Občina prejela priznanje Veliki čarovniški žur Zbirajmo zamaške za Tijo Razstava fotografij Jožeta Seljaka
z jibanke
celovite rešitve
pŠlOAPA
o
F kreativa

personalizirani mailingi
spletne strani
katalogi
cgp
Želite eno skrb manj -
zaupajte jo nam!
brezskrbno
grafex agencija | tiskarna www.grafex.si | info@grafex.si
Bodimo zelo dobri coprniki in coprnice
Vampirčki, zombiji, kostkoti, čarovnice pa tudi začarane princeske in duhci so se podili po ploščadi med bloki, okušali čarobni bučni zvarek in dobrote, ki so jih pricoprale skrbne mamice, in imeli so se čarovniško lepo. Pomerjali so čarovniške klobučke, izdelovali vampirčke in druge čarovniške pripomočke, se zabavali ob plesu mladih damic in se po čarovniško veselo družili. Taka coprnija je mogoča le v Trzinu, saj sta glavni čarovnici tako rekoč iz nič, ob le simbolični občinski podpori, s svojimi coprniškimi pomočnicami in še nekaterimi predstavniki moškega spola pričarali pravi čarovniški žur. Starejše coprnice so poudarjale, da so v druščini le dobre čarovnice in čarovniki, pa tudi vsi drugi udeleženci ve-seljačenja so bili kljub včasih kar grozljivemu videzu dobrohotni, nasmejani in prav nič hudobni. Če ne bi tudi vreme čaralo z oblaki, bi bila množica še večja, tako pa je bila ravno prav obvladljiva in se je ob prvih dežnih kapljah lepo razšla.
Coprnice so naznanile, da se začenja čas, ko se coprnije dogajajo bolj pogosto, co-prati pa bodo morali tudi tisti, ki drugače v čarovnije ne verjamejo. Že nekaj dni za tem je veseljak sveti Martin iz mošta pričaral vino, tisti, ki še upajo sesti pred televizorje
ali se jim ljubi brati časopise, pa so lahko spremljali, kako v vodstvu države coprajo politiko.
Ja, ti pa so čarovniki, da lahko od začudenja le odpreš usta in razširiš oči! Še naprej se igrajo in tepejo za najvišje politične stolčke - zgolj za lastne interese, volivci pa se jih še kar držijo in jim nasedajo. Iz nič skušajo pričarati proračun in jemati tam, kjer skoraj nič več ni, ljudje pa verjamejo, da so pod klobuki, s katerimi mešetarijo pred njihovimi očmi, še vedno novci, ki so včasih tam bili, pa so zdaj že daleč od pogledov naivnega sveta. Ustvarjajo iluzijo, da brez spodbujanja gospodarstva še lahko postanemo druga Švica in da v svetu še igramo zaupanja vredno državico. V ča-rovniškem kotlu brbota zakon o neprimič-ninah, dodajajo mu repke in krilca drugih zakonov, običajnim smrtnikom neprijaznih, pa precej ščepcev praznih obljub in žličk peska v oči, potem pa mešajo, mešajo, ob tem pomenljivo ponavljajo prazne obljube in sejejo bes na svoje tekmece. Ustvarjajo vtis, da vedo, kaj počnejo. Potrebovali bi že presneto dobre čarovnike, da bi iz političnega kotla dobili svetlo prihodnost! Čeprav iz parlamentarnega kotla še niso pričarali pravih rešitev, že grejejo nov kotel, ki mu pravijo lokalne volitve, in vse bolj plešejo okrog njega. Nekateri vsipajo vanj lažne obljube in začimbe za nabiranje političnih točk, temperaturo pa že zdaj preveč dvigujejo, tako da bo kipelo že precej pred začetkom volitev. Živimo v vse bolj norem času političnih spletk in obljub.
ODSEV
glasilo občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Klemen Hvasti, Zmago Knuplež, Brigita Ložar, Andrej Nemec, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Ana Pirc, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak, Nina Volgemut
Tehnično urejanje in tisk:
grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408-4902
5. decembra 2013
Slika na naslovnici
Čarobni čas coprnij Foto: Andrej Nemec
Pravi čarovniki in čarovnice pa morajo biti tudi navadni ljudje, ki morajo čarati zato, da preživijo, saj so zaslužki vedno nižji, vse več pa jih je brez služb in denarja. Ker so množice revnih iz dneva v dan večje, potrebujejo vedno več znanja in spretnosti za krpanje pomanjkanja. V trgovinah pa že mežikajo pisane lučke, smehljajo se okrašene jelke, vse vabi na dvomesečno zapravljanje. Ko se kupcem svetlikajo oči in želje dobivajo krila, je vse bolj jasno, da bo marsikdo moral postati čarovnik, da bo lahko pričaral sebi in svojim čarobno prijeten zaključek leta. Še je nekaj rezerv. Obstajajo male dobre čarovnice, ki znajo čarati z nasmehi, prijateljstvom in ljubeznijo. So čarovnice, ki iz skromnih pogrinjkov s toplino medsebojnih odnosov in idejami pričarajo prijetne, nepozabne trenutke. V zaprašenih starih skrinjah so še recepti, kako iz skromnih rezerv pričarati čarobne trenutke in srečo. Sivolasi dolgobradi modreci še pripovedujejo skrivnosti, da sreča ni v svetlečih lučkah in blišču razsipništva, ampak v naših srcih, ljubezni do bližnjih in v majhnih stvareh. Čarobni prah vsebuje smeh, dobro voljo in pozitivno razmišljanje. Kjer je volja, je pot, in z odločenostjo lahko kljub težkim preizkušnjam ustvarimo lepe trenutke. Da, trenutki so pomembni. Ustavite se, ne hitite, iz vsakega trenutka lahko izluščite kaj lepega. Živite za sedanjost, za ta hip. Preteklost naj vas uči, naj vam da napotke in izhodišča, vendar naj ne bo vaše breme. Preteklost lahko olajša vaše življenje z lepimi spomini. Prihodnost pa bo zagotovo prišla. Kako bo svetla, bo pomembno tudi od vaše pripravljenosti. Mislite nanjo in se nanjo pripravljate, vendar ni treba živeti v sanjah in velikih pričakovanjih. Ne kopičite zalog za prihodnost. Ne bodite veverice, ki v snežnem metežu pozabljajo, kam so zakopale svoje zaklade, z njimi si olepšajte ta trenutek.
Med nami so še prijazni čarovniki, ki vedo, kaj je dobro delo, prijateljstvo in sosedska pomoč. Takih coprnikov potrebujemo vse več. Tudi vi lahko to postanete. Verjemite, zgodil se bo čudež. Ko boste dajali, boste tudi vi dobivali. Na to pomislite še zlasti v tem prednovoletnem času, naklonjenem čarovnijam. V tej številki predstavljamo zgodbo mlade družinice, ki jim je usoda zagrenila življenje. Če bi jim vsak podaril trenutek svoje prijaznosti, bi jim lahko močno olajšali življenje. Razmislite o tem. Pred kratkim je požar ob meji naše občine uničil sanje ljudi, ki so želeli imeti prijeten dom, v katerem bi lahko veselo pričakali novo leto. Če se ozremo, lahko vidimo ob sebi še kar nekaj takih, ki jim življenje ne prizanaša s težkimi trenutki. Bodimo tudi mi dobre čarovnice in čarovniki! Z drobnimi gestami jim pričarajmo svetlejše zarje in nasmeh na lica. Ne čakajte na jutri! Zdaj je pravi, čarobni čas!
Urednik
November in december sta meseca, ki sta za župane, občinske uprave in seveda tudi za člane občinskih svetov posebej pomembna in naporna. To sta meseca, ko se vrstijo razne prireditve, za katere se večini organizatorjev zdi kar samoumevno, da se jih bodo udeleževali tudi župani in občinski svetniki, hkrati sta to meseca, ko se vedno znova trudimo, da bi, če vreme in stanje na transakcijskem računu to dopuščata, še zaključili ali celo v celoti izpeljali kakšno naložbo, če gre za manj zahteven in manj obsežen projekt, ki smo ga načrtovali za iztekajoče se leto, in pač ni mogel iz kakršnihkoli razlogov prej priti na vrsto. Najbolj zahtevno in najbolj naporno pa je načrtovanje proračunov za naslednje leto in, v skladu z Zakonom o javnih financah, tudi še za eno nadaljnje leto, čeprav letos, ker bodo jeseni 2014 znova lokalne volitve, po občinah ne bomo sprejemali proračunov za leto 2015. A razmislekom o letu 2015 se
vseeno ni mogoče povsem izogniti, kajti ob spremembah lani sprejetega proračuna za leto 2014 bomo morali sprejeti tudi spremembe Načrta razvojnih programov, ki pomeni neke vrste strategijo in hkrati taktiko občinskih naložb za naslednja štiri leta, torej v letošnjem primeru za čas od vključno 2014 do vključno leta 2017.
Kriza in načrtovanje
Kako težko je v kriznih razmerah tovrstno načrtovanje, je najbrž vsakomur jasno. A morda smo prvo, drugo, tretje leto še upali, da je kriza res le nekaj kratkotrajnega ali vsaj zares začasnega in da hujših posledic za občine ne bo. Kakšno leto, dve je celo res tako kazalo, vendar je treba ponovno poudariti, da se tudi prihodki Občine Trzin od leta 2008 vztrajno nižajo, saj so po naših ocenah letos vsaj za milijon EUR nižji, kot bi bili, če bi razmere ostale vsaj približno takšne, kot so bile do leta 2008. In če k temu prištejemo še 800.000 do 900.000 EUR, za kolikor so se znižali naši prihodki z letom 2007 zaradi učinkov novega Zakona o financiranju občin, sprejetega leta 2006, bo najbrž tudi vsem tistim, ki radi naštevajo, katerih načrtov in »obljub« še nismo uresničili, postalo jasno, da jim razmere res gredo na roke, in da bodo še lahko naštevali, kaj vse smo »obljubljali« in potem morali opustiti ali preložiti na kasnejši čas. Resnici na ljubo je vseeno treba priznati tudi to, da smo pred zadnjimi občinskimi volitvami leta 2010 najbrž še vsi upali, da bo krize kmalu konec ali da se vsaj ne bo tako poglobila, kot se žal še vedno poglablja. Vedno bolj očitno postaja, da vzpona (gospodarstva, bruto domačega proizvoda in blaginje) do ravni, ki smo jo že dosegali v letih pred krizo, ne samo še dolgo, morda tudi nikoli več ne bo, kajti razmere so se v svetovnem merilu drastično spremenile in zdaj tudi za razmerja med makroregijami v globalnem pomenu besede velja, da nič več ne bo, kot je bilo. Položaj Evrope, ali ožje gledano Evropske unije, se
je močno poslabšal in se v primerjavi z Azijo (Kitajska, Indija itd.) skoraj gotovo, tudi zaradi neustrezne gospodarske politike zadnjih dvajset, trideset let pred izbruhom te krize, nikoli več ne bo izboljšal do te mere, da bi Evropa ponovno dosegla položaj, ki ga je imela še pred dvajsetimi, tridesetimi leti, in ki bi nam omogočal enako brezskrbnost in frivolnost ob enaki ravni blaginje, na kateri smo že precej neutemeljeno živeli še vse do leta 2008.
Treznost in občutek za mero
Vse to pa tudi na lokalni ravni in - še bolj natančno, na ravni Občine Trzin zahteva še bolj trezno in premišljeno načrtovanje proračuna, še bolj prizadevno in vestno iskanje možnosti za doseganje vseh upravičenih prihodkov in zelo premišljeno načrtovanje in razumno odmerjanje odhodkov. Tudi zato, ker država vse bolj pozorno spremlja, ali občine izkoristijo vse zakonske možnosti prihodkov in ali dovolj skrbno in varčno razpolagajo s proračunskimi sredstvi. Še vedno pa se upravičeno pričakuje in zahteva, da občine izpolnjujejo svoje zakonske obveznosti in ne sprejemajo odločitev o financiranju na videz še tako upravičenih želja in potreb občanov, raznih organizacij in društev ter tudi gospodarskih subjektov, ki se jim včasih zdi samoumevno, da mora kak njihov načrt ali željo finančno omogočiti ali vsaj podpreti tudi občina, če to ni zakonsko določena obveznost občine. Prišli so časi, ko je teh možnosti vse manj, nadzor nad izvrševanjem proračunov pa vse strožji. Včasih kdo to tudi nekoliko težje razume in sprejme, vendar tako je, in to moramo upoštevati tudi na Občini Trzin, ko načrtujemo prihodke in odhodke v naslednjem in nadaljnjih letih, pri tem pa misliti tudi na to, da se občina mora še naprej razvijati in ostati privlačna za nosilce gospodarskih dejavnosti in navsezadnje tudi za priseljevanje.
Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Občina Trzin vabi na tradicionalno prednovoletno srečanje občanov občine Trzin. Srečanje bo v petek, 13. 12. 2013, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Trzin.
Miklavž prihaja!
Občina Trzin vabi v četrtek, 5. decembra, otroke, stare do 6 let, na ogled predstave v izvedbi Kulturnega društva Trzin in Miklavževo obdaritev. Miklavževanje bo v kulturnem domu v Trzinu. Prijavnice, ki so na voljo v vrtcu, vložišču Občine Trzin in na www. trzin.si oddajte do ponedeljka, 25. 11. 2013, vzgojiteljici v vrtcu ali na vložišču Občine Trzin. Prijav po tem datumu ne sprejemamo več!
Spoštovane občanke in občani,
Občina Trzin v sodelovanju s prizadevnimi članicami organizacije Župnijski karitas Trzin vabi na tradicionalno srečanje starejših občanov. Namenjeno je vsem tistim, ki ste oziroma boste do konca letošnjega leta dopolnili 70 ali več let. Srečanje bo v nedeljo, 15. decembra 2013, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trzinu.
Če se srečanja ne morete udeležiti sami, se ga lahko udeležite skupaj z vašimi spremljevalci.
Lepo povabljeni! Občina Trzin
v
Županov kotiček
p,	•	■	V»	• •!	v v«,	• • I
Stanje na področju civilne zaščite ni idealno
V	zadnjem času so precej pozornosti pritegnila dogajanja v zvezi s požari v sosednjih občinah. Ali bo naša občina solidarno kaj priskočila na pomoč ljudem, ki so jih prizadeli požari, še zlasti stanovalcem bloka, ki leži tik ob meji naše občine v sosednji katastrski občini? Požar v bloku ob Grajski cesti je sprožil tudi precej ugibanj o tem, kje tam poteka meja. Po nekaterih izjavah naj bi potekala prav pod tem blokom, v katerem je izbruhnil požar. Ali to drži, nam lahko vi bolj natančno poveste, kje teče?
Najprej glede meje med občinama. Kolikor vem, je zgradba, ki je bila prizadeta v požaru, onkraj meje med občinama Mengeš in Trzin. Kje natančno teče, si je mogoče ogledati zelo od blizu na karti v okviru PISO, ki je dostopen na spletni strani Občine Trzin.
Ob nesreči v Domžalah so se zelo dobro izkazali njihovi pripadniki civilne zaščite, ki so imeli ravno en dan pred požarom reševalno vajo na sosednjem objektu. Kako je s pripravljenostjo pripadnikov CZ v naši občini in kdaj ste imeli zadnje preverjanje njihove usposobljenosti?
Stanje na tem področju ni idealno, je pa boljše, kot morda kdo domneva. Občina Trzin ima sprejete in potrjene praktično vse načrte ravnanja v primerih posameznih naravnih in drugih nesreč večjega obsega. Ekipe so zadovoljivo popolnjene in tudi izobraževanja vsaj za nekatere ekipe poteka relativno redno. V načrtu imamo nekaj dodatnega izobraževanja v naslednjem letu (dogovor na seji štaba pred nekaj tedni) in tudi udeležbo ekipe prve pomoči na ustreznem tekmovanju ter izvedbo vaje, o kateri bodo tako Odsev kot občani primerno obveščeni. Najbrž je razumljivo, da je v tako urbanem naselju, kot je Trzin, tudi nekaj težav kadrovske narave, vendar jih dovolj uspešno rešujemo po zaslugi PGD Trzin, katerega člani prevzemajo nekatere naloge, ki jih kje drugje morda opravljajo pripadniki drugih sektorjev CZ. O tem pričajo tudi intervencije, izvedene v zadnjih letih ob manjših poplavah itd.
Kakšne so možnosti, da bi tudi v Trzinu organizirali urejanje vrtičkov za tiste prebivalce, ki živijo v blokih in nimajo svojih vrtičkov?
O tem intenzivno razmišljamo, ker sem tudi sam vnet pristaš uvedbe možnosti za oblikovanje t. i. urbanih vrtov v Trzinu. Vendar je za to potrebna prilagoditev prostorskih predpisov. Pravkar se lotevamo sprememb OPN, s katerimi nameravamo tudi to področje ustrezno urediti.
V	katerih delih občine je že položen optični kabel? Kakšne so možnosti, da bi ta kabel dobili tudi v drugih delih Trzina in kako občinsko vodstvo spodbuja zagotovitev kabelskega omrežja tudi za čim širši krog interesentov?
O tem smo že nekajkrat dajali informacije posameznikom ali tudi v širšem obsegu. Občina to spodbuja, najbrž pa je tudi znano, da v dobršnem delu Trzinu priključki na optični kabel že so mogoči, tudi po zaslugi Občine, ki je omogočila polaganje kanalov za optični kabel itd. (v OIC Trzin, v središču Trzina /T3/, ob večjem delu Mengeške ceste itd.). Je pa potrebno ponovno poudariti, da gre v tem primeru za čisto tržno dejavnost, in se občina ne more finančno angažirati. Lahko torej to spodbuja, daje služnosti, dovoljuje polaganje kablov po svojih zemljiščih ipd. To pa tudi počne.
Občani opozarjajo, da so na sprehajalnih poteh po trzinskem gozdu v zadnjem času različne ovire, in sicer podrto drevje, podrte brvi čez potoke. Občina sicer ni lastnik tistih zemljišč, pa vendar za poti obstaja neka služnost oz. pristanek lastnikov že od nekdaj, da se tudi drugi občani lahko tam sprehajajo. Ali Občina lahko s soglasjem lastnikov poskrbi za odstranitev ali ureditev takih ovir?
Za to, da bi kje obstojala kakšna tovrstna služnost, ne vem. Občina seveda ovire odstranjuje, kadar gre za gozdne ceste, vlake ipd. Velikokrat se zgodi, da lastniki izrecno nasprotujejo, da bi Občina kaj takega, kot predlagate, počela po njihovih zemljiščih, npr. tudi gradila brvi ipd. Največkrat so isti lastniki veliko bolj popustljivi, če to naredijo občani sami, še posebej, če to naredijo v dogovoru z njimi. Takšna je pač naša izkušnja. Morda je to tudi povezano s tem, da imamo ljudje pogosto odklonilen odnos do t. i. »oblasti«. Kdo ve?
Pred vrati je veseli december. Ali imate že kaj podatkov o tem, kako ga bomo v Trzinu popestrili in preživljali na družabnem področju?
Kot je razvidno iz Koledarja prireditev za leto 2013, se bodo zvrstile več ali manj vse prireditve, ki so v Trzinu postale že tradicionalne v prednovoletnem času. Morda bi dodatno omenil samo še odprtje in predajo drugega dela Jefačnikove domačije njenemu namenu in predstavitev zbornika o Trzinu, ki bo izšel ob petnajstletnici samostojne Občine Trzin. Oboje naj bi se zgodilo 19. decembra.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
grafex agencija | tiskarna NOVOLETNI POPUST V DECEMBRU!
Oglaševanje v Odsevu s 30 % popustom.
Pohitite, da Vam rezerviramo oglasni prostor: 03 56 57 100, 041 617 927, 031 283 000; info@grafex.si
Poročilo s 25. redne seje Občinskega sveta občine Trzin
Začetek spreminjanja občinskega prostorskega načrta
Tudi novembrska ali 25. redna seja Občinskega sveta občine Trzin je bila sorazmerno kratka, saj je bilo na dnevnem redu le 7 točk, razprave pa tudi niso bile preveč dolge in živahne. Po potrditvi dnevnega reda in zapisnika s prejšnje seje se je Občinski svet lotil obravnave Lokalnega energetskega načrta, ki je namenjen predvsem izvajanju učinkovite rabe energije in ob tem še zlasti uporabe obnovljivih virov energije. Naša Občina je na tem področju že dokaj dejavna in uspešna, saj je pred kratkim dobila celo priznanje za okolju prijazno občino. Ni čudno, da je bilo na ta račun slišati več priznanj in pohval. Sicer pa načrt med drugim predvideva, da bo Občina v petih letih vse javne objekte, ki so v občinski lasti, sanirala do te mere, da bodo ustrezali standardom nizkoenergetskih objektov, poskrbeli naj bi tudi za prenovo omrežja javne razsvetljave, zamenjali bodo vse neustrezne sijalke z varčnimi, kar bo prineslo tudi znatne prihranke pri porabi električne energije. Zavzemali naj bi se za to, da bi v občini v prihodnje objekte načrtovali in gradili tako, da jih bodo ogrevali z obnovljivimi viri energije. Občina pa bo tudi spodbujala, osveščala in na različne načine pomagala občanom in gospodarskim službam, da se bodo v čim večji meri tudi oni odločali za energetsko sanacijo objektov. Med razpravo se je svetnik liste Za zeleni Trzin Romeo Podlogar zavzel tudi za kakšen dodaten vozni pas pri izvozih iz naselja, saj je tudi v kolonah čakajočih avtomobilov precej izgub energije, vendar predlog ni bil deležen posebne podpore, saj naj bi bile tudi drugje velike čakalne vrste in podobne izgube energije.
Pri drugi točki dnevnega reda je Občinski svet obravnaval vlogi, v katerih sta gradbeni inšpektor in lastnik dela enega od objektov v industrijski coni zaprosila za pojasnilo, ali je pri enem objektu v coni dovoljena postavitev nadstreška. V odgovoru, ki ga je pripravila občinska strokovna služba, je rečeno, da je v tem primeru potrebno upoštevati obvezno razlago enega od členov Odloka o občinskem prostorskem načrtu, ki dovoljuje povečanje objektov in gradnjo nadstreškov le v smeri proti severozahodu.
S tretjo točko dnevnega reda so Občinski svet seznanili z začetkom postopka sprememb in dopolnitev izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta. Občina ves čas prejema od občanov in predstavnikov gospodarskih družb zahteve po spremembah namembnosti posameznih parcel v različnih delih občine. Zdaj je Občinski svet sprožil postopke za spremembo občinskega prostorskega načrta, tako da lahko zainteresirani na Občino naslovijo zahteve za spremembe in dopolnitve tega načrta. Strokovne službe bodo zbrane predloge preučile in s pristojnimi organi Občinskemu svetu predlagale spremembe, za katere bodo ocenili, da
so sprejemljive in koristne. Župan g. Peršak je ob tem povedal, da so prejeli kar nekaj zahtev, ki verjetno ne bodo sprejemljive, občinska svetnica Liste za trajnostni razvoj Judita Šlibar pa je vseeno opozorila, da se je v zdajšnjih gospodarskih razmerah precej podjetij v obrtno-industrijski coni znašlo v težavah, in skušajo svoj položaj izboljšati na različne načine, zato tudi večkrat zaprosijo za spremembe prostorskih načrtov. Pozvala je strokovne službe, naj bodo zato bolj popustljive in naj skušajo prisluhniti tistim zahtevam, ki so smiselne in uresničljive.
V nadaljevanju je Občinski svet po hitrem postopku potrdil spremembo Odloka o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda tako, da so v besedilo dodali kot souporabnico Centralne čistilne naprave še občino Cerklje na Gorenjskem in s tem tudi letališče Brnik. Do leta 2015 bo treba v skladu z zahtevnejšo evropsko zakonodajo posodobiti centralno čistilno napravo, ki je že doslej imela večje zmogljivosti, kot je bilo porabnikov njenih uslug, še zlasti ker je večina večjih podjetij in tudi onesnaževalcev vode, žal, ali pa z okoljevarstvenega vidika na srečo, propadla. V letih 2009 in 2010 se je porabnikom uslug CČN priključila še občina Komenda, zdaj pa se bo priključila še občina Cerklje na Gorenjskem, kar bo prispevalo k večji izkoriščenosti zmogljivosti čistilne naprave in do neke mere tudi porazdelilo stroške njene posodobitve ter njenega delovanja.
Med razpravo so spregovorili tudi o odvajanju meteornih voda s trzinskih streh v kanalizacijo, kar bo treba po novem plačevati. Strokovni sodelavec Občine Andrej Gril je ob tem povedal, da zaradi specifične gradnje prvotnega naselja Trzin povsod meteorne vode ni mogoče speljati v kanalizacijo, zato lastnikom hiš iz starega dela naselja in dela Mlak tega ne bo treba plačevati.
Andrej Gril je nato Občinskemu svetu poročal o tem, kako napreduje gradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki na Ljubljanskem barju. Pri projektu zdaj sodeluje 32 občin, center pa naj bi poskusno začel delovati leta 2015. Gre za največji okoljski projekt v Sloveniji, vreden po prvotni oceni 155 milijonov EUR, od tega naj bi 65,88 % oz. 77.571.941 EUR zagotovili iz kohezij-skega sklada, država naj bi zagotovila 14 % sredstev, ostalo pa naj bi dobili iz občinskih proračunov in iz dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (naša občina naj bi prispevala približno 700.000 EUR). Dela pri pripravi za začetek gradnje glavnih objektov, ki je predviden za januar 2014, sicer potekajo v skladu s terminskim načrtom, vendar je bilo precej zapletov zaradi pritožb neizbranih izvajalcev. Župan g. Anton Peršak je ob tem poudaril, da so takšna proceduralna zavlačevanja zelo draga in precej zapletajo postopke, zato bi morali razmisliti tudi o kazenski odgovornosti tistih, ki nekaznovano na ta način zavlačujejo in drugim povzročajo precejšnjo škodo.
Sledila je obravnava sklepa o določitvi statusa javnega dobra v lasti občine Trzin. Pri pregledu zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin v lasti občine so ugotovili, da precej nepremičnin v naravi predstavlja grajeno javno dobro lokalnega pomena, kot ga opredeljuje Zakon o graditvi objektov. Gre predvsem za ceste, ulice, trge, igrišča, parkirišča, torej za območja, kjer so speljana omrežja javne infrastrukture ipd. Te objekte lahko po določbah omenjenega zakona opredelimo kot grajeno javno dobro, ta status pa si ti objekti lahko pridobijo z odločbo, ki jo na podlagi sklepa Občinskega sveta izda pristojna občinska uprava. Občinski svet je tako s svojim sklepom določil status javnega dobra kar obsežnemu seznamu zemljišč, ki so v lasti občine. Med razpravo pa
so člani in članice sveta spregovorili tudi o dokaj nejasni usodi nekdanjega župnišča ali farovža. Obstajata pravzaprav dve možnosti, ali bodo objekt prodali na javni dražbi ali pa podrli; obe rešitvi prinašata vrsto neznank.
Zadnja točka dnevnega reda - zdaj že stalna, je bila Vprašanja in pobude svetnikov. Irena Habat je prosila za pisni seznam vseh aktivnosti, ki jih je Občina izpeljala, da bi dosegla dokončanje posodobitve Mengeške ceste, prav tako pa je isto zahtevala tudi
za vse aktivnosti Občine za izgradnjo obvoznice ob starem delu Trzina. Zanimalo jo je tudi označevanje krakov Mengeške ceste, kdo je zadolžen za tamkajšnje čiščenje javnih površin, zanimalo pa jo je tudi, kje naj bi uredili vrtičke, o katerih je v Trzinu vse več govora. Milica Erčulj je prosila za podatke o lastnikih zemljišč na območju med obrtno cono in ostalim delom Trzina, Jožica Valen-čak pa se je zavzela za pogostejše merjenje hitrosti voznikov na Jemčevi cesti.
Miro Štebe
Občina Trzin prejela priznanje »Planetu Zemlja
• •	■ v •
prijazna občina«
Društvo Planet Zemlja je 17. oktobra podelilo priznanja in nazive občinam, ki so se udeležile natečaja »Planetu Zemlja prijazna občina 2013«. Društvo Planet Zemlja organizira natečaje od leta 2010 in podeljuje priznanja občinam, ki si prizadevajo varovati naravne danosti, ustvarjajo boljšo kvaliteto bivanja občank in občanov, ter sedanje in prihodnje generacije dobro informirajo o pravilnem odnosu do okolja. Omenjeni natečaj znotraj občin odkriva stanje varovanja gozdov, ravnanja z odpadki, energetike, lokalne samooskrbe, turizma, okoljskega komuniciranja in sejemske dejavnosti. Pridobljene rezultate so po vabilu društva Planet Zemlja tolmačili strokovnjaki Direktorata za kmetijstvo, Zavoda RS za gozdove, Gradbenega inštituta ZRMK, zavoda Tovarna traj-nostnega turizma, Okoljsko raziskovalnega zavoda ter Gospodarskega razstavišča. Priznanja so poleg Občine Trzin dobile še Občina Kostanjevica na Krki, Markovci, Zreče, Velenje, Slovenske Konjice, Sevnica, Krško, Brežice in Radovljica.
K. Hvasti in M. Erčulj
Kulturna večera v novembru in decembru
Občina Trzin obvešča vse ljubitelje književnosti in obiskovalce kulturnih večerov, da bosta na kulturnem večeru v sredo, 20. novembra, ob 19. uri v Dvorani Marjance Ručigaj, organiziranem v sodelovanju s Knjižnico Domžale in krajevno Knjižnico Tineta Orla Trzin, avtor Tone Peršak in Mirjam Stih predstavila najnovejši roman Toneta Peršaka USEDLINE.
Pogovor z avtorjem in poslušalci bo vodila Mirjam, avtor pa bo prebral tudi nekaj odlomkov iz romana.
V okviru kulturnega večera, ki bo 19. decembra 2013 ob 19. uri v Dvorani Marjance Ručigaj, bodo župan Tone Peršak in drugi avtorji prispevkov predstavili Trzinski zbornik, posvečen petnajstletnici ustanovitve in delovanja Občine Trzin.
Zbornik je plod sodelovanja Občine Trzin in Medobčinskega muzeja Kamnik. Urednica Trzinskega zbornika je gospa Janja Žele-znikar.
Vljudno vabljeni na obe prireditvi!
Občina Trzin in Turistično društvo Kanja Trzin vabita na
občinsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti v petek, 20.12. 2013, ob 19. uri v Kulturni dom Trzin!
Občina Trzin začenja postopek za pripravo in sprejem Sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu - izvedbeni del.
V skladu s tem Občina obvešča občanke in občane ter lastnike gospodarskih družb, da še lahko vložijo pobude in predloge za spremembe in dopolnitve navedenega akta, na primer predloge za spremembe namembnosti zemljišč, za dopolnitev dopuščenih dejavnosti po posameznih enotah urejanja prostora ipd. Občina bo vse predloge in pobude, ki bodo prispeli pred novim letom 2014, preučila, in vse, ki bodo skladni s Strategijo prostorskega razvoja občine Trzin tudi upoštevala in vključila v Osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o OPN občine Trzin.
Zbiranje zamaškov za malo Tijo
Ob kavici me je prijateljica Tinka vprašala, če mogoče vem za bolno trzinsko deklico, za katero starša zbirata zamaške. Takoj so zabrneli telefoni in starša sta me povabila na obisk. Odšla sem z mešanimi občutki, saj sem se podajala na zame popolnoma neznano pot. Po prisrčnem sprejemu Jasmine Bilic-Pozvek in njenega moža Srečka je do mene pridrsala tudi Tija, si me malo ogledovala in na presenečenje staršev dvignila rokici in želela v moje naročje. Kaj hitro smo premagali začetno zadrego. Zanimalo me je, kje sta se mlada zakonca spoznala in ugotovila, da sta za skupaj.
Z možem sva se spoznala na prireditvi Zbiljska noč. Tja sem šla s prijateljicami, Srečko pa je bil tam službeno kot varnostnik. Iskrica je preskočila, torej sem v Trzin prišla zaradi ljubezni do Srečka. Z leti sem se zaljubila tudi v kraj in v Trzince. Priznati moram, da je v našem kraju veliko dobrih ljudi, ki so mi pripravljeni pomagati in mi tudi pomagajo pri premagovanju ovir.
Vajina močna želja po otroku se je uresničila, žal pa sta, ko sta postala starša, tudi stopila na trnovo pot. Nam lahko opišete vajino zgodbo?
Težave naše družine so se začele že malo pred rojstvom male Tije. V enaindvajsetem tednu nosečnosti so na plodu ugotovili prve nepravilnosti. Ginekologinja je s pomočjo ultrazvoka namreč ugotovila nepravilno bitje srca. Razložila nama je, da se pri teh tednih srce dokončno razvije, in svetovala, da počakamo še mesec dni, da se srček malega nerojenega bitjeca dokončno razvije. Po mesecu dni in ponovnem pregledu pa nas je nemudoma napotila na dodatne preglede v porodnišnico k doktorjema Cerarju in Veselu. Doktor Vesel nama je na podlagi zvokov bitja srca ploda razložil, za kakšno in kako redko napako gre pri najinem otroku. Ker pa doktor kljub dolgoletni praksi v kardiologiji ni bil povsem prepričan v svojo diagnozo, nama je svetoval oziroma predpisal amio-cintezo (odvzem plodovne vode in oddajo le te v DNK analizo). Na rezultate teh preiskav se čaka dva do tri tedne, med čakanjem na izvide pa se je rodila mala Tija. Rodila se je v devetindvajsetem tednu, več kot dva meseca prezgodaj. Takoj so jo odnesli v inkubator, vendar pa ji je bilo napovedano samo nekaj ur življenja. Po prošnjah in moledovanju so jo vendarle intubirali in jo s tem pri-klopili na umetno ventilacijo. Tija se je borila za življenje in ovrgla vse napovedi zdravnikov. Njeno telo je bilo majhno in slabotno (porodna teža je znašala le 1270 gramov), vendar je imela veliko srce in močno voljo do življenja. Preživela je prvih 48 ur, takrat pa smo dobili izvide DNK analize plodovne vode; diagnoza se je glasila - Di George sindrom. Tija je imela hudo okvaro srca in pljuč, ostale znake tega sindroma pa nam je pokazal čas. Ker tako majhne
deklice s tako zapleteno srčno napako ni hotel nihče operirati, so nam zdravniki dejali, da nam je vsaka skupna ura podarjena. Po posredovanju družinskega prijatelja se je izraelski kirurg vendarle odločil, da bo poskušal Tiji vsaj odstraniti odvečne pulmonalne arterije in s tem nekako urediti nenormalno prevelik pretok krvi skozi pljuča in zaustaviti napredovanje pljučne hipertenzije. Prvi operativni poseg je hvala bogu uspel in Tiji so se možnosti za preživetje vsaj nekoliko povečale. V naslednjem letu je najina punčka preživela še tri operacije na odprtem srcu in vstavitev umetne pulmonalne zaklopke, vstavitev traheostome in vstavitev gastrostome. Po letu dni v bolnišnici je bila deklica toliko močna, da je lahko prišla v domačo oskrbo.
Kot vem, so vam nato predlagali, naj gre Tija v zavod oziroma ...
Tu pa je nastal prvi problem. Povedali so nama, da stanovanje, v katerem smo živeli, ni primerno za bivanje otroka s to boleznijo. Zato je bilo potrebno zaprositi za hipotekarno posojilo in preurediti stanovanje. V nasprotnem primeru so nama kot edino možno rešitev predlagali, da naj dava malo Tijo v zavod. Ker so prilivi družine nizki (oče dela kot varnostnik, jaz pa sem morala pustiti zaposlitev zaradi nege otroka na domu in dobivam le nadomestilo za izgubljeni dohodek), saj znašajo le okoli 1000 evrov, se je naša družina znašla v precej hudi finančni stiski. Obrok kredita znaša 400 evrov mesečno, posebna prehrana po tem, ko nam država povrne subvencijo, družino stane 60 evrov, traheostoma stane 110 evrov (subvencionirana je le vsaka tretja, potrebna pa je menjava vsak mesec), gastrostoma (gumbek) stane nadaljnjih 115 evrov, cevke za gastrostomo pa stanejo 70 evrov. Naštete so samo tiste najnujnejše stvari, ki jih Tija potrebuje za preživetje. Potem pa so tukaj še stroški stanovanja, plenice, zdravila ... Naša Tija je danes stara štiri leta in ne hodi in ne govori.
Tija obiskuje Razvojni oddelek vrtca Najdihojca v Ljubljani, v katerem pa je bila zaradi večkratnih zdravstvenih težav s presledki le tri dni.
Na žalost to drži, ker je bila v tem letu veliko bolna (več pljučnic, bronhiolitisov, viroze ...).Čeprav sem doma, sva jo vpisala v vrtec, da bi se začela družiti z otroki in se socializirala, (v vrtcu je Tija približno uro in pol dnevno), saj se je pred obiskom vrtca otrok bala (stroški vrtca so okoli 130-140 evrov).
Prevoze k zdravniku in velikokrat nočne vožnje v bolnišnico, kjer je odločilna vsaka minuta, opravljate kar sami, da tako skrajšate pot do nujne medicinske pomoči, ki bi se podaljšala s čakanjem na reševalno vozilo.
Za prevoz otroka na raznorazne terapije, v vrtec in ostale dejavnosti uporabljamo 12 let staro vozilo Nissan, ki je predelano tako, da je primerno za prevoz otroka, ki je odvisen od utekočinjenega kisika. Vozilo je dotrajano (350.000 km), zato so stroški njegovega vzdrževanja zelo visoki. Tako naši družini zmanjka denarja za terapije, ki bi deklici zelo pomagale (zdravstveno zavarovanje jih ne subvencionira), s tem mislimo več obiskov logopeda-spe-cialista za govor s pomočjo govorne kanile, nevrofizioterapev-ta, razvojnega terapevta, jahanje. Če prištejemo še vse mesečne stroške režije, stroški naše družine močno presegajo 1000 evrov. Da bi nekako prišli skozi mesec, mož oz. oče opravlja razna priložnostna dela.
Ne predstavljam si, da bi nekdo, pa čeprav skrbna in odgovorna mama, kar tako znala opravljati to zahtevno nalogo.
Da sem Tijo dobila domov, sem se morala najprej šolati (kako se dela z vsemi njenimi aparaturami, ki ji pomagajo pri dihanju, aparatom za čiščenje dihalne poti in pljuč, merjenje kisika v krvi in pulza, kako se meri vdihe in izdihe, kako se dela z ambu balonom - z njim si pomagamo, če ima dihalno stisko (da težko diha) in pri oživljanju), morala sem opraviti preizkus znanja oz. izpit iz vsega tega, in ko sem vse to opravila, smo Tijo lahko dobili domov. Kasneje sem se še sama podala v šolo po še več znanja zanjo, tako da sem pridobila certifikat NPK, socialni oskrbovalec/ socialna oskrbovalka na domu, ki pomaga starejšim in vsem potrebnim pomoči.
Za šolanje sem se odločila, da lahko pomagam Tiji, in da bom še v prihodnje znala skrbeti zanjo.
In kako poteka vajin dan?
Dnevi potekajo, če je doma, tako kot pri vseh ostalih otrocih, razlika je v tem, da jo moram spremljati pri vsaki malenkosti, paziti na to, kako diha, če pomodreva, zakaj pomodreva ... Potem imava preko dneva po malem terapijo, od pravih prijemov do njenega pravega giba, da osvoji to, kar je nam samoumevno, kako mora obračati nogice, kako in kdaj mora kaj pokazati, doseči, kako se
doseže kakšno stvar. Doma imava pa dvakrat dnevno po 45 minut intenzivne terapije, ki jo izvajam sama (tega sem se naučila in se še vedno učim pri nevroterapijah, marsikaj tudi sama preberem in preučim), ima tudi stojko (ta ji pomaga pri ravnotežju in pridobivanju mišic na nogicah in da se navadi stoječega položaja ...). Vedno pa moram biti pripravljena vseh 24 ur dnevno na kar koli (to pomeni da moram biti medicinska sestra, zdravnica oz. vse zdravstveno osebje). Ponoči moram biti pozorna na njene aparate, ki ji pomagajo dihati preko noči. Poslušam, kako jo aparat napihuje, če se začne kaj posebnega dogajati, moram ukrepati: najprej jo moram pregledati, nato preveriti, če aparat pravilno deluje, pogledati koliko ima kisika, preveriti pulz, poslušati srček in pljuča, če se slučajno slišijo poki ali piski ... in najti vzrok ...
Za konec pa mi povejte, kdaj vas odnos ljudi prizadene oz. razveseli?
Edino, kar naju moti, so pogledi nekaterih ljudi, ko kam pridemo oz. ko se sprehajamo. Vidiš njihove obraze, eni se zgrozijo nad tem, kar vidijo, slišiš tudi neprijetne komentarje. Težko je, ko se približa otrok in ga starši potegnejo stran, češ da je kužna. Pa to ne drži, Tija je le bolna.
Da ne bo videti, da so samo taki ljudje, obstajajo tudi zelo dobri in prijazni, ki nas sprejemajo takšne, kot smo, predvsem Tijo. Najbolj bi se zahvalila vsem, ki so nam stali ob strani, predvsem zadnja štiri leta, staršem, Marjanu Habatu in njegovi ženi Cvetki.
Že od začetka novembra poteka preko TD Kanja akcija zbiranja zamaškov. Upam, da smo jih do izida Odseva kar nekaj nabrali. Prav tako pa iskreno upam, da so medtem v Škofijskem Karitasu Ljubljana že odprli račun, na katerega naj bi nakazovali dobrodelne prispevke ljudje, ki vam želijo pomagati.
TRR št.: SI56-0214-0008-9842-562, sklic 285569, namen nakazila Tija.
Tako srčna, mlada in predana družina kot ste vi, Pozvekovi, si to vsekakor zasluži. SREČNO!
Dunja Špendal
Turistično društvo Kanja Trzin V A B I
vse dobre ljudi, da se
v sodelovanju z agencijo NEVER GIVE UP
pridružijo
ZBIRANJU ZAMAŠKOV
za 4-letno trzinsko deklico Tijo, ki ima od rojstva sindrom Di George.
S pomočjo zbranih sredstev bi Tiji omogočili, da bi shodila in spregovorila.
Zbirna mesta so:
-	Center Ivana Hribarja - CIH
-	Osnovna šola in vrtec Trzin
-	Center aktivnosti Trzin - CAT
PGD novice
11.	oktobra smo izvedli evakuacijsko vajo v Osnovni šoli Trzin in Vrtcu Žabica. V vrtcu smo najprej seznanili vzgojiteljice in pomočnice o poteku evakuacije ob požaru, potresu in drugih naravnih nesrečah. Otrokom smo predstavili osebno zaščitno opremo, nato pa smo izvedli vajo evakuacije. Otroci in vzgojitelji so se zbrali v avli vrtca. V šoli smo izvedli evakuacijsko vajo po scenariju, da je požar v kleti. Vse učence in učitelje smo evakuirali v telovadnico. Ob prihodu na zbirno mesto smo popisali razred, število učencev in prisotnega učitelja. Preverili smo tudi, če so imeli učitelji s seboj dnevnik in zdravila, ki jih bolni otroci potrebujejo vsak dan. Ocenili smo, da v šoli ni potekalo vse po dogovorjenem evakuacijskem načrtu, zato smo vodstvu šole predlagali, da učitelje ponovno in dodatno seznani, kako ravnati ob primeru požara oz. drugih naravnih nesrečah. Po evakuacijski vaji so nas v gasilskem domu obiskali učenci 7. razredov in otroci iz vrtca Palčica. Predstavili smo jim opremo, jim pokazali pravilno gašenje, če zagori olje na štedilniku, in plinsko eksplozijo. Popoldne istega dne smo se udeležili tudi gasilsko-reševalne vaje v Heliosu na Količevem.
12.	oktobra je PGD Trzin organiziralo vsakoletni izlet. Udeleženci so se zbrali ob 6.30 pred gasilskim domom. Najprej so si na Vranskem ogledali muzej motociklov. Sledil je ogled Pivovarne Laško, kjer so imeli tudi degustacijo pijač. Nato so se odpeljali na ogled Pokrajinskega muzeja v Celju. Izlet so zaključili v gostišču na Črnivcu. Udeleženci so se strinjali, da je bil izlet prijeten in dobro organiziran.
15. oktobra so nas ob 8.03 poklicali zaradi nevarnosti padca smreke na cesto. Smreko smo s tehničnim posegom varno odstranili.
25.	oktobra je ob 16. uri Gasilska zveza Domžale organizirala po-žarno-reševalno vajo na Hali komunalnega centra v Domžalah. Na vaji je sodelovalo 400 gasilcev, reševalcev, jamarjev in vojakov. Uprizorili smo požar, evakuacijo in reševanje ponesrečencev. Nekatere ponesrečence so oskrbeli v Zdravstvenem domu Domžale, huje poškodovane so prepeljali s helikopterjem. K sreči je šlo le za vajo. Že naslednji dan je zares zagorelo prav v Domžalah na stolpnici v ulici Matije Tomca. Naše društvo je takoj ponudilo pomoč, vendar so nam na Centru požarne varnosti odgovorili, da je ne potrebujejo, ker imajo dovolj ljudi.
26.	oktobra je ob 16. uri potekalo tudi tekmovanje za gasilce pionirje in mladince. Iz našega društva se je tekmovanja udeležila ena ekipa pionirjev. Zelo so se izkazali v znanju, potrebno pa bo še povečati spretnost. Želimo si, da bi otroci še naprej z veseljem hodili na gasilske vaje, pridobivali različna znanja in praktične spretnosti. Zahvala gre mentorju mladine Tomažu Danetu.
Gasilci smo v mesecu oktobru seznanjali prebivalce Trzina o preprečevanju nastanka požarov in ravnanju ob požaru. Kljub temu se je v naši gasilski zvezi v zadnjih dneh oktobra in začetku novembra zgodilo kar nekaj večjih požarov. 28. oktobra je ob 8.55 zagorelo na ostrešju večstanovanjskega starejšega dvonadstropnega bloka na Grajski ulici v Loki pri Mengšu. Posredovali smo gasilci PGD Trzin, CPV Domžale, PGD Domžale-mesto, Ihan, Jarše-Rodica, Mengeš, Loka pri Mengšu in Topole. Požar je bil pogašen v pol ure. Iz objekta smo evakuirali 12 oseb. Poškodovanih ni bilo, vendar so na kraju požara dežurali reševalci ZD Domžale. Ogenj je popolnoma uničil eno izmed stanovanj, zaradi požara in gašenja pa so poškodovana še štiri stanovanja. Po gašenju je ob pregledu prostorov prišlo do manjše eksplozije, zato smo uporabili tudi plinski detektor. Vzrok eksplozije smo hitro ugotovili, eksplodirala je manjša jeklenka za kuhalnik.
Gorelo je tudi 1. novembra. Ob 16.52 smo posredovali zaradi vžiga saj v dimni tuljavi grelne peči na Mlakarjevi ulici v Trzinu. Na kraju smo ugotovili, da je prišlo do manjšega vžiga saj v železni dimni tuljavi kaminske peči, vendar do požara ni prišlo. S termokamero smo pregledali dimnik oz. dimne vode, vendar posebnosti nismo zaznali.
Ob začetku kurilne sezone še enkrat opozarjamo vse prebivalce Trzina, da dajo pregledati in očistiti dimne tuljave in peči, saj se tako prepreči oz. zmanjša možnost vžiga saj, posledično je manj možnosti za požare.
V društvu smo v zadnjih letih izgubili kar nekaj članov, zato vabimo vse, ki vas zanima delo v društvu oz. gasilstvu, stare od 18 do 50 let, da se nam pridružite. Za dodatne informacije pokličite poveljnika Marka Kajfeža po tel: 031 307 434.
Dušan Kosirnik
Zahvala prebivalcev bloka ob Grajski cesti
Stanovalci bloka ob Grajski cesti, v katerem je v torek, 28. oktobra, izbruhnil požar, so nas prosili, da se najlepše zahvalimo požrtvovalnim trzinskim gasilcem, ki so med prvimi prihiteli na pomoč in tudi odigrali odločilno vlogo pri zelo hitrem in učinkovitem krotenju ognjenega petelina. Prav tako se zahvaljujejo sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so tako ali drugače pomagali in jim še skušajo ublažiti stisko. Do izraza je prišla nesebična človeška in sosedska pomoč soljudem. Malo pa smo razočarani nad odzivom naše Občine. V že znanem stilu, da pač ne gre za »stvar« na območju naše občine, in da se nas to zato ne tiče, so odgovarjali novinarjem, ki so želeli priti do podatkov, pa v prvem hipu niso vedeli, na koga naj se obrnejo, saj so iz Republiškega centra za obveščanje najprej sporočali, da je požar izbrunil v Trzinu. Požar je izbruhnil par metrov od meje trzinske občine in trzinski gasilci so se za razliko od Občine res izkazali, kot bi se ob nesreči moral vsak. Niso spraševali, kje gori, kaj gori, prihiteli so in reševali. Vsa čast takemu odnosu, prizadeti ljudje so v tistem trenutku potrebovali pomoč. To, da je požar besnel par metrov od meje občine, pa ni izgovor, da se nas stvar ne tiče. Prebivalci s tistega območja so zgodovinsko pa tudi drugače precej bolj navezani na Trzin kot na Mengeš, žal pa so v drugi katastrski občini. Ni lepo, da se v stiski soljudi obrnemo proč in rečemo: »To je pri sosedu. Nas se to ne tiče!« Žal je večina medijev, katerih novinarji niso sami prišli na teren, povzemala stališče trzinske Občine, in nenadoma je postalo pomembnejše, kje teče meja, kot pa sama nesreča in solidarnost s prizadetimi ljudmi.
Miro Štebe
Zbiranje denarnih sredstev za družine, prizadete v požaru na Grajski cesti v Loki pri Mengšu
Obveščamo vas, da je Občina Mengeš odprla posebni tran-sakcijski račun za zbiranje denarnih sredstev za družine, katerim je požar večstanovanjskega objekta na Grajski cesti 3 v Loki pri Mengšu uničil streho in stanovanja. TRR: 011006000043091. NAZIV: POMOČ DRUŽINAM PO POŽARU -LOKA PRI MENGŠU
Sredstva bodo zbirali do 30. novembra 2013.
Začetek oktobra je bil tudi v Trzinu povsem v znamenju tega mednarodnega projekta - letos smo strokovni delavci sklenili našim malčkom ponuditi dejavnosti in aktivnosti, povezane z glasbo. In kaj smo skupaj počeli? Pa poglejmo: v ponedeljek sta nas obiskala multiglasbenika Danijela in Stefan ter nam na zanimiv način predstavila nevsakdanja glasbila in glasbo vseh celin. Otrokom je bila predstavitev zelo všeč, tudi sami so se lahko preizkusili v izvabljanju zvokov iz nekaterih inštrumentov.
V torek so nam vaditeljice PK Miki pripravile plesno-animacijski nastop, v katerem so sodelovali in svoj smisel za ritem lahko prikazali tudi naši otroci: rokenrol, step, polka, valček, hiphop ... Vse to se je v šolski uri odvilo pred (in z) nami ter nam glasbo še bolj približalo tudi na ta način.
Ker je bilo v sredo vreme ravno pravšnje za sprehod po okolici in opazovanje sprememb v naravi, smo jo mahnili na svež zrak ter se naužili iger na našem igrišču ter v športnem parku. V četrtek smo nadaljevali z glasbenimi aktivnostmi. Vzgojiteljica Mojca je pripravila imenitno delavnico - ustvarjalnico, v kateri smo na šaljiv način od blizu spoznali znana brenkala, pihala, tolkala, trobila ... in tudi naše telo kot inštrument, ob tem pa zapeli vse znane pesmice ter spoznali tudi nekaj novih.
No, ker pa je oktober tudi mesec požarne varnosti, smo v petek skupaj s prizadevnimi člani PGD Trzin pripravili evakuacijsko vajo. Scenarij je bil sledeč: v enem izmed prostorov vrtca je pričelo tleti, dim je zavil hodnike, vklopil se je javljalnik požara in ... Zaposleni smo otroke varno (prešteli smo se, pregledali tudi skrite kotičke, kamor bi se lahko kdo izmed otrok v paniki skril, bili pozorni na morebitne zastrupitve z monoksidom ...) in mirno odpeljali na zbirno mesto (zaradi obilnih padavin tega dne je bilo le-to v naši telovadnici, kjer je obenem tudi zasilni izhod). Nato so sirene in rotirajoče luči napovedale prihod gasilcev in reševalcev, ki so zavarovali mesto nesreče, pogasili požar ter nudili pomoč ponesrečencem. K sreči je šlo le za vajo
s srečnim koncem (da bi bilo le vedno tako!), otroci pa so bili nad pogumnimi fanti tako navdušeni, da ga tisti dan (in še nekaj naslednjih) ni bilo malčka, ki ne bi že vedel, kaj bo, ko bo velik - gasilec!!!
Gašper Ogorelec
v
Teden otroka v Vrtcu Žabica
Spomini
Pri spomeniku padlih borcev pri osnovni šoli je bila 30. oktobra žalna slovesnost v počastitev spomina na vse padle v vojnah na slovenskem prostoru. Poleg številnih občanov so se komemora-cije udeležili tudi župan, podžupan, predsednik društva upokojencev, ravnateljica OŠ Trzin in mnogi drugi. Ozvočenje je uredil Zoran Rink. Slavnostni govornik je bil Jože Kosmač, ki je poudaril, da se moramo spominjati vseh, vendar ne tako, da se delimo med seboj, ampak da stopimo skupaj in počastimo padle v enotni skupnosti in z mislijo na prihodnost vseh nas in predvsem na prihodnost naših potomcev.
Slovesnost se je pričela in končala s petjem pevskega zbora Žer-javčki z novo zborovodkinjo Olgo Kuzmich na čelu. Ines Ručigaj je deklamirala pesem Mateja Bora »Kurir«, Karin Podboršek »Jesensko pesem« Karla Destovnika-Kajuha, zgodbo »Stara jablana« pa je prebrala Laura Podobnik. Z minuto molka smo počastili umrle, ki se jih bomo vedno radi spominjali.
Največ vredni so spomini, ki jih nosimo v čistem srcu, v srcu, ki se z radostjo spominja lepih trenutkov s tistimi, ki jih ni več, in je hvaležno tistim, ki so nam tudi z življenji tlakovali pot v našo
»svetlo« sedanjost. V takih trenutkih se z nostalgijo spominjamo preteklih časov, ampak naša sedanjost, kakršna že je, je tukaj, prihodnost pa nas še čaka; vem, da bi vsi tisti, ki se jih spominjamo ob takih slovesnostih, želeli, da bi bila naša prihodnost res svetlejša.
Tekst in foto: Zmago Knuplež-ZMAK
Tako so pele in se oblačile naše babice
Ljudske pevke, ki so se združile v zboru »CINTARE«, so imele na triindvajseti dan letošnjega vinotoka, ob 10. obletnici svojega delovanja, v dvorani Marjance Ručigaj koncert. To je bil le eden od koncertov, ki so jih pripravile ob svojem jubileju, glavni koncert pa bo 22. listopada ob 19. uri v atriju SAZU v Ljubljani. Tja vabijo vse ljubitelje ljudskega petja; vstop na koncert bo prost!
Od kod zboru tako ime? Rožnato socvetje tavžentrože imenujejo »cintare«. Zdravilen, grenak okus teh cvetov nas lahko popelje v novo življenje in veselje, v katerem se spominjamo bližnje in daljne preteklosti naših rodov. Podoben učinek skušajo doseči tudi pevke zbora Cintare s svojim petjem, in od tod tudi to lepo ime zbora.
V Trzin jih je povabila Zdenka Kopač, knjižničarka knjižnice v Trzinu, ki je koncert tudi organizirala. V pozdravnem govoru je povedala, da je vesela dobrega odziva poslušalcev; zasedli so celo balkon. Pevk ni posebej predstavljala, saj so se predstavljale same. Povezovalka programa je bila Metka Dolinšek, ob vsaki pesmi pa je ena od pevk predstavila narodno nošo, ki jo je nosila, nato pa so pevke zapele izvirno ljudsko pesem iz tistega dela Slovenije, od koder je izvirala noša, v katero je bila oblečena pevka. Pevsko skupino Cintare sestavlja 12 pevk, skupaj pa nastopajo od leta 2003. V tem obdobju je skupina razvila svoj programski koncept, ki ga je prestavila v Trzinu, in ki pomaga k večji prepoznavnosti zbora v slovenskem prostoru. Predstavile so dvanajst pesmi iz Štajerske, Kort, Gorenjske, Koroške, Bele krajine, Ukev in Kanalske doline, Dolenjske, slovenske Istre, Prekmurja in še trinajsto pesem iz Benečije, ki je gledalce tako navdušila, da so ploskali stoje.
Po predstavi je bila v predprostoru dvorane pogostitev nastopajočih in gledalcev. Druženje je bilo prisrčno in tudi pelo se je še - seveda ljudske pesmi ob pomoči članic skupine Cintare.
Pogovarjali smo se s predsednico zbora Judito Strmčnik - ekonomistko, ki je doma v Trzinu, in članico zbora, tudi Trzinko, Tatjano Irman Florjanc - profesorico farmakologije. Povedali sta, da je pevke, čeprav imajo različne poklice, združil ples ljudskih plesov v skupini Tineta Rožanca v Ljubljani in seveda predvsem veselje do prave ljudske pesmi in petja. Vse to je v današnjem času redkost, in prav je, da nekdo poskrbi, da se naše lepe pesmi in običaji ne pozabijo. Ob 10. obletnici so izdale drugi CD, h kateremu so predgovore napisali Jasna Vidakovič, nekdanja urednica in producentka ljudske glasbe na Radiu Ljubljana, Mirko Ramovš, slavist in slovenski etnokoreolog, zrno pa je dodala in napisala Tatjana Irman Florjanc, članica zbora.
Do sedaj so posnele že več kot sto ljudskih pesmi iz vseh pokrajin z avtentičnim dvoglasnim in troglasnim petjem. Zbor poje brez zborovodje, zato pevka, ki s svojo nošo predstavlja pokrajino, vedno začne s petjem, ostale pa ji po starem običaju pritegnejo in pojejo z njo. Poznajo tudi »stopničasto« petje. Višino petja spreminja prva pevka, ostale pa ji morajo slediti, in to vse pesmi, razen belokranjskih. Doslej so imele približno dvesto nastopov. Nastopale so v vseh slovenskih pokrajinah in marsikje v zamejstvu. Na tekmovanjih (tudi v Beogradu in Zagrebu) so prejele razne nagrade in plakete, marsikdaj pa so na različnih festivalih tudi zmagale. Zanimivo je, da zboru zelo radi prisluhnejo tudi mladi, tako da je poslanstvo pevk še toliko pomembnejše. Slovenija je majhna dežela, Slovenci smo majhen narod z zelo bogato etnološko raznolikostjo. V naši zakladnici je veliko etnoloških posebnosti in resničnih zakladov, ki jih je treba skrbno varovati, gojiti in prenesti na naslednje rodove, da bodo vedeli, kako so pele in se oblačile naše babice in navsezadnje tudi dedki. Zbor »CINTARE« je poseben varuh tega zaklada; z menoj bi se najbrž strinjali prav vsi slovenski etnologi.
Tekst in foto: Zmago Knuplež-ZMAK
NOVA LOKACIJA FOTOKOPIRNICE
Občane Trzina obveščamo, da je fotokopirnica ponovno odprla svoja vrata na novi lokaciji, na Ljubljanski cesti 13 g.
Za vse informacije: Patricija 030 661 773
NAPOVEDNIK TD KANJA TRZIN
21. 11. ob 18.00
avla CIH
26. 11. ob 16.30
OŠ Trzin
29. 11. ob 19.00
kulturni dom
14. do 15. 12.
pred CIH
Razstava slik z dveletnih likovnih delavnic v gradu Jable Prednovoletne delavnice za otroke in mladino
XII. Podelitev priznanj za urejen kraj Novoletne tržnice
DELAVNICE TD Kanja Trzin od oktobra 2013 do junija 2014 že potekajo. Za tiste, ki ste povabilo spregledali in vas vsebina zanima, še enkrat:
1.	REZBARSKA DELAVNICA: vsak torek od 17.00 do 18.30 v tehnični učilnici OŠ Trzin.
2.	DELAVNICE ROČNEGA VEZENJA: vsak torek od 17.00 do 18.30 v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska c. 12/F.
3.	FOLKLORA za odrasle: vsak četrtek od 20.00 do 21.30 v mali telovadnici OŠ Trzin.
4.	SLIKARSKA DELAVNICA: enkrat tedensko, če bo dovolj prijav.
5.	DELAVNICE ROČNEGA VEZENJA ZA ZAČETNIKE: ob
ponedeljkih v CIH, Ljubljanska cesta 12/f Trzin od 17.00 dalje - če bo dovolj prijav.
Informacije lahko dobite na sedežu društva, Ljubljanska c. 12/f Trzin ali po telefonu 01 564 47 30.
V razmislek: Naši otroci si zaslužijo tudi prijetne
I	• •	v • , •
krompirjeve počitnice
Krompirjeve počitnice - smešno ime, če pomislimo, da smo krompir že zdavnaj skopali. Mogoče pa so namenjene tistim otrokom, ki danes za kaj drugega kot krompir nimajo. Toda pozor! Zveza prijateljev mladine je organizirala varstvo otrok v času krompirjevih počitnic, tako da so imeli otroci ustvarjalne delavnice, obiske prireditev, sprehode v naravo, družabne igre, zajtrk, malico in kosila od sedme do šestnajste ure vsak dan brezplačno. ZASTONJ ja, res, vendar ne v Trzinu. To je bilo v Ljubljani, kjer je ZPM Ljubljana vse to organizirala s pomočjo Občine Ljubljana. V Trzinu ni Društvo prijateljev mladine organiziralo ničesar - tudi proti plačilu ne. Zakaj? Baje ni denarja, da bi plačali ljudi, ki bi delali z otroki itd. Samo Jani Muha je preko društva Skirca pomagal dvema otrokoma preživeti čas počitnic, in to zelo kvalitetno. Šli so se kopat v Atlantis, igrali so namizni tenis in druge igre z žogo, obiskali so Kolosej in si ogledali film, šli so v hribe, pekli kostanj in pico. Vse to je bilo organizirano z minimalnimi sredstvi. POHVALNO! Ne vem, ali imajo v Trzinu res vsi starši toliko dopusta, da lahko kar naprej ostajajo doma, ali imajo »babica servis« ali kaj drugega. Vendar mislim, če bi se DPM in Občina bolje organizirala, čeprav trdijo, da ni denarja, bi bile te krompirjeve počitnice tudi za trzinske osnovnošolce popolnoma drugačne. Res so to samo trije dnevi, res je bil potem »Halloween«, iz Anglije in Amerike uvoženi praznik, in Slovenci seveda vse tuje radi sprejmemo. Pa še »vsi sveti« so bili. Vseeno mislim, da si naši otroci zaslužijo nekaj lepega, nekaj, kar bi jim ostalo dolgo v spominu, in to je veselo druženje s sovrstniki v igri in otroškem ustvarjanju. Lepo bi bilo, če bi bilo drugo leto tako.
Se je pa v času krompirjevih počitnic v šoli marsikaj dogajalo. Opravili so kar nekaj vzdrževalnih del: zamenjali so varnostne mreže na oknih telovadnice, ker stare niso bile več primerne, v zaklonišču šole pa so urejali prostore za Strelsko društvo Trzin. Ureditev je organizirala Občina Trzin. POHVALNO! Naši otroci bodo prišli v urejeno in lepo šolo, lahko se bodo vključili v strelsko društvo in
Zaklonišče se ureja
tudi člani strelskega društva bodo imeli boljše pogoje za delovanje. Tako se v Trzinu prepleta dobro in manj dobro, ker pa, kot radi rečemo, upanje umira zadnje, tudi mi upamo, da bo dobro tako prevladalo nad slabim, da ne bo več omembe vredno, in tako o slabem tudi pisati ne bo treba več.
Tekst in foto: Zmago Knuplež-ZMAK
Po sledeh Josipine Turnograjske - Natečaj za najlepše ljubezensko pismo v Sloveniji
Ob letošnji 180-letnici rojstva prve slovenske pisateljice in pesnice se je Kulturno društvo Josipine Turnograjske iz Preddvora
odločilo, da že drugič razpiše literarni natečaj za mlade pisce. Letos so srednješolci in osnovnošolci sodelovali z domiselnimi in izvirnimi pismi ljubljeni osebi. Tričlanska strokovna komisija, ki je odločala med 126 pismi osnovnošolcev in 69 pismi srednješolcev, prispelimi do 1. oktobra, je določila 17 najboljših pisem iz vsake skupine.
Predsednica komisije, Mira Delavec, nam je na slovesni podelitvi priznanj povedala, da so bila vsa pisma napisana v dovršenem slogu, zato bi si vsi mladi avtorji zaslužili nagrado. Komisija je pri svojem delu ocenjevala predvsem bogastvo jezika in izvirnost. Na prireditvi so najboljši avtorji prebirali svoja pisma. Nekatera izmed njih so bila res tako polna čustev, da se je ob branju le-teh orosilo tudi marsikatero oko v dvorani.
Naša osmošolka Zarja Dremel se je s svojim ljubezenskim pismom uvrstila na odlično peto mesto. Za ta dosežek ji iskreno čestitamo in želimo še veliko literarnih in drugih uspehov.
Marjana Anžič Galjot
Pohod po območju štirih občin
Šestnajst pohodnikov iz Trzina se je na povabilo Turističnega društva Vodice udeležilo jesenskega 20-kilometrskega pohoda občine Vodice, ki poteka vsako leto zadnjo soboto v oktobru. Z urnim tempom smo naš pohod pričeli izpred stalnega zbirališča, jo mahnili mimo športnega parka v Mlakah, prehodili del trim steze, nato zagrizli v strmino in kaj kmalu zapustili ozemlje občine Trzin. V delu
gozda, ki sodi že na območje Mestne občine Ljubljana, smo se zadržali le toliko, da smo si v vasi Rašica privoščili prelep razgled na Šmarno goro in na Ljubljansko kotlino. Nato nas je pot vodila čez večji travnik spet v gozd, kjer smo na razpotju prvič srečali večjo skupino pohodnikov. Spust po široki gozdni cesti do Sela pri Vodicah je minil v prijetnem kramljanju in srečevanju mladih družin. Pri smučar-
ski skakalnici v Selu so nas predstavniki TD Vodice podprli z malico. Po kratkem predahu smo ugotovili, da je kar polovica naših pohodnikov na tej poti prvič, da kljub nekaterim vzponom pot ni za nikogar prezahtevna in da bomo lahko brez težav nadaljevali.
Pod obronki gozda smo prehodili Šinkov Turn (občina Vodice) in se nato po lepo markirani gozdni poti počasi vzpeli proti Zgornjemu Dobenu (Občina Mengeš). Pot nas je še nekajkrat vodila navkreber in navzdol in kaj kmalu je v mengeški cerkvi zvonilo poldne, mi pa smo ravno prav ogreti prispeli do Mengeške koče na Goba-vici. Po krajšem počitku in privezu duše smo se napotili po trim stezi do mengeške osnovne šole in potem po dolini krenili mimo mengeške lovske koče, mimo gradu Jable do osnovne šole v Trzinu.
Trije Jožeti, dve Zinki, dva Janeza, Tomaž, Vera, Nataša, Štefan, Andrej, Karla, Marija, Zvone in Milica smo bili po prehojeni poti zadovoljni, saj smo uspešno prehodili celotno 20-kilometrsko pot.
Za TD Kanja Trzin zapisala Milica ERČULJ
Veseli december na otroškem
•	«V V	«	•	I	v I
igrišču za trzinsko osnovno solo
Težko bi rekli, da v Trzinu ni površin in prostorov, kamor lahko zahajajo mladi. In prav je, da se v teh najbolj občutljivih letih družijo, a vendarle naj bo to druženje ustvarjalno in opazno na drugih, bolj kulturnih ravneh in ne le na zvočni ter pri vedenju. Žal pa je druženje mladostnikov v Trzinu čedalje bolj prepoznavno prav po glasnosti in pijančevanju, občasno tudi nasilnosti. Za tako početje so v poznih večernih in nočnih urah zdaj, ko na športnem igrišču na Mlakah zaradi mraza ob večerih ne prižigajo razsvetljave, »kot nalašč« otroška igrišča.
Tudi tisto med osnovno šolo, krajevno knjižnico in bližnjimi bloki, kjer se mladina redno zbira ob koncih tedna, najpogosteje v petek in soboto zvečer, ko si želijo bližnji in pogosto tudi daljni stanovalci oziroma prebivalci Trzina nekoliko odpočiti od napornega delovnega tedna. To pa vsak teden ni mogoče, saj morajo mladci na bučen način proslaviti vsak konec tedna ali pa dvo in večdnevno prekinitev šole in si v večernih urah zelo glasno povedati, česar si niso utegnili med tednom. Seveda nismo izmerili, ali pri tem redno prekoračujejo predpisanih 35 dB med 22. in 7. uro, pa vendarle ni hrup edini problem, ki krati spanec tamkaj živečim Trzincem. Vsakokrat, ko poleg vsega tudi popivajo, pustijo za seboj kup nesnage in umazanije, ki naslednje jutro pričaka nič kaj hudega sluteče otroke ob vstopu na otroško igrišče. Pa kaj spet piše tale »star fotr«, saj ga tisti, ki jim je namenjeno to pisanje, itak ne berejo. Morda pa bo vseeno dal kdo od njih tole na katerega
od socialnih omrežij, da se bodo vročekrvni mladci in mladenke, tudi slednjih je vedno nekaj poleg, vsaj malo socializirali. Ob tem se seveda poraja vprašanje, ali starši sploh vedo, kje so njihovi »mladiči« in kaj počnejo. Policijske metode za to razčiščevanje niso primerne, domače tudi ne, še manj tiste, katerih se poslužujejo bližnje policijske postaje, to so pogovori. Pa smo se zmožni in sposobni soočiti s tem problemom in dejanji lastnih otrok ali znamo »nadirati« le sosedove? Ali je potrebno napisati na tablice na igrišču za osnovno šolo - »Območje šole - Prepovedano kajenje« - tudi »Otroško igrišče - Prepovedano pitje alkoholnih pijač«?
Avtor: Stanovalec naselja T-3
(polno ime in priimek ter naslov sta znana uredništvu)
Kostanjev piknik
Žarela je iskrica dobrote
Triindvajsetega dne letošnjega vinotoka je društvo »Trzin je naš dom« že četrtič zapored pripravilo kostanjev piknik, na katerega so vedno vabljeni vsi Trzinci, nanj pa pridejo ljudje dobrega srca, ki imajo radi Trzin in ki jim ni vseeno za sokrajane. Člani društva, ki piknik organizirajo, so sami prispevali kostanj, pijačo in jedačo, vsak udeleženec piknika pa je prostovoljno prispeval nekaj evrov za dobrodelne namene. Organizirali so tudi sreče-lov, denar pa je šel za dobrobit ljudi, ki so v stiski in si v teh težkih časih ne morejo ali ne znajo sami pomagati. Darila za srečelov sta prispevala Tomaž Pevc in predsednik društva Valentin Kolenc.
Dejavnost društva je usmerjena v humanitarnost, zato so se letos odločili, da pomagajo družinici s tremi šoloobveznimi otroki, katerih mamica je bila dolgo bolna. Ker je družina zamujala s plačili za šolsko prehrano, sami pa skoraj ne morejo zbrati dovolj sredstev za poplačilo, so se člani društva odločili, da ji po najboljših močeh pomagajo.
Predsednik društva je povedal, da vedno sodelujejo vsi člani, in tudi tokrat je bilo tako. Zoran je pekel kostanj, Tone je delal v kuhinji in povsod drugje, kjer so potrebovali pomoč, nekateri so pobirali prispevke, drugi skrbeli za srečelov. Druženje je bilo prijetno, v veselem vzdušju, v srcih pa je žarela iskrica dobrote, ki je bila rdeča nit tega veselega dogodka. Vsi so bili enotnega mnenja, da je največ vredno iskreno prijateljstvo in sočutje do sočloveka.
Tekst in foto: Zmago Knuplež-ZMAK
Društvo upokojencev vsako leto organizira martinovanje. Tudi letos je skupaj s prevoznikom Benotursa napovedalo martinovanje v okolici Maribora. Tovrstni izleti v organizaciji društva so vedno zanimivi, slovijo po pestrem dogajanju, odlični hrani in zabavi, zato je bilo med upokojenci veliko zanimanja. Prijavilo se je skoraj za dva avtobusa udeležencev.
Tako smo 7. novembra na vstopnih mestih pri Mercatorju in pri gasilskem domu napolnili avtobusa in se odpeljali iz meglenega in oblačnega Trzina proti Štajerski. Že pred Trojanami nas je pozdravilo sonce, lepo sončno vreme nas je spremljalo do Maribora, ki smo ga obšli in zavili po meljski cesti proti gostišču Ribičija. Gostišče se nahaja v objemu zelenega Meljskega hriba, poleg je
manjši ribnik s sprehajalno potjo in rekreacijska igrišča. V okolici smo občudovali čredo damjakov, ki se je pasla v bližini ribnika. Ob našem prihodu je bilo gostišče polno gostov, za nas je ostala pokrita terasa z mizami in »gasilskimi klopmi«. V osrednjem prostoru restavracije je plesišče z »živo glasbo« in marsikdo je zaplesal. Po kosilu smo šli v klet, kjer smo okušali bela vina, enolog pa je za vsako vrsto vina povedal značilnosti, izvor in karakteristike. Sledil je krst vina, ki ga je gostitelj izvedel na zanimiv, humo-ren način, in pokušina mladega vina. S štajersko »kislo juho« smo zaključili bolj »kislo« martinovanje in prav gotovo je, da v tem lokalu podobnega dogodka ne bomo ponovili.
Majda Šilar
Martinovanje društva upokojencev v Mariboru
Razstava fotografij Jožeta Seljaka
V četrtek, 24. oktobra, ob 19. uri je Turistično društvo Kanja v sodelovanju z družino pokojnega Jožeta Seljaka odprlo razstavo fotografij. Predsednica društva Jožica Valenčak je uvodoma povedala, da je misel o razstavi že dolgo tlela, in je vesela, da se je postavitev udejanila. Družini se je zahvalila za pomoč in sodelovanje, prisotnim za udeležbo, Glasbeni šoli Lartko pa za glasbeno popestritev. Razstavo je postavil mojster fotografije Andrej Nemec, ki je iz Seljakovega celotnega opusa izbral fotografije, ki so prikaz njegovega ustvarjanja.
Najprej je o pokojnem Jožetu Seljaku spregovoril novinar in glavni urednik Odseva Miro Štebe, ki ga je »slikovito« predstavil kot krajana, urednika fotografije pri Odsevu, gasilca, člana UO TD Kanja, velikega domoljuba in prijatelja. Rad se je vključeval v življenje Trzina, pomagal je na številnih prireditvah in kot prostovoljec v delovnih akcijah. Skozi oko fotoaparata je spremljal življenje v Trzinu, odkrival njegove lepote in dokumentiral dogodke, ki se jih je udeleževal. Motile so ga nepravilnosti, zato si je upal povzdigniti glas in opozarjati na napake, ki jih je opažal v našem okolju. Njegovo opozarjanje pa je le obrodilo sadove, saj so pristojni marsikaj popravili in bili tudi kasneje bolj previdni. V času sodelovanja v Odsevu so bile njegove reportažne fotografije vrhunske, z dodano večjo sporočilno in estetsko vrednostjo.
Andrej Nemec je opisoval posamezne fotografije na razstavi in jih skušal predstaviti tako s strokovnega kot umetniškega vidika. Tako smo pri fotografiranem pohištvu zaznali toplino, domačnost in uporabnost, pri fotografiji orodja moč, pri mlinih igro vodnih kapljic in svetlobe, v slikah gozda pa je lovil svetlobo in skrivnostne meglice. S fotografijami z Velike planine prikaže prepletenost majhnega človeka z veliko naravo in brezčasnim uživanjem v trenutkih, ki jih ima le zase.
Razstavljene fotografije so le majhen del Jožetove ustvarjalnosti, vendar nam ta izbor nakaže vso veličino fotografa in umetnika. V poklicnem delu se je Jože osredotočil na kataloško fotografijo, v kateri je uspešno kombiniral naravno ter umetno svetlobo. S tem načinom fotografiranja je pričaral vzdušje, s katerim se je lahko zunanji opazovalec poenotil in si ustvaril svojo zgodbo o objektu na fotografiji. Pričujoča razstava dobrim opazovalcem odstira njegovo blago dušo, njegov estetski čut in željo po perfekciji.
Odprtja razstave se je poleg članov družine udeležilo veliko krajanov, župan Tone Peršak in Jožetovi prijatelji in znanci. Ob sladkih in slanih prigrizkih in pijači smo se še dolgo v večer družili, se pogovarjali in se spominjali skupnih dogodkov.
Ostajamo hvaležni, da nam je Jože Seljak pustil ogromno vrhunskih slik, lepih in veselih doživetij. Tudi zaradi njih bo za vedno ostal v naših srcih in v našem kraju.
Majda Šilar
Velik čarovniški žur
Oranžni plakati s čarovniško družino so vabili na vsakoletni, že tradicionalni čarovniški žur. Vabili so male in velike otroke, vse čarovnice in čarovnike, da se pridružijo zabavi na ploščadi med bloki.
Tudi letos je bilo zabavišče domiselno urejeno v stilu jeseni in prihajajočega praznika. Prijeten in razveseljujoč je bil pogled na zelenice z izvirno okrašenimi drevesi, na travi pa so se na ogled postavljale buče raznih velikosti in oblik, ki so žarele v odtenkih oranžne pa vse do zelene barve.
Na postavljenih mizah in klopeh pod šotorom so se malčki, ob pomoči mamic, zabavali in sproščali domišljijo ob ustvarjanju umetnin, vrste pred mamami -umetnicami, ki so vihtele čopiče in ustvarjale prijetne ali strašljive like, pa kar ni hotelo biti konec. In prav tako ni zmanjkalo otrok, ki so si želeli na glavo povezniti pravi, to je stožčasti črni čarovniški klobuk.
Ob zgodaj prihajajoči temi, zaradi oblačnega in deževnega vremena pa so poslikani obrazi otrok, ki so švigali naokoli, ustvarjali še bolj čarovniško vzdušje; vse to je ujelo tudi oko fotoaparata.
Noro vzdušje in ples je z glasbo pričaral DJ Dennis, zaplesale so tudi plesalke iz Plesne šole Urška; Nina je tudi čarovnike naučila nekaj plesnih korakov.
Po plesu in ustvarjalnih delavnicah so postali otroci lačni in žejni. Posladkali so se z domačimi dobrotami in palačinkami, vse skupaj pa zalili s čajem, in kot je običaj ob takšnem praznovanju, so spili tudi nekaj "črnega", kakav, seveda. Lepo je bilo videti otroke, ki doma mogoče ne marajo juh, na žuru pa so pridno hodili po bučno juho iz veliiiiikega kotla, ki jo je stregel prijazen čarovnik.
Tudi letos smo zaradi datuma poslušali pripombe. Saj vsi vemo, da smo v noči, ko si meseca vinotok in listopad podajata roki, od stare keltske tradicije uvozili praznik, ki mu etnologi tudi v Sloveniji napovedujejo dolgo življenje. Pravo ime in tudi pri nas uveljavljeno je Halloween, po naše pa noč čarovnic. V bučah prižgane svečke po verovanju odganjajo zlobne duhove. Otrokom, katerim je bila zabava namenjena, pa je vseeno, četudi so kasneje izvedeli, da so se en teden prezgodaj zabavali na »bučerijadi« in ne na noči čarovnic.
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem pridnim prostovoljcem, ki so postavili šotor, namestili klopi in mize, tudi vsem, ki so okrasili prostor, požrtvovalnim mamam, ki so posvetile svoj prosti čas, voljo in znanje zabavi otrok, vsem, ki so pekli, kuhali in stregli brez povračila stroškov, vsem sponzorjem, ki so prispevali vsak po svoje k zabavi otrok, in seveda organizatorkam, ki brez omenjene pomoči same ne bi zmogle pripraviti tako prijetnega druženja za trzinske najmlajše.
Dunja Špendal
Hvala za rože v sivih dneh
Sončni in prijazni dnevi, letos nenormalno topli, s prijetnim vetrom, ki hitro posuši občasno meglo. Modrina neba, ki se prepleta s čudovitimi barvami jeseni. Gobarji v zgodnjih jutranjih urah brodijo pa živobarvnem listju; težko jih dobimo doma! Topli sončni žarki nas polnijo z energijo, ki jo bomo potrebovali v turobnih dneh, na katere smo zaradi zlate jeseni kar malo pozabili. To je letošnja jesen! V času, ko se oktober prevesi v november, vreme pogosto pokaže zobe, oblaki, dež in hladno vreme pa nam lahko vzamejo dobro voljo. Se še spomnite, kako je lansko leto naravo že pred koncem oktobra pobelil sneg, kasneje pa je dež močno namočil zemljo? Zato je za vrtnarje najbolj pomembno, da na toplo še pravočasno pospravijo rastline, občutljive na mraz, tako lončnice kot večje čebrovke, kar je predvsem odvisno od nočnih temperatur, ki ne smejo pasti pod ničlo. Vse enoletnice pa smo pred časom že odstranili iz korit, ki jih seveda nismo pozabili dobro očistiti in pripraviti za prihodnje leto, ter gredic, na katere smo posadili čebulice za spomladansko cvetenje.
Za prezimovanje trajnic moramo čim prej počistiti prostor, v katerega bomo prenesli rastline. Te najprej zalivamo bolj skopo, kot smo to počeli med poletjem. Sproti jim odstranjujemo orumenelo listje in suhe cvetove, ki so v vlažnem vremenu idealno gojišče za plesni. Pozorni bodimo tudi na različne škodljivce, ki se radi pojavijo prav v jesenskem času. Že sedaj je tudi čas, da prevelike, pozeble ali poškodovane poganjke odrežemo, da se bo rastlina zgostila. Med razporejanjem rastlin v prezimovališča pazimo, da jih razporedimo glede na njihove potrebe po svetlobi in na njihovo velikost, obenem pa nam bo to pozneje omogočalo dober pregled nad njimi, lažje zalivanje in čiščenje.
Če imamo slabe razmere za prezimovanje, je najbolje, da rastline pustimo zunaj do močnih slan. Najprej okrog posod ovijemo folijo z zračnimi blazinicami, rastline pa ovijemo v preprosto rjavo tkani-
no iz jute ali debele kokosove klobučevine ali bele koprene. In če vse ovijemo z rdečim okrasnim trakom, je v kombinaciji z zeleno rastlino to že sanjska okrasitev v predbožičnem času.
V sivih zimskih mesecih, ko je nebo prepredeno s temnimi oblaki in prši dež ali pa že naletavajo snežinke, je tudi naše razpoloženje žalostno in turobno, in s krajšimi dnevi naša energija usiha. Zato nas v tem času še kako razveseli podarjena roža, lahko pa si jo kupimo kar sami. Cvetlice v domovih namreč ustvarjajo razpoloženje, vplivajo na telo in spodbujajo duha; včasih povedo več kot besede. Ko skušamo s siljenjem cvetočih vej poklicati v domove pomlad, ko se veselimo ciklam, o katerih sem že nekaj napisala v prejšnji številki, in božičnih zvezd okrog praznikov, so prav orhideje, ki so jih imeli nekoč le premožnejši, posebej dobrodošle gostje. Cvetovi orhidej, ki nas pozdravljajo z oken trzinskih hiš, so čarobne stvaritve, ki nas spominjajo na morske zvezde, na mavrič-nost tropskih metuljev, na žametno mehkobo nočnih vešč in kdo ve na kaj še vse. Če jih pogledamo od blizu, bomo zaznali njihovo drugačnost že v zgradbi cvetnih lističev, ki se svetlikajo, kot bi bili posuti z drobnimi kristali. Obstaja nešteto vrst, vsaka je zase posebna, lepa in enkratna, prav tako kot ljudje. In zato, kot pravi tudi pesem, HVALA ZA ROŽE.
Dunja Špendal
Vabimo vas na
tradicionalni božično-novoletni koncert
Zapojmo in zaigrajmo skupaj, ki bo v torek, 10. 12. 2011, ob 18. uri v veliki telovadnici Osnovne šole Trzin.
mag. Helena Mazi Golob ravnateljica OŠ Trzin
Lado Krašovec predsednik DPM Trzin
n	i •	»v »v	!•	•	•	•• ■ •
Predpriprava na praznični cas - naredimo si sami zavijalni papir
Bliža se zima, narava se umirja in z njo tudi mi, kar pomeni, da imamo več časa zase; beremo knjige, gledamo filme, hodimo v gledališče in večkrat najdemo trenutek za obisk prijateljev in druženje v širšem krogu družine. Vsakršno druženje po navadi, v znak pozornosti in zahvale, polepšamo tudi z darilcem, ki je velikokrat skromno in celo doma izdelano, kot so razni piškotki, okraski ipd., a ima velik simbolni pomen. Tako darilo je še lepše, če ga »oddamo« v lepo ovitem zavijalnem papirju, ki v obdaro-vancu ustvari občutke radovednosti in veselja.
Ker boste za svoja darila porabili veliko zavijalnega papirja, sem nasvet o tem, kako si lahko pomagamo sami, poiskala pri Anji Tomažič. Anja je prava zakladnica idej, njeni izvirnosti ni videti konca. Sama se zaveda, da je povsem drugače, če podarimo nekaj, v kar je nekdo resnično vložil trud, ljubezen in čas.
Za »domači« zavijalni papir potrebujemo ovojni papir, disperzijsko lepilo za kreativno ustvarjanje, razredčeno z vodo, čopič, sukanec, škarje in sušilec za lase. Naredimo ga po naslednjem postopku:
1.	Odrežemo poljubno velikost papirja in ga na robovih obteži-mo, da se ne viha. Papir namažemo z mešanico vode in lepila. Tako pripravimo lepljiv sloj, na katerega bomo nanašali sukanec. (Namesto mešanice vode in lepila lahko uporabimo tudi akrilno emulzijo). Pazimo, da nanos ni preveč tekoč, pa tudi, da mažemo postopoma, da se nam površina ne posuši prehitro. Papir, premazan z lepilom, bo postal bolj trden, površina pa bo dobila lesk.
2.	Na lepilo polagamo sukanec v poljubnih vzorcih, da pa se bo dobro prijel s papirjem, je potrebno med nanašanjem pritisniti na podlago ter lepilo nanesti tudi preko sukanca.
3.	Ko je vzorec dokončan, je čas še za končne popravke: vzamemo čopič, ga pomočimo v lepilo in zapolnimo tista mesta, ki še vedno niso povsem oblepljena. Počakamo, da se papir posuši in si med tem privoščimo čaj in domači piškot, če pa nas preganja ura, lahko papir posušimo s sušilcem za lase, toda še prej ga podložimo s časopisnim papirjem ali blagom, da se pod njim ne nabere vlaga. Ko je papir posušen, lahko z veseljem zavijete vsa darila in se veselite srečnih obrazov vaših obdarjencev.
Preprosto, kajne? Če imate doma otroke, bo zanje izdelava zabavna, za vas sproščujoča, nagrada pa je ta, da je še koristna. Če boste iskali še kakšno idejo, pokukajte na spletno stran http:// www.milozadrago.si/, kjer Anja in Alja redno objavljata ideje in končne izdelke. Naj bodo praznični dnevi resnično čim bolj praznični, sproščeni in naj poleg piškotkov diši tudi po ustvarjalnosti.
Nina Volgemut
Turistično društvo Kanja Trzin
Tam, kjer preko žitnih polj zasije jutro, kjer pod hribom žubori rečica in iz daljave mežikajo visoke planine, tam cvetice pričajo o dobrih ljudeh. Tam kipijo podjetniške ideje, prekipevajo znanje, ustvarjalnost in energije, mladi sanjajo mladostne sanje, stari govorijo o slavnih časih, gostom ponujajo nasmeh, vabeče roke in cvetoče pozdrave.
LE KAKO SE IMENUJE TA PRELEPI KOŠČEK NAŠE DOMOVINE? TRZIN, SEVEDA!
Vse, ki imate radi Trzin in si želite, da bi bil naš kraj še lepši, bolj urejen in zanimiv tudi za obiskovalce, vabimo na
XII. PODELITEV PRIZNANJ ZA LEPŠI IN BOLJ UREJEN TRZIN, ki bo v petek, 29. novembra 2013, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Trzin, Mengeška cesta 9.
S prisotnostjo na prireditvi boste izkazali priznanje nominirancem, ki se nesebično in marljivo trudijo za prijetnejši, bolj pisan in sproščujoč trzinski vsakdan.
Ob iztekajočem se mesecu listopadu, kot že ime pove, se narava pripravlja na počitek, bomo ob gledanju kolažev uživali, v mislih podoživljali dišave ter čutili barve in toploto poletja.
V priložnostnem kulturnem programu bodo sodelovali in vas zabavali šolarji OŠ Trzin, učenci glasbene šole Lartko, trzinskih folkloristi in še kdo.
Kritično oko v Trzinu
Se vam zdi to prav?
Po dolgem času se spet oglašam, zato ker se je nabralo preveč vsega, kar škoduje občanom starega dela Trzina in predvsem našim nadobudnežem, za katere vemo, da sami še ne morejo odgovarjati zase. Kdo pa bo? On, ti, jaz, vsi? Da, VSI, ki se vozimo po naših cestah in ulicah, in vsi, ki z njimi upravljajo. Zakaj to pišem? Zato, ker je po našem starem delu Trzina ogromno nedorečenih stvari in neurejenih zadev. Pa začnimo od začetka!
Še veste, kakšna je bila naša lepo urejena Jemčeva cesta? Ne bi se je sramovali najbolj urejeni deli sveta. Lepa je bila. Samo kaj, ko z njo ne ravnamo kot z lepotico, ampak kot z zadnjo deklo na svetu; danes je popolnoma uničena. Kockasti krožni otoki razpadajo, prečni kockasti predeli razpadajo, okoli vseh kanalov je polno razpok. Saj veste, kaj naredita zima in mraz pod ničlo na takšni cesti. Veliko škode. Ves denar, ki je bil vložen v to lepotico, je bil zaman. ZAKAJ? Ker po njej vozijo težki tovornjaki (20 ton), ki, roko na srce, tu nimajo kaj iskati, vozijo delovni stroji, pa ne traktorji, ampak težji stroji za kopanje itd. Vemo, da nekaj sto osebnih avtomobilov z ne vem koliko vožnjami ne naredi takšne škode, kot jo naredi en sam 20-tonski tovornjak z eno vožnjo! Prav ti tovornjaki s priklopniki so polomili tudi prometni znak STOP na NAŠI ulici (z Mengeške ceste proti avtokleparstvu Pančur). Kdo bi rekel: »Kaj hočemo?!« Pa vendar, ali je to prav? Ni! Cesta je bila zgrajena za mirno naselje brez hrupa tovornjakov in divjanja le-teh in divjanja tudi drugih uporabnikov ceste, zgrajena je bila tudi za naše nadobudneže, ki hodijo v šolo, zdaj pa so zaradi neodgovornežev vsak dan v veliki nevarnosti, ogrožena so celo njihova življenja. Kdo mora poskrbeti za našo varnost? Občinska uprava, bi rekel, ki mora poklicati policijo, ki naj vsaj občasno kontrolira promet na naših ulicah. Treba je postaviti še dodatne znake za prepoved vožnje tovornjakov (težkih, prikoli-čarjev in vlačilcev) skozi ves Trzin, če nimajo ciljnega odjemalca v Trzinu. Tudi Mengeška cesta ni primerna za tranzitni promet tovornjakov, ki se zaradi cestnine izogibajo avtocest. Ob določenih urah smo jih v petih minutah našteli sedem. To je preko vsega dneva petsto in več. In za te ceste plačujemo popravila občani, ali ne!? Najbrž veste, da Občine lahko zahtevajo od policije, da uredi promet.
Je pa še ena cvetka na koncu notranje Jemčeve ceste nasproti av-tokleparstva Pančur. Tam stoji trikotni znak za odvzem prednosti, primernejši pa bi bil znak STOP, da se umiri promet v notranjem delu naselja. Pa ne samo to, Občina zahteva, da ljudje porežejo žive meje, da lahko divjaki bolje vidijo, namesto da bi se pri STOP znaku ustaviti in dobro pogledali, preden speljejo. Ampak tu je spet potrebna kontrola in delo odgovornih.
Da ne bomo govorili samo o odgovornih, pa dajmo še o neodgovornih. To pa so stanovalci istega dela naselja, o katerem sem pisal prej. Na deponijo za odlaganje vej na notranji Jemčevi so kljub zaključku odvoza veje še vedno odlagali, pa ne samo to, tudi ostale smeti v vrečah, kar je nedopustno. V občini Trzin imamo redarje, ki bi lahko marsikaj od tega bolj nadzorovali. Sedaj večinoma nadzirajo mirujoči promet, ki dela precej manj škode kot vožnja tovornjakov in divjanje po našem naselju. Mislim, da bi lahko zaposlili še kakšnega redarja, ki bi vsekakor z lahkoto zaslužil svojo plačo in še prispeval v občinsko blagajno.
Ne morem si kaj, da se ne bi spet lotil tudi teme, ki je bila že večkrat na vrsti. To je neurejenost Pšate nizvodno od Kraljevega do Habatovega mostu. Nazadnje ko sem zahteval od Občine Trzin, da zagotovi poplavno varnost na tem delu, so mi odgovorili, da ne smejo, ker je za to odgovorna Republiška vodna skupnost, in da bodo prijavljeni komisiji za korupcijo. Vendar to ni res! Z Agencije RS za okolje - Oddelek za območje srednje Save, so odgovorili, da so za očiščene bregove Pšate odgovorni tudi lastniki zemljišč ob potoku. Občina ima predvsem nalogo obveščanja na nevarnosti,
ki nastajajo zaradi neurejenosti brežin in vodotokov, za ostalo pa je odgovorna Republiška vodna skupnost. Ampak v času krize, ko država nima dovolj denarja za manjše posege, lahko tudi Občina ukrepa tako, da nameni sredstva za ureditev Pšate iz svojega proračuna; zaradi tega pa zagotovo ne bo pod drobnogledom protikorup-cijske komisije. V Pšati še vedno leži manjše drevo (pri Kraljevem mostu), potok je še vedno neočiščen, kar pa je najbolj katastrofalno, je to, da je desni breg Pšate, na katerem so pašniki, v delu od Kraljevega mosta nizvodno, višji od levega brega, ki je naseljen. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh, saj nam, ko to pišem, v našem okolju meteorologi zaradi poplavne ogroženosti obljubljajo oranžni alarm, ali ob katerem od naslednjih večjih deževij? Se vam to zdi prav, občinski svetniki Občine Trzin? Se vam zdi prav, da prebivalci starega dela Trzina ob vsakem večjem dežju s strahom čakamo na poplave. Se vam zdi prav, da gradimo v Trzinu objekte, ki stanejo skupaj preko milijon evrov, medtem pa pozabljamo na varnost občanov, ki so vas z dobrimi nameni volili? Kaj mislite, da bo na naslednjih volitvah?
Tekst in foto: Zmago Knuplež-ZMAK
OBVESTILO IN POVABILO
Turistično društvo Kanja Trzin organizira 14. in 15. decembra 2013 prednovoletno tržnico, ki bo pred Centrom Ivana Hribarja v Trzinu, Ljubljanska cesta 12/f.
V soboto, 14. decembra, bo tržnica od 10. do 19. ure, v nedeljo, 15. decembra, pa od 10. do 16. ure.
NA STOJNICE VABLJENI TRZINSKI PONUDNIKI BOŽIČNO-NOVOLETNIH IZDELKOV, DARIL in KULINARIKE.
Informacije na sedežu društva: Center Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12/f, tel. 01 564 47 30.
Dobro obiskana predstavitev Bele knjige
V	ponedeljek, 4. novembra 2013, je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve na gradu Jablje pripravilo predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve.
Zbrane je najprej pozdravil župan Občine Trzin g. Peršak, kulturni program pa sta popestrila pevka Tjaša Hrovat in trobentač Franc Kompare.
V	nabito polni dvorani je uvodoma potekala slovesnost ob ustanovitvi območnega odbora Združenja VSO Trzin in Mengeš. Novoizvoljeni predsednik Rado Gladek je ob tem dejal, da velika udeležba na dogodku dokazuje, da mnogim Slovencem plebiscitarna odločitev za samostojno državo ogromno pomeni.
Pogovor o zborniku je s predsednikom SDS Janezom Janšo vodila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Va-lič Zver, ki je uvodoma dejala: »Janeza Janšo postavljam ob bok dr. Jožetu Pučniku, za katerega bi z vso pravico dejali, da je bil oče slovenske osamosvojitve.« Sogovornika sta se najprej dotaknila dejstva, da se poskuša dogodke iz časa slovenske osamosvojitve in demokratizacije obrniti na glavo. »Ko gre za vprašanje enotnosti, lahko upravičeno govorimo o veliki enotnosti naroda, ko gre za odločitev o samostojnosti, pa glasovanje pove vse,« je dejal Janez Janša in pojasnil, da se je v praksi to pokazalo ob glasovanjih za konkretne ukrepe, ki jih je bilo potrebno sprejeti v času do osamosvojitve. Najpomembnejši zakoni so bili sprejeti z nekaj pičlimi glasovi Demosove večine, čeprav je bilo v parlamentu 240 poslancev. »Vsi, ki so nasprotovali ukrepom osamosvojitve, so bili v zadnjih 22 letih življenja samostojne države bogato nagrajeni,« je še dejal. Dr. Valič Zver je dodala, da je pravzaprav »smešno, da danes poslušamo veljaka stranke, ki je naslednica Komunistične partije, kako govori o tem, da se je partija že leta 1983 odločila za samostojno Slovenijo in da naj bi celo Edvard Kardelj na smrtni postelji dejal: Naredite mi Slovenijo samostojno«.
Predsednik SDS Janez Janša je spregovoril tudi o Majniški deklaraciji in o Temeljni listini. »V Majniški deklaraciji je pisalo, da želimo živeti v svobodni in suvereni državi slovenskega naroda, Temeljna listina pa pravi, da je mesto Slovenije še naprej v Jugoslaviji,« je spomnil. To je bilo leta 1989. Prav tako leta 1989 je tedanji predsednik predsedstva Janez Stanovnik dejal, da bi bila odcepitev in osamosvojitev Slovenije samomor. To je bilo tudi leto, ko je predsednik te stranke Milan Kučan dejal, da odcepitev Slovenije od Jugoslavije nikoli ni bila njegova intimna opcija in da on o tem težko celo razmišlja. Ločnica med pomladniki in kontinuiteto je torej očitna. »Majniško deklaracijo je podpisalo več kot 100.000 ljudi, Temeljno listino pa so podpisovali na sestankih socialistične zveze, pa menda še tam niso želeli vsi podpisati,« je dejal Janez Janša. Poudaril je, da je Jugoslavija propadla predvsem zaradi ekonomskih razlogov, ker se je porabilo več, kot se je ustvarilo. Jugoslovanski dolg je pred razpadom znašal 20 milijard dolarjev. Slovenski dolg v tem trenutku znaša 23 milijard evrov, od leta 2008 smo nabrali 15 milijard evrov dolga. To bi nam moralo veliko povedati,« je
opozoril predsednik SDS. »Po 22 letih od slovenske osamosvojitve slišimo podobne fraze, kot smo jih poslušali takrat. Takrat je komunistična stranka lansirala v javnost alternativo demokratičnega socializma oziroma socializem s človeškim obrazom. To je bilo samo drugo ime za isto ureditev,« je bil kritičen. Dr. Valič Zver je dodala, da svetovno znani teoretiki demokracije opozarjajo, da je izguba zgodovinskega spomina najbolj nevarna za demokracijo in da nikjer ne piše, da je demokracija dana enkrat za vselej. Eden od ključnih osamosvojiteljev je spregovoril tudi o ukrepih komunističnih veljakov, s katerimi so želeli zagotoviti zgolj operetno osamosvojitev Slovenije. Podal je primer obiska italijanskega politika Piera Fassina pri Cirilu Ribičiču in Milanu Kučanu, ki sta ga takrat prepričevala, naj vendarle socialistična internacionala, ki je bila takrat najmočnejša politična struja v Evropi, ne podari mednarodnega priznanja Slovenije desnici.
Spregovoril je tudi o razorožitvi TO in ponovno poudaril, da je šlo za eno izmed najbolj sramotnih dejanj v slovenski zgodovini. Slovenska TO je imela v začetku leta 1990 oborožitve za skoraj 100 tisoč ljudi. »Del tega orožja so iz Slovenije odpeljali že pred volitvami v začetku leta 1990. Slovenska oblast - Tomaž Ertl, Milan Kučan, Dušan Šinigoj, Miran Potrč in ostali, ki so bili na ključnih pozicijah, je to vedela, pa ni nihče ničesar ukrenil,« je povedal. »Glavni val razorožitve pa je bil na dan brez oblasti, na dan ko je prisegla Demosova vlada, vendar še ni prevzela poslov. Ta dan je bil spretno izbran in je bil dogovor med Beogradom in socialistično slovensko oblastjo,« je povedal in dodal: »Veliko vprašanje je, ali bi brez razorožitve prišlo do agresije na Slovenijo.« Vojna napoved je prišla na naslov predsednika Demosove vlade Lojzeta Peterleta, ki pa ni bil pravi naslovnik, saj bi moral biti naslovljena na Milana Kučana. »27. junija zjutraj je prišel telegram, v katerem je pisalo: Slovenci, jugoslovanska vojska je dobila ukaz, da prepreči osamosvojitev, vsak upor bo zlomljen, storilci bodo kaznovani,« je dejal Janez Janša. Spomnil je še na dokument, ki je vnesel veliko nemira v vrste TO, Deklaracijo za mir, v kateri je pisalo, da Slovenija ne potrebuje vojske. »Lansirana je bila takoj po plebiscitu z namenom, da bo osamosvojitev zgolj operetno dejanje. Zlorabljeno pa je bilo za ta cilj mirovno gibanje. Toda vsi smo vedeli, da če bomo goli in bosi, osamosvojitve ne bo,« je dejal nekdanji obrambni minister. Na pobudo razpravljavcev iz publike je predsednik SDS podal tudi grobo oceno delovanja medijev od časa pred osamosvojitvijo do danes. »Slovenski mediji so bili v času pred osamosvojitvijo in v času same osamosvojitve boljši, kot so danes. Delo v letih 1990 in 1991 relativno korektno predstavlja stališča tako zagovornikov Majniške deklaracije kot Temeljne listine in objavlja veliko dokumentov, ki bi se sicer izgubili,« je dejal. Ljubljanski dnevnik iz tistega časa po njegovem mnenju kaže popolnoma drugo sliko. »To je časopis, ki je na dan, ko je bila Slovenija napadena, pozdravil jugoslovanske tanke. Na prvi strani dnevnika je takrat pisalo: JLA zavzela meje, na notranji strani pa je bil komentar Vena Karbo-neja, kar je bil psevdonim, ki je obsodil slovensko vlado, da je pripeljala državo v takšno situacijo, kot da ne bi bilo plebiscita,« je bil kritičen. Šlo je za Nevena Boraka, enega glavnih svetovalcev v uradu Milana Kučana, ki je kasneje postal direktor Urada za varstvo konkurence in nato veliki šef na Banki Slovenije, kjer je še danes. V kritičnem času je vsak teden napisal kak komentar proti slovenski osamosvojitvi. Izpostavil je pomembno vlogo namestnika glavnega in odgovornega urednika Dela Danila Slivnika, ki je Delo iz glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva preoblikoval v časnik z geslom: Samostojen časnik za samostojno Slovenijo. Mladina je bila po besedah njenega takratnega novinarja Janeza Janše v času slovenske pomladi sinonim za slovensko pomlad, ki pa se je kmalu potem privatizirala in objavljala članke v stilu: Samostojna Slovenija, ne hvala. Poudaril je, da sta televizija in radio v vojnem času odigrala pomembno vlogo tako pri obveščanju ljudi kot tudi vzdrževanju pozitivnega odnosa in morale. »Nekateri slovenski novinarji in fotografi so bili v tistem času zelo pogumni, saj
so s fotografijami bombardiranj priskrbeli mnoge dokaze in s tem veliko tvegali,« je še dodal.
Razpravo je predsednik SDS sklenil z naslednjimi besedami: »Slovenski narod se je bil sposoben v kritičnem času odločiti za osamosvojitev, stopiti na svoje noge in potem to odločitev tudi braniti pred formalno 5. najmočnejšo armado v Evropi. Bitka med simboli je bila enkrat že dobljena in mislim, da je bila dobljena trajno. Tisti, ki mahajo s simbo-
li preteklosti, so samo žalosten ostanek poražene zgodovine.« Dogodka so se udeležili tudi predsednik VSO Slavko Kmetič, pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner in dr. Tone Jerovšek. Po uradnem delu so se obiskovalci družili ob prigrizku in klepetu.
Območni odbor VSO Mengeš-Trzin
Iz domače filmske bere
Knjiga in film sta kot rit in srajca, nepogrešljivo skupaj, pa vendar vedno na varni razdalji. Danes se bomo izjemoma vživeli v vlogo filmoljubcev. Razlog za to so številni dobri filmi, ki smo jim priča v nekoč filmsko »zakotni« deželi.
Zdi se, da slovenska filmska bera že dolgo ni bila tako plodna kot letošnja. In mislim, da si nisem še nikoli doslej v tako kratkem času ogledala toliko domačih in tudi kakovostih filmov. Gremo mi po svoje 2, Čefurji raus!, Adria blues, Panika, Dvojina, Zapelji me, Razredni sovražnik in še drugi so imena, ki so veliko obetala. Medtem ko počasi pojema mrzlica filmskega festivala Liffe, ki je postregel s široko paleto mednarodnega ustvarjanja, med njimi smo videli tudi slovenski delež v koprodukcijskih filmih (naj omenimo Krogi in Zoran, moj nečak idiot), pa kar ne moremo mimo filma, ki je - za nekatere presenetljivo, na Festivalu slovenskega filma pometel z domačo konkurenco ter prejel kar sedem nagrad Vesna v vseh pomembnejših kategorijah, vključno za najboljši film, glavno moško vlogo (Igor Samobor), stransko žensko vlogo (Nataša Barbara Gračner), nagrado občinstva in žirije. V slovenskih kinematografih si je že pred koncem oktobra prislužil prvo zlato rolo. Film je prepričal tudi mednarodno žirijo v Benetkah z nagrado Fedeora, nagrado Združenja evropskih in sredozemskih kritikov na beneškem filmskem festivalu. Je tudi kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja. To je filmski prvenec režiserja Roka Bička Razredni sovražnik. Na domžalski premieri filma smo imeli priložnost spoznati režiserja ter mlade igralce - naturščike, ki jih je filmska ekipa nabirala po ljubljanskih gimnazijah. Kot nam je povedal glavni ustvarjalec, je navdih za film dobil po resničnih dogodkih. V eni izmed slovenskih srednjih šol dijaki nikakor ne morejo sprejeti avtoritativnega pristopa novega učitelja nemščine. Njihov odnos se zaostruje iz dneva v dan in po samomoru ene izmed dijakinj njeni sošolci krivdo pripišejo učitelju. To sproži niz usodnih dogodkov, ki za vedno spremenijo življenje učitelja in učencev, saj se resnica ozadja dogajanj skriva pod številnimi tančicami lahkomiselnih laži, zlonamernih spletk in nespametnih odločitev. Spoznanje, da zadeve niso tako črno-bele, pride prepozno. V filmu tako tudi ni zmagovalcev.
Kot je dejal režiser Rok Biček, je »v filmu samomor uporabljen kot sprožilni moment za dogodke, ki nato poskušajo prerasti meje šolskih zidov in so odraz današnje splošne družbene klime. Ekstremna situacija prikaže prepad med dvema zelo različnima generacijama, ki ga tragedija le še poglobi.«
Iz utemeljitve nagrade Vesna je to film o paradoksu vzgoje, o tavanju brez cilja med permisivnim in avtoritarnim, o sodobni nesposobnosti posameznika, da se sestavi v kolektiv. Iz poplave vseh zapisov, ki jih namenoma pred ogledom filma nisem brala, bi vam želela predstaviti pogled kolega Matjaža Šaleja, ki je zelo aktiven v velenjskih kulturnih vodah. Za domači tednik Naš čas v rubriki Alternator med drugim o filmu pravi takole: »Odlikuje ga predvsem za Slovenijo aktualna tematika, tema človeških vrednot, zavita v tragičen dogodek, ki se zgodi v gimnazijskem razredu, postavljanja meja mladim. Kar pri filmu navdušuje, je predvsem izvrstna in narativna zgodba, ki odraža vso problematiko
današnjega vzgojnega in izobraževalnega sistema. Ta je postavljen v pozicijo izobraževalnega stroja. Zgodba temelji na resničnih dogodkih, ki so filmsko zaostreni. Obogatena je z izjemno igro, tako igralske ekipe kot mladih, ki so odigrali učence v problematični oddelčni skupnosti. Osrednja tema je seveda generacijski prepad in kriza šolskega sistema, ki presegata nacionalne meje. Simbolna je tudi aktualizacija fašizma, aktualizacija literature Thomasa Manna, ki ga profesor nemščine ves čas obravnava in navaja. V filmu ni mašil odvečnih prizorov, dogajanje je zgoščeno, kadri in dialogi igralcev služijo zgodbi in psihologiji filmskega konflikta. Tišina, ki je bila v starejših filmih slovenske (umetniške) filmske produkcije mnogokrat prisotna, pa je izrabljena zelo precizno in učinkovito. Čeprav me je na trenutke motila tresoča kamera, le ta ob odlični (filmu primerno hladni) fotografiji pomembno prispeva k zgodbi. Glasba filma je predvsem tišina. Naslovna glasbena tema, eden izmed zadnjih preludijev iz opusa Frederica Chopina, pa jasno nakazuje filmsko poslavljanje dijakinje in pianistke, ki zavrti kolo in zgodbo filma.
Film Razredni sovražnik lahko opredelimo kot psihološko dramo, čeprav je takšno žanrsko opredeljevanje preozko in predvsem premalo pove. Film enostavno prepriča. Tudi tako, da ti odpre pogled od zunaj in od znotraj, da te prepriča, da si lahko »kamen na dnu struge, ki je tako močan, da ga tok ne premakne«, ali pa veja, ki jo tok prenaša in odplavlja z vodo.«
Matjaža je zgodba prepričala tudi zato, ker se »dotakne občutljivejšega dela današnjega sistema, krize vrednot in odnosa šolskega sistema na vzgojo mladih. V njem se lahko najdejo prizadeti in nemočni profesorji, pretirano zaščitniški starši ter mladi, ki brez pomoči odraslih težko ločijo med narobe in prav, ali tako kot nekateri odrasli (tudi v filmu), med poslušanjem klasike in spremljanjem (špansko-nogometnega) El Clasica.
Zgodba je poučna; razredni sovražnik na koncu filmske zgodbe izpade pravzaprav kot razredni prijatelj.«
Film nam da veliko, če smo le pripravljeni vzeti - z več sporočili, ki nam dajo misliti dlje kot do naslednjega filma. Vsekakor film z močno čustveno noto, film, ki nas nikakor ne pusti hladnega, film, ki je morda prišel ob pravem času. In zagotovo film, h kateremu ne sodijo pokovka in kokakola. Na vsak način ogleda vredno, še posebej za pokavce in njihove starše.
Celovečerec Roka Bička Razredni sovražnik je na 15. mednarodnem filmskem festivalu v Bratislavi v nedeljo prejel kar tri nagrade, med njimi glavno nagrado - Grand Prix za najboljši film.
Nataša Pavšek
Pozitivna Slovenija v Trzinu s
Konec oktobra je na pobudo Občinskega odbora Pozitivne Slovenije Trzin potekal brezplačni preventivni kardiološki pregled. »S tem dejanjem smo želeli pokazati, da lahko občinski odbori PS storijo veliko dobrega za svoje okolje. Zato smo se odločili, da naredimo nekaj s srcem za srce,« je povedal kardiolog in član občinskega odbor PS Trzin prim. dr. Slavko Popadič. Preventivnega kardiološkega pregleda se je udeležilo veliko občanov, ki so bili nad brezplačnim pregledom navdušeni, in takšne ideje podpirajo. »Odločitev o akciji smo sprejeli na seji izvršnega odbora stranke, saj si želimo izboljšati zdravstveno oskrbo naših
srcem za srce
občanov,« je dejal predsednik občinskega odbora PS Trzin Frane Mazovec in dodal, da je bil odziv tako velik, da vsem niso mogli zagotoviti termina, zato že razmišljajo o naslednji akciji. Dr. Popadič je dejal, da je bilo med obiskovalci veliko takšnih, ki si sicer podobnih pregledov ne morejo privoščiti. "Bolezni srca in ožilja pa sodijo med najpogostejše bolezni starejše populacije, zato je med drugim cilj današnje akcije tudi odkrivanje srčnih bolezni," je še opozoril.
Slavko Gegič
SIMBIOZA - računalniški tečaji v Trzinu
Zavod Ypsilon je v Sloveniji organiziral največji prostovoljski projekt, ki temelji na medgeneracijskem sodelovanju in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Projekt se imenuje Simbioza. V tednu med 21. in 25. oktobrom so mladi prostovoljci po vsej Sloveniji predstavnike starejše generacije učili osnov računalništva in interneta. Osnovni namen Simbioze, ki že tretje leto povezuje vso Slovenijo, je spodbuditi »računalniško« pismenost med starejšimi, prostovoljstvo med mladimi in navsezadnje medgeneracijsko sodelovanje. Namen te akcije pa ni samo ta, da se starejši učijo osnov, ampak da se jih motivira za nadaljnje učenje, uporabo računalnika in interneta. S tem pa se dvigne raven kakovosti njihovega življenja.
Program tečaja oz. delavnice je bil razdeljen na pet dni in pet tematik:
-	ponedeljek: Računalnik, moj prijatelj
-	torek :	Klik v svet
-	sreda :	Brez elektronske pošte ne gre
-	četrtek :	Povežimo se
-	petek :	Svet mobilne telefonije
Tudi v Trzinu je potekal tečaj računalništva za starejše na treh lokacijah : v prostorih Osnovne šole Trzin, v učilnici Doma starejših
občanov in v industrijski coni. Tečaji so potekali v dopoldanskem in popoldanskem času. Pogovarjala sem se z nekaterimi udeležencev tečaja in v glavnem so bili navdušeni tako nad vsebino kot nad inštruktorji. Nekateri so se učili osnov, drugi so računalnik delno poznali, tretji pa že uporabljajo računalnik in so svoje znanje želeli poglobiti (prenosi in povezave s fotoaparatom). Glede na število udeležencev in njihovo predznanje je bil program malce prenatr-pan, saj starejši počasneje sledijo novostim.
Organizatorji in prostovoljci povedo, da je vsako leto več zanimanja za tečaje, opažajo pa tudi, da se znanje pri tečajnikih izboljšuje. Tečajniki so se naučili osnovne uporabe računalnika in interneta, brskanja po računalniku, pregledovali so novice, spoznavali facebook in uporabo mobilnih telefonov in tabličnega računalnika. Najbolj pomembno je, da starejši premagajo strah in pridejo na tečaj, potem običajno vse steče, na koncu so zadovoljni s pridobljenim znanjem.
Današnja tehnološka družba je družba hitrih informacij, zato je pomembno, da znamo poiskati informacije, ki jih želimo. Tako lahko sledimo sodobnim tokovom in modernim tehnologijam.
Majda Šilar
25. novembra se bo začel t. i. Teden Karitasa
Zadnji teden v novembru bo v znamenju Karitasa, ko se bomo lahko vsi skupaj še bolj zamislili nad stanjem v naši družbi, saj revščina vedno bolj trka na vrata družin in posameznikov tudi v Sloveniji in našem Trzinu.
Vsi vemo, da na tem področju delujejo humanitarne organizacije, a je obseg njihovega dela bolj malo znan. Zato navajam le nekaj področij dela Slovenskega karitasa, s prikazom dela v letu 2012.
V	Slovenski karitas je vključenih 444 župnijskih karitasov z 9.400 prostovoljci. Ti so s približno 482.000 urami prostovoljnega dela pomagali 126.000 ljudem v stiski, od tega 115.000 družinskim članom, 9.700 starejšim, 930 migrantom, 1.050 brezdomcem in ob poplavah 4.170 osebam.
V	različne oblike družabnosti in druženja je bilo zajetih več kot 50.000 starejših.
V	sklopu materialne pomoči je bilo razdeljenih 3.300 ton hrane, 17.260 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic in 11.300 otrok je prejelo šolske potrebščine.
V	Portorožu je letovalo 813 oseb (družine in otroci). Slovenski karitas organizira tudi socialnovarstvene programe za pomoč odvisnikom (179), materinski domovi so nudili zavetje 176 materam z otroki, ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja pa je obiskalo 1.050 oseb.
Župnijski karitas Trzin je le delček Slovenskega karitasa. Razdelili smo 1.250 kg hrane 68 družinskim članom in posameznim osebam, 17 osebam pomagali pri plačilu položnic (nekaj jih je bilo plačanih v okviru Slovenskega karitasa), večkrat z obiski razveselili starejše po
domovih in v Domu starejših občanov (Trzin in Mengeš) in jim nudili tudi spremstva in prevoze pri urejanju osebnih zadev (upravno, zdravstveno), pripravili poseben dan starejših, bolnih in invalidov, miklavževanje v Domu starejših občanov Trzin in prednovoletno srečanje za starejše občane v sodelovanju z Občino. Pomoč, predvsem materialna, je povezana z denarnimi sredstvi, zato bo tudi letos posebni teden karitasa vabil k solidarnosti. V ta namen bo 27. 11. 2013 tradicionalni vseslovenski koncert KLIC DOBROTE v Celju (s prenosom RTV), v manjših skupnostih in župnijah pa bodo razne prireditve.
V Trzinu, ki ga naraščajoča revščina ni obšla, želimo letošnjo že razdeljeno pomoč v hrani (v paketih iz intervencijskih zalog EU je bila moka, zdrob, riž, polžki, špageti in mleko) obogatiti še z drugimi artikli: oljem, raznimi vakuumsko pakiranimi živili in konzervami, pralnim praškom in higienskimi pripomočki. Vse to in tudi denarna sredstva bomo zbirali nedeljo, namenjeno Karitasu, 01.12. 2013, v naši cerkvi. Zbrana denarna sredstva bomo namenili za pokritje prejetih neplačanih položnic (ogrevanje, elektrika, ...). Vaši prispevki bodo pomagali pri premagovanju revščine, tako gmotne kot tudi duhovne, ki se polašča vseh tistih, ki s skrbjo pričakujejo prihodnji dan. Za vse te bo, zaradi vaših darov, adventni čas in zaključek leta lepši, toplejši.
Vaš prispevek za potrebe v Trzinu lahko nakažete tudi na račun ŽK Trzin 02305-0253395295 pri NLB.
Odprimo svoja srca in svet bo lepši, s tem pa tudi naš Trzin.
Župnijski karitas Trzin
Med nami so nadobudni športni talenti
Rojena v Trzinu, od majhnih nog živahna, posledica česar je šport, ki zahteva veliko gibanja in dobre refleksne odločitve: nogomet! Mark, star 13 let, in Aleks, 9 let, prava nogometaša, pripravljena pomagati staršem, babici in dedku, sosedom in tudi drugim, oba pa kot za šalo pokosita travo s kosilnico, pomagata tudi drugje, če je treba, predvsem pa premoreta veliko prijaznosti do ljudi. Priljubljena sta povsod, kamor prideta.
Navdušenje za nogomet sta najbrž podedovala po očetu, saj tudi Tomo igra mali nogomet in pomaga mladim talentom, zato ni čudno, da ju je že zgodaj uvrstil med svoje obetavne varovance. Že pri petih letih sta začela redno trenirati in zdaj je to že njun vsakdan, če ne celo potreba po gibanju v ritmu športa. Oba sta registrirana pri MNZ Ljubljana in trenirata vsak v svoji starostni skupini v Nogometnem klubu Komenda, v katerem izredno dobro trenirajo in vzgajajo mlade talente.
Mami Irena je povedala, da so jima želeli nuditi predvsem razvedrilo, zato so oba vpisali v klub, kjer zahteve niso tako visoke. Izkazalo pa se je, da v komendskem klubu precej bolje delajo z mladimi športniki kot v velikih klubih, kjer skrbijo samo za višje selekcije, in igralce velikokrat kupujejo. Zato naj bi Mark in Alex trenirala lažje, vendar je Alex rekel, da je že pred rojstvom veliko brcal, nič pa ni zaostajal Mark, zato se je kmalu pokazalo, da sta oba mlada nogometna talenta, ki potrebujeta samo dobro obdelavo (kot dragi kamni). Vseeno pa za vrhunski šport velja, da je, če se hoče kdo izkazati in uspeti, le potrebno mnogo resnega, trdega dela in odrekanja. Starša pa ob tem ne pozabljata, da je vseeno prva šola in učenje, šele nato lahko pride šport, h kateremu vsekakor spodbujata svoja sinova, saj ju tako vodita v pravo smer za življenje.
Mark, ki je že v selekciji U - 15, igra na položaju vezista, Alex pa je malo mlajši, zato igra v selekciji U - 10, v napadu. Čeprav sta v svoj skupini med najboljšimi, morata za še boljše rezultate - za vstop v še bolj kakovostne selekcije, vseeno še veliko delati in trenirati. Prav zato sta letos začela tudi z individualnimi treningi dvakrat tedensko po 45 minut.
Alex pa ni samo dober športnik, ampak tudi najboljši sošolec in zato so ga v preteklem letu izbrali za »naj učenca« v 3. b razredu v OŠ Trzin.
Tudi Mark je dober učenec, posebej pa je ponosen, da je bila lani nogometna skupina OŠ Trzin, v kateri je dal tudi sam svoj delež, najboljša v medobčinskem šolskem športnem tekmovanju v njegovi starosti.
Mark si je v športu zastavil visok cilj. Njegov vzornik je svetovni as Cristiano Ronaldo, Alexov vzornik pa je skromni, vendar zanj, in seveda tudi mnoge druge navdušence, najboljši igralec na svetu, Lionel Messi.
Kot smo že zapisali, starša, ki sicer zelo podpirata nogometno navdušenje svojih sinov, ostajata neomajna in zahtevata, da so uspehi v šoli dobri, saj jima bo edino tako pot v življenju in športu lažja. Ker je z usklajevanjem športa in šole veliko dela, tudi mami Irena po svoje odločno pomaga v hudem tempu, ki ga zahteva ta kombinacija. Oba perspektivna športnika vozi na treninge in tekme. Je tudi članica v odboru Nogometnega kluba Komenda, in takoj vidi, če so mlajši športniki upoštevani v pravi meri. Ker je šport Marka in Alexa discipliniral, naučil samoodrekanja in tudi racionalnejše izrabe prostega časa, je marsikaj lažje, vseeno pa sta fanta pripravljena tudi skoraj ves prosti čas žrtvovati za šport. Pred domačo hišo imata svoja nogometna vratca, tako da tudi prosti čas namenita nogometu s prijatelji, ki ju imajo zelo radi. Ni čudno, da je njihovo domače dvorišče vedno polno otrok.
Mamica Irena je še povedala, da z veseljem pogleda tudi kakšno dobro nogometno tekmo na televiziji ali v živo na stadionu, in je med tistimi Slovenkami, ki vedo, kaj je OFSIDE. Obuje pa tudi kopačke in z ostalimi mamicami odigra nogometno tekmo proti mladim osemletnim nadobudnežem in spozna, kakšen je občutek, ko mamice izgubijo tekmo z nekaj goli razlike. Zelo malo smo danes povedali o očetu Tomu, ki ne govori veliko, je pa tudi zavezan nogometu, saj ima licenco nogometnega trenerja. Vse pove in dokaže na športnem polju - ob igrišču ali na igrišču, kjer njegova beseda nekaj velja. Mogoče pa mu bomo kdaj drugič posvetili več pozornosti, ki si jo s svojim delom tudi zasluži.
Tekst in foto: Zmago Knuplež-ZMAK
Šahisti na dveh frontah
Ob tem ko se nadaljujejo boji v Osrednji slovenski šahovski ligi, se nam je odprla še druga »fronta«, in sicer nastop v zahodni skupini Druge državne šahovske lige. Najprej se posvetimo prvemu tekmovanju, o katerem sem minuli mesec že poročal. Od takrat smo odigrali še tri kola, tako da sta za nami dve tretjini dvobojev; konec tega meseca bo znana tudi že končna razvrstitev.
Zal v super ligi ekipi BUSCOTRADE ne gre najbolje. Zaradi odpovedi ene ekipe smo v četrtem kolu »počivali«, v naslednjih dveh dvobojih pa zabeležili dva nova poraza proti vodeči ekipi ŠK Komenda Popotnik (1,5 : 2,5) in ŠD Bor Dob (0,5 : 3,5). Tako smo se znašli na repu lestvice. Zaradi preostalih treh nasprotnikov, ki
so po doseženih točkah le nekoliko nad nami, pa lahko še upamo na izboljšanje razvrstitve. Okoliščina odpovedi nas varuje pred izpadom iz te konkurence, zato bomo tudi prihodnje leto v super ligi branili trzinske barve. Moram pa dodati, da bi bil naš izkupiček že letos zagotovo boljši, če bi uspeli v vseh kolih nastopiti z najmočnejšima igralcema (Coklin in Lah), ki sta zaradi zadržanosti žal odigrala vsak le po eno partijo.
Pohvaliti je treba igralce DOM-IN Agencije za nepremičnine, ki so se v prvi ligi, kot smo pričakovali, povzpeli do sredine lestvice.
V	treh kolih so zbrali 7 točk (od 12) in napredovali do osmega mesta med 17 ekipami. Njihov položaj zaradi izenačenosti ekip omogoča do konca še precejšnje premike po tabeli, in upati je, da bodo sedanje mesto še popravili.
V	drugem novembrskem vikendu smo dočakali prvi paket petih kol (eno v petek in po dve v soboto ter nedeljo) Druge državne lige - zahod. Na šestih deskah se bomo spopadli z devetimi močnimi nasprotniki, ki imajo praviloma višje šahovske nazive
in boljše rating točke, tako da je v vsakem dvoboju potrebno pokazati vse znanje. To nam je doslej uspevalo, zato smo lahko zaenkrat zadovoljni z doseženim. Poglejmo izide:
1.	kolo: ŠK Stari Mayr Kranj : ŠK Trzin	4 : 2
2.	kolo: ŠS K2M Dolenjske Toplice : ŠK Trzin	2,5 : 3,5
3.	kolo: ŠK Trzin : ŠD Jesenice	1 : 5
4.	kolo: ŠD Hidria AET Tolmin : ŠK Trzin	3,5 : 2,5
5.	kolo: ŠK Trzin : ŠK Komenda Popotnik	1,5 : 4,5
Po petih odigranih kolih smo uvrščeni na osmo mesto, a ker sta nam dve ekipi tik za petami, se bomo morali prihodnji vikend zelo potruditi, da bi obdržali status ligaša. Po turnirskem pravilniku se namreč zadnjeuvrščena ekipa seli v nižjo ligo. Naj dodam še, da smo k nastopanju povabili kar 18 igralcev, saj zaradi zgoščenega ritma igranja ni možno vseskozi nastopati le s šesterico. Kako se bo vse skupaj končalo, bo jasno in objavljeno v decembrski številki občinskega glasila.
Andrej Grum
Kratke novičke iz PD 11/2013
Nekaj sprememb ...
V oktobrski številki Odseva smo napovedali dvoje predavanj in ob zaključku »Orlovega leta« postavitev razstave ob 100-letnici rojstva prof. Tineta Orla (v avli CIH).
Odločili smo se za nekaj sprememb, ker so se prireditve kar preveč zgostile. Predavanji legende slovenskega alpinizma Toneta Škarje in z zlatim cepinom nagrajenih Luka Stražarja in Nejca Marčiča vsekakor bosta, vendar ne v novembru. Razstava ob 100-letnici rojstva prof. Tineta Orla pa ne bo v avli CIH, temveč bo na ogled ob otvoritvi Jefačnikove domačije 19. 12.
25. državno tekmovanje Mladina in gore 2013/14
Po dveh »sušnih« letih se je ekipi Bose koze (sestavljali so jo osmošolci Taja Pezdir, Jan Jovan, Tim Krašovec in Filip Pavšek) 9. 11. na regijskem tekmovanju v Gorjah (pri Bledu) uspelo s 6. mestom (v točkovanju vseh treh regijskih tekmovanj, kjer je skupaj tekmovalo 80 ekip, so zasedli skupno 17. mesto; na državno tekmovanje se je uvrstilo 28 ekip) uvrstiti na zaključno, državno tekmovanje, ki bo 11. 1. 2014 v Braslovčah. Sedaj je za piljenje doseženega znanja še dovolj časa.
V dneh, ko gre Odsev v tisk ... ... smo bili priča:
-	slavnostni akademiji PD ob njegovi 30-letnici. Ta je pomenila zaključek leta, v katerem se je zvrstilo več prireditev, ki so jih trzinski planinci pripravili v počastitev svoje 30-letnice.
-	zanimivemu izletu v soorganizaciji PD in DPM, ki nas je vodil od izvira reke Vipave, mimo arhitekturnega bisera Štanjela do našega končnega cilja: zanimive tematske učne Poti devetih ka-lov v okolici Kobjeglave in Tupelč na Krasu.
O obeh prireditvah bomo kaj več napisali v decembrski številki Odseva.
Pripravljamo ...
Kot smo že napovedali, bo 30. 11. v Trzinu že 8. seminar za mentorje planinskih skupin in vodnikov PZS - IZI (izmenjava zanimivih idej za delo z mladimi planinci). Na seminar običajno pridejo obiskovalci iz vseh koncev Slovenije. Ponosni smo, da smo Trzin tudi na ta način približali našim planinskim prijateljem.
Tokratni seminar bo precej raznolik, saj se bomo najprej posvetili glasbilom iz naravnih materialov (z njimi lahko popestrimo planinske izlete), govorili bomo o krajinskih slikah iz stalne zbirke Umetnost na Slovenskem (hranijo jo v Narodni galeriji v Ljubljani) in o ljudskih pripovedkah, povezanih z njimi. Sledil bo orientacijski potep po Trzinu, na koncu pa nas čaka prav posebna delavnica, to je prenos planinske fotografije na drugo podlago.
Ker je večina predavateljev iz našega PD, lahko mirno rečemo, da ponovno dokazujemo, da smo planinci ljudje, ki ne skrbimo le za lastni vrtiček. Da delimo brez plačila svoje ideje in znanje tudi drugim, ki jih veseli delo z mladimi planinci.
Napovedujemo ...
Že sedaj lahko napovemo, da bo 28. mladinski planinski tabor prihodnje leto potekal med 19. in 27. julijem na Dovjem. Prijavnic seveda še ni, a v svoje koledarčke si že lahko zabeležite, kdaj morate rezervirati čas za taborjenje.
Dimež
Srce Slovenije je prejemnik naziva finalist Sejalec 2013 za najbolj ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu
Mimo postajališč za avtodome vodijo tudi številne kolesarske poti različnih težavnostnih stopenj. V Srcu Slovenije je na voljo 32 kolesarskih poti, ki so razdeljene po tipih, in sicer treking, družinske, cestne in gorske poti. Razgibano hribovje in Kamniške planine nudijo številne možnosti za pohodništvo. Območje lahko obiskovalci raziskujejo tudi s pomočjo nove mobilne aplikacije e-turist, ki omogoča sodobno načrtovanje izletov, saj na podlagi uporabnikovih zanimanj pripravi prilagojen program z vključeno kulinarično ponudbo, zabavo, kulturnimi in naravnimi znamenitostmi ter ponudbo aktivnega turizma.
Več informacij:
Ana Savšek, Razvojni center Srca Slovenije, d. o. o. Kidričeva 1, 1270 Litija
E-pošta: ana.savsek@razvoj.si, telefon: 01 8962 710, 051 312 310
V	Cankarjevem domu v Ljubljani so v torek, 12. novembra, podelili priznanja Sejalec za najbolj ustvarjalne in inovativne dosežke v slovenskem turizmu. Razvojni center Srca Slovenije je za turistični produkt »Srce Slovenije - prijazna destinacija za avtodomarje« prejel naziv finalist Sejalec 2013. »Veseli me, da je karavaning po Srcu Slovenije prepoznan kot dejavnost, ki prispeva k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije,« je ob razglasitvi povedala direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek. To je za Razvojni center Srca Slovenije že drugi sejalec - leta 2004, ob prvi izvedbi poziva, so prejeli bronastega sejalca za Kolesarske, pohodniške in konjeniške poti Posavskega hribovja. Tako tedanjo kot letošnjo idejo odlikuje tesen stik s ponudniki na terenu.
Letošnji dobitnik glavne nagrade sejalec je Penzion Raduha, drugi finalist pa Podzemlje Pece. Na slovesnosti ob desetletnici spodbujanja inovativnosti v slovenskem turizmu, ki je potekal v okviru Slovenskega foruma inovacij, je direktor Javne agencije SPIRIT Boštjan Skalar poudaril, da je inovativnost tako kot v drugih dejavnostih pomembna tudi v turizmu, ponudbo pa je treba vseskozi nadgrajevati.
V	Srcu Slovenije, območju v osrednjem delu Slovenije, je bila v lanskem letu vzpostavljena mreža počivališč za avtodome. Razvojni center Srca Slovenije je v sodelovanju s strokovnjakom za področje karavaninga Primožem Longyko povezal male podeželske ponudnike z območja občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Ivančna Gorica, Šentrupert in Šmartno pri Litiji. V mrežo je vključenih 18 gostiteljev, prijaznih karavaningu. Pri njih lahko turisti oskrbijo avtodom, okušajo domače dobrote in prenočijo, poleg tega pa si ogledajo še lokalne zanimivosti. Iz projekta, ki ga je vodila Mojca Hauptman iz Razvojnega centra Srca Slovenije, se je razvila prva karavaning destinacija v Sloveniji, ki je prepoznala potrebo po povezovanju podeželskih ponudnikov, tudi v navezavi na strategijo lokalne samooskrbe s hrano. Na sedmih počivališčih, večinoma kmetijah, so obiskovalcem namreč na voljo domači pridelki (zelenjava, sadje, mlečni izdelki, med in medeni izdelki, mesni izdelki itd.).
Obiskovalci območja se lahko z avtodomi ustavijo tudi na 40 drugih točkah v bližini, ki sicer ne nudijo možnosti prenočevanja, ponujajo pa kulinariko z lokalnimi posebnostmi, ali pa gre za točke, zanimive za turistični ogled in rekreacijo. Najdejo jih na zloženki Karavaning po Srcu Slovenije, ki na enem mestu in na prijazen način nudi celovito in povezano turistično ponudbo območja. Razvojni center Srca Slovenije je v septembru izdal tudi zloženko za tuje trge v angleškem, italijanskem in nemškem jeziku.

Energetska pisarna Srca Slovenije
Vsak torek od 15. do 18. ure
©
VABILO
9
riJUB
na brezplačno predavanje z naslovom »Je za kakovostno bivanje bolj pomembna svetloba ali varčevanje energije?«, ki bo potekalo v torek, 3. decembra 2013, ob 16. uri v Energetski pisarni Srca Slovenije v prostorih JUB Design Studiu v Dolu pri Ljubljani.
Predpisi s področja učinkovite rabe energije določajo, da se razsvetljava prvenstveno zagotavlja z naravno osvetlitvijo. Če to ni mogoče, uporabimo energijsko učinkovita svetila. Začne se torej pri pravilni arhitekturni zasnovi objekta, primerni velikosti okenskih odprtin glede na uporabnost prostorov, ustreznih materialih in zasteklitvi ter seveda senčenju, s katerim preprečujemo pregrevanje. Ali se steklene površine in energijska učinkovitost izključujejo ali dopolnjujejo? Oboje! Zato je skrbno načrtovanje toliko bolj potrebno.
Izkušen energetski svetovalec Simon Brlek bo na predavanju pozornost posvetil naslednjim temam:
-	arhitekturni zasnovi stavbe z vidika naravne osvetlitve,
-	arhitekturni zasnovi z vidika energijske učinkovitosti,
-	izbiri oken (okvirjev in stekel),
-	pravilni vgradnji brez toplotnih mostov,
-	primerom izračuna energijske učinkovitosti pri različnih oknih.
Na predavanju bo sodelovala tudi Alenka Čibej, produktni vodja za okna iz podjetja Jelovica.
Več informacij:
-	www.srce-slovenije.si/o-srcu-slovenije/energetska-pisarna
-	energetska.pisarna@dol.si
Je preveč, premalo društev?
Na Občini že pripravljajo proračun za prihodnje leto. V času vsesplošnega pomanjkanja denarja je kar težko zadovoljiti vse, ki računajo na finančno pomoč iz občinskega proračuna. Naša občina že od ustanovitve podpira društva, tako da lahko mirno rečemo, da imamo zelo razvito društveno življenje, vendar to pomeni tudi večje breme za občinski proračun. Na društvih so kritični do razdeljevanja sredstev iz skupne vreče, saj različno vrednotijo svoje delo, na splošno pa niso zadovoljni z »birokratskimi zahtevami« po pripravi planov, poročil in potem »premajhnim« deležem občinske pomoči. Na uredništvu Odseva se večkrat srečujemo s kritikami na račun financiranja društev in razdeljevanjem »našega« skupnega občinskega denarja. Naš novi sodelavec Aleš Volgemut je skušal po svoje osvetliti problem društev v občini.
Društvo je prostovoljna nepridobitna organizacija civilne družbe, kar pomeni, da namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Prihodkov, v kolikor so večji od odhodki, ne glede na dejavnost društvo namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. Namen, interese in cilje društva določijo ustanovitelji oziroma člani društva, ki vodijo ter upravljajo društvo sami. Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe. Po zakonu o društvih (ZDru) so društva najbolj demokratična oblika civilnodružbenega združevanja ljudi z ozirom na njihov osebni interes in željo po udejstvovanju v družbenem življenju. Gre za povsem enakopravno združevanje. Pravica do združevanja je tudi ena od človekovih pravic, in član društva lahko postane domala vsakdo, ki deluje v okviru pogojev, določenih v temeljnem aktu društva. Temeljni akt ali statut društva sprejmejo ustanovitelji društva in izvolijo zastopnika društva. Pri tem mora po ZDru temeljni akt vsebovati ime in sedež društva, dejavnost in cilje delovanja društva, pogoje in način včlanjevanja ter prenehanje članstva, pravice in obveznosti članov, način upravljanja in zastopanja društva, financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva, način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta ter način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru. Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, njegove nepremične in premične stvari ter materialne pravice. Zastopnik društva lahko nato pri upravni enoti, kjer ima društvo sedež, predloži vlogo za registracijo z vsemi potrebnimi zahtevami (Tabela 1). Z vpisom v register društvo pridobi status pravne osebe zasebnega prava. Za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva, in sicer društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Obveza društva je tudi, da zagotavlja ustrezne podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju. To mora biti v skladu z zakonom in z računovodskim standardom za društva. Pri tem so razlike, ali gre za veliko ali malo društvo, pridobitno ali nepridobitno dejavnost, velike ali male prihodke in sredstva, s katerimi operira društvo ipd. Glede na status društva in po dejavnosti ločimo različne vrste društev, npr.: okoljevarstvena, gasilska, geografska, glasbena, humanitarna, izumiteljska, kmetijska, kulturna, ljubiteljska, medicinska, mladinska, modelarska, obrtniška, pevska, planinska, popotniška, stanovska, športna, študentska, taborniška, turistična, univerzitetna, znanstvena idr. V Sloveniji jih deluje več kot 20.000. Več kot 1500 je gasilskih.
V občini Trzin, ki šteje 3385 prebivalcev in 1170 gospodinjstev, deluje 20 registriranih društev (Tabela 2). Ali je število
delujočih društev ustrezno, premajhno ali preveliko, je seveda stvar razprave. Na podlagi prej opisanih pogojev društva ni težko ustanoviti. Bistveno težje pa je društvo voditi, razvijati in zagotavljati njegov obstoj. Ob tem se društvo in njegovi člani soočajo s številnimi izzivi in problemi. Eno večjih vprašanj so nedvomno finančna sredstva. Dejstvo je, da se domala vsa društva v občini Trzin soočajo in spopadajo s finančnimi vprašanji, če že ne finančnimi problemi. Vsako društvo namreč za svoj obstoj in nemoteno delovanje potrebuje določena finančna sredstva in proračun, ki zagotavlja razvoj. Društvo brez razvoja in napredka je nedvomno obsojeno na propad. Gledano s tega vidika, bi bilo morda bolj smotrno imeti manjše število društev in združiti društva s podobnimi dejavnostmi. Znotraj društva pa bi na ta način delovalo več sekcij. S tem bi društvo pridobilo na moči, saj bi zastopalo interese večjega števila članov in občanov. Prav tako bi združena sorodna društva s skupnim imenovalcem lažje pridobila sredstva iz naslova Občine Trzin, na drugi strani pa združevanje društev in delitev na sekcije pomeni manj transparentno delitev sredstev znotraj društva. Občina na ta način ne bi imela direktnega vpliva na to, da bi vse interesne skupine znotraj društva dobile finančna sredstva, oziroma da kakšna od sekcij društva ne bi bila zapostavljena. Občini je nedvomno v interesu, da podpira vsa društva in vsem občanom zagotavlja možnost združevanja in opravljanja različnih dejavnosti. Zato Občina vsako leto v svojem proračunu zagotavlja določena finančna sredstva za društveno dejavnost in jih preko javnih razpisov razdeljuje med društva. Občinski svet občine Trzin je nedavno na podlagi zakonov Republike Slovenije in Statuta občine sprejel pravilnike, s katerimi določa pogoje, merila in postopke za financiranje in sofinanciranje dejavnosti, programov in prireditev društev, klubov, zvez in drugih organizacij (Tabela 3). Vsak pravilnik posebej opredeljuje vsebine, ki se sofinancirajo, in kdo je upravičen do le-teh. V grobem pa lahko rečemo, da gre za štiri področja: delitev sredstev za šport, za kulturne dejavnosti, za humanitarne dejavnosti in delitev sredstev programov zunaj prej omenjenih treh. Sredstva se, kot že rečeno, dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem vestniku občine Trzin in na spletni strani Občine Trzin. Ker se počasi leto 2013 izteka, v novem letu velja apel na društva in zastopnike društev, da spremljajo in kandidirajo na razpisih. Že danes pa bi bilo smotrno razmisliti o prej omenjenih pobudah zbliževanja in združevanja društev. Vse prevečkrat društva delujejo vsako na svojem bregu in vlečejo konja vsako na drugo stran. Kljub temu da posamezna društva opravljajo različne dejavnosti, se interesi društev velikokrat dopolnjujejo in prepletajo. Zato bi veljalo strniti vrste, se povezati in misliti drug na drugega. Navsezadnje gre za skupen interes vseh občanov. Kitajski pregovor pravi: "Ena žaba ne spije vse vode iz ribnika, v katerem živi," in tega se mora vsak zavedati, tudi v luči financiranja društev. V isto jadro pa mora pihati seveda tudi Občina Trzin, ki vsekakor lahko pripomore k boljši povezanosti vseh društev. Občina Trzin ima zaposlene uradnike, ki so odgovorni za delovanje društev, očitno pa glede na nezadovoljstvo društev sedanja ureditev ne funkcionira popolnoma. Morda so odgovorni na Občini preobremenjeni z drugimi stvarmi, in se ne ukvarjajo dovolj z društvi. Morda bi zato k boljši ureditvi društvene dejavnosti v Trzinu pripomogla ustanovitev zavoda ali holdinga društev. Zastopniki te združbe pa bi koordinirali društva med seboj, skrbeli za njihovo nemoteno delovanje, tudi s finančne plati, hkrati pa nosili popolno odgovornost za društveno dejavnost v občini. Problematika društvene dejavnosti v Občini Trzin torej obstaja. Ker obstaja, je dobro, da se o njej tudi razpravlja. Le na ta način se bo skupaj z vami, dragi bralci, našla ustrezna rešitev. Namen članka ni sodba, pač pa ideje v razmislek, katerih cilj je razvoj društvene dejavnosti v prihodnje.
Tabela 3
Pravilniki Občine Trzin
Pravilnik o sofinanciranju programov in prireditev društev, klubov, zvez in drugih organizacij zunaj področij kulture, športa in humanitarnih dejavnosti v občini Trzin
Pravilnik o financiranju in sofinanciranju programov za področje humanitarnih dejavnosti in prireditev humanitarnih društev in organizacij, ki imajo sedež ali delujejo na območju občine Trzin
Pravilnik o vrednotenju in sofinanciranju programov športa v občini Trzin
Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Trzin
VIRI:
Občina Trzin. http://www.trzin.si/predstavitev-obcine/drustve-na-dejavnost. dne 24. oktober 2013.
Ministrstvo za notranje zadeve. www.mnz.gov.si/si/mnz_za_ vas/drustva_ustanove_shodi_prireditve/drustva/. dne 24. 10. 2013.
Statistični urad Republike Slovenije. www.stat.si/KrajevnaIme-na/pregledi_naselja_regije_najvecja_prebivalci.asp?tlist = off&tx tIme = TRZIN&selNacin = celo&selTip = naselja&ID = 5816. dne 24. 10. 2013.
Uradni list RS, št. 64/201 1. Zakon o društvih (uradno prečiščeno besedilo) (ZDru-1-UPB2). stran 9055. dne 12. 8. 2011. Wikipedija. http://sl.wikipedia.org/wiki/Dru%C5%A1tvo. dne 24.oktober 2013.
Avtor: Aleš Volgemut
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK U.O.O.
Savska cesta 34
PRSDNIK
1230 DOMŽALE
URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD - OBČINA TRZIN
Praznjenje bioloških odpadkov se izvaja:
-	vključno od marca do vključno oktobra, na 7 dni;
-	vključno od novembra do vključno febmarja, na M dui .
URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD:
ZAJEMA ULICE:
45. teden 2013	pvnedeljek, 4. novemb er 2013
47. teden 2013	ponedeljek, 18. november 2013
49. teden 2013	pon edeljOk, 2. december 2013
55. teden 2013	ponedeljek, 16. december 2013
1. teKen 20141	ponedeljek, 30. december 2013
3. teden 2014	ponedeljek, 13.januar 2014
5. tederi 20141	ponedelje k, 27. jcnuar 2014
74 teded 20 M	ponedeljek, 10. neemaj 2014
9. teded 20 M	ponedeljek, 24. februar 20141
Trzin (Bergantova ulica, Cankarjeva cesta, Habatova ulica, Hišni sveti T3, Industrijsko-obrtna cona Trzin, Jemčeva cesta, Kidričeva ulica, Kmetičeva ulica, Kratka pot, Ljubljanska cesta, Lobodova ulica, Mengeška cesta, Mlakarjeva ulica, Na jasi, Onger, Pcrtizanska ulica, Pernetova ulica, Po d gozdom, brešernova ulica, Reboljeva uliaa, Ulica bratov Kotar, Ulica Kamniškega bataljona, Ulika OF, Ulica Rašiške čete, Vegova ulica, Za Mribom, Zorkova ulica, Zupančičeva ulica)
LjubIjanska cesta bo varne4ša in lepša
Čeprav mimoidoče preseneča, da so se delavci šele zdaj lotili prenove še zadnjega dela Ljubljanske ceste, so tamkajšnji stanovalci pa tudi drugi občani zadovoljni, saj vse kaže, da bo ena od najpomembnejših ulic v našem kraju končno bolj urejena, predvsem pa tudi bolj varna. Vemo, da časi zdaj investitorjem niso naklonjeni, saj je potrebno opraviti res veliko birokratskih predpriprav, vseeno pa opazovalci pravijo, da bomo morali krepko navijati za izvajalce, da jih poslabšanje vremena ne prehiti pred zaključkom del. Saj smo zdaj res vse bolj obsojeni na t. i. zelene zime, pa vendar je vreme zdaj res nepredvidljivo in včasih pokaže še ostrejše zobe, kot pa smo jih bili v določenih obdobjih vajeni. Kakor koli že, delavci so se dela odločno lotili, odstranili so že tudi neugledne gradbene ograje in vsaj neposredno območje ob cesti bo zagotovo precej bolj urejeno in lepše, kot je bilo do sedaj. Še vedno pa je nejasno, kakšna usoda čaka parcele ob cesti, ki jih prenova ne bo zajela. Ker dokončna usoda Kraškega zidarja, ki je tam načrtoval izgradnjo še enega bloka, ni znana, je pa v stečaju, bodo tiste parcele verjetno še čakale na lepše čase, prav tako pa bo še verjetno tam naprej ostalo parkirišče.
Vremenska demokracija
Prišel je november ali listopad, za marsikoga najbolj siv in moker mesec v letu. Letošnji je že takoj na začetku upravičil svoj sloves, vendar pa se ne smemo preveč pritoževati, saj je bil njegov predhodnik sorazmerno suh in v zadnji dekadi izjemno topel. Najvišje dnevne temperature zraka so kot za stavo presegale dvajsetico. Narava se nam je torej na veliko razdajala. Vse drugače pa je z našo državo, ki je vse bolj podobna neznanemu »junaku« iz vremenskega pregovora Kdor ima strgano sleme, prosi vedno za lepo vreme. Edina, a zelo velika pomanjkljivost naše dežele je, da ne prosi za lepo vreme, temveč si ga kar vzame, za začetek z davčno ploho, če se izrazimo po vremensko. Tudi če vas ni več na tem svetu in greste na onega v tragični nesreči, in ste bili zaposleni v javnem sektorju, se lahko vaši svojci obrišejo pod nosom za morebitna solidarnostna sredstva, saj jih zloglasni ZUJF ne dovoljuje. Ostane vam le še upanje, da boste odšli v nebesa kje v bližini Kaj-manskih ali Deviških otokov oziroma v kateri od drugih svetovnih davčnih oaz; Ciper ni več v modi, saj je edina evropska država, ki ima manjšo gospodarsko rast kot domača podalpska država z mejami kokošje oblike.
Pa toliko je bilo v minulih letih govora o demokraciji, navsezadnje smo je bili to jesen deležni tudi v Trzinu. Prvi delovni in tudi šolski dan po krompirjevih počitnicah so nam jo dostavili brezplačno v nekatere vhode in po avtobusnih postajališčih ter železniški postaji. Vendar ni šlo za navadno demokracijo, temveč tako z veliko začetnico! Ponekod smo lahko izbirali kar med tremi jesenskimi naslovnicami, s katerih so zrli na nas znani obrazi in prežvečene stavčne zveze tednika, v katerem objavijo vse, kar drugi zamolčijo. Je lahko še kaj lepšega kot to, da vas po praznikih oziroma nekoliko podaljšanem vikendu na začetku novega delovnega tedna na poti v službo ali šolo pričaka tednik, ki si ga lahko prisvojite kar na samopostrežni način? Ali še huje, ko odprete na vlaku svoj časopis, v njem sta na prvih desetih straneh dve dobri novici, od katerih se ena nanaša na vreme ... Sicer pa nekaj več demokracije, tiste - pisane z malo začetnico, ne bi škodilo niti po trzinskih koncih in krajih, saj se zdi, da jo je tudi na domačem političnem prizorišču vse manj, včasih pa nanjo skoraj v celoti pozabijo vsi, ki imajo v rokah občinske škarje in platno ...
Ampak ne smemo preveč godrnjati, nekaj se je vendarle premaknilo, saj so blizu gasilskega doma v začetku listopada zabrne-li stroji, ki bodo ozaljšali jugovzhodno stran Ljubljanske ceste. Vse lepo in prav, a zakaj so začeli graditi v mesecu, za katerega
smo že ugotovili, da ni gradbincem nič kaj naklonjen za delo na prostem; poleg padavin in kratkega dne so novembra precej pogoste tudi zmrzali. Oktober (pa) je (bil tako) dober, a kaj, ko se ne meni za vsa soglasja in druge dokumente, ki so potrebni za začetek (ob )cestnih del. Upajmo, da jo bomo tokrat odnesli brez aneksa; bilo pa bi na moč praktično, če bi lahko na ta način urejali tudi vreme. Namesto božičnega aneksa za lepo vreme si raje oglejmo, kako smo jo odnesli letošnjega vinotoka (upam, da niste zamudili TV-prispevka na »komercialki« o pomanjkanju vina v svetu ...). Oktober se je začel s precej hladnim vremenom, a se je kmalu segrelo. V drugi polovici meseca smo imeli nadpovprečno toplo jesensko vreme z najvišjimi dnevnimi temperaturami, ki so bile pogosto okrog 20 °C. Padavin je bilo malo, kljub desetim padavinskim dnem, saj je velikokrat padla le simbolična količina. Smo pa na letnem nivoju že septembra presegli litrsko znamko, do konca minulega meseca se je nabralo, podatek velja za bližnje Domžale, že 1067 litrov vode na kvadratni meter.
Odklon povprečne temperature in osončenosti oktobra 2013 glede na povprečje 1961-1990 je v večini Slovenije presegel 2 °C. Sonca je bilo več od povprečja v vzhodni polovici države, v zahodni pa ravno obratno. K taki razporeditvi osončenosti je najbolj prispeval prevladujoči jugozahodni zračni tok, in ker smo Trzinci ravno nekje vmes, smo imeli ravno prav sonca. Kot že omenjeno, smo imeli v začetku meseca obdobje hladnega vremena, v drugi polovici pa so prevladovali od dolgoletnega povprečja občutno toplejši dnevi. Vse kaže, da bo po toploti letošnji oktober pristal v »prvi jakostni skupini«, če se izrazimo po smučarsko, in sicer med šest najvišjih od začetka meritev pred okrog poldrugim stoletjem.
POSTAJA
Padavine oktobra 2013
(v mm oz. l/m2)
Izbrani vremenski podatki za oktober 2013: Odklon povprečne dnevne temperature oktobra 2013 od povprečja za obdobje 1961-1990 (Vir: ARSO)
Radomlje
Domžale
Trzin
Ljubljana Bežigrad
Vrhnika
Moste pri Komendi
Letališče Brnik
Grosuplje
Škofja Loka (Trnje)
Brezje pri Tržiču
30
33
37
37
60
62
65
65
71
95
Preglednica: Padavine in izbrani vremenski podatki za oktober 2013 na širšem območju Ljubljanske kotline (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko.)
Podobna sončni sliki je tudi padavinska: največ padavin je bilo na severozahodu države (v Julijcih skoraj 200 mm, v večini države pa niti 70 mm). Na širšem območju Ljubljanske kotline smo jih dobili manj kot polovico od pričakovanih. Še največ smo jih dobil 12. 10. (skoraj 10 litrov ...), smo pa imeli le 8 dni z meglo in niti enega dne s slano, česar so bili veseli predvsem vrtičkarji, saj zelenjava že več let ni tako dolgo ostala na vrtovih. Še celo paradižnike je bilo moč videti na marsikaterem trzinskem vrtu.
Pa recite, če ni vsaj to demokratično oziroma svojevrstna vremenska demokracija, da lahko oktobra pobiramo po vrtovih in drevesih jesenske pridelke vseh barv, okusov in hranilne vrednosti. Vemo, kako pomembna je v naravi različnost, prispevek vsakega od teh »različnikov« pa je njen sestavni del. Le kdaj se
Nova brv
Pred časom je občinski svetnik Romeo Podlogar spodbudil svetnike, naj Občina poskrbi za obnovo podrte brvi preko potoka Motnica, ki so jo pred leti na lastno pobudo postavili tamkajšnji stanovalci, med katerimi je bilo največ članov PD Onger, pa jo je zob časa, verjetno ob pomoči še koga, povsem razdejal. Tudi nas so občani opozarjali na podrto brv in tudi na druge brvi dvomljive kakovosti, ki ponekod v trzinskem gozdu vodijo čez tamkajšnje potoke. Izgleda, da sta kritika in skrb zalegla, saj so pred dnevi preko potoka namestili lično brv, ki bo verjetno še precej bolj trdna kot prejšnja. Upamo, da se bodo pristojni še malo sprehodili po sprehajalnih poteh na tistem območju in mogoče posodobili še kakšno brv, ki zdaj ni preveč varna.
bomo tega (o )prijeli tudi ljudje na sončni strani Alp? Pomnite, ne glede na to, kaj se trenutno dogaja v naši deželi, bomo za vedno na sončni strani tega mogočnega gorstva, česar nam ne more vzeti nihče in še manj prodati. Naredite si tudi zadnje po-znojesenske dni čim bolj svetle in prijetne in ne pozabite čislati svojih najbližjih, pa naj si bodo to vaši sosedje (zakaj pa ne?), sorodniki, sodelavci, znanci ali pa morebiti le dvo do štirinožni bolj ali manj kosmati prijatelji, ki vam lajšajo s svetlobo skopo odmerjene zadnje jesenske dni. Tudi ti se počasi iztekajo in napočil je čas za sneg. Le še nekaj tednov se bo vsak dan proti večeru postopoma in malce prej stemnilo vse do nižin, tik pred božičem pa bo že bolje, mar ne?
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
TOP IZDELKA 2014 IZ ZALOZBE GRAFEX
Stenski koledar ZELENI ODTIS
dimenzija: 32 x 45 cm • prostor za dotisk: 32 x 5 cm • vezava: špirala z obešanko obseg: 12 listov, predlist, podložni karton • cena: 3,10 € + 22% DDV
Namizni TEDENSKI koledar
dimenzija: 27 x 14 x 3,7 cm • prostor za dotisk: 27 x 3 cm • vezava: špiralna • opcija: kartonska embalaža za pošiljanje po pošti, možna izdelava naslovnega lista z reklamno vsebino naročnika • cena: 3,30 € + 22% DDV
ŠE JE CAS, DA SE PRIDRUŽITE
SKUPINSKI VADBI KUNDALINI JOGE V TRZINU
Z vadbo Kundalini joge pridobimo izkušnje in orodja, s pomočjo katerih se lažje soočamo z življenjskimi izzivi, pridobimo več energetskega potenciala. Strahovi, ki nas hromijo, postajajo manjši. S točno določenimi zaporedji asan, pranajam in z meditacijami razvijamo svoje fizične in mentalne sposobnosti in se A tem približamo svojemu resničnemu jazu. -Ko uspemo razširiti svojo zavest, lažje spoznamo resnico, kdo smo, zakaj smo tukaj,... Pomaga nam, da se prebudimo in spoznamo, da je vse že v nas.
Urnik vadbe: ponedeljek od 19.30 - 21.00, od 19.30 - 21.00, četrtek od 09.00 - 10.30. Kje? Prostor na uro, Motnica 11, Trzin
sreda
Vadbo vodi Kurent Edita, certificirana učiteljica Kundalini joge - IKYTA Academy, učenka Karta Singha v šoli ANS v Franciji.
Informacije in prijave:
031 429 766, kurent.edita@siol.net
VIZI
VIZI, računovodske in druge poslovne storitve, d.o.o.
Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana • www.vizi-rs.si
Zakaj
računovodstvo zaupati VIZI [I
SVETOVANJE
že od 50,00 € na mesec.
St
l
Ker:
(fe So storitve kvalitetne.
strokovne in ažurne, jtj Je naša skrb, da je voäe računovodstvo urejeno v skladu z zakonodajo. (S Vam davčno svetujemo. 5voje delo prilagodimo vašemu načinu poslovanja. ij Nismo zgolj zunanji sodelavci ampak postanemo del vaše ekipe, ki vam pomaga, rešuje in svetuje. ■•J Za vas pripravimo notranja poročila, ki so razumljiva. Köntr.ol.ing ni vos strošek ampak prihranek. Vam prvi mesec ponujamo brezplačne računovodske .storitve
Zato se odločiti za VIZI.
2a urejeno in itroltcwio računovodstvo stopite v stik z rami.
Vol uspeh je naš utpeh.
Qd0 43? 454
040 568 528
POPUST DECEMBRU!
grafex agencija | tiskarna NOVOLETNI
V MESECU
Oglaševanje v Odsevu s
30 % popustom.
Pohitite, da Vam rezerviramo oglasni prostor.
03 56 57 100, m. 041 617 927 031 283 000, e. info@grafex.si

SADJE ÜI ZELENJAVA
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7:00 do 20:00 sobota od 7:00 do 19:00 nedelja in prazniki od 8:00 do 17:00
vsak dan sveže sadje in zelenjava
mandarine in pomaranče, razne vrste oreščkov (lešniki, mandeljni,...) in suhega sadja (fige, slive,...)
MIKLAVŽEVO DARILO
pri nakupu nad 20 € lkg mandarin podarimo