zloma in tudi Ninacija republiškega prora- r ki bi zdravstvu namesto 11 dneh so učitelji ponekod Sloveniji že začeli stavkati, 'tevajo več denarja za nor- y delo v šolah, ob tem pa '^m razumljivo tudi boljše za svoje delo. Kako se bodo ,"^'H na Celjskem, bo znano po Jlfobru, ko poteče ultimat re- ''škemu ministrstvu za šol- } flača učitelja z višješolsko Jj'fazbo v eni od celjskih os- šol je namreč prejšnji me- bruto znesku bila le nekaj U tisočakov, zato celjski LvJi tudi ne verjamejo v pov- neto izplačil na osnovnih 1^' ki presega 10 tisoč di- P^^ na (19.30), Slovenj Gradec: ^' Gradec - Celje Pivovarna ^' ško (2. kolo super SRL - ""^ ški), Velenje: Velenje - Koč^V je (17.30, 2. kolo super Sl^ - ženske). ^ Nedelja, 6. 10. Nogomet Velenje: Rudar - Ingrad divar, Naklo: Naklo - (obe 15.00, 11. kolo SNU f;,. lec: Partizan Hmezad - '^^^ nar, Prevalje: Korotan - H, i vinja (15.00, 7. kolo, H- Šmartno: Era Šmartno pirničar, Hrastnik: Hra^ u - Svoboda (obe 15.30, 5- " MNZ Celje). Rokomet Celje: Celje Pivovarna^ ško B-Mokerc,(ll,2. kolo^ - moški) 3. OKTOBER 1991 - STRAN 15 ifUia pravila igre . adnj^"^ lahko i ali poslušali komen- trinogih športnih delav- |5^|L. SO poskušali slovenski ^'nsti razložiti položaj slo- '^Kgga športa, še zlasti »svo- oanoge v evropskem in 'jnaTodnem športnem giba- *£ni so pristopali k proble- f pod močno emocionalno '^^rugipod bolj razumsko, tirna prav? Težava je na- '\f v tem, da se šport ne mo- ^^erjati z nobeno drugo Jvnostjo in, žal - hoteh ah \ffiora upoštevati medna- M pravila »igre«. Ta pa so ,.^in cesto nepravična prav msle, novonastajajoče drža- ' faicje v tem trenutku polo- Isiovenije. \gčlvomno bi bih seveda vsi ),oli zadovoljni, če bi lahko ,;enski športniki nastopih "iržavo Slovenijo takoj, da- Is (že včeraj), ah pa vs^ na ^tkii leta 1992 na zimskih opijskih igrah v Albertvillu 0Ogi bi se zadovoljili verjet- 0di z nastopi istega leta na ietnih igrah v Barceloni). Seveda pa v športu še zdaleč to tako preprosto. Slovenija ni samostojna udeleženka 'epskega in svetovnega vrtnega gibanja, čeprav je ]t država razglasila svojo su- frenost in neodvisnost ter je ^no ime tudi že slišati ' športnih forumih Evrope, •jlje še zmeraj v športu (kot tmogih drgih področjih) se- avni del Jugoslavije in prek ji se mora pojavljati (če to i) v evropskem in svetov- an športnem življenju. Če to želi (posamezniki, društva zveze), se takoj izključi iz mpskih in svetovnih šport- š tokov. Kipar ali slikar ima iiko v tujini razstavo »ad per- mam« kot Slovenec; gledališ- t lahko gostuje kjerkoli na m planetu kot slovensko gle- 'iiišče; glasbeniki lahko na- lopajo kot posamezniki, imenu hiše ah v imenu Slo- tnije ipd. Vrhunski športnik iiko nastopi izven države hvenije (oz. Jugoslavije) sa- lona neuradnih tekmovanjih ti Se to ne na vseh), na urad- li pa samo za državo, ki je kiča določene federacije, našem primeru je to še ved- f>lin verjetno bo še nekaj ča- ^[Jugoslavija. Športnik se torej lahko sam Mve nastopom v okviru re- '■'(mtanc Jugoslavije, s tem (odpove morda za nekaj let ^topom v mednarodnem 'fnlu. Kaj pomeni to za moti- jo, priprave in nastope vr- Piše: dr. Rajko Šugman, predsednik Športne zveze Slovenije hunskemu športniku, si ni tež- ko predstavljati. Bodimo kon- kretni: Nataša Bokal ima dolo- čeno število točk v svetovnem pokalu, ter je kandidatinja za olimpijske igre. Za Slovenijo ne more štartati, za Jugoslavijo noče (sama ali na zahtevo orga- nizacije, javnosti). To pomeni, da se Nataša odpoveduje toč- kam FIS in SP, startu na Olin, trdno sem prepričan, tudi na- daljnji smučarski karieri, ker se (gre za vrhunsko ustvarjal- nost!) nikoli več se ne bo vrnila na svoje dosedanje mesto. Smučariju pa je namenila 15 ah še več let življenja. Še enkrat: žal, taka so pravila igre medna- rodnih športnih federacij in olimpijskega komiteja. Pustimo ob strani okorele, neživljenjske in (marsikdaj) tu- di nedemokratične strukture evropskega in svetovnega športa; predvsem se je treba temeljito pripraviti na celosten vstop v Evropo (in svet). Ta vstop pa vodi po poti medna- rodnega priznanja Slovenije, razdružitvenih postopkov in sprožilci postopka za članstvo v mednarodnih športnih fede- racijah in drugih asocijacijah. Videti je, da bo imel odločilno vlogo pri tem Mednarodni olimpijski komite in njegov predsednik Samaranch, ki je sicer pred dobrima dvema me- secama sprejel sklep, da do le- ta 1993 ne bo sprejel več nobe- ne nove države med članstvo MOK. Ah bo ta sklep lahko uresničil? Toda ne gre pozabiti, da ima Slovenija glede na razvitost športa doma in vrednost dose- ženih mednarodnih športnih rezultatov vso pravico, da čim- prej postane polnopravni član »evropske športne družine«. To ji bo prej ah slej morala priznati Stara Evropa ■ Ha nasprotnih bregovih NaJboUša slovenska moštva bodo v soboto začela maratonsko košarkarsko prvenstvo - Brez odmora do 25. aprila 1992 - Spori že pred startom Celjska regija je v zadnjem obdobju zvezne ligaše iz Ljub- ljane oskrbovala z vrhunski- mi košarkarji, uvod v novo sezono pa za vrsto let drugi slovenski košarkarski center pomeni hud udarec. Celje, Elektra, Comet in Rogaška bodo s tekmovanjem skupaj z Ilirijo, Medvodami, mlado ekipo Olimpije in Podbočjem začeli v slabši - rdeči skupini, togo vztrajanje ljubljanskega »lobbya« pri delitvi lig pa še ne pomeni, da sta zelena in rdeča skupina najbolj posre- čeni rešitvi in idealen vzvod za kakovostni premik in po- pularizacijo košarke. Večina trenerjev je v zadnjih mesecih vseskozi zagovarjala enotno 16-člansko hgo (klubi bi odigrali po 30 tekem, toliko jih bodo tudi v sedanjem tek- movcilnem sistemu in po tej plati ni bilo pomislekov zaradi natrpanega koledarja). Toda na koncu je obveljal predlog o razširjeni ligi ljubljanske re- gije, ki jo sestavljajo lanski zvezni ligaši in udeleženci slo- venske končnice: S. Olimpija, Slovan, Jezica, Helios, Triglav, Postojna ter geografsko odda- ljena Micom Marcus iz Kopra in Maribor. Ob zatonu Celja in Maribora (od lanske ekipe sta ostala sa- mo Matijevič in Potisk, ki je zdaj trener) bi seveda gostova- nje Ohmpije pri drugih repu- bliških hgaših bolj zaleglo kot pa možnost, da se tri najboljše ekipe rdeče skupine po prvem delu prvenstva (od 5. oktobra do 28. decembra) preselijo v zeleno hgo in vključijo v boj za naslov. Dve (ne)enakovred- ni hgi so si omislili samo ko- šarkarji, ki z ustanovitvijo združenja prvoligašev in komi- sarjem težijo k spektaklu, sod- niki menda zahtevajo po 100 mark takse (po borznem teča- ju; nogometni dobijo po 700 di- narjev), zataknilo pa seje že pri nespretni promociji lige. Celje: razsulo v klubu v lanski sezoni so trije tre- nerji vodili celjsko moštvo: Boris Zrinski je odstopil po koncu prvega dela. Rudi Jerič je pomagal klubu in ekipi do sedem kol pred koncem liga- škega dela, do tekme z Medvo- dami, ko je po sporu med Ani- čičem jn Jeričem med tekmo Mile Cepin pripomogel z na- sveti do zmage in kasneje Nostalgični spomin: Urbanija, Blagojevič, Sušin in Pipan (z leve) - še ne tako dolgo nazaj vsi v Celju. prevzel ekipo s ciljem priti v končnico, kar pa mu je za las ušlo. Lanska uprava je vsesko- zi nihala med dvema ciljema sezone: optimisti so ciljali na naslov prvaka, drugi pa so ze- leh postaviti nove temelje celj- ske košarke. Zmešnjava je pri- vedla do poloma - igralskega, kadrovskega in finančnega. V letošnji sezoni pa bo cilj kri- stalno jasen - obstanek. Tega si bo z ekipo mladincev, ki si- cer sodijo v svoji konkurenci med boljše v repubhki, težko priboriti. Povprečna starost ekipe je komaj dobrih 19 let, če ne bi šteli veterana Kahvedži- ča, ki je edini okrepil moštvo, pa celo leto manj. Kljub sta za- pustila Aničič in Blagojevič, Gole je okrepil Elektro, Sušin in Cerar Rogaško, Urbanija Polzelo in Govc Prebold. Liga se prične pojutrišnjem, v torek pa Rudi Jerič še ni hotel prev- zeti mesta trenerja, saj si žeh kadrovskih sprememb v upra- vi, ki svojega poslanstva, pri- dobivanja finančnih sredstev, in opravila. Pored leti sloviti košarkarski klub je torej pred svojo najtežjo sezono. Elektra: Pipan in Gole Trener velenjske Elektre Janko Bukovič je zadovoljen z opravljenim v pripravljalnem delu, pa tudi s sestavo ekipe, saj jo je okrepil Celjan Zoran Gole, ki še vedno sodi med naj- boljše slovenske košarkaije. Velenjčani s Celjanom na čelu bodo v novi sezoni tekme igra- li v telovdnici nove osnovne šole v Šaleku. Na turnirju v Velenju so oslabljeni po po- razu z Medvodami osvojili 2. mesto, na Ikotovem memori- alu v Slovenskih Konjicah pa prav tako nepopolni po podij- šku ugnali Slovana in visoko domačega Cometa. Sodeč po rezultatih menijo, da bi si lah- ko priigrali eno od prvih treh mest, ki obetajo napredovanje v kakovostnejšo skupino. Comet: kaj bo z dvorano? Tekmovalne cilje konjiških košarkarjev so v veliki meri za- senčile težave z dvorano in po- škodbami. Zaradi lanske kazni bodo tri tekme odigrali pred praznimi tribunami (z gledalci prvič šele v 8. kolu - 16. no- vembra na začetku drugega dela prvenstva proti Rogaški), dovoljenje za igrarye v telovad- nici osnovne šole Dušana Jere- ba imajo samo za prvenstvo v rdeči skupini, potem pa upa- jo na selitev v novo (še nedo- KK Celje Klub so ustanovili leta 1950 v okviru Železniškega šport- nega društva. Največji uspeh: četrtfinale jugoslovanskega pokala (82), 6 sezon v 1. B ligi, 7 sezon v IL zvezni ligi, mla- dinski državni prvaki (78), ka- detski državni prvaki (82), po- kalni zmagovalci Slovenije (82) in republiški prvaki (87). Predsednik kluba: v. d. Du- šan Mavčič. Trener: ?. Sekre- tar: Marjan Glavač. Ekipa-bra- nilci: Matjaž Nid sorfer (18 let, 183 cm), Mitja Starovasnik (18, 193), Boštjan Kramberger (18, 185), Jure Uranker (17, 191), Aljoša Jerič (18, 182), Aljoša Videnšek (17,182), Andrej Her- man (16, 178), Jure Hohkraut (18, 190), Milan Gregom (17, 189), Igor Pucko (22, 192); kri- la: Matej Drobnič (18, 193), Pri- mož Kitek (17, 196), Sašo Kol- ka (17, 197), Iztok Pečak (23, 190); centra: Franc Stropnik (20, 201), Abdulah Kahvedžič (36, 196). KK Comet Klub je bil ustanovljen 2. 2. 1968 in nadaljuje tradicijo Partizana, ki je bil ustanov- ljen leta 1961. Največji uspe- hi: 12 sezon v SKL (80-91), slo- venski podprvaki 1984, polfi- nalisti pokala Slovenije 1989, mladinski prvaki Slovenije 1984. Predsednik kluba: Vih Klančnik. Trener: Mitja Hla- stec. Tehnični vodja: Jernej Furman. Ekipa - branilci: Jure Hlastec (18,184), Tomo Lušenc (18, 196), Tomaž Pučnik (20, 190), Renato Rupnik (18, 178), Stojan Šmid (34, 184); krila: Robi Mikulič (19, 192), Borut Mlakar (25, 194), Uroš Marguč (17, 192), Mitja Nerat (21, 195), končano) športno dvorano ah v skrajnem primeru na selitev na Roglo. Teden dni pred prvenstve- nim startom sta se težje poško- dovala standardna člana prve peterke Nerat (gleženj) in Per- kič (koleno). Nogi imata v mavčni oblogi in medtem ko bo Nerat nared v manj kot me- secu dni, je za Perkiča prvi del sezone 91/92 že končan. Dodat- na nevšečnost je neugoden žreb, saj bodo v Slovenskih Konjicah najprej gostili (v prazni dvorani) največje tek- mece v boju za napredovanje v zeleno skupino: Elektro, Medvode in Ilirijo. Čez noč so optimistične napovedi o na- predovanju med najboljših osem povsem razumljivo za- menjali nekoliko bolj previdni toni in načrti o prodoru v zele- no skupino prek končnice, vprašanje pa je tudi, kako bo- do Konjičani zdržali naporen ritem igremja (brez proste so- bote) do zadnje tekme končni- ce, ki bo 25. aprila, saj v zad- njih sezonah že po tradiciji v seriji izgubijo nekaj najbolj pomembnih tekem. Rogaška: za prvaka! Velikopotezni načrti in na- kupi igralcev (Trobiš, Gospod- netič, Sarajlija, Sagadin, Ani- čič, Volarič, Tobak, Čovič) sta v zadnjih sezonah poglavitni značilnosti košarkarske druš- čine iz Rogaške Slatine, ki ostaja zvesta tradiciji. V osve- žitev ekipe, ki je ostala brez Volariča in Trobiša so vložih okoh 15 tisoč DEM (odškodni- ni za Sušina in Cerarja sta bili po 5000 in za Ritonjo 4000 mark DM), sorazmerno velik vložek pa seveda pogojuje ne samo prodor v zeleno skupino, marveč tudi uvrstitev v konč- nico štirih ekip za naslov slo- venskega prvaJca in (pogojno) uvrstitev v evropske pokale. Rogaška se torej žeh izviti iz povprečja. K uresničitvi cilja naj bi po enoletnem premoru pomagal kapetan Kidrič, naj- večjo oviro na tej poti pa bo predstavljalo ustrezno ravno- vesje pri porazdehtvi vlog med košarkarji, ki na igrišču raču- najo na vseh 40 minut in ne- omejena pooblastila. Še pose- bej, če bo Virant spremenil od- ločitev o nezdružljivosti študi- ja in igranja košcirke ter se bo iz Mostarja vrnil Čovič, ki okle- va predvsem zaradi napetega političnega položaja, med h- cenciranimi igralci pa je tudi Volcirič... DEAN ŠUSTER ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Pomočnik: Janko Pogorevč- nik. Tehnični vodja: Mišo Le- tonja. Ekipa - branilci: Alek sander Dumbuya (22, 184), Bo- jan Lipnik (22, 185), Marko Mr- zel (20, 186), Janez Sevšek (22, 185); khla: Bojan Brešar (21, 193). Zoran Gole (32, 197), Ro- bert Leskovšek (24, 190), Aleš Pipan (32, 196); centri: Niko Bogataj (19, 198), Andrej Pe- čovnik (22, 199), Boris Plešej (22, 201), Robert Tomic (24, 198). IVIKK Rogaška Donat Mg Klub je bil ustanovljen leta 1960. Največji uspehi: 5 sezon v SKL (87-91), polflnalisti po- kala Slovenije 1970. Predsednik kluba: Božo Ko- lar. Trener: Stanislav Lukič. Pomočnik: Damir Volarič. Tehnični vodja: Marko Marko- vinovič. Sekretar: Franc Vuko- vič. Ekpa - branilci: Tomo Ce- rar (24, 181), Sašo Pale-Koso- vac (17, 185), Ilija Petrovič (15, 190), Aleš Voh (18, 184), Marko Tišma (23, 183); krila: Primož Frišek (19, 192), Brane Kidrič (29, 187), Vid Petovar (23, 190), Grega Sedminek (19, 189), Ti- homir Tabak (26, 193); centri: Matjaž Kalinger (28, 202), Peter Ritonja (23, 198), Bojan Sušin (24, 202). 16. STRAN - 3. OKTOBER 1991 Poslovnost ali mafliaštvo? Pravica in lirivica Ueiavca CeUsiiiii mesnin, iii čaiia samo še na brco »Naj mi zalepijo oči in uše- sa in povedo, da morala in pravo nič ne veljata, potem bom molčal,« pravi Franc Podgoršek, delavec v Celj- skih mesninah, Celje. Člo- vek, ki dela od svojega pet- najstega leta, ki je ob delu dokončal srednjo ekonom- sko šolo, bil organizator pro- daje po področjih, pa teren- ski komercialist, vodja skla- dišča repromateriala, interni kontrolor in na koncu dela- vec pri soljenju mesa. Zato ker je len in zabit, kot mu pravijo, ali zato, ker ne zna držati jezika za zobmi in po- žirati krivic? Spor se vleče 10 let »Gospod Podgoršek ruši vse«, mi pojasni urejena go- spa. Pravi, da je to mnenje celega kolektiva in da so se dogovorili, da ne^bodo dajali nobenih izjav. Še najmanj novinarjem. »Nima smisla, da druge sprašujete. Ali so sami v mafiji ali pa si ne upa- jo govoriti,« pravi Franc Podgoršek. Tistega o mafiji ne morem potrditi, ono dru- go pa lahko. Če so seveda molčečnost, povešene glave in obotavljajoči odgovori (brez izjeme), ki niso delavcu v prid, znak bojazni za delov- no mesto. Pri sto petdesetih zamenjavah, ki jih je direk- tor opravil, bi lahko bili. No, zaradi vsega tega si stojita nasproti dve resnici: delav- čeva in vodstvena. Vodstve- no sta predstavila direktor Celjskih Mesnin Vladimir Jurančič in sekretar podjetja Milan Lešnik. Pred desetimi leti je bil Franc Podgoršek organiza- tor prodaje po področjih. Spri se je z vodjem prodaje, ki daje nabavljal sveže meso po višjih cenah kot prodajal. »Temu početju sem se res- nično uprl,« pravi Franc. Z reorganizacijo v prodajni službi je postal terenski ko- mercialist z omejenimi poo- blastili in nižjo plačo. »Slabo je reprezentiral našo firmo. Če hočemo imeti solidno fir- mo, moramo imeti predstav- nike, ki nas bodo dobro za- stopali,« pojasnjuje direktor naslednjo premestitev - za vodjo skladišča repromateri- ala. »Kot terenski komerci- alist sem moral prisiljevati voznike, da nakladajo hladil- nike do štirih petin, ne glede na teren in možnost prodaje. S tem sem si pridobil sovraž- nike,« pravi delavec. V skla- dišču je od štirih zaposlenih ostal sam »in delo opravljal v enakem obsegu nemote- no«. Menda so vsi pričakova- li, da mu bo vsega dosti in bo odšel. Pa ni. Premestili so ga na delovno mesto internega kontrolorja, »ker je SDK kontrola pokazala neurejeno poslovanje v skladišču,« pra- vi Lešnik, pa ker »bi samo vodil, delal pa ne.« Milan Lešnik je bil nadre- jeni novemu internemu kon- trolorju: »Z zahtevnimi nalo- gami ga nisem obremenje- val. Rad je delal po svoje. Se posebej se je zapičil v poslo- vodje z dobrim osebnim standardom. Nisem bil zado- voljen. Same težave sem imel. Ljudje so očitali, da ne dela. Vsem je šlo v nos bra- nje časopisov.« Franc Pod- goršek delno potrjuje njego- ve besede: »Kot ne-kontro- lor sem se večinoma ukvar- jal s pobiranjem čekov in de- Franc Podgoršek: »Očitajo mi, da sem na delovnem mestu internega kontrolorja bral časopise. Informacije pa so mi umikali in zahtevali, da kaznujem ljudi, ki so zamudili pet minut, ob tem pa nedotakljivi posamezniki prihajajo ia delajo kadar in kar hočejo.« j narja po mesnicah. Vmes naj bi bil vratar. Takemu delu sem se res upiral. Kar bi ma- lo spadalo pod interno kon- trolo je bil nekajkraten popis blaga in dvakratna kontrola blagajn v mesnicah.« Ampak to bi še nekako šlo (z vidika vodstva), če se ne bi začela pisanja po časopisih, ovadbe policiji in celo pritož- be na sodišče združenega de- la zaradi nezakonite razpore- ditve na nižje delovno me- sto. Razsodbe še ni bilo, ker Franc Podgoršek išče pra- vico preko pristojnih orga- nov. Njegova odvetnica Ma- rija Karlovšek je vložila ugovor za razporeditev de- lavca na delovno mesto in- ternega kontrolorja (zadeva je na sodišču združenega de- la) in ob premestitvi na de- lovno mesto soljenje mesa zahtevo za uveljavljanje pravic. Ugovor na razpore- ditev je bil poslan Celjskim mesninam. po besedah sekretarja name- noma zadevo zavlačujejo. »Če bo treba, bomo pa doka- zali, da gre za moteno ose- bo.« Menda paranoično, po laični oceni. Se preden je bi- la torej razrešena zadeva s premestitvijo na eno delov- no mesto, so ga premestili na najnižjo stopničko. Zanimiv je izpis iz Odloč- be o razporeditvi. V njej med drugim piše, da se de- lavca Franca Podgorška, ro- jenega 16. 9.1943 s poklicem ekonomski tehnik razpore- di od 8. avgusta 1991 do 7. novembra 1991 na delovno mesto soljenje mesa. V obrazložitvi pa: »Delavec je razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziro- ma z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi.« Ta premestitev pa po direktor- jevih besedah ni kazen, am- pak edini način, da bo Franc naredil kaj korist- nega. Samo še brco čaka Ob našem prvem obisku v Celjskih mesninah je Franc potožil, da ga na slab- še delo že ne morejo več dati. Pa se je zmotil. Po nasled- njem, ko pa ga nismo smeli videti niti med malico niti slišati po telefonu, nam je povedal, da je mimogrede pristal v vamparni, v pari in blatu. Pa da so mu vse njego- ve stvari zaklenili v bivšo pi- sarno »internega ne-kontro- lorja«. Takrat je tudi rekel, da čaka le še brco. Kako to, da ga še niso po- stavili na cesto, ko pa je menda tako len in dela same spore, smo vprašah tudi di- rektorja. »Odpustim ga ne, ker je podlo, če nekoga, kije s teboj v sporu, porineš na cesto.« Pa mu menda vsi pri- govarjajo in pritiskajo nanj, da bi ga odpustil, češ, da ko- lektiv preveč izčrpava. To bo kar držalo, saj mu nenehno drži zrcalo pred obrazom. Samo težko je ugotoviti, ali je ravno ali izkrivljeno. Franc obtožuje Delavec obtožuje direktor- ja, da premešča ljudi ne po znanju in sposobnosti am- pak po povsem drugih krite- rijih. Direktor pravi, da pod- pirajo tako formalno kot usmerjeno ih funkcionalno izobraževanje in da je nare- dil številne zamenjave, da bi delo bolje teklo. Sekretar, da je mogoče bila kakšna pre- mestitev res zgrešena in da je kdo nezadovoljen, toda delo režije je boljše kot je bi- lo. Delavec pravi, da izgrad- nja kopalnice ob direktorjevi pisarni zgovorno govori o tem, kako si je mogoče ku- piti kariero. Sekretar z na- smeškom doda, da govorijo tudi o kavču, ki pa ga ni. »Poslovnih sodelavcev pa tudi ne moreš po dolgi poti napotiti v skupne, včasih ne ravno urejene sanitarije,« pojasni. Delavec očita podjetju (di- rektorju) nezakonito dode- ljevanje in nakupe stano- vanj. Direktor je namreč imel v Žalcu stanovanje, pa so mu ga dali še v Mariboru, pravi. Direktor pojasnjuje, da je stanovanje v Žalcu res imel, a je želel nuditi otro- kom vse možnosti športne in še posebej jezikovne vzgoje in izobraževanja. V Žalcu je to težko, zato se je odločil za selitev v Maribor, kamor na- merava po izteku mandata. Stanovanje v Mariboru je tu- di dobil, a »60 kvadratnih metrov menda ni preveč za štiričlansko družino,« zagre- njeno vpraša. Stanovanje v Žalcu je prevzel lastnik. Za drugo stanovanje, ki ga je delavski svet dodelil eni iz- med delavk, je Franc napisal prijavo. Temeljno javno to- žilstvo v Celju je odgovorilo, da ni znakov kaznivega deja- nja. Sekretar še dodaja, da res ne ve, zakaj ne bi stano- vanja dodelili prav tej delav- ki, saj v podjetju ni potreb po stanovanjih. Delavec še vedno trdi, da so v podjetju preiskovalcem podtaknili napačen zapisnik delavske- ga sveta in jih zavedli. »Ne gre za stare zadeve, ampak za stanovanja, ki so bila vpla- čana približno 24. junija le- tos. Denar so ukradli delav- cem. To nas zanima in ne lo- čitve.« Pretekle in prihod- nje, to tudi nam nič mar. Očitkov je še cela vrsta. Najtežja so tista o nepravil- nostih pri poslovanju. »V vsaki firmi so pri poslovanju nepravilnosti. Če se kdo va- nje zapiči... Je lahko nepra- vilnost merilo celoletnega »Kje ste, mesninarji?« se sprašuje Franc Podgoršek. »Posamezniki bogatijo na račun Mesnin, kradejo družbena sredstva, izkoriščajo položaje...« Nudenje uslug »je pomemb- nejše od izobrazbe... Torej pametna maHja in zabiti Mesnina-rji, ker to gledajo in dopuščajo.« Direktor Vladimir Jurančič: »Ker je odklanjal vsa/fode in bral časopis sem ga opozoril, da bo šel delat v proiz^(^ njo. Dajali smo mu vedno lažje zadolžitve, a je govoriU za to ni plačan. Sedaj je v proizvodnji, da vsaj neko koti naredi.« dela ali je merilo uspešnost podjetja?« se sprašuje Lešnik. Obtožbe o obstoju firme v firmi gladko zanika: »Res smo razmišljali o ustanovitvi Prijavo o nepravilnostih v Celjskih mesninah je do- bila tudi celjska podružnica Službe družbenega knjigo- vodstva. Odstopila jo je Upravi za notranje zadeve. Alojz Hrndič, ki zadevo ra- ziskuje, je potrdil samo to, da »preverjajo«. Kaj, tega nam ni povedal. delniške družbe, a je ostalo pri pobudi. S tem smo želeli čimveč lastnine prenesti na delavce. Enako da je s preli- vanjem denarja v žepe vodil- nih: »Ne poznam nikogar od vodilnih, ki bi imel privatno firmo.« Odgovor je nedvo- umen. »Nič ni mogoče doka- zati, ker so vse dokumente uničili ali pa jih nikoli ni bi- lo. Pri cenovnih manipulaci- jah nadzor ni mogoč, ker gre za prekvalifikacijo artiklov, ostale stvari, ki so bile v arhi- vu, so odpeljali in uničili,« toži Podgoršek. »Nič druge- ga nismo naredili, kot prese- lih del zastaranega arhiva i izločili, kar ni potrebno \'( hraniti,« razlaga sekretar. Poslovnost in moral »Nobena firma ne more b v izgubi, če posluje tako k mi.« Ko to izreče Franc Po goršek, misli na vrsto stva ki vsekakor niso v sklac s strogo poštenostjo. E o tem govorita sekretar inc rektor, mislita na vrsto p slovnih potez, ki jih je bi treba potegniti ob prava času, na posodabljanje, ma keting, na razvoj kadrov. Za Celjske mesnine ve!j da so uspešno podjetje, ni rektorja Vladimirja Juranč ča pravijo, da ima za to n? več zaslug. Da je dober (J rektor in poštenjak. DirektJ sam pravi: »Tu sem bil d« krat vršilec dolžnosti dira torja, pet let sem že direkte: Predolgo. Ljudi že predobJ poznam. Ne vem, zakaj biii vlagal napore. Mar zato.il bodo ljudje kazali za men in mojimi otroki? To ti ubi zadnjo sled idealizma.« P" goršek pa pravi, da je tat direktorjev na kile, direkt« jev, »ki gradijo na računi je in utaje davkov«. Pa smo tam. Kar je za« koga pametna in smof poslovna poteza, je za dmi ga kraja in nemoralno d« nje. Najlažje bi bilo pritnj enemu ali drugemu. A in^' oba prav. Poslovnost niW v svetu ni sinonim za P"^ nost. Nekaj velja samo' stem znajdi se in kdo bol^ ga. Pri nas in v tem časiJj tohko bolj. Pa se s tem sP jaznimo ali ne. Če pa sePj staviš proti sistemu, t*"- storil vse, da oviro na P, podre, odstrani, onernoL napodi... Tega k nam "J prinesh novi časi. Biloif.^ kaj, le daje danes bolj o^^K in pogosto veliko bolj & ^ kot prej. Kar ozrite se ^. okoli sebe, po svojem/■ djetju. Kaj boste videl'v' odvisno od tega ali ste v\_j^. ali na dnu hierarhične 1^% ce. Več kot ugotoviti, daj^, pač je, ne moreta. Mogo^H boste zaželeli, da bi bilo gače. Samo nikar tega vejte na glas. Ni zdravo- MILENA B. PO^tf Foto: EDI MASJ" 3. OKTOBER 1991 - STRAN 17 'alce V Rogaški povej.. r laskavi naslov zažurala s kaskaderjem v Gradcu - V Londonu bo Slovenijo zastopala Ljubljančanka Teja Skarza fS: Zdravi- iiina,so oelo. da ;,so bile ;nskim rt, da so 'ete, da emi- m za ijm Ka- - uspelo ii ni bilo ■ Na va- jiarskih, da bi bi- obisko- pravljeni jrganiza- inutirali, topil na iinut mu [jeprire- letinštiri- inudo. ebila re- la dvora- ni dalo jgaja na iljubljeni !rem naj jgajanje, jeti slike 'i smo si- ipa nih- vztrajen, iobn dve nreditev glavnem anski in te ruske- Ira osedanje li bi bilo če ne bi 1 novica, ^nala A, Ske mre- crganiza- 2 glavne vložitvijo, f pravice «ra Miss {lil vrv ki mu iDiordže- ^tom iz pojas- ' strinjal, ^lonepri- "ii. s tem •^Kaj in pa so Kanala ijs^^^^eVe se je poizkusila na lepotnem tekmovanju že drugič. pa vendar ohranila mirno kri in si rekla: »Pomembno je, A skušali pojasniti, da je odkup ekskluzivnih pra- vic snemanja nekaj nor- malnega na Zahodu. Bojan Kranjc, ki je kot novinar zaposlen pri A kanalu, je o tem dejal: »Nismo bih obveščeni, da je organizator s komerko- li podpisoval ekskluzivno pogodbo. Tukaj so mi or- ganizatorji pojasnili, daje Kanal A tokrat žrtev, ki je naletela na mino, pri uva- janju tega, kar naj bi v prihodnje na podobnih prireditvah postala praksa.« Darko Žlebnik iz agen- cijo Daco je v zvezi s tem dejal: »To prireditev bi rad spravil na takšno ra- ven, kot so podobne na Zahodu. Tudi če bi pri- hod najavil ORF bi moral vprašati nas, koliko sta- ne, če želijo zadevo pos- neti. Rad bi, da bi to po- stala v prihodnje praksa in ne le zadeva, ki je bila pri nas doslej rezervirana le za nogomet« Po daljših pogajanjih sta snemalca Kanala A del priureditve vendarle. posnela, organizatorji so pri tem zatiskali oči, Raj- ko Džordževič iz VTV studia pa je na koncu de- jal: »Očitno tukaj delujejo trije organizatorji. Ta, s katerim smo se pogo- varjah mi, nam je zagoto- vil ekskluzivne pravice za snemanje televizijske od- daje, namenjene razve- drilnemu programu Tele- vizije Slovenija. Pravila biznisa bi zahtevala, da bi mi tožili organizatorja, kajti če nekdo zagotovi. da boš edini in boš lahko le ti prodal ekskluzivno pravico drugemu, je jas- no, da bi tako tudi moralo biti. O tem smo podpisali in plačali pogodbo. Ne morem reči, da bi se bili danes zaradi tega, ker or- ganizatorji niso držali be- Tomo Vran, ki je pred- sedoval žiriji, je na odru, preden so razglasili re- zultate, dejal da je Emil Milan Pinter, ki je bil tu- di v žiriji, ob prihodu v dvorano zadovoljno ugotavljal: »Mi pa nekaj vemo, kar še minister za informiranje ne ve.« sede, z njimi skregali, dej- stvo pa je, da se bomo o tem še pogovarjali. Fan- te iz Kanala A razumem, da so padli v nerodno si- tuacijo, enako bi se poču- til v njihovi koži, vendar pa menim, da bi se oni vendarle morali pozani- mati in stopiti v stik z or- ganizatorjem ter ga prosi- ti za dovoljenje za snema- nje, ali ga o snemanju Snemalca Kanala A so najprej vrgli iz dvorane, na koncu pa je zadnjo besedo ' vendarle imela njegova kamera. vsaj obvestiti. Nesmisel pa je, da bi se sedaj prega- njali zaradi tega.« Misslce presenečene nad uvrstitvami Prireditvi v prid gre za- pisati, da po kuloarjih ni bilo slišati podtikanj o že vnaprej določeni zmago- valki in podobno. Žirija, ki ji je predsedo- val akademski slikar To- Tri najlepše v Sloveniji: prva spremljevalka Maruša Rebernik, miss Slovenije Teja Skarza in druga spremi je- valka Irena Jama (od leve proti desni). mo Vran, seje bojda brez velikega oklevanja in na- sprotujočih si mnenj od- ločila, da naslov najlepše podeli devetnajstletni di- jakinji Teji Skarza iz Ljubljane, za njeno prvo Tudi Celjani smo imeli zastopnico na izboru za Miss Slovenije. To je Sa- bina Ožir, ki se je včasih ukvarjala z atletiko, da- nes pa rada plava in re- kreativno teče. Sabina je pred razglasitvijo zma- govalke v garderobi de- jala: »Ja, trema je bila. Prvič sodelujem na to- vrstnem tekmovanju, nanj me je prijavila se- stra. Če bi zmagala, bi se mi zdelo kar neresnično. Za to prireditev smo se veliko pripravljale, že junija, saj bi najprej mo- rala biti prireditev ta- krat, pa so jo zaradi voj- ne preložili. Sedaj smo bile že dva dni pred pri- reditvijo v Rogaški in smo že kar ožuljene od sandalov, ki smo jih do- bile, toliko smo vadile.« Ko so bile prve tri raz- glašene, je dodala: »Ni- sem razočarana, vendar pa v prihodnje ne bom več sodelovala. Dovolj je bilo poizkusiti enkrat. Jutri zjutraj bo pome prišel fant in zopet se bo pričelo čisto normalno življenje.« spremljevalko so določili študentko kemije Maru- šo Rebernik iz Rakeka, za drugo pa grafično desig- nerko Ireno Jama iz Ljubljane. Missice so po- točile nekaj solz, se razve- sehle lepih daril, požirale fotoreporterjem in se na- to odpravile v garderobo, kjer so postale plen novi- narjev. Andreja Satler iz Pol- zele: »Najprej je nepri- jetno, ko te vsi gledajo, vendar se kasneje priva- diš. To je moj drugi to- vrstni nastop, tekmova- la sem že lani. Tu ne pri- čakujem visoke uvrsti- tve, čeprav si želim, da bi bila druga ali tretja, prva pa ne. Bilo bi mi neprijetno.« Teja Skarza, ki bo Slo- venijo zastopala na izbo- ru za Miss sveta v Londo- nu, je dejala: »Prija mi, da je sedaj toliko pozornosti namenjene meni, super se počutim. Zmage nisem pričakovala, sicer pa sem že pogosto nastopala na podobnih prireditvah. Za naslov miss ni pomem- ben le videz in postava, temveč tudi elegantna hoja, urejen make-up in pričeska. Na tekmovanje me je prijavil moj fant, ki je hkrati moj menadžer. Mislim, da bo na tekmo- vanju v Londonu vse sku- paj še na višjem nivoju, organizirano bolj kvali- tetno, profesionalno. Tu- kaj je sicer organizacija solidna, čisto pa nisem zadovoljna. Toliko smo morale hoditi sem ter tja, da me že pošteno bolijo noge. Kaj bom počela ju- tri, vas zanima? Neki go- spod, kije znani evropski kaskader, je povabil me- ne in Marušo v Gradec, da ga bomo malo žurali, potem bom šla domov in v ponedeljek v šolo.« Drugouvrščena Maruša Rebernik se je na tekmo- vanje prijavila sama, na provokacijo prijateljev, da je strahopetna in da si tega ne upa. »Sedaj sem tu, in sem druga ter sem zelo vesela,« je povedala. »Bilo je lepo, ko so me razglasili za prvo sprem- ljevalko, solzice so se na- birala v očeh, potem pa je bilo naporno, saj smo mo- rale dolgo stati na odru in požirati.« Maruša je štu- dentka kemije in ji je v petek manjkalo še pol izpita do vpisa v drugi let- nik. Dejala je, da se je le- tos poleti že poizkusila z manekenstvom in ji je všeč, ne bi pa ga zamenja- la za kemijo. Izpita, pol izpita, kot je dejala, ki jo je čakal v torek, jo je bilo zelo strah, saj se je bala, da bi ji utegnil profesor očitati, da je za lepotno tekmovanje našla čas, za učenje pa ne, zato je Ma- ruša sklenila, da tudi vi- kend preživi kar za študij- skimi knjigami. »Kadar se je treba zbrati, mi to uspe, in tudi tokrat mi bo,« je povedala. Pristavi- la je, da bodo njene dobre uvrstitve prijatelji veseli, tudi mama, oče pa malo manj. Tretjeuvrščena Irena Jama je bila po prireditvi prijetno utrujena, kot se je izrazila, povedala pa je, daje že lani sodelovala na izboru za miss Jugoslavi- je, kjer je bila organizaci- ja neprimerno boljša, vendar Irena meni, da za- to, ker so denar za lansko- letno prireditev prispeva- le vse republike, tukaj pa le mala Slovenija. Tudi Irena se ukvarja z mane- kenstvom, vendar pravi, da je to kratkega veka. Zato bo varneje posvetiti se grafičnemu designu, je dejala. Vesna Mušič iz Vele- nja, lanskoletna Miss Slovenije: »Tokrat sem bila prvič v žiriji in kar težko se je bilo odločiti, katera je najlepša. Ko sem si laskavi naslov la- ni pridobila jaz, moram reči, da se je čez noč vse spremenilo, morala sem biti bolj budna, paziti na zanke. Dosti sem imela snemanj, ukvarjala sem se z manekenstvom, ven- dar nameravam to sedaj pustiti in se posvetiti službi v kakšnem podjet- ju. Manekenstvo pri nas se lahko greš le za hobi.« Zapisati velja, da so bi- la letos dekleta kar precej prizemljena, nobeni se od laskavih naslovov ni pre- tirano vrtelo in vse so očitno sprijaznjene z dej- stvom, da le redkim uspe od manekenstva živeti. NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC Moški, vam je tole všeč? 18. STRAN - 3. OKTOBER 1991 ODMEVI Odmev na tračnice Osebno rad berem tračni- ce, ker jih smatram za duho- vito in jedrnato kritiko ah duhovit dovtip ah prebhsk na dnevnopohtične dogodke in osebnosti. Toda te morajo biti na osnovi resničnih do- godkov, dejanj ah izjav. Tračnice na osnovi neresnič- nih dejstev in potvarjanj ah samovoljnega interpretira- nja razprav je neetično in ža- ljivo dejanje, ki se verjetno lahko obravnava tudi kazen- sko preko sodišča. Popolnoma neresnično je v mojem primeru nasproto- vanje odborniškim odloči- tvam in poslovniku o delu skupščine. Bil sem namreč pobudnik za izdelavo po- slovnika in tudi za njegovo spoštovanje. Prav tako ne predavam o demokraciji, ampak jo skušam živeti, zato raje odstopim kot da bi potr- dil nezakonitost. Za svoje razprave pa se poslužujem poleg svojih spoznanj tudi drugih argumentov, tudi iz časopisov, če so dobri in smiselni, med drugimi tudi iz Slovenca. Razpravljati pa je vendar moja dolžnost in pravica, saj sem odbornik. Demokracija je ali pa je ni. O njej govorijo največ tisti, ki je ne priznavajo in so o njej govorih 50 let, pa jih še danes moti, ker zaradi ne- spoštovanja resnice in pra- vičnosti (kar je negacija de- mokracije), zgubljajo na ne- pošten način pridobljeno oblast ali bolje diktaturo. Spoštujem vaše naporno delo, neresnica pa je zlo in žalitev in me moti, ker je škodljiva za dobre medčlo- veške odnose in medsebojno sodelovanje. S spoštovanjem lep poz- drav! FRANC ZABUKOŠEK PREJELI SMO Ob otvoritvi šoie v Ooliju pozabili na vrtec Letošnji praznik občine Šentjur je bil najlepši za kra- jane iz Dobja. Dobili so na- mreč prelepo novo šolo na katero so čakali dvajset let. V njej so tudi prostori za vr- tec, čeprav tega na skrbno pripravljeni prireditvi niso omenili. Kljub temu so si ga mnogi gostje (med njimi tudi dr. Vencelj) in krajani z zani- manjem ogledali in bili pre- senečeni, da KS Dobje pre- more poleg šole tudi lep vrtec. Vrtec v Dobju je nota Vzgojno varstvene organiza- cije Šentjur pri Celju. Zdi se mi potrebno, da krajanom Dobja in drugim povem ne- kaj o delu predšolske institu- cije v naši občini. V občini Šentjur je leta 1966 začel z delom prvi odde- lek vrtca. Torej letos mineva 25 let dela Vzgojno varstve- ne organizacije Šentjur. V teh letih se je dejavnost razširila na vse krajevne skupnosti v občini. Vsi pred- šolski otroci so deležni vsaj enega programa instituci- onalne vzgoje (priprava na vstop v šolo). Seveda pa se lahko vključijo tudi v pro- grame za 4-letne in 5-letne otroke. Za otroke, ki potre- bujejo tudi varstvo, pa je po- skrbljeno v večini krajevnih skupnosti. Dnevnega var- stva še nimamo v KS Kalob- je, Prevorje in v tem trenut- ku še v Dobju. V Dobju so se starši srečali z vrtcem že leta 1976, ko so tod delovale mladinske de- lovne brigade. Organizircile so počitniški vrtec pod men- torstvom Vzgojno varstvene organizacije Šentjur. Starši so vodili otroke zelo redno v ta vrtec. V letu 1979 pa je Vzgojno varstvena organizacija Šent- jur začela v Dobju s pripravo za vstop v šolo. Pozneje seje predšolska dejavnost razširi- la še na cicibanove urice (programe opravljamo še se- daj). Do danes so bih pogoji dela tako za šolske kot za predšolske otroke, za učite- ljice in vzgojiteljice v Dobju zelo slabi. Vrtec pa je gosto- val v majhnem prostoru v kulturnem domu. Toda vsi so svoje delo skrbno oprav- ljali in upah na boljše pogoje dela. Vrtec v Dobju ima v šolski stavbi svoj vhod, na razpola- go ima dve svetli in prijazni igralnici, sodobno urejene sanitarije, pedagoško sobo in razdeljevalno kuhinjo. S pohištvom je opremljena za sedaj samo pedagoška so- ba in igralnica, ki je name- njena skrajšanemu progra- mu. Ker iz investicijskih sredstev ni bilo mogoče odd- vojiti sredstev za opremo (ra- zen pedagoške sobe), je vrtec iz amortizacije za preteklo le- to opremil igralnico z najso- dobnejšo opremo. Tako je vse pripravljeno za začetek dela male šole, ki bo predvi- doma 14. oktobra. Starše bo- mo o tem še posebej obve- stili. Takoj bomo začeli eviden- tirati tudi potrebe po dnev- nem varstvu. Starši lahko svoje želje sporočijo vzgoji- teljici v Dobju (po (14. 10. 1991), ali na upravo vrtca v Šentjurju, ali tajniku v kra- jevni skupnosti Dobje. Končno je dana možnost tudi" staršem in predšolskim otrokom v Dobju, da bodo deležni enakih dejavnosti kot so jih v Šentjurju in dru- gih krajevnih skupnostih. Vzojiteljice bodo načrtova- le vzgojno delo v tematskih sklopih, v katerih se preple- tajo vsa vzgojna področja (intelektualna vzgoja, estet- ska vzgoja, telesna vzgoja z zdravstveno vzgojo) v ra- zličnih oblikah (individual- na, skupinska in skupna) in zaposlitvah po želji ter usmerjenih zaposlitvah. Oplemenitili bomo sodelo- vanje s starši, ki bo temeljilo na medsebojnem informira- nju, izobraževanju in skup- nih doživetjih (otroci, starši, vzgojiteljica). Ponudili bomo dodatne programe. Do sedaj smo v enotah ponujali različne programe glede na pogoje in interes: telesno-vzgojne de- javnosti v telovadnicah, plesne dejavnosti, likovne, pevski zbor, angleški jezik itd. Veseli smo, da bodo lahko tudi predšolski otroci in KS Dobje deležni naših prizade- vanj za srečno otroštvo, ki bo omogočilo ugodne pogoje za razvoj sposobnosti otrok. MILENA JAN V Šentjurju so za mir in spravo šentjurski občinski po- slanci so nejevoljni, če gleda župan pod prste predsedni- ku Izvršnega sveta. Ta posta- ne tedaj nervozen in se lahko celo razjezi. To pa škoduje dobremu počutju prvega moža občinske vlade in ne- katerih poslancev. Sploh pa, so rekli, zakaj bi morala ve- deti levica, kaj dela desnica. Poslanci in še nekateri krajevni veljaki so staknili glave in tuhtali ter potuhtali. Na hitro so razrešili starega in izvolih novega župana. Zdaj se bo spet vrnil mir v le- po občinsko zgradbo. Tudi seje skupščine bodo poslej potekale v prijaznem razu- mevaj očem vzdušju za šent- jursko vlado. Predvsem pa ne bo nihče več brskal po odločitvah predsednika ob- činskega Izvršnega sveta. Kako se je lahko kaj takega posrečilo vrlim šentjurskim poslancem? Za nepoklicne- ga župana so namreč izvohli tamkajšnjega direktorja mestnega komunalnega po- djetja, ki je že po naravi svo- jega dela podrejen in pov- sem odvisen od občinskega izvršnega sveta ter njegove- ga predsednika. Če bo torej novi župan tako radoveden, kot je bil stari, se mu lahko zgodi, da bo še ob službo. Za razrešenega direktorja pa se ne spodobi, da bi opravljal odgovorno in vsega zaupa- nja vredno župansko funk- cijo. Tako so v Šentjurju konč- no sklenili oblastni krog. Če bodo seje skupščine poslej bolj dolgočasne in slabše obiskane, pa tako ni niko- mur mar, saj se je občina Šentjur že brez tega močno utrdila na repu lestvice ne- razvitih občin v naši vsega smešnega in žalostnega na- vajeni državi Sloveniji. Docela brez koristi pa le ni bila zamenjava župana. Ob tej priliki so tamkajšnji krš- čanski demokrati dali svoje- vrsten prispevek k slovenski narodni spravi. Povezali so se namreč s prenovitelji. Da bi podkrepili resnost svojega namena, so mimogrede pregnali še drameljskega župnika. Le to se še ne ve, pod katerim znamenjem so si prisegli zvestobo - pod križem ali pod zvezdo. MIRO GRADIČ Celje Ogroženi diabetilci Dne 5. 9. 1991 smo se po- novno zbrali predstavniki društva sladkornih bolnikov z nantenom, da sestavimo ponovno protestno pismo - predlog celjskim delega- tom v skupščini Slovenije za zdravstvo. V imenu 7500 sladkornih bolnikov Celjske regije in 800 članov našega društva v Celju, Vam sporočamo, da so naši člani izrazili veliko zaskrbljenost, ogorčenost in nezadovoljstvo ob ponov- nem povišanju participacije in plačevanju zdravil. V da- našnji Evropi so sladkorni bolniki oproščeni plačevanja zdravil. Zaradi skrajno slabega so- cialnega stanja velika večina naših bolnikov sploh ne bo zmogla plačevati že tako dra- ga zdravila. Upamo trditi, da bo s tem imela naša mlada družba še večje finančne stroške, ker se bo hospitalno zdravljenje povečalo, pove- čala se bo tudi invalidnost, skrajšala se bo življenska do- ba, kar pa bi si tako opevna humana in demokratična oblast ne smela dovoliti. 23. XII. 1990 smo pokončno in zavestno šli na volišča, da bi s svojo plebiscitarno odloči- tvijo dali svoj »DA« za bolj- šo-svobodno, demokratično in neodvisno Slovenijo. To dejanje je vsekakor odraz na- še državljanske zavesti in upanje v človeka dostojno življenje. Že uvodoma smo omenili, da je stanje večine naših sladkornih bolnikov zelo kri- tično, saj je okoh 75 odstot- kov starejših upokojencev, družinskih upokojencev in socialnih podpirancev, ki imajo poprečne mesečne do- hodke od 3600 do 4800 dinar- jev. S tem denarjem si ne morejo kupiti primerne pre- hrane, kije predpogoj za vsa- kega bolnika s sladkorno bo- leznijo. Mnogi pa že v lekar- nah odklanjajo zdravila, ka- tera jim niso trenutno nujno potrebna, pa čeprav jim jih je zdravnik predpisal, ker preprosto jih ne morejo pla- čati. Kot vidite, da s to bolezni- jo živijo predvsem starejši ljudje, ki so svoje delovne sposobnosti in znanje posve- tih naši družbi, ki jih s tem sedaj nagrajuje, da si morajo ob tako težki bolezni vse sa- mi plačevati ali pa se celo odpovedati zdravljenju. Mednarodna konvencija sladkornih bolnikov določa brezplačno zdravljenje in te- ga se v evropskih državah tu- di držijo. Diabetiki iz Celja in celot- ne Celjske regije upravičeno pričakujemo, da boste kot naši delegati z vso odgovor- nostjo proučili naše pripom- be in predlagali v skupščini tako odločitev, ki bo ustreza- la našim potrebam, sicer bo- do posledice v bodočnosti težke in usodne za zdravje sladkornih bolnikov. Pri va- ših odločitvah morate upo- števati tudi načela, kijih vse- buje evropska deklaracija o diabetesu in ki jih zahodno evropske države spoštujejo in uveljavljajo. JANA POTOČNIK predsednica Društva za boj proti sladkorni bolezni, Celje Poosebiti zdravljenje Skozi vso človeško zgodo- vino so zdravljenje živali vr- šili posamezniki, ki so se z ozirom na svoja prirojena nagnjenja takemu delu po- svetili, izobraževali ter bili z svojim imenom in uspe- hom ali neuspehom na raz- polago lastnikom živali. Ve- likokrat so bili isti ljudje usposobljeni še za zdravlje- nje ljudi ali obratno. Tokom časa in z razvojem znanja pa sta se v tej naravni privrže- nosti ljudi, da bi zdravili in pomagali bolnikom, izobli- kovala dva poklica - zdrav- nik in živinozdravnik. Za obe dejavnosti seje skozi čas pokazalo, da je dolgoletni osebni kontakt ter medse- bojno poznavanje in.zaupa- nje med bolnikom in zdrav- nikom ter lastnikom živali in živinozdravnikom, izredno pomemben za strokovni uspeh obeh dejavnosti. Tako sta se po vsem svetu izobli- kovala pojma »domači dru- žinski zdravnik« in »domači živinozdravnik«. Obe dejav- nosti v taki obliki negujejo in vzdržujejo, ker sta na tak način najbolj sprejemljivi in uspešni za vse tiste, ki zdrav- niško ali živinozdravniško pomoč potrebujejo. Tudi v Sloveniji je bilo ta- ko vse do »začetka izvajanja revolucionarnih progra- mov«. Eden poglavitnih ci- ljev revolucije je bil tudi ra- zosebljanje ljudi na eni stra- ni, na drugi pa religionizira- nje teh ciljev vključno z izva- jalci in organi revolucije. Cilj razosebljanja, ki je bil naj- bolj peklenski je potegnil za seboj uničujoči plaz vseh do- tedanjih evropsko civilizira- nih načinov življenja v Slo- veniji. Izvajanje ciljev revo- lucije je razumljivo zahteva- lo tudi uničevanje vseh spremljajočih dejavnosti, ki so bilokaj poosebljale. Tako so zdravniki postali delovni ljudje v zdravstvu, živinoz- dravniki pa delovni ljudje v veterini. Vsi visokošolsko izobraženi ljudje pa so dobili vzdevek »delovna inteligen- ca« z opisno izobrazbo na koncu priimka. Eksistenčno in osebnostjo pa je bil najbolj izničen naš kmet, saj dolgo časa ni mo- gel biti niti zdravstveno niti pokojninsko zavarovan. Po- stal je delavec v=^ kmetijstvu. Takratne zadruge, kasnejši kombinati so šegah po nje- govem še preostalem premo- ženju. Ničesar ni mogel pro- dati niti kupiti mimo zgoraj omenjenih revolucionarnih ustanov. Kmeta je bilo po- trebno narediti odvisnega in ga nadzorovati še preko živi- nozdravniške službe, vključ- no z njim pa tudi živinoz- dravnike. Zato so si izvajalci revolucije, katerih je bilo precej tudi med takratnimi in sedanjimi živinozdravniki izmislili »veterinarsko posta- jo«, kot delovno združenje živinozdravnikov (kasneje organizacija združenega dela s področja veterinarstva). Slovenski živinozdravniki so študirali izven Slovenije, največ v Zagrebu. Študij v Zagrebu je bil izrazito usmerjen v tip zahodnjaške- ga »domačega« živinozdrav- nika, medicinsko dobro izo- braženega. Zato je diploma s te fakultete bila in je še vedno priznana v vsej Evro- pi, prva dva letnika študija pa tudi na medicinskih fa- kultetah. Takšen »profil« in v zvezi s tem tudi razmišlja- nje pa ni ustrezalo »sloven- skim ciljem revolucije«. Za- to je bilo potrebno tudi v Ljubljani ustanoviti fakul- teto s programom študija, ki bi ustrezal »velikim družbe- nim posestvom« in »veliki družbeni prehranjevalni in- dustriji«, kije stopala na me- sto izničenega kmeta i» izni- čenih obrtnikov ter starih predvojnih zadrug. Istočas- no pa se je tudi sistematsko in programirano nadaljevalo razosebljanje študentov, bo- dočih živinozdravnikov na več načinov. Eden od nači- nov, ki se je nadaljeval še iz osnovnošolske in srednješol- ske vzgoje, je bilo neomeje- no število študentov in s tem povezan občutek, da si samo številka. Protežirano je bilo znanje in način obdelave, predvsem »velikih proble- mov« v velikih farmah in ve- likih industrijskih obratih. Kolektivnost razmišljanja, kolektivno delo in kolektiv- na odgovornost, ki pa potre- buje veliko strokovnih spe- cializiranih nadgradenj, nad- ugotovitev, nadusmeritev in nad odločitev. Ker revolucija stalno t^^ J in se razvija ter sama ^ obnavlja, je bilo potr poiskati temu primern ganiziranost takih raz,, Ijenih diplomantov - b; živinozdravnikov v psi strokovno, samouprav;., sindikalno povezano delov no organizacijo - konglome- rat vseh dejavnosti. Da bi s« ublažil odpor delovnih ko. lektivov veterinarskih postaj proti takemu konglomeratu, je bilo potrebno najti tudi zu- nanjega sovražnika. Takšen sovražnik se je hitro pojar; in našel. Revolucionam preverjeni, politično moa agronomi so hoteh potisnil delovne kolektive veterinai skih postaj v objem in las velikim kmetijskim pose stvom ter velikim predelo valcem hrane. Tako bi se v-s diplomirani veterinarji zna šli na listi »delavcev kmetij skih kombinatov« in »delai cev živiljske industrije«, k mor so po sindikalni listi; spadali. Vliti strah pred tako p hodnostjo se je naselil v i sti večini kolektivov veta narskih postaj, kajti s teraii izgubili še zadnjo svojo i skoraj povsem izničeno »ii vinozdravniško indentiteto« Zato so sprejeli »rešilni pasv ki je bil ponujen od straJii državno legitimnih, politii-i no »požegnanih« in z cilji ^^ volucije usklajenih pr mov - združevanje vetei. skih postaj v veterinarske- vode. Tak potek združev;: se je in se še vrši skoraj set let, pa vendar še m vseh dosedanjih vete: skih postaj. Sama sa: pravna in sindikalna org* ziranost je nekako zaživeli strokovni del z vsemi svoji- mi oddelki pa samo na paPJf' ju, v praksi pa skoraj ^'^ V času dvajsetih let te^ združevanja seje namreč P" kazalo, da je socio usposobljenost diploma: ljubljanske Veterinarske i kultete, segala samo do oi^ rov bivših veterinarskih P] staj. Za bolj razvodenelo i zosebljenost pri opravljaj pokhca pa tudi ljubljanS študentje niso bili progra"| rani v času študija. Tukaj je lepo pokazala razli^ v funkcioniranju "sam''. pravne in sindikalne org^ ziranosti« v veterinarskih^ vodih z ozirom na strokoV del. Tako presedijo dipio"^ rani veterinarji na sejah . moupravnih organov 1^ skupaj po tisoč in več de' nih ur pri »strokovnih ^^.^ javah izkušenj« v oK^ strokovnih oddelkov ^ -j. raj nič. Po toliko letih izj*. nja »revolucionarnih pod krinko strokovnosti ^ lju razosebljanja vseh b'^ ^r, samostojnih P° jeii> vključno z razoseblja™(,j. vseh ljudi, je uspelo ži^^^oV- dravniku, ki opravlja oS |, no svojo dejavnost - P''^ noma osebno in samos^ Za Bernardino srce Samo še opetaclje ¥ Švici lahko reši življenle Podružnica Neodvisnih sindikatov Slovenije v zreškem Uniorju je sproži- la solidarnostno akcijo za pomoč svoji nekdanji sodelavki Bernardi Škrinjar iz Zreč. Akciji so se priključili tudi drugi, predvsem Svobodni sindikati, vsi z že- ljo, da rešijo življenje. Bernarda Škri- njar, kmečka hči iz Zreč, je namreč tež- ka srčna bolnica, zaradi česar so jo tudi invalidsko upokojili. S skromno invalid- nino si potrebne operacije v švicarski kliniki Cecil ne more privoščiti. Zanjo je namreč potrebnih kar 45 tisoč švicar- skih frankov. Zdravstveno zavarovanje ji operacije ne odobri. Bernarda Škrinjar boleha zaradi okva- re srčnih zaklopk že vrsto let. Leta 1972 so jo že operirali v Univerzitetnem kli- ničnem centru v Ljubljani. Žal se je po kratkotrajnem izboljšanju njeno zdravi še poslabšalo in njena zdravnica dr.ijč ta Zore jo je leta 1988 peljala na pregi^" v Sremsko Kamenico, k dr. Radovanovj ču. Njegovo strokovno mnenje je, (j" v Sremski Kamenici za zahtevno op^jg cijo nimajo primerne opreme, zato ič priporočil kliniko v Švici, kjer tudi saiL opravlja operacije srčnih zaklopk. Od takrat Bernarda in njena druži^^ upajo, da bodo nekako zbrali potreben denar. Ljudje, sodelavci, sokrajani i^ konjiški občani so že pokazali razume, vanje za človeka v stiski. Doslej so zbrali dobro četrtino potrebnega denarja. Prispevke za pomoč Bernardi lahko nakažete na poseben žiro račun številka 50720-746-083-72824, s pripisom »z, Bernardino srce«. MBP ^ BRALCEV - ROMAN 3. OKTOBER 1991 - STRAN 19 reko sedanje orga- ''",sti štirinajst nadgra- 'tere so tudi v večini ali indirektno fi- 'neiz njegove storitve '■\ovne enote, štirje še- ',vnih oddelkov, di- škupne službe, po- ^druženje, občinski ,r, direktor Republi- [inarske uprave, tri- ^^)vni republiški in- i Su ter minister). Av- r'j živinozdravnik ima podobne nadgradnje ^jii veterinarski in- živinozdravniška . zvezni veterinarski ^lor in minister.) ^'rnivo je dejstvo in 'J^.jtev. da se inercija re- rtonarnih ciljev nadalju- ^.jeh dosedanjih doku- ^ in osnutkih zakona, Lga pripravlja Repubh- veterinarska uprava ^jjočjo Poslovnega zdru- ^ (vsi direktorji), Veteri- jj;e fakultete in predsed- .'pruštva veterinarjev in ^narskih tehnikov Slo- kjer sodelujejo tudi iojenci, nosilci in izva- , revolucionarnih idej in zadnjih štirideset let. tinercijski trend usmeri- jove zakonodaje v bistvu jo Icozmetično popravlje- 5tare zakonodaje, pa ne ^neča, saj so v vseh zgo- javedenih institucijah, ki iravljajo zakonodajno iiiodnost iste osebnosti en- tkot člani društva, dru- kot člani združenja, tret- kot predstavniki fakulte- ičetrtič kot uslužbenci Re- ibliške veterinarske upra- 1 velikokrat pa kot pripad- li bivše vladajoče stranke, to se nekatere osebe po- dajo tudi do trikrat v ra- jnih institucijah. Ja žalost tudi novi resorni dster. ki je po poklicu onom, ne dojema civiliza- ■kega bistva »živinozdrav- t\'a«, saj drugače ne bi do- * pustil, da bi izpod njegove strehe prihajale ponudbe, ki že od daleč smrdijo po nada- ljevanju »strokovno uteme- ljenih ciljev«, katerih zače- tek sega na samo udejanja- nje revolucije. Moj predlog, ki temelji na sedanjih bistvenih sistem- skih spremembah vsega živ- ljenjskega ritma v Sloveniji in je usmerjen na eni strani nazaj v našo evropsko tradi- cijo, na drugi strani pa hoče dohiteti prav zamujeno v tem našem »nesrečnem ob- dobju naše dobe«, sedanjo stopnjo evropskega razvoja je sledeč: v dobro narodnega razvoja je potrebno vrniti vsem lju- dem osebnost pri izvajanju njihove poklicne dejavnosti. Posebno še pri zdravnikih in živinozdravnikih, saj so to kontaktno-sociološko-lastni- ško občutljiva razmerja, ki so od bistvene važnosti za uspeh teh dejavnosti. Zato se naj med ostalimi tudi zdravljenje živali prepusti privatni iniciativi živino- zdravnikov (sedaj diplomira- ni veterinarji). Potrebno bo prilagoditi način študija s povdarkom na samostojnem medicin- skem delu (kar je v praksi vsakdanja nujnost) ter prila- goditi število študentov stro- kovnim potrebam narodne- ga razvoja ter zmogljivosti fakultete. JANEZ ČRNEJ, Celje Gospodu Janezu Črneju! v vašem odgovoru na stališ- ča Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo z dne 8. 8. 1991 k točki 2. 1. trdite, da so bili materiali »ukrade- ni g. Rebecu, tajniku občin- ske komisije, od g. Jegliča in g. Drevenška.« Glede g. Dre- venška Vam v odgovor prila- gamo fotokopijo pisne izjave g.Rebeca z dne 2. 9. 1991. Iz nje je razvidno, da je v tem vašem materialu, kije bil po- sredovan na seji Izvršnega sveta 29. 8. 1991, lažna trdi- tev. To zahteva ustrezno po- jasnilo, ah pa tudi ne - odvis- no pač od značaja človeka. Če se Vam zdi umestno, bi pojasnilo vsekakor želel. Prepis fotokopije: »V skladu s sklepom 2. se- je Teharske komisije, ki je bila 1. marca 1991, sem g. Sil- vestru Drevenšku, članu ko- misije IS RS za razreševanje vprašanj, povezanih z na- membnostjo in ureditvijo grobišč vojnih in povojnih žrtev terorja v Sloveniji, za sejo te komisije dne 6. 3. 1991, izročil celotni elaborat grobišč. Na njegovo zahtevo pa sem mu kasneje izročil še en izvod tega elaborata. Po- vedal je, da ga na podlagi sklepa seje zadevne republi- ške komisije potrebuje za Zavod RS za varstvo narav- ne in kulturne dediščine. Bojan Rebec« SILVESTER DREVENŠEK, član IS SO Celje Protestiramo! IS SO Celje je na seji 11. septembra 1991 potrdil po- budo svojega predsednika, da izmed sedmih kandidatov predlaga za novega ministra za okolje SO Celje neprofesi- onalnega - Katarino Jošt. Izvršni svet z ostalimi kan- didati ni bil seznanjen, niti niso prebrah njihovih imen. Želimo vas spomniti, da je naše društvo že v prejšnjem režimu protestiralo proti Jo- štovi in nismo želeli, da bi naš predstavnik sodeloval v bivši komisiji SO Celje za varstvo okolja in v svetu celj- skega SDZL za varstvo oko- lja, saj je bila v obeh organih Joštova. Značilnost njenega pristopa do okolja vsa leta je bil, da je najpomembnejše le, da tovarne delajo in da imajo ljudje zaposlitev. Nje- ne nastope so občani lahko jasno spoznali na javnih tri- bunah, zlasti v Trnovljah. Ne bi radi pogrevali dejstva, da je g. Joštova več let delala v Cinkarni, v vodnem gospo- darstvu pa je imela odločilne besede prav na področju va- rovanja okolja. Znan je njen delež v Emu, saj je bila ona tista, ki je podpirala nepra- vilne rešitve za frite (fluor), najbrž zategadelj, ker je bil njen soprog direktor Frit. Treba je reči, da je v Emo trenutno največji problem onesnaževanje voda. Gospa Joštova je osebno odgovor- na za neuspešno ČN v Skofji vasi, ki je Celje veljalo veliko denarja, funkcionira pa ne. Ona je bila namreč tista, ki je s pilotno napravo, ki naj bi bila uspešna, utrla izgradnjo sporne čistilne naprave. Upamo, da bo naš protest zalegel in bodo poslanci med celjskimi strokovnjaki našli takšnega, ki bo lahko uspeš- no opravljal ministrske po- sle za okolje. Upamo tudi, da bo spremenil svoj predlog, saj dejansko ne more biti pa- metna poteza, da se poteguje za kandidatko, ki jo ne pod- pira naše društvo, ki je zna- no po tem, da je nadstran- karsko. JANEZ ČRNEJ Izlet Dne 26. 6., na dan osamo- svojitve Slovenije, sem bila na izletu z borci in invalidi iz Brez. Zraven je bil tudi župnik Dori. Pot nas je vodila skozi Šentjur, mimo Ljubečne, kjer je vsakoletna prireditev Zlata harmonika, mimo Voj- nika ter Stranic vse do Zreč. Zreče so kraj severozahodno od Slovenskih Konjic v doli- ni gornje Dravinje. Tu se je že zgodaj razvilo izdelovanje kovanega orodja. Lega pod Pohorjem je turistično zani- miva, vsa okohca pa izredno bogata z gozdovi. Ogledali smo si tovarno Unior in cer- kev. V tovarni je bil velik hrup. Največji je bil v kovač- nici. Tu je bilo mračno, po zraku pa so švigale iskre, ta- ko da se mi je zdelo kot da sem v peklu. Vsakič, ko je kladivo udarilo, so se tla za- tresla. Ko sem prišla na sveži zrak, sem ponovno svobod- no zadihala. Blizu Uniorja stoji nova cerkev, ki je prizi- dana k stari, v katero je pred leti udarila strela. Nova cer- kev je arhitekturno lepo zas- novana. Iz Zreč smo pot nadaljeva- li proti Pohorju. Na avtobu- su je vladalo veselo razpolo- ženje, podprto zjutraj s po- žirkom »ta kratkega.« Po- horje je obsežno in masivno sredogorje. To pogorje je v Sloveniji najstarejše, naj- bolj znano in najbolj obiska- no planinsko območje. Na Rogli je zgradila delovna or- ganizacija Unior iz Zreč naj- sodobnejši turistični rekre- acijski center. Ustavili smo se v hotelu Planja, ki ima ba- zen, savno, solarij, trim kabi- net in testni medicinski cen- ter, kjer smo mahcali. V bližini taborišča legen- darnega Pohorskega bataljo- na so leta 1958, na kraju, ki mu pravijo Osankarica, po- stavili nov, prijeten in udo- ben dom. Tu smo imeli okus- no kosilo. Ta dom je name- njen predvsem obiskoval- cem (pa tudi drugim izletni- kom) - letno jih pride okoli 50.000, ki se zanimajo za zgo- dovino iz NOB na tem ob- močju. Pohorski bataljon je doživel od premočnega so- vražnika usoden udarec osmega januarja 1943 pri Treh žebljih nad Osankarico. V srditem boju za življenje in smrt so se partizani borili do zadnjega boja. Padlo je devetinšestdeset partizanov, le enega ranjenega so zajeh Nemci. V domu je urejena obnovljena zbirka, ki zajema skupno bhzu 600 ekspona- tov, postavljena ob 35 letnici zadnjega boja Pohorskega bataljona 1.1978. Od tega leta dalje ne prikazuje samo boja legendarnega Pohorskega bataljona, z obnovljeno mu- zejsko zbirko smo dobih ce- lovit dokumentiran prikaz NOB na Pohorju. Zbirka ima naslov Partizansko Pohorje. Kdor je od izletnikov hotel, si jo je ogledal. Prav tako je lahko obiskal bhžnje taboriš- če oziroma kraj, kjer je bilo zadnje bojišče Pohorskega bataljona, ki je sedaj spo- minsko urejeno. Po vijugasti cesti smo se odpeljah v dolino, v Oplotni- co. Ogledali smo si župnij- sko cerkev sv. Janeza. Cer- kev je zanimiva s svojo boga- to poslikavo. Postavljena je bila v prejšnjem stoletju. Naš izlet smo zaključili v , gostilni pri Slomšku v Šentjurju. Po tako lepem in ogledov polnem dnevu, smo se kar težko poslovlili. Bil je res lep izlet. MATEJA MACKOVŠEK, Laško POLJUBI SMRTI Spomini Cel[ana Karla Kuneja sproščeno sva počivala na koničastem vrhu, po kata- rje Ojstrica tudi dobila svoje ime, in občudovala ravo. Se nekaj je zbudilo mojo pozornost. Zanimivo je Ogledati, kako se delajo kumulusi, to so nevihtni ^i. Na severni strani Ojstrice in Planjave stene bolj "50 padajo v Logarsko dolino, ob njih pada mrzel ''^ v dolino kot kakšen slap in tam izpodrine toplega '(Iiko hitrostjo kvišku. Tu se spreminja v velike bele ^čke, ki takoj potujejo naprej, gnani od zračnih 'ov. To so tako imenovani kumulusi ali začetki raz- nevihtnih oblakov, popoldne sva zajezdila Planjavo, ki ima tudi bolj širok Prenočila sva v koči na Kamniškem sedlu. Kot J utrujene hribolazce je tudi naju globok spanec TOo okrepil za naslednji dan. Noč je bila za naju kar ^^^stka, posebno, ker sva želela vstati zelo zgodaj, da '^^ pred sončnim vzhodom prišla na vrh sosednje '^P. ki ima okoli 2300m. To nama je tudi uspelo. ^^•^ ^očo na Korošici (leta 1935). Ko sva prišla na vrh, sonce še ni vzšlo, kazala so se šele prva znamenja. Začenjalo seje enkratno lepo jutro, nekaj najlepšega, kar se da doživeti. Zelo velika svetla rdeča krogla, ki pa še ni svetila s slepečim žarom, se je počasi dvigala. Videlo se je najmanj pol Gorenjske in tudi Štajerske, manjši in večji kraji so kot nekakšni otočki gledali iz nizke jutranje megle, znanilke lepega vremena. To je res edinstveno in se ne more nikjer drugje doživeti! Ko so se najine oči nagledale teh zgodnjih jutranjih lepot, sva sestopila z Brane do tiste poti, ki vodi pod Rinkami na pokončno, zelo visoko Skuto. Čez nekaj časa sva že lezla navkreber. Z 2532 metrov visokega vrha se nama je odprl veličasten pogled na Koroško in precej daleč v Avstrijo. Nisva se smela predolgo muditi na tej točki, drugače nama ne bi šlo po načrtu. Počasi in previdno sva sesto- pala s te nevarne gore proti Dolgemu hrbtu. To je več sto metrov dolg gorski greben, ki poteka v smeri proti Grintovcu in je videti kot vrh nekakšne strehe. Ponekod je tako ozek, da ne moreš stopati po vrhu. Na majhnem sedlu je treba prečiti na severno stran, kajti po južni ne gre naprej. Zaradi zastarele markacije pa midva nisva prišla po pravi strani, kar bi lahko bilo smrtno nevarno, še posebno, če naletiš na drugi strani na moker kamen, ki ne zdrži stopinje. Spodrsne ti in že zdrsneš kakih tisoč metrov v globino, k Češki koči. Prava markacija je precej nižje in vodi pod Dolgim hrbtom na Grintovec! Celo življenje me spremlja spomin na tisto gladko skalo, ki je bila na srečo suha in so žeblji pancerjev nekako zdržali, da mi ni spodrsnilo kot mnogim drugim - za vedno. Zanima me, če je planinsko društvo kaj ukrenilo na tem nevarnem mestu na poti na očaka Grintovca, ki je najvišji vrh v Kamniških planinah. Dostop na vrh je kljub višini lažji kot nd Skuto, ker je njegovo pobočje bolj položno. Se pri dnevu sva prišla do Češke koče, kjer sva name- ravala prenočiti. Tuje bilo nenavadno veliko planincev, pa tudi dva jugoslovanska orožnika ~ žandarja. Povedali so nama. da ne pustijo nikogar iz koče naprej, to pa zato,. ker je prišel sem lovit kralj Aleksander. Nihče ni vedel, kako dolgo bo to trgalo, tudi orožnika ne. Kar vroče mi je postalo ob misli, da se naslednji dan ne bova mogla spustiti v dolino. Razmišljala sva, kako bi se izmuznila orožnikoma, a nama ni uspelo pobegniti. Zato sva skovala poseben načrt. Večina planincev se je natrpala zgoraj, v gostilni- ških in prenočevalnih prostorih. Midva pa sva se prihu- lila k zidu, kjer je bil odprt precej velik prostor, postlair. s slamo, najbrž nekakšno preprosto pomožno preno- čišče. Tu naj bi prenočila in zelo zgodaj, ko bi orožnika še dremala, tiho zapustila kočo, pa čeprav bosa, da se ne bi po tistem grušču slišali najini gojzerji. Ko sva vse dobro premislila sva sklenila tako tudi narediti. Vajena sva bila zgodaj h počitku, zato nama zgodnje vstajanje ni delalo preglavic. Zbudila sva se nakako ob tretji uri zjutraj, po četrti se že začne daniti, pa spet ne bi mogla nikamor. Oblačiti se mi ni bilo treba, saj sva prespala kar oblečena. Že sem bil kakšnih dvajset metrov od koče z nahrbtnikom in gojzerji v rokah. Peščeni grušč meje bodel v bose noge, da sem se kar kremžil. Potem sem se vprašal, kaj, če sem kaj pozabil; seveda, manjka mi tako potreben žepni nož. Ponovno grem mukoma spet nazaj. Moj prijatelj se je ravno dvignil iz ležišča. Hitro se mi je posrečilo najti nož, ki mi je ponoči padel iz hlačnega žepa. Potem sva tiho nadaljevala to mučno pot. Kmalu prideva do kakih sto metrov dolgega snežišča. Ni nama drugega kazalo, kot da bosa nadaljujeva pot, tudi po snegu, kar se nama še ni dogodilo. V čevljih bi bila preglasna. Ko je bilo snežišča konec, sva si obula čevlje, nato pa pospešeno nadaljevala pot proti Savinjskemu sedlu in meji v Avstrijo. Te meje leta 1935 niso varovali grani- čarji, ne avstrijski ne jugoslovanski. Planinska pot je vodila kakih sto metrov po avstrijski strani. Tam je bila njihova planinska markacija z oznako O.T.K., kar je pomenilo Ostereichische Turisten Klub. Jugoslovanska markacija je imela oznako S.P.D. Naredil seje izredno lep dan. Ko sva se približevala Savinjskemu^sedlu, sva opazila gručo turistov, namenjenih proti Češki koči. Povprašala sva, če za njih ne velja prepoved hoje v to smer. »Da,« so rekli. »Toda zgodaj zjutraj sojo ukinili.« Na, tu imaš zdaj, sva si mislila. Midva pa sva se s tako vnemo na to težko pot podala kar bosa. Ko bi vedela, bi počakala do jutra! Neko korist pa sva le imela od najine avanture: prido- bila sva precej časa, ker sva zgodaj odšla. Z Okrešlja sva sestopila v Logarsko dolino pri slapu Rinka, z izdatnim in dobrim prigrizkom sva si privezala dušo in telo, nato pa pohitela do Robanovega kota in Rogovilca, kjer je čakal najin konjiček. Še nekaj čez šestdeset kilometrov vožnje in najino potepanje se je kljub vsemu srečno končalo v Celju. 20. STRAN - 3. OKTOBER 1991 OTROSKiVHi,. Lep šolski pozdrav! Po dveh mesecih počitnic ste se v šoh spet našh stari prijatelji, nekateri pa ste se srečali prvič. Prav njim so danes še posebej namenjene te vrstice. K sodelovanju vabim vse srednješolske prvošolce - fazane, kot jim tudi pravimo. Gotovo že poznate našo akcijo Zadnjič skupaj. Letos smo jo malce spremenili in ji nadeli naslov Prvič skupaj. Prvošolci, pišite nam!!! Sestavite lestvico petih najbolj poslušanih pesmi v razredu, petih najbolj- ših filmov in treh naj stvari, ki ste jih kot srednješolci v Celju doživeli ali opazili. Ko boste lestvice sestavili, nam jih skupaj z vašim naslovom pošljite v uredništvo, potem pa vas bo obiskal še naš fotograf, da vas bo seveda slikal, saj brez poštene fotografije res ne gre. Čimprej se oglasite in le brž na delo! Lep pozdrav, Mojca Jesen Avto je zavil s ceste in se usta- vil tik pred sveže prepleskano ograjo. Skozi vrata avtomobila je še isti hip pokukala skuštrana glavica. »Jan, da boš priden in da boš ubogal dedka in babico,« mu je dajala mati še zadnje napotke, toda njenega petletnega dečka že ni bilo več. Zapodil seje po stop- nicah, se povzpel na prste in tri- krat močno pozvonil, daje odme- valo po vsem stanovanju. Rad je hodil k babici in dedku. V kotu ob topli peči seje vedno do sitega najedel mehkih in soč- nih kolačkov iz babičine pečice. Lahko se je igral z dedkovo zbir- ko ladij, podil za starim osivelim mačkonom in nagajivo prevračal lonce v kuhinji. Njegova deda in baba sta ga vedno sprejela z na- smeškom do ušes. Toda danes mu je odprl vrata naveličan in postaran bibičin obraz. Čakal je, kdaj se bo na- smehnila, vendar so samo svetli- kajoče oči izdajale neskončno srečo, da ima ob sebi svojega ma- lega vnučka. Janje bil še premeg- hen, da bi razumel, kaj pomeni izraz na babičnem obrazu, ven- dar je začutil, da seje od njegove- ga prejšnejga obiska nekaj spre- menilo. Še bolj se je začudil, ko ga njegov veliki deda ni dvignil visoko pod strop, kar ga je nav- dalo s tako čudovitim strahom. Ko pa je na velikem krožniku na mizi zagledal svoje priljubljene kolačke, so se mu oči zasvetlika- le in v trenutku je pozabil na vse skrbi. Brž je pospravil z mize vse, kar se je pojesti dalo, nato pa si je poiskal zabavo v kuhinji. Toda sredi igre in veselja je začutil, da je neznansko sam in zapuščen. Ustrašil seje tišine, ki gaje obda- jala. Deček je poskočil in začel kričati na ves glas. Mrzlično je hodil iz sobe v sobo in obupano, zdaj še hlipajoče klical dedka in babico. Kam sta se mu skrila? Mogoče sta na vrtu. Pogledal je skozi okno in si oddahnil. Planil je sko- zi vrata in se hipoma ustavil. Bila sta tam, pod veliko, vitko brezo, katere liste je že odnašala jesen. Sključena sta počivala na stari, zeleni klopi in njune ustni- ce se niso premikale. Jan ju je molče opazoval in nenadoma se mu je zazdelo, da sta granitna ki- pa sredi vrta. Opazil je nenavad- no podobnost med golo brezo in njunima sivima obrazoma. Po- stal je zmeden in ni vedel, ali naj se povzpne v dedkovo naročje. Počasi se jima je pribljiževal in jesen življenja dedka in babice je kar preveč stopila v njegovo za- vest. EVA DOMITROVIČ, 8.a OŠ Prve celjske čete CELJE Ptice so odletele, narisala Marjeta Kovačič, OŠ Tončke Čečeve, Lesično. Hej, dopisovalci! Ker letos morda niste šh na morje, niste spoznali veliko novih prijateljev. Tudi vir na- ših naslovov že počasi usiha. Zato danes objavljamo le tri, v naslednji številki pa se bomo spet vrnili k filmskim in šport- nim zvezdnikom. Miss LINDSEV WIBBERLEY (18) 64 Millmoor Road Meltham Hvdderfield HD7 3JY West Vorkshire England Miss GONIJL IJLAS (15) Aylward School Windmill Road London NI8 INB England Narisal Igor Lipar, OŠ Kom- pole. Miss SUZANNE CLEASBV (15) 16, Povv^erful str. Barrovv^-in Furness Cumbria LAH 3PJ England Naš Icrolcodil Zadnji teden počitnic sem iz- vedel, da je v Breški jami na Lju- bečni krokodil. Seveda sem ga moral iti pogledat. Ko smo s prijatelji hodili okrog omenjene jame, nam je neki lo- vec pocedal, da ga je videl, jaz pa ga tisti dan na žalost nisem videl. Naslednji dan, ko sem prišel tja, sem sedel na opeko in gledal pro- ti vodi. Čez nekaj časa so začeli zbrani ljudje vpiti, da vidijo na drugi stani jame krokodila. Tudi sam sem ga videl. Dolg je bil ma- lo več kot en meter, širok pa do dvajset centimetrov. Zadnji dan počitnic sva s prijateljem spet se- dela ob robu jame. Štirje moški z visokimi škornji so hodili po vodi. Kar nenkrat se je eden od njih s palico dotaknil krokodila. Krokodil ni takoj zbežal, zato ga je moški prijel za rep, in za usta. Prinesel ga je iz vode, ga očistil in ga dal v vrečo. Nato pa so ga odpeljali v mariborski akvarij. Tega dogodka se bom rad spo- minjal, saj krokodila na Ljubečni res ne vidiš vsak dan. TOMAŽ GREGORC, 5.a OŠ LJUBEČNA PRVA LJUREZEN Počasi si me trgal s travni- ka moje mladosti. Kakor fi- guro si me prestavljal po po- lju igre, ki si jo ti nežno igral. Vedel si, da jo boš dobil, le jaz sem naivno verjela v naji- no skupno prihodnost. Belih rož si mi prinašal, ko si začu- til, da bi me lahko imel rad. Tvoja toplina in smeh... Nikogar več nisem potrebo- vala. Topli žarki sonca so mi bili odveč. Vsi drugi, kakor, da jih nikoli ni bilo. Samo ti! Naivno sem se ti prepuščala, da si me vodil po svoji poti. Znal si! Tvoje solze, ki so me pekle, in smeh, ki meje razo- roževal. Predajala sem se ti, se bala zate. Nadlegovala sem te z ljubosumnostjo, v strahu, da te izgubim. Tipa si mirno vse prenašal. Govo- ril si mi o ljubezni, hip za tem si me svaril z odhodom. Večna poslavljanja... Kos za kosom si me odnašal, kakor da sem hlebec kruha. Kakor kruha, si se naveličal tudi mene. Odšel si, jaz pa sem se spraševala, katera je tista, ki je nasedla tvojim lažem in tvojim prevaram. Da je le ni- koli ne najdeš. Kmalu bo rojena najina mala deklica... Srečna sem v pričakovanju njenega pri- hoda. Danes ne bom razmi- šljala o tebi, lahko bi se pre- budilo nekaj prav neprijet- nih spominov nate. Priznam! Še trpim in jočem za teboj. Zjutraj me zbuja misel nate. Se mi je hudo! Včasih bi te želela sovražiti, da bi lahko v sebi zatrla toplino, ki ti bo vendo naklonjena. Pa tega ne zmorem! Lahko te le po- milujem! Smiliš se mi, tak- šen kot si. Neodgovoren in lahkomiseln. Razmišljaj kdaj o svoji prihodnosti... In tako teče dalje, ta naš tok radosti in razočaranj. Vedno se nekaj dogaja ...Pa si rečem, da je bilo s teboj lepo in lepo je tudi danes. Nikoli več ne bom sama. In ceno vsega lepega, kar sva doživela skupaj, bom plače- vala najini mali deklici, ki sva si jo tako vroče želela. Ljubila jo bom, kakor še vendo ljubim tebe. Nežno in vdano. Pripovedovala ji bom o očku, ki je moral oditi. Zbolel boš pod težo najine ljubezni. Pa srečno očka, kjerkoli in s komerkoli že si!!! VALERIJA Aticina zanka Isto ime ima kot PAN, močan je pa tako kakor MARTIN KRPAN. Ah poznaš tega junaka slovenskega pripo- vedništva? Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka, 8. oktobra. Rešitev prejšnje Atkine zanke je: Miha je star 10 let. Nagrado dobi: ANJA PEČNAK, Ul. Fran- kolovskih žrtev 15, 63000 Celje. Alf se od vas, dragi prijatelji, poslav- lja. Vrača se na svoj rodni Melmak in vas bo ohranil v prav lepem spo- minu, je povedal ob slovesu, še prej pa je s štirimi prsti pomahal v slovo in izrekel svoj znameniti Ha... ha! Vaš ALF Alf nagrajuje S pravilnim odgovorom si je ta teden nagrado prislužila Martina Matevž, Kidričeva 2, Laško, številko 156, ki jo je Martina izžrebala, pa je na kuponček NT - RC zapisala Klavdija Arbeiter, Slivnica 13, Gorica pri Slivnici. 3. OKTOBER 1991-STRAN 21 as svet se pa vrti .flska glasbena scena IJjjratkim dobila no- tntavtorja. Gre za Jniolarja, pevca, ki je : Koroške, a že nekaj •\. Ljubljani. Januar- jal svojo prvo kase- ti je že mnogo koncer- '^^r pa nastopa predv- ^ itulturnih priredi- p do sedaj napisal in J 120 pesmi, zadnje J se precej pojavlja ^skih medijih. Iz'dati jjva še eno kaseto, raz- ipa tudi o zbirki svojih jintavtorstvom se uk- osem let. Kako, da ^to izdal šele letos?« ■oli nisem imel poseb- da bi snemal in svo- iii razmnoževal na ka- jjje sem igral za zaba- item pa so mi prijatelji ■'jia bi bilo škoda, če bi peti, pa ne bi od mojih j nič ostalo. Zato sem tllcaseto.« jtaro si začel igrati, ko istar devetnajst let. Za- ^0 pozno?« jje pa klasična zgodbi- ;osem bil manjši, meje ilil, da sem igral harmo- in klarinet, igral sem tu- :,pleh muziki'. Ko pa jnšel študirat v Ljublja- m začel igrati kitaro, tj na skrivaj. Sedaj vi- da sem se kar pravilno »Kaseto si naslovil ,Naš svet se pa vrti 1.' Od kod ti ta naslov?« »To je delček iz refrena ene izmed mojih pesmi, ki pa je na tej kaseti ni. Takole gre: Naš svet se pa vrti, če si, al' pa te ni, eni zgoraj so, drugi pod zemljo.« »V največ svojih pesmi pi- šeš o alkoholu, pijancih...« »Res je. Večino pesmi tudi napišem za šankom. Pa ne, ker bi bil kakšen kronik; po službi ali zvečer grem na ko- zarček. Zame so gostilne očitno dobra inspiracija. Pi- šem tudi doma, v službi... Pijem pa ne dosti. Spomi- njam se svojega prvega sa- mostojnega koncerta. Naj- prej sem se hotel napiti, po- tem pa sem si rekel: ,Kakšen pevec pa sem, če ne znam trezen izvesti lastnih pe- smi?!' Nisem se napil in vse se je dobro izteklo.« »Imel si že okoli osemde- set koncertov, dva celo v Cankarjevem domu.« »Pa na Borštnikovem sre- čanju in na Trubarjevem ve- čeru ... Dosti bolj všeč mi je nastopati v živo kot peti na trak; na kaseti namreč ni ti- stega pravega... občutka. Prvi koncert sem imel že leta 1981, ampak, tisto je bilo bolj za šalo. Intenzivneje sem za- čel nastopati pred štirimi le- ti. Na vseh koncertih pa sem vedno igral samo svoje pesmi.« »Vrniva se še malo k tvo- jim pesmim, natančneje, k naslovom: V Slogi vrtijo pornografijo, Kurbnhouse, Ohcet si že zamudila... po drugi strani pa: Božanski glas, Klošar, Brez besed...« »Moje pesmi se zelo razli- kujejo; pač odvisno od raz- položenja, so šaljive, žalost- ne, resne... Vendar pa se trudim, da se v besedilih, pa naj bodo še tako seksualno obarvana, izogibam vulgariz- mov, uporabljati poskušam tudi knjižni jezik. Vedno mi sicer ne uspeva, saj se bese- dila prilagajajo melodiji, ve- činoma pa kar gre.« »Načrti za prihodnost?« Snemam že drugo kaseto, naslovil jo bom ,Naš svet se pa vrti 2.', morda pa bom iz- dal tudi tretjo, saj je pesmic zares dosti. Za sodelovanje se dogovarjam tudi z Duša- nom Uršičem, v bližnji pri- hodnosti pa bom zaseden s koncerti.« NINA-MARUŠKA SEDLAR Foto: EDI MASNEC • V Lju bljani nastaja Slo- venija AID. Skladba, ki bo namenjena samostojni Sloveniji, naj bi obšla svet takoj po dokončni odcepitvi, ki naj bi bila predvidoma v nasled- njem tednu. Seveda ne gre posebej poudarjati, da so pri snemanju sode- lovali vsi, ki na slovenski zabavni sceni kaj veljajo. Skladbo je napisal Aleš Klinar (Agro-pop), tekst pa Dušan Velkavrh. • Slikar Jure Cekuta in glasbena agencija Petan iz Celja, sta pripravila promocijo novih kaset Ota Pestnerja in Irene Vrčkovnik v beli galeriji na Prekorju pri Škofji vasi. * • Vlado Dobnikje postal novi »šef« ansambla Ves- na iz Šoštanja, ki tako še naprej deluje, kljub odho- du nekaterih članov. V trimesečnem premoru so naštudirali nov pro- gram za nove posnetke in nastope. • Robi Zupan s svojim ansamblom letos nima počitka. V teh dneh je iz- dal novo kaseto, naredil TV posnetke, ob tem pa je imel še 35 koncertov oz. poletnih nastopov. • Citrar Karli Gradišnik si je zaželel tudi svojih plakatov. Da bi poudaril svojo postavo je za foto- grafiranje povabil Mojco Zorko (Don Juan), ki mu nateguje strune. Pričaku- jemo, da bo Don Juan iz Logarske v naslednjem obdobju citre večkrat za- menjal s kakšno obože- valko. EM Nova zvezda Irena Vrčkovnik Irena Vrčkovnik je novo ime na slovenski narodno zabavni sceni. Posnetki iz njene prve kasete, ki je pred kratkim izšla pri založniški hiši Sraka iz Novega mesta, so na dnevnih spiskih glas- benih radijskih urednikov, nekatere skladbe na vodil- nih mestih lestvic lokalnih radijskih postaj, zanjo se zanimajo menedžerji iz tu- jine. Za naše razmere je zelo hi- tro prodrla iz anonimnosti. V rekordnem času je izdala kaseto in tudi naredila nekaj TV posnetkov. Je simpatič- no in zapeljivo dekle, z izred- nimi glasovnimi sposobnost- mi. Njeno glasbeno pot spremljamo dve, tri leta na- zaj, ko je pričela peti v na- rodno zabavnem ansamblu Vesna iz Šoštanja, s katerimi je nastopala do letošnjega le- ta in z njim tudi posnela dve kaseti. Pred kratkim pa smo se z Ireno spet pogovarjali. Na lanskem ptujskem fe- stivalu si nam omenila, da je tvoja največja želja last- na kaseta z zabavno glasbo? To so bile velike sanje. Uresničevati so se pričele po novoletnem video mehu v Vinski gori, ko sem se sre- čala z Otom Pestnerjem. On me je napotil na prava vrata, me povezal s Tomažem Ko- zlevčarjem, ki je napisal ve- čino aranžmanov. Tudi Oto je prispeval eno izredno skladbo, ki sva jo skupaj za- pela. Veliko sedaj vrtijona radiu nekatere priredbe sta- rih uspešnic, ki jih izvajam na novi kaseti. Trgovci pravijo, da gre kaseta odlično v prodajo... Tudi jaz mislim tako. Sa- ma sem jih prodala preko 300, založnik pa zatrjuje na- sprotno.' Ostala si tudi v narodno zabavni sceni, vendar ne pri Vesni. Pregovoril me je Vlado Sredenšek, mogoče tudi za- radi številnih nastopov v tu- jini in denarja, seveda. Z Vesno še ni vse končano, še posebno zato ne, ker je krmilo ansambla prevzel moj fant. Mogoče bomo sku- paj naredili promocijsko tur- nejo moje nove* kasete. V rodnem Florjanu nad Šo- štanjem bo takšen koncert 25. oktobra. Ti fantje veliko pišejo? Predvsem punce. Pošte že tudi nekaj dobivam, kar mi godi. Vendar za odgovore ni- mam veliko časa, saj konču- jem študij glasbe, za določen čas sem postala tudi učitelji- ca glasbe na OŠ Griže, veliko pa je nastopov. S Sreden- škom sem ta teden na turneji po Nemčiji, naslednji teden pa sodelujem na festivalu narečnih popevk v Mari- boru. Tvoja želja? Rada bi postala voditeljica zabavnih TV oddaj. Ha, ha. Resno mislim. Pa nikomur to ne povej. . EDI MASNEC »POTARNICA Doleniskem, Kranjskem mladež duši ma znamenja, ki jih odandanes zazna popot- • tej tesni deželici, v ka- nasje stisnil krvavi boj ilast, so samo eno od Knj, da je čez prag vsto- iebela gospa jesen. Kot spoznala nagnjenost po- ikega človeka k vsako- pretiravanjem, nas tos obdarila tudi z boga- to krompirja, ki ga lah- ^ lastnem dvorišču za Jiemško marko kupimo ■ ? Seveda bi lahko to o tudi, da bodo hva- "etje redneje obisko- ■fne ceremonije in da ■ to zimo, če uspe še ^ne bodo čisto ponoreli, ^oblastni kurtoaziji da- 'Y^kaj dragocenega ča- ^ se dokončno skrega, '''O gospod Kastner in ^Sospa Ohler. Četudi je ^^krivnost, da si direk- ^ iehnokracija že kar na ^'oreze družbeno potico, f!^ja, ki se jasno boji za kar naprej spreneve- ^^olaži z vsiljenim mi- ^«0 pa vendar vsak dan l:""^. slišimo in vidimo hujše bi lahko bilo in ^^'reba za dano situacijo N"Pobožno hvaležen osvo- em. '.^ Vsakršno pobožnjakar- ^.^dporno pa je gotovo inlf^^^ ^^^Sibavanje, ki io . mesečno uprizori- 'J^^čini Romanje vasi in Dolenjskem, kjer .;sOs£ova7j prejšnji teden. skozi te lepe vasi- ;;.l^J^fie med vinorodne iji^^je slutiti, da tu žive in veseli ljudje. Sta- ,( gonilna moč budi- ij. v teh krajih Brane ''šm ' Po7e^ tega da ne tr^r^ v smrt punka, zbira četico mladih mu- ki pomešani med J^'dstavljajo kar nekaj 1^ '^ih frakcij, ki se ob ve- Piše Aleš Jošt selih večerih rade pokažejo na odru, prijetne vaške dvo- rane, v kateri se zbere tudi do tristo parov krakov in ki si jo lahko privoščijo najeti le enkrat v mesecu. Kot Jav- na traja smo z Urošem za- hreščali v domačinskem di- storziranem ozračju, ki ga za- polnijo tudi Novomeščani, saj se pri njih tako nič ne dogaja, kot v Celju in skoraj povsod. Po cvičku in šmarja- ku so bile glave zjutraj bistre in lena Krka je praznovala nedeljo, ko smo s^klicali na svidenje in si privoščili še popoldanski potep. S polnimi baterijami sem zakoračil v novi teden in več- krat zavil v Kljub pričakujoč zagnanosti ob začetku nove sezone. Mrtvaško ozračje, ki ga v polmraku dela lepljive- ga glasba z nekontroliranim poreklom, do konca utrujeni in zmozgani upravniki-nata- karji in nekaj dolgočasnih kvartopirskih gnezd, ki si kvarijo hrbtenice in oči. Krasna perspektiva za dolge večere, ki nedvomno priha- jajo. Še sreča, da smo v soboto nastopili na Gorenjskem in so nas v Kranju glasno poz- dravljali, saj smo jim okužili že večino srednjih in nekaj osnovnih šol. In ko smo neslišno zdrsnili skozi ekvinokcij, se je v de- želi brez aviacije in mornari- ce začelo zrelo obdobje špe- kulacije. 22. STRAN - 3. OKTOBER 1991 Tudi čaj ni več, icar je bil Angleški čaj z mlekom, pi- jača, ki spremlja Britance in prebivalce njihovih nekda- njih kolonij praktično od zi- beli do groba, je v minulih nekaj letih prodrl tudi v naše kraje. Slovenci smo začeli pi- ti priznane vrste angleškega čaja, navadili smo se tudi na mleko v čaju, in ob trenut- kih, ko se pred nami pojavi skodelica te večinoma aro- matizirane pijače, se počuti- mo zelo angleško. Kuhamo jo v čajniku, previdni smo PISMO IZ LONDONA tudi pri tem, da namenimo eno žličko čaja za vsako sko- delico pijače in še eno žličko za nameček. Čajnik ogreje- mo, nekateri postrežejo čaj v kvalitetnejših skodelicah, in tako dalje in tako naprej. Skratka: v pripravljanju an- gleškega čaja smo Slovenci vsekakor preangležili An- gleže. Britanski čaj 1991 Za običajnega Britanca pitje čaja že dolgo ni več obred, zato si je pripravo te pijače tudi^ kar se le da po- enostavil. Čeprav je v trgovi- nah na voljo več kot 20 vrst jiaja TWININGS, posegajo britanski kupci raje po pre- prostih mešanicah, ki niso aromatizirane, so pa prav ta- ko močne. Čaja ne priprav- »Jabolčna čarovnija< Ijajo več v čajniku, ker so se že davno navadili na prepro- stejše filter vrečke. Res pa je, da prebivalci se- verno od Rokavskega preli- va popijejo izredno veliko čaja. S čajem se začne dan, čaj vas pozdravi v službi, pi- jete ga pred kosilom, po ko- silu, pred večerjo in po njej, pa še ob gledanju televizije, pred spanjem, če ne morete spati, če ste nemirni, vsega siti ali obupani, če ste dobre ali slabe volje, če vas kaj po- sebej veseli ah žalosti. S ča- jem boste postregli gostom in poštarju. Ko seje prva bri- tanska astronavtka Helen Sharman spomladi letos vra- čala z vesolja, so njuna rodi- telja vprašah, kako jo bosta pričakala. »Pripravila ji bom skodelico čaja«, se je prijaz- no nasmehnila njena mati. Neuki tujec si včasih še vedno zmotno predstavlja, da Angleži pijejo čaj pred- vsem ob petih. Morda se je navada še vedno ohranila v visoki družbi, vsi drugi, manj srečni Britanci pa se v tem popoldanskem času v pranatrpanih avtobusih in vlakih vračajo z dela, če se- veda niso brezposelni, kar tudi ni nikakršna redkost. Čaj kol popoidansici olirolc Sicer pa je izraz za čaj (tea) precej širok in se ne omejuje samo na pijačo. V visoki družbi pomeni »čaj« tudi laž- ji popoldanski obrok hrane. Za »čaj« ah ob čaju si Britan- ski višji sloji privoščijo oblo- žene kruhke in pecivo, poleg čaja pa pijejo tudi kavo. Sta- rejši sin britanskega presto- lonaslednika princ Henry je pred dobrim letom na pri- mer povedal, da si je na svoj rojstni dan za »čaj« privoščil sladoled. Delavski razred uporablja izraz »čaj« namesto večerje. Tako lahko imajo za »čaj« na primer pečen krompir, ribe ali kaj podobnega. Zeliščno presenečenje Kljub navidezni trdovrat- nosti pa so Britanci počasi začeli sprejemati tudi tuje vplive: v deželo je kot strela z jasnega vdrl zehščni čaj, in tukajšnji prebivalci so prese- nečeno ugotovili, da ga dru- god po Evropi - smešno, pre- smešno - pijemo z limono. Prva težava, na katero so na- leteli nesrečni Otočani, je povsem lingvistične narave. Znašli so se namreč pred dejstvom, da nimajo nobene- ga imena za vedno ponular- Čajnik 2000 Piše Mojca Belak nejši »kontinentalni« čaj, ki med drugim prednostmi tu- di nima teina ali kofeina in je zato bolj zdrav. Britanec ob izrcizu »čaj« avtomatično po- misli na močan čaj z mlekom in tako so jezični mojstri sta- knili glave ter novo pijačo poimenovali »zeliščni čaj«. Izdelek je seveda nekaj no- vega, posebnega in - drage- ga. Šipkov čaj je v teh krajih pravi luksuz, saj stane dva- krat toliko kot navadna me- šanica močnega angleškega čaja. Proizvajalci so zadeh žebljico na glavico, ko so nov izdelek predstavili kot »čaj brez kofeina«. Vsem, ki poz- namo na primer šipkov Ičaj vse od rosne mladosti, je kri- stalno jasno, da kofein v njem nima kaj iskati, vsega hudega navajen Britanec pa je v najglobljem kotičku svo- je konservativne duše še vedno prepričan, da so pri- jazni proizvajalci poživilo uipetno odstranili s čaja, da bi bil še bolj zdrav. Pa to še ni vse: nismo namreč še omenili imen teh nadvse zdravih čajev. V kolekciji modnih čajev »Skrivni vrt« lahko izbirate med tako zve- nečimi imeni kot so »zlati spanec« (kamilica), »svež in zgoden« (sipek) ter »jabolč- na čarovnija« (sadni čaj). Tradicija vrača udarec Zeliščnočajna obsedenost, ki je zajela predvsem po duši zelene Britance, kljub svoji opazni silovitosti nikakor ne ogroža dobrega starega čaja, kakršnega so pile generacije in generacije Angležev. Zve- sti pristaši klasičnega pitja čaja se po svoje borijo za ku- pce. Ena izmed novosti je na primer okrogla filter vrečka, ki je, kot zatrjujejo proizva- jalci, bistveno boljša od ogla- te, ker nima kotov, v katerih bi se nabirali zdrobljeni čajni lističi. Drugi izum, prav tako čisto na meji zdravega razu- me, je novi »čajnik 2000«, ki ohranja čaj tako močan, kot si želite sami - pijača torej ne pogreni, če jo pustite dlje ča- sa stati s čajnimi lističi na dnu. Izumitelji čajnika 2000 se ponosno trkajo po prsih, da vam bo novi čajnik omo- gočil »vznemirljiv, nov, na- čin uživanja č^ja«. Bodice Ze davno predT^ nom o pri va t J2ac3 mnogi »privatizill - luknje v parag^^ 1 Gorje narodu, (.^ združita - poJng ' ška in prazna g^/g^J Zvezni sekretarinu narodno obranihM je spremenil - v $3 tariat za ogro^ naroda. ^ Totalna vojna na u,, vaškem je pošlem - totalno nore iM tike. m Ko je zvezna vM omenjala reformoM bila verjetno mišljt - »imperialistična forma«. Čudno, da v Beogn protestirajo proti šizmu taki, ki in - fašistični karakt Konferenca v Haaj] spominja na romaj »Na zahodu nič nn vega«. Politična »višja mat« matika«: laž + ideolj gija = genocid. Mirovne konferm vse bolj postaji} - pekarne zarečenq kruha. Najbolj govorijo o m ru tisti politiki, k imajo glavo napolni no - z militarizmom MARJAN BRADM V prihodnji števill^i tudi v Novem tedn TELEVIZIJSN KRIŽANKA 1 KITAJSK A Piše JANEZ JAKLIČ 1. nadaljevanje To je bila ali uradna me- njava dolar za rubelj. ali me- njava v Italiji - dolar za tri rublje, mogoče menjava v Moskvi na ulici, kjer se je za dolar dalo dobiti pet rub- Ijev, ali pa morda najbolj ugodna menjava, kjer si za sto jugoslovanskih dinarjev dobil polovico rublja. Za to zadnje je bilo potrebno mal- ce sreče, da si na ulici naletel na premetenca. ki je dobro poznal svojo obrt in je nato te naše rdeče bankovce pro- dajal naprej kot bankovce za sto rubljev. Na vlaku je bilo tudi nekaj prijetnih prazno- vanj rojstnih dnevov, katerih senčna plat je bila, zaradi ru- ske prohibicije, pomankanje alkohola. Končno seje neke- ga ponedeljkovega popol- dneva prikazala suha zemlja in naša Noetova barka je pri- stala ob pekingškem po- molu. Peking ima zelo dolgo zgo- dovino. Prvič je bil glavno mesto pred 2300 leti pod imenom Dji v sužnjelastni- ški državi Jen in nato v ra- zličnih dinastijah še štiri- krat, ter je glavno mesto Ki- tajske tudi še sedaj. V njego- vi bližini je pustil sledove pe- kingški človek pred pol mili- jona leti. Lepoto Pekinga je za čas Kublaj kana opisoval Marko Polo - veliki popot- nik srednjega veka. Sijaj me- sta iz tega obdobja in po zad- nji veliki obnovi za časa di- nastije Ming, je čutiti še da- nes. Tu stoji prepovedano mesto, ki je danes največji zgodovinski kompleks lese- nih zgradb na Kitajskem. Za njegovimi rdečimi zidovi so vasovali kitajski cesarji, tu so se »kovale« velike vojske, tu so se sprejemale odločitve za velika ljudska dela, za gradnjo kitajskega zidu, na- makalnih naprav, tu seje ne- posredno in posredno odlo- čalo o usodi milijonov ljudi. Tu med temi rumenimi stre- hami še danes stoji drevo, na katerega se je obesil zadnji cesar dinastije Ming, še prej pa je lastnoročno zadavil dvorne dame in lastno hčer. V teh 9999 sobah je preživljal svojo tragično mladost tudi zadnji kitajski cesar. V neposredni bližini cesar- ske palače, ki je svoje ime »prepovedano mesto« dobila zato, ker so ga morali ob sončnem zahodu zapustiti vsi moški, se razteza park Beihai. Tu so si cesarji, v svoji veliki želji po večni mladosti, dali zgraditi kopijo vilinske dežele, v kateri naj bi, po kitajski bajki, rastla rastlina večne mladosti. Okras tega parka je bela Da- goba na hribčku obhtem z vodo, ki priča o zgodovin- skem stiku med Kitajci in Ti- betanci. Nebeški hram je še eden izmed biserov staro- davne Kitajske. Glavna zgradba tega svetišča je dvo- rana molitve. To je okrogla stavba, pokrita z modro stre- ho v obliki trojnega dežnika, ki se vzdiguje na okroglih te- rasah iz belega kamenja. Ta lesena stavba z 38 m višine, s 30 m premera in s poseb- nim načinoma gradnje pred- stavlja zgodnji triumf kitaj- ske arhitekture. Med stene tega svetišča so prinašali ce- sarji dinastije Ming in Qing žrtve bogu in molili za dobro žetev. Poseben čar in mik pa daje temu prostoru njegova nenaravna akustika. Iz te nemoči, ki je vela iz nas, ko smo stali pred želez- niško postajo, v kateri so se nas hoteli polastiti razni pre- vozniki malih avtobusov in nas voziti neznano kam, za velik denar seveda, nas je re- šil kitajski profesor elektro- nike. Po majhnem nespora- zumu, ko nas je hotel nasta- niti v dragem hotelu, nas je, po enourni vožnji s podzem- no železnico in različnimi mestnimi avtobusi, pripeljal do hotela Qiaoy Van. Hotel je stal na samem obrobju Pe- kinga. Do njega je vodila oz- ka asfaltna cesta, ki je mejila na smrdljiv rečni kanal. Ce- sta, ki je kokmaj zaslužila svoje ime, je bila podnevi glavna avenija skozi provizo- rično tržnico, ki so jo sestav- ljale premične stojnice, cize in tricikli. Potrditev, da je to hotel po meri človeka, sem dobil v njegovi notranjosti. V njem se je trlo evropskih popotnikov z nahrbtniki, ki so se mešali s Turki, Iranci, Indijci... Prenočišča smo dobili v hodnikih na tleh in sicer za ceno petih fecev. V tem malem Babilonu je naša slovenskia skupina raz- padla, pravzaprav odmrla, kot so odmrli skupni intere- si, ki so nas družili do takrat. Zaživele so male skupinice, oblikovane že doma, ali pa stkane na dolgi poti skozi si- birsko pustinjo. Prvi dan sva si s Tomažem ogledala pre- povedano mesto, vihnski park, ter obiskala manj po- memben Konfucijev in La- maistični tempelj v mestu. Na poti nazaj pa sva na želez- niški postaji raziskala situ- acijo v zvezi z rezervacijo vo- zovnic. Nekaterim iz naše skupine je bil celodnevni iz- kupiček tega dne neuspela avdienca pri veleposlaniku Zvonetu Draganu, Drugi d»n sva si ogledala Maov mavzolej. Trg nebe- škega miru, uredila vse v zvezi z rezervacijo železni- ških vozovnic, ter se odpelja- la v cesarjevo poletno rezi- denco. Trg Tian an Men je s svojimi 40 hektarji največji trg na svetu. Ta ogromen prostor, ki ga obrobljajo prepoveda- no mesto, narodna skupšči- na, muzej revolucije, ter še nekatere druge stavbe, spi< me ob praznikih tudi dot lijon ljudi. V njegovem < jem središču se dviguješ! menik herojem in ob njf Maov mavzolej. V tem k^i nitem sarkofagu, ki je M jen iz materiala celotne^ tajske, za debelimi stelc^ mi stenami spi svoje zaJ spanje veliki diktatorji zolej je s celotnim, trgoj ličasten spomenik, velj ob enem tudi krčevita^ umrljivega socialistih"^ vladarja po nesmrtnosM ko podobna želji cesarjeM rasthni večne mlad« Smrtnost in ničevost f'^ ka pa prav ta trg še po^^ s svojo razsežnostjo in nostjo. Nadaljevanje priho^ Svet Osnovne šole Vere Šlander Polzela razpisuje .^M dela in naloge pomočnika ravnatelja m s polovično učno obveznostjo za nedoločen W s polnim delovnim časom (reelekcija) fl pogoji: pru ali prof. fizike in tehničnega pouka. Prijave sprejema svet šole osem dni po objavlje"^ razpisu. .jAZVEDRILO 3. OKTOBER 1991 - STRAN 23 24. STRAN - 3. OKTOBER 1991 DOBRO JE VEDETI Pomirjujoča kopel Za nadraženo kožo, proti izpuščaju in pordečenju raz- topimo v kopalni kadi 2 pesti škroba. Kupimo ga v lekarni ali drogeriji. V kadi ostane- mo deset minut do četrt ure. Kopel za mirno spanje če ne moremo spati ali če se nenadoma zbudimo in ne moremo spet zaspati, pojdi- mo v kopalnico in potopimo noge za deset ali petnajst mi- nut v zelo mrzlo vodo. Pona- vadi je dobro pojesti še koc- ko ali dve sladkorja za pomi- ritev želodca, kajti živčen že- lodec je tudi kriv za nespeč- nost. Osvežujoča kopei Kadar je zelo vroče in hkrati zelo vlažno in sopar- no, si pripravimo globoko posodo ali vedro, polno vo- de. Vanjo potopimo za deset minut roke do komolcev. Presenečni bomo zaradi ugodja, ki ga bomo čutili in ki bo trajalo več ur. Če pa smo razgreti zaradi teka ali petiranega športnega udej- stvovanja v poletni vročini, potopimo zapestja in gležnje za kako minuto v mrzlo vo- do. Znojenje bo hitro prene- halo. Pravi čas za siliranje Jeseni siliramo koruzo, tra- vo in druge rastline. Siliranje je način ohranjanja obstojno- sti in kakovosti sveže krme. Siliramo lahko vsako rastli- no, ki vsebuje škrob, s katerim se prehranjujejo bakterije ki- sanja. Rastline, ki so primerne za siliranje so: koruza, trava iz travnika, pesa z listi vred, sami pesni koreni ali pesno listje, korenje, krompir in druge rast- line. Dobro se silira samo ko- ruzno zrnje. Manj pa so pri- merne za siliranje detelje. Sa- mih detelj skoraj ni mogoče si- lirati brez silirnih dodatkov. Silirati je mogoče samo eno vrsto rastlin, lahko pa rastline mešamo med seboj. Mešamo jih lahko tudi v plasteh. Pripe- ljemo plast koruze, nato plast trave in spet koruzo. Pravimo, da delamo sendvič. Prednost siliranja ene same rastline je v tem, da kmet ve, koliko hra- nil je žival pojedla s silažo. Če mešamo več rastlin med seboj, ne vemo dobro, koliko ene ali druge rastline smo dali v silos, zato tudi ne vemo, koliko hra- nil je žival zaužila s silosom. Siliranje je zelo podobno ki- sanju zelja. Kakor se zelje lah- ko skisa v različnih posodah, se lahko tudi silos naredi v ra- zlično oblikovanih posodah. Silosi so lahko zidani, narejeni iz zidakov, ali betonski. Lahko so tudi leseni. Po obliki so lahko stolpni ali koritasti. Stolpni se priporoča- jo zato, ker se v njih silaža tlači pod lastno težo. Priporočljivi so za kmetije, ki imajo stroje za polnjenje in odvzem silaže. Za kmetije, kjer gospodarijo sta- rejši ljudje stolpni silos ni pri- meren. Pri delu s polnjenjem in praznjenjem stolpnega silo- sa je veliko nesreč. Pri prvem odvzemu so tudi smrtni prime- ri. V silosu se nabere phn oglji- kov dvokis. Toliko ga je, da izrine kisik, ki je človeku po- treben za dihanje. Zato je treba biti pri odpiranju silosa nadvse previden. Preden začnemo odpirati, si pomagamo z gorečo svečo. Če plamen sveče ugasne, moramo pustiti silos še nekaj časa pri miru, da se ogljikov dvokis dvigne v zrak. Pripravlja dipl. ing. Ida Tepej Ponavadi siliramo rastline brez dodatkov kakih kemičnih snovi. Kadar pa smo prisiljeni silirati v slabem vremenu, so rastline preveč mokre. Tedaj uporabljamo silirne dodatke. Dodatke dobimo v trgovinah, kjer kupujemo seme, gnojila in sredstva za varstvo rastlin. Do- datki imajo razhčna imena. Trenutno lahko kupimo tele si- lirne doda'tke: ENSIMAX, MRAVLJIČNA KISLINA, PI- ONEER 1188, SIL-ALL in MOLD ZAP. Nekateri kmetje imajo nava- do, da uporabljajo kuhinjsko sol. Tudi to ni narobe, če gre za izhod v sili. Čas siliranja mora biti čim krajši. Travo zvečer pokosimo, čez dan dvakrat obrnemo in proti večeru siliramo. Sosed- ska pomoč je v tem primeru nujno potrebna. Silos mora biti narejen naj- kasneje v dveh dneh. Kaj je pri siliranju najpo- membnejše? Tole: - čistoča - tlačenje - pokrivanje. Pri tlačenju koritastega silo- sa rabimo traktor, ki ne dela nič drugega, kakor tlači silažo. Nikakor ne smemo s traktor- jem, s katerim smo prišli iz nji- ve, tlačiti silosa. Traktorskih gum se drži zemlja. Ta pa na noben način ne sme priti v silos. Tlačiti je treba temeljito. Ves zrak je potrebno iztisniti iz si- laže. Čim manj bo vmesnih prostorov, kjer bi lahko ostajal zrak, tem boljša bo silaža. Ker je to v naravi tako urejeno, je tudi treba tako močno tlačiti. V ta namen je dobro rasthne rezati. Zrezane je laže dobro stlačiti. Silos pokrijemo s polivini- lom takoj, ko prenehamo z de- lom. Če bomo prihodnje dni silos dopolnili, bomo ponjavo dvignili in dodevali rastlino, ki jo siliramo. Spet bomo pokriU ter silos obtežili. Za obtežbo je dobra vsaka težka stvar od traktorskih gum, z vodo napolnjene pla- stične posode do peska. Le po- njave, pregrinjala, s katerim smo pregrnili silos, ne smemo pokvariti. V plastično folijo ne smemo narediti lukenj! Ko silaža zori, seji spremeni okus. Postane kisla, kakor to poznamo pri kisanju repe. Do- bra silaža ima blago kisel vonj, kakršnega ima kisla repa. Sila- ža, ki ima oster vonj, ni najbolj- ša. Oster vonj ima silaža tudi, če smo ji dodali sihrne dodat- ke (kisline). Pri siliranju koruze moramo paziti. Kombajn mora biti prav uravnan. Prav je uravnan te- daj, če vsako koruzno zrno pre- reže, poškoduje. Le tako zrno žival prebavi. Vsa zrna, ki osta- nejo cela, nepoškodovana, gre- do z blatom naprej - v gnoj. Kako ,dolgo silos zori? En mesec. Šele po enem mesecu ga odpremo in začnemo kr- miti. Če bomo ravnali prav, bomo imeli dobro silažo. Za koruzo je pravi čas siliranja, ko je voš- čeno zrela. Tedaj še lahko noht s silo potisnemo poševno v zr- no. Dokler gre noht skoraj sam od sebe v zrno, koruza ni do- volj zrela. Zrno tudi ne sme biti mlečno. Pustimo, da bo koruza dobro dozorela in šele potem sihrajmo! Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje PASJI KOTIČEK Bernardinec (St. Bernard) Ogromen delovni pes, vzrejen za posebno nevarna dela. Zelo dobro se je prila- godil hišnemu življenju. Predniki bernardinca naj bi bili molosoidni psi črno-rja- vo-bele barve, ki so jih v Švi- co privedli Rimljani že v pr- vem in drugem stoletju p. n. š. Bernardinec je glede na istega prednika v sorod- stveni zvezi s švicarskimi planšarskimi psi, sicer pa pripada skupini dogovrstnih psov. Ime je pes dobil po go- stišču Hospice du Grand Sa- int Bernard, v katero so se zatekali ljudje, ki so potovali čez glavni alpski prelaz med Švico in Italijo. Prvi zapisi o teh velikih psih tega gostiš- ča so iz začetka 18. stoletja. Pasmo so vzredili menihi, psi pa naj bi vodih popotni- ke po vijugastih in zasneže- nih gorskih poteh in poma- gali pri reševanju. V zgod- bah o bernardincih je težko ločiti med resnico in domi- šljijo. Vendar pa je res, da so bili ti psi izredno vzdržljivi, odporni in da so odlično vo- hali. Rešili so mnogo ljudi izpod snežnih plazov. Prvi takšen bernardinec je imel srednje dolgo dlako, novo. modernejše križanje pa je dalo še dolgodlakega in krat- kodlakega psa. Narava: Miren, pameten in prijazen. Zelo rad se igra z otroci. Čeprav izgleda zelo robat, otrokom v igri ne bo storil nič, nasprotno, do njih bo nežen, z njimi se bo vese- lo igral. Je velik, izredno mo- čan, visokonog pes, močne- ga okostja, telesu primerne teže, globoke in široke glave, z razmeroma majhnima, tes- no ob glavi spuščenima uh- Ijema in dolgim spuščenim repom. Po barvi je bel z rde- če rjavimi do rjavo rumeni- mi polji in včasih tudi rjavo sivimi programi. Nujne so bele lise na prsih, okoh vra- tu, na gobcu, po čelu, na ša- pah in na koncu repa. Potrebe: Bernardinec je velikan med psi in potrebuje prostorno bivališče in veliko mesa. Če se ne giba dovolj, mu rad oslabi zadnji del tele- sa. Poleti, ko je vroče, je zelo priporočljivo, da ga vodite na primerno kopališče (rib- nik, reka), ali pa ga močite z vodo kar doma. Plečna višina: Pes najmanj 70 cm, psica najmanj 65 cm. MK MODNI KLEPEJ VLASTA CAH-ZEROVul Septembrsko klepetanje o modi je bilo na valovih na- šega Radia v znamenju je- senske mode, le-ta pa bo tudi nekaj naslednjih tednov pol- nila rubriko o modi v Novem ■tedniku. Danes vam naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik predstavlja škotski karo, vzorec, ki bi ga lahko šteh tudi v modno kla- sike. V soboto, 28. septembra smo v Modnem klepetu na Radiu Celje izžrebah tudi na- grajenko minulega meseca - unikatni, ročno pleten pu- lover ali jopico bo sredi okto- bra prejela Nada Čerenak, Kersnikova 28, Celje. Nado, prav tako pa tudi Ksenijo Koštomaj, Ulica Frankolov- skih žrtev 15, Celj^ pravilno odgovorila * stavljeno nagradno ^ nje, vabimo, da se po j tobru oglasita v naše m štvo, kjer ju bosta čak gradi. Za Ksenijo bo ] Cah-Žerovnik z nio modrimi barvami kot so ji najbolj všeč) kala svilen šal. V našem uredništvu vi tednik - Radio CeH V. kongresa 3a, Celje seveda tudi v nasl dneh pričakujemo va što. Če boste nagradni ponom, objavljenim vem tedniku, dodali še no svoje vprašanje, morda zadnjo soboto vj bru čaka sreča ob žrebs Urec Škotski karo Iz meglenega škotskega hri- bovja Hinghlands in doline re- ke Clyde je že pred desetletji prišel k nam škotski karo - os- novni vzorec narodne noše in pojem njihove kulture, tradi- cije. Nejprej smo si po vzoru tam- kajšnjih možakarjev hitele ši- vati »škotska krilca«, morda še kakšen telovnik in šal kot do- datek, za kaj več pa že ni bilo poguma. Dolgo časa je namreč ta material veljal za tekstilno pepelko, saj so denimo hlače v škotskem karo vzorcu odkri- to namigovale na slab okus. Za nekaj časa seje upraviče- no užaljen umaknil iz mode, letos pa je kot orjaški modni val pljusnil nazaj. Rezultat je več kot očiten - škotski karo je ta trenutek med glavnimi pro- tagonisti jesensko-zimske mo- de. Polne so ga modne steze, časopisi in tekstilne trgovine. Očitno je znova navdušil ne stihste s svojo volnen logo, na kateri se pre] raznobarvni kvadrati. ' ni ostalo le pri črno-rdeč ni škotski klasiki - b kombinacije so precej bo ne, saj ni naključje, če a mo ta vzorec tudi v rd« klamni ali rožnato-rume rianti. Tudi kroji se letošl hit motivu ne morejo » saj seje presehl iz škotsk tudi na hlače, blazerje, 1 ke, torbice, čevlje, ( v strech varianti pa celo černe obleke. Če vam je všeč, torej ni ga, da ne bi že jutri osvež garderobe - čeprav sal vedno trdim, da ne bosi gale nobene napake le. i kor se odločite ostati k dobrem, starem, v gube ženem škotskem krilu.■■ , yi2|jSKI SPORED 3. OKTOBER 1991 - STRAN 25 26. STRAN - 3. OKTOBER 1991 TELEVIZIJSKI spj I,»CIJE_ 3. OKTOBER 1991 - STRAN 27 28. STRAN - 3. OKTOBER 1991 3. OKTOBER 1091 - STRAN 29 30. STRAN - 3. OKTOBER 1991 MALI OGLASI - »NFOr,. dCLASI - INFORMACIJE 3. OKTOBER 1891 - STRAN 31 32. STRAN - 3. OKTOBER 1991 KfioJ NOČNE CVETKE • Če se dereš, a te nihče ne shši, to brez pravega pomena. 'Dreti se je treba tam, kjer krasno odmeva in kjer te shši vehko ljudi. Za- to so za to početje najbolj primerni stanovanjski blo- ki, še bolj stolpnice, vendar ne njih dvigala. Tako neka- ko je najbrž razmišljal mo- žakar, ki seje v četrtek zve- čer drl v bloku na Vojkovi. Seveda se prej ni posveto- val s stanovalci, ki so ga tako presenetili, da so ne- mudoma zavrteli številko policijske postaje. Policisti so prišli, videli in slišali Mi- ho L., ki je primerno za- udarjal po alkoholu, zato | sploh ni bilo pričakovati, da bo z razbijanjem in kri- čanjem odnehal. Zato je moral na policijsko posta- jo, kjer je imel dovolj časa za treznjenje. • V petek popoldne je nekdo sporočil, da se v Merxovem marketu na Ostrožnem. dva dere ta in prepirata. Potem se je po- kazalo, da je tisti, ki je kli- cal, zatožil samega sebe. Možje postave so se na- mreč srečali s prijaviteljem Damirjem L. in njegovo ženko. Zakaj sta se prepira- la, nam ni znano. • V petek so godovali Adolfi. Tudi v bloku na Uli- ci frankolovskih žrtev ima- jo Adolfa, ki je priredil go- dovno slavje, ni pa upošte- val, da imam sosede, ki lju- bijo mir in ki ne prenesejo prešerno razigranih ljudi. V blokih se torej sme praz- novati samo potiho, ker v nekaterih blokih vladajo pravila sanatorijev. Ko so prišli policisti pogledat, kaj se to noč tako hudega do- gaja, so se res srečali z glas- no druščino, ki pa seje bila takoj pripravljena umiriti in utihniti. Sosedje so bili spet srečni. • V soboto zvečer pa je Boško P. iz Celja prijavil, da ga je na parkirišču na Goriški nekdo napadel, brez vzroka, iz čistega mi- ru. Policisti so potem ugo- tovili, da je bil napadalec Agim Z., ki je Boška zares obdelal. Vzrok napada: Bo- ško je Agimu natočil pre- malo piva in zato je bil Agim nanj jezen. Agim bo šel k sodniku za prekrške. M. A. Begunci prihajajo in odliajajo V celjsko občino begunci s Hrva-: ške še vedno prihajajo, istočasno^ pa občinski Rdeči križ v Celju za-^ vrača vse tiste, ki nimajo statusa^ begunca. Le-tega pa imajo matere j z otroki do deset let starosti, otro-; ci, ki so brez staršev do 18 leta; starosti, otroci, ki so pri nas s star-! ši do 14 let starosti, moški stari ^ nad 65 let, ženske, ki so stare nad' 60 let, flzično in psihično prizadete 1 osebe, ki imajo za svojo bolezen zdravniško potrdilo in družine, ki so zaradi vojne tako psihično pri-1 zadete, da morajo ostati skupaj. Dnevno se na občinski Rdeči križ zateče po pomoč približno 15 ljudi, prihajajo pa iz kriznih območij Pa- j krača, Petrinja, Zadra. Begunce, ki • se zatečejo v Celje začasno namesti- ; jo v prehodnem zbirnem centru, i v samskem domu Cinkarne Celje, : kjer jim nudijo dvo in triposteljne ; sobe. Od tam jih pošljejo v republi- ^ ški center v Ljubljano, odkoder jih | s transportom odpeljejo v Buje v Istro. Statusa begunca nimajo tisti, ki so prišli iz Zagreba in okolice, Va- raždina, Krapine, Čakovca in vsi, ki so doma južneje od Splita. Na Rde- čem križu v Celju dobivajo iz repu- bliškega štaba za civilno zaščito iz Hrvaške obvestila, katera so krizna območja in katera niso več. Po nji- hovem mnenju je iz Hrvaške zbeža- lo tretjina takšnih, ki bi lahko po- magali lastni domovini. V Hrvaško kličejo nazaj tudi ženske od 18 do 60 let starosti in zato le-te pri nas v Slo- veniji nimajo begunskega statusa. Našo vlado pa ne moti, če ostanejo pri nas kot turisti ali imajo sorodni- ke, ki jih bodo preživljali. Trenutno imajo na Rdečem križu v Celju prijavljenih 297 družin, kar pomeni 636 posameznikov. Na Dekanijsko Karitas v Celju se zateče po pomoč dnevno približno deset beguncev in tudi zanje veljajo ista določila za status begunca kot Pretekli teden je občinski odbor Rdečega križa Mozirje ustanovil posebno koordinacijsko skupino, ki bo skrbela za begunce iz kriznih hrvaških krajev. Skupino so usta- novili v skladu z navodili iz repu- blike, tudi njeno nadaljnje delo bo odvisno predvsem od republiških navodil. V zadnjih tednih se je tudi v mo- zirsko občino zateklo veliko hrva- ških beguncev, ki so zavetje poi- skali pri prijateljih, znancih, ne- redko pa so v občini ostali kot gostje na kmečkih turizmih. O toč- nem številu teh beguncev zaenkrat še ni podatkov, za te pa naj bi po- skrbela koordinacijska skupina s pomočjo posameznih krajevnih skupnosti. U.S. na Rdečem križu. Vsem nudijo ta- kojšnjo pomoč v hrani in obleki, veliko beguncev, ki prihajajo iz ob- močij, ki na Hrvaškem nisoL. pa zavrnejo. Sicer pa Dekanijska Karita lju razširja dobrodelno akcij^^ bila sprva v delovnih organf'^ v Celju, na širšo celjsko ob^^'^' Po podatkih UNZ Celje celjsko območje do poned( septembra,^ zateklo 633 b( V občino Šmarje pri Jelš^ pribežalo 267, v občino Celi'j v velenjsko občino 63, v občif i venske Konjice ,20, v laško oji 8 in v občino Žalec 25. Sam koncu minulega tedna jih ip ° žalo več kot 150. ^ V zadnjem tednu je na naj. močje pribežalo največ begun., Zagreba in okohce (56). Osijeka Siska (46), Zadra (32), Pakracaj Podravske Slatine (14), Petrinji Gospiča (8), Dalja (7), VukovJ Daruvarja (5), Slunja (4) in nek- Obrovca, Ivanič grada, Donjeg; holjca, Čeminca, itd. Z. S J Zadovoljiva bera prometne akcije Tudi na območju UNZ Celje je minulo soboto potekala re- publiška akcija, v kateri so policisti preverjali količine alkohola v krvi udeležencev v prometu. Seveda pa niso bi- li pozorni zgolj na alkohol. V času od 21. ure v soboto do tretje ure v nedeljo so ustavili 824 voznikov. Legitimirali so jih 526, 110 jih je bilo opozorje- nih na manjše kršitve s po- dročja prometa. Policisti so na- pisali dva predloga sodniku za prekrške zaradi kršitve javne- ga reda in miru. V akciji so ugotovili 163 prekrškov cest- noprometnih predpisov, izter- jali so 31 mandatnih kazni na kraju prekrškov, osemintride- setim voznikom so odvzeli vozniška dovoljenja zaradi al- koholiziranosti. V treh prime- rih so voznikom odvzeli pro- metna dovoljenja. V akciji so policisti opravili še 23 tehnič- nih pregledov vozil, šestdese- tim voznikom pa so prepove- dali nadaljnjo vožnjo. Vzroka za prepoved sta bila vožnja brez vozniškega izpita in vož- nja pod vplivom alkohola. Pre- ventivno oziroma varnostno so v akciji pregledali 450 vozil in prtljažnikov. Oseminsedemde- set voznikov bo moralo k sod- niku za prekrške zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj je bilo na cestah na na- šem območju na delu 49 polici- stov, ki so bili tokrat z rezultati akcije razmeroma zadovoljni. M. A. Ljubitelji Indijsice konoplje Policisti Posebne enote mihce UNZ Celje (speci« so v sredo, 25. septembra v kraju Golobinjek na M janskem ustavili osebni avtomobil. Imeh so kaj v« V vozilu sta imela Samo Š. (26) iz Celja in Andrej v!« iz Celja spravljen poldrug kilogram pripravljene mai huane in pet rastlin indijske konoplje, ki sodi v vrst mehkih drog. Ugotovili so, da sta imela mladeniča rasthno posajeno v bližini Sotle oziroma hrvaško-s. venske meje. Robo so jima, seveda, zasegli. Tri dni pozneje pa je enaka patrulja ustavila v Ko: jem avtomobil, v katerem so policisti našh mar,i količino že pripravljene marihuane za uživanje. La;; nik tega opoja je bil R. Ž. iz Kozjega, ki mu ne bo dan pripravljati si »jointov«. Poškodba z eksplozivom Zgodila se je v soboto, 28. septembra okoli poldneva v stanovanju občana R. K. v Rimskih toplicah. Tja je na obisk prišla občan- ka D. Š. iz Sevnice, ki je zagle- dala vžigalnik ročne bombe in ga prijela v roke. Ko je poteg- nila varovalko, ji je vžigalnik eksplodiral v rokah. Lastnik vžigalnika je ta nevarni pred- met našel v gozdu v bližini voj- nomedicinskega rehabilitacij- skega centra. Radovedna ob- čanka je pri eksploziji dobila opekline na levi roki. Delovna nezgoda s smrtjo Delovna nezgoda, ki je ter- jala življenje, se je pripetila minuli četrtek dopoldne v skladišču Savinjskega ma- gazina, poslovne enote Pre- skrba v Žalcu. Delavec Borut Leber (22) iz Matk je z električnim viličar- jem prevažal zaboje s pijačo. Med manevriranjem je s pred- njim delom viličarja trčil v že- lezni steber. Pri tem gaje vrglo s sedeža, nakar je z glavo uda- ril v steber iz železa. Poškodbe glave so bile tako hude, da je Borut Leber na kraju nesreče umrl. Smrt pod traktorjem Smrtna delovna nezgoda se je pripetila v četrtek, 26. sep- tembra dopoldne v Polžanski gorci. Zdenka Samec (34) iz Pol- janske vasi je vozila traktor mamke linder, ki je bil brez /arnostne kabine oziroma var- nostnega loka. Med vožnjo po kolovozni poti in po klancu navzdol jo je, pri hiši Polžan- ska gorca 35, natovorjen vprež- ni voz pričel potiskati. Po pri- bližno dvajsetih metrih je s traktorjem zdrsnila na rob gramoziranega vozišča in na travnik, kjer je vozilo drselo še sedem metrov in se prevračalo po dolžini dvajsetih metrov. Med prevračanjem je traktor pod sabo pokopal Samčevo, ki je bila takoj mrtva. Vanilall na preži Kdo bi razumel človeka, ki se, tebi nič, meni nič, znese nad tujo imovino. Tako se je, v noči na 28. september, neznanec spravil nad osebni avtomobil, limuzino korejske proizvodnje, ki je bil parkiran v podzemni garaži na Kardeljevi ulici v Celju. Kdo bi razumel tudi tistega neznanca, ki je razbil stekla in prerezal gume na avtomobilu, ki je v noči od ponedeljka na torek počival na parkirišču v Celju! Takole je izgledal v torek zjutraj. Foto: EDO EINSPIELER PROMETNE NEZGODE APN rdeče barve Na lokalni cesti Laško-Rečica se je v torek, 24. septembra po- poldne pripetila nezgoda, v ka- teri je bila ena oseba lažje teles- no poškodovana, povzročitelj pa je po nezgodi peljal dalje. Peška Jožica Ulaga (24) je ho- dila s štiriletno hčerko po levi strani ceste iz smeri naselja De- bro proti Badovinčevi ulici. Ta- krat je za njo pripeljal neznani voznik kolesa z motorjem APN-4 ali APN-5, rdeče barve, voznik je imel na glavi rdečo čelado, oble- čen pa je bil v modro vetrovko. Peljal je tako tesno mimo peške, da jo je zadel s krmilom. Peška je padla na bankino in se pri tem lažje poškodovala. Neznani voz- nik je peljal naprej v smeri La- škega oziroma Rečice. Kdor bi o tej nezgodi kaj vedel, naj to sporoči najbližji postaji milice. Po nesreči peljal dalje v ponedeljek, 23. septembra zjutraj se je na mestni Gregorči- čevi ulici v Celju pripetila nez- goda, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana, povzročitelj pa je peljal dalje. Neznani voznik osebnega avto- mobila zastava 101, temno modre barve, je vozil po Kersnikovi uli- ci iz smeri Oblakove proti Gre- gorčičevi ulici. Pri Zdravstve- nem centru v Gregorčičevi ulici, mu je z leve strani prečkala ce- sto, izven prehoda za pešce, pe- ška Terezija Vodeb (73) iz Celja. Voznik jo je zadel v desni bok, padla je po vozišču in obležala s hudimi telesnimi poškodbami. Voznik je poškodovanki sicer pomagal do prihoda reševalnega vozila, a je takoj za tem odpeljal v neznano. UNZ Celje naproša vsakogar, ki bi o nesreči kaj ve- del, da to sporoči najbližji postaji milice ali UNZ Celje. Na nasprotni pas v nezgodi, ki se je pripetila v ponedeljek, 23. septembra ob 7.20 uri na regionalni cesti v Podčetrtku, sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, ma- terialna škoda pa znaša okoli 400 tisoč dinarjev. Iz smeri trga Podčetrtek je pro- ti Sodni vasi vozil osebni avto Martin Unetič (62) iz Krškega. Ko je pripeljal v bližino hotela v Atomskih Toplicah, v oster levi ovinek, je zapeljal na desno ban- kino. Pri tem ga je začelo zanaša- ti, tako da je zapeljal na nasprot- ni vozni pas. V tem trenutku je po tem pasu pripeljal voznik osebnega avtomobila Mato Bu- zuk (61) iz Klanjca (R Hrvaška). Vozili sta trčili, pri tem pa sta bila oba voznika hudo telesno poškodovana. Nenadoma stopil na cesto Na magistralni cesti v naselju Šmarje se je v petek, 27. septem- bra dopoldne pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana. Pešec Friderik Regoršek (64) iz Hajnskega je stal na pločniku pred pizzerijo v Šmarju. Nenado- ma je stopil na vozišče z name- nom, da ga prečka. V tem trenut- ku je z njegove leve strani pripe- ljal voznik osebnega avtomobila Roman Klančnik (34) iz Rogaške Slatine. Kljub zaviranju in umi- kanju v levo, voznik nesreče ni mogel preprečiti. Pešec je pri tr- čenju padel po vozišču in utrpel hude telesne poškodbe. Padec pri zaviranju Na lokalni cesti v Zbelovski gori se je v petek, 27. septembra popoldne pripetila nezgoda, v kateri je bil en udeleženec hu- do telesno poškodovan. Po lokalni cesti je iz Zbe gore proti Zbelovem vozi z motorjem Konrad H. Dolge gore. Na ravnem c ceste je voznik nenadoma nil na prednjo zavoro. Prit skupaj s sopotnikom, pade ko krmila na cestišče. Pri I je bil hudo poškodovan v ' ki se zdravi v celjski bolni s traktorjem v ja v soboto, 28. septembi poldne se je pripetila m na regionalni cesti, izven n Ija Tirosek, v občini Moiii Ena oseba je bila hudo teld poškodovana. m Po regionalni cesti je ifl Černivca proti Gornjem ■ vozil traktor s priklopnikoil| nik Marjan Pavlic (40) iz ?m ja v kamniški občini. Kojepj Ijal v oster desni ovinek, jj Ijal v levo preko vozišča i rek. Po osemnajstih meti nje po jarku je trčil v vi men. Pri trčenju je voznik skozi vetrobransko steklo cestni jarek, traktor pa se vrnil nanj. Smrt na obvoznic Nesreča, ki je terjala člov^ življenje, se je pripetila v n Ijo, 29. septembra ob 21.15 priključku ceste, rezervira motorna vozila A-10 v Zal' Voznik delovnega Zvonko Bučar (26) iz Ljub« Moste-Polje, je vozil po P^^J ku ceste, rezervirane za m" vozila iz smeri Arje vasi ? Žalcu. Približno dvesto pred križiščem na ob\ v Žalcu je v blagem ovinku dohitel pešca Ant' vloviča (38) iz Žalca. Ta J' tik ob desnem robu cest^ sebi vodil svojega P^'' otroka. Voznik Bučar pi opazil, zadel gaje s prednji nim delom vozila in ga * cestišču. Ante Pavlovič F mestu mrtev, otrok pa n' škodovan.