UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska^ Banka Banka <* posluhom STRAN 10 Na Bledu največja slovenska prireditev domače glasbe Alpski večer tokrat tudi s Slavkom Avsenikom L - ISSN 0352 - 6666 - št. 37 - CENA 130 SIT V Podkorenu apartmaji za trg Nicholas Oman se požvižga na inšpektorje Čeprav je republiška inšpekcija izdala odločbo o prepovedi nadaljnje gradnje Omanovih apartmajev v Podkorenu, investitor, ki se išče s tiralico, nemoteno gradi dalje. Kje je Oman? Korenci pravijo: "Mi snio veseli, da ga ni, ne pa, da bi naokoli spraševali, kje je." Minerali so lepi, še bolj pa kamen v gorah 12. maja W v Predsedmk države Mi 2V /^UČan, ki se je v petek mjjer udeležil odprtja 25. Tako je Čeprav ni med zbiralci primerkov okamnelega sveta, sam sodi k fosilom, je dodal napol za šalo in napol zares. rai^nar°dnih dnevov, mine- Prireditev, na kateri se je p0yv» fosilov in okolja. Kot je zbralo 52 razstavljalcev iz 12 trŽišt' za na^e Dra'ce> s* Je držav, si je v dveh dneh p0 *o razstavo ogledal prvič ogledalo okrog 5000 obisko-hja ?*°raJ dveh desetletjih, valcev. Večina izmed njih se v$alr J? naredila lep vtis, je odločila tudi za ogled Ha u-kristal pa ga je spomnil zanimivosti v okolici Tržiča, letos predvsem za sprehod v Antonov rov nekdanjega podljubeljskega rudnika. • S. Saje STRAN 9 Kranj, torek, 13. maja 1997 Škofja Loka, 10. maja - Nekaj tisoč dijakov četrtih letnikov slovenskih srednjih šol je v soboto ie začelo opravljati letošnjo maturo. Njeno prvo dejanje, esej iz slovenskega jezika, je sedaj sicer že mimo, glavnina maturitetnih preizkusov pa mlade še čaka. Maturantje bodo bolj ali manj zaposleni vso drugo polovico junija, ko se bodo 14., 16. in 17. junija najprej zvrstili trije "kronski" maturitetni predmeti, tujiJezik, matematika in drugi del slovenskega jezika, od 18. junija dalje pa tudi vsi izbirni. Vmes bo ob pisnem potekal tudi ustni del mature. Ta splošni državni izpit sedaj teče že tretje leto, za vsako generacijo pa pomeni nekaj novega in vsaka ob tem doživlja posebno vznemirjenje. Več o letošnjem prvem maturitetnem preizkusu, ki smo ga pobliže spremljali na Gimnaziji v Škof ji Loki, si preberite na strani 9. - • D.Ž., foto: Tina Doki AKTUALNO: Jubilej Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Dijakov slovenske gimnazije ne tepejo več Naša gimnazija je postala enakopraven dejavnik v koroškem šolskem življenju, pravi ob 40. obletnici Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu ravnatelj dr. Reginald Vospernik. Dolgoletni profesor Jože VVakounig pa dodaja: Do živega nam ne morejo. Resnica govori drugačen jezik. STRAN 3 Pred jutrišnjo sejo državnega zbora Predsednikovo pismo poslancem Gibanje 23. december je vložilo novo zahtevo za razpis referenduma o ratifikaciji sporazuma z Evropsko unijo. Ljubljana, 13. maja - Predsednik države Milan Kučan je s posebnim pismom pozval poslance državnega zbora, da čimprej ratificirajo sporazum z Evropsko unijo, ki je usodnega pomena za republiko Slovenijo in njeno prihodnost. Zamujanje ima lahko hude posledice, saj Evropa ne bo nikogar čakala. Milan Kučan je pozval parlamentarne stranke, naj najdejo podobno soglasje, kot so ga glede zahteve o sprejemu v pakt Nato. Predsednik se je zavzel za spoštovanje ustave in zapisal, da se morajo ljudje o pomembnih zadevah tudi odločati na referendumu. Menil je, da bi bilo treba hkrati z ratifikacijo evropskega sporazuma začeti tudi postopek za spremembo ustave. S tem bi odpadli razlogi za dvome o ustavnosti sprejema evropskega spora- zuma. Predsednik Slovenske ljudske stranke in podpredsednik vlade Marjan Podobnik pa je včeraj dejal, da so lahko razne solistične akcije, kot je npr. pobuda za zdajšnji referendum resna ovira pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. • J. K. ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEDE J J Td./fAx:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANJE CENE IN UGODNOSTI PRI PREVOZU J NAR0ČI LA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 L___ B.S. Radovljica tel.:064/715-242 1 O 88,4 POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure BGOSTIŠČE TAVERNA, akhu; Žerj.ivka 12, Kranj £ACUNALNlf(/ PROGRAMI KRANJ - Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:0641491-068 del. čas od 12h do Olh PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Jubilej Slovenske ljudske stranke - Slovenska ljudska stranka je včeraj v hotelu Union proslavila 9. obletnico ustanovitve. 12. maja leta 198Š je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza. SLS je danes druga najmočnejša stranka v državi in del vladajoče koalicije. • J.K., slika G. Šinik Možnosti civilnega služenja vojske Kranj, 12. maja - Občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov Kranj je v prostorih Mestne občine kranj v petek organiziral razgovor na temo o možnostih civilnega služenja vojske. Razgovor, namenjen fantom, ki jih zanima civilno služenje vojaškega roka, je vodil Stane Rupnik, ki je v vladi vodja sektorja za ugovor vesti vojaški dolžnosti. Razlagalec je zbranim najprej razložil, kaj sploh je civilno služenje vojaškega roka, kateri fantje se zanj ponavadi odločajo, kakšna je pot od želje do prijave, kakšen je postopek komisije, ki rekrutu dovoljuje tak način služenja ali pa ne... Tako imenovanega civilnega služenja vojske je v zadnjem času tudi v Sloveniji vse več, spočetka se je za tak način odločalo le en odstotek vseh nabornikov, danes se je število močno povečalo. V letu 1995 je komisija izmed 256 prošenj zavrnila okrog 20 odstotkov vseh, tako, da so v naslednjem letu pričakovali kakih 200 "civilnikov", trenutno pa je vloženih še več kot 700 prošenj, s tem, da so kapacitete v 12 organizacijah, ki omogočajo civilno služenje ta trenutek polne. Povečuje se tudi število organizacij, ki nudijo civilno služenje, na prvi razpis pred dvema letoma se je prijavilo 12 organizacij, na drugega, ki je bil novembra lani pa še 60. "Številka se bo v prihodnje še povečala," je menil Stane Rupnik, dejstvo pa je, da tako služenje državo stane precej manj kot pa običajno vojaško usposabljanje, "civilnik" na leto stane namreč le 230.000 tolarjev. Organizacije, ki lahko nudijo tako služenje naj bi sodile v sistem zaščite in varnosti bodisi so to vladne ali nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo. Ponuditi morajo možnost nastanitve za nabornika ter pripraviti program njegovega usposabljanja. Kot je razlagatelj večkrat poudaril pa je komisija precej stroga pri ugotavljanju ali gre pri posamezniku res za ugovor vesti vojaške dolžnosti in ali ta res odklanja orožje v vseh okoliščinah. • I.K. TRŽiC TRG SVOBODE 18, 4290 TRŽIČ TEL: 064 50 072. FAX: 064 60 790 Vabimo Vas na JAVNO PREDSTAVITEV načrtovane izgradnje objektov na področju izobraževanja, vzgoje in športa v Občini Tržič. Predstavitev z otvoritvijo razstave bo v petek, 16. maja 1997, ob 18. uri, v dvorani Glasbene šole Tržič. Na predstavitvi bo sodeloval predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. VLJUDNO VABLJENI! L________________J IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Negotovost pred jutrišnjo izredno sejo Resna svarila pred korakom v Evropo Jutri naj bi državni zbor ratificiral sporazum med Slovenijo in evropsko unijo, vendar se j£ pred ratifikacijo zapletlo. Gibanje 23. december zahteva referendum, 38 razumnikov f izločitev "španskega" predloga iz sporazuma. Kdaj bo spremenjena ustava. Ljubljana, 13. maja - Za jutri je sklicana izredna seja državnega zbora, na kateri naj bi razpravljali o pripravljenosti Slovenije na vstop v Evropsko zvezo in v članstvo NATO. Ratificirali naj bi sporazum o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji, kar naj bi bil pomemben znak naše evropske usmeritve in pospešek k ratifikaciji še v parlamentih držav članic. To so doslej storile tri članice. Slovenija naj bi bila tako junija uvrščena med tiste države, s katerimi bi se začeli pogovori o rednem članstvu. Ko so kakršnikoli javni pomisleki zoper hitenje v Evropo in Nato utihnili in ko so postali tudi donedavni nasprotniki Evrope zagovorniki Nata in Unije kot edine alternative, so se pretekli teden oglasili ljudje, ki glede tega mislijo drugače. Gibanje 23. december, ki ga vodita dr. Borut Korun in Andrej Aplenc je s 498 podpisi državljanov zahtevalo od predsednika državnega zbora dr. Janeza Podobnika, da doloiči rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma pred ratifikacijo Evropskega sporazuma. V državnem zboru so ugotovili, da vprašanje "ali nasprotujete odločitvi državnega zbora, da sprejme zakon o ratifikaciji sporazuma z Evropsko unijo in s tem omogoči razprodajo slovenske zemlje tujcem" ni skladno s predpisi. Predlagateljem so predlagali, da naj vprašanje preoblikujejo ali pa naj zahtevajo naknadni zakonodajni referendum, ki pa je lahko razpisan po ratifikaciji. Dr. Korun in Aplenc sta sporočila, da bosta odločitev gibanja sporočila do jutrišnje seje državnega zbora. Tudi 38 razumnikov s prvo-podpisanim dr. Francetom Bučarjem svari pred naglico pri ratifikaciji evropskega sporazuma. Predsedniku države predlagajo, naj zahteva oceno ustavnosti sporazuma. Razumniku ne nasprotujejo Evropi, so pa proti upoštevanju "španskega kompromisa", ki je 64. člen evropskega sporazuma. Takega določila nima nobena pridružena članica in zato je Slovenija v podrejenem položaju. Predvsem v Liberalni demokraciji so reagirali z ugotovitvijo, da sta ti zahtevi znak, da se v Sloveniji krepi tievropska usmeritev. Če ^ sprejeta pobuda za refetfD_ dum, ki ga predlaga GibaflJ 23. december, bo vlada odg0' vorila s svojim referendum0^ z edinim vprašanjem: ali ste* Evropo ali za osamitev. Ntf močnejša vladna stranka J sklenila, da začne postopa za spremembo 68. člena $° venske ustave, čeprav sp# memba ustave ni neposred" vezana z ratifikacijo evrotf kega sporazuma. Včeraj je i zaradi spremembe ustave »j sklican sestanek predsednic parlamentarnih strank, na ^ tereni naj bi razpravljali tud',1 poskusih odložitve ratifikacij' sporazuma. • J. Košnjek Opozorilo Gospodarske zbornice Gospodarska zbornica Slovenije v izjavi za javnost objavlja svoje stališče do ratifikacije Evropskega sporazuma. Zbornica z zaskrbljenostjo spremlja številne polemike v javnosti, ki so se razvnele ob uvrstitvi predloga zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma na dnevni red zasedanja državnega zbora. Zaskrbljenost je toliko večja, kajti trenutna dogajanja v slovenskem političnem prostoru lahko privedejo do resnega časovnega zamika pri sprejemanju zakona o ratifikaciji. Zamik ratifikacije, iz kakršnih koli razlogov, lahko povzroči nepopravljivo škodo Sloveniji, saj je interes gospodarstva Evropa, izločitev iz integracijskih procesov pa bi bila dolgoročna katastrofa in izguba trgov. • J.K. Sporni "španski kompromis" i Najspornejši del evropskega sporazuma med Slovenijo Unijo je 64. člen, ki je bil oblikovan na špansko pobudo i*5 naj bi bil pisan predvsem po meri Italije, ki je lani hudo izsiljevala Slovenijo. V tem členu piše, da bo "oj5 uveljavitvi evropskega sporazuma Slovenija - ob pogoju vzajemnosti - omogočila nakup nepremičnin tistim državi' janom Evropske unije, ki so tri leta bivali na ozemlji1 Slovenije, ob koncu četrtega leta po uveljavitvi asociacij«' kega sporazuma pa bo zagotovila pravico do nakup3 nepremičnin državljanom držav članic Evropske unije.'4 Pravico do nakupa nepremičnin bi dobili tujci torej p° uveljavitvi sporazuma, to je po ratifikaciji v slovenske^1 parlamentu, v parlamentih vseh držav, članic Unije in v j Evropskem parlamentu. To traja ponavadi več let. Veljaj?? načelo vzajemnosti: nepremičnine bi lahko kupovali ttt& Slovenci, ki so kdaj živeli izven meja Slovenije. • J.K. j STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIC* Kongres Zelenih Slovenije v Tržiču Strankin šef ostaja Gošnik Tržič, 13. maja - Do naslednjega oziroma nadaljevanja kongresa ostaja še naprej predsednik Vane Gošnik, ki ga sobotni kongres v Tržiču ni razrešil, prav tako pa tudi ni izvolil njegovega naslednika. Pred kongresom se je Vane Gošnik odpovedal ponovni kandidaturi za predsednika, zato pa na kongresu ne bi obravnavali poročila o njegovem preteklem delu oziroma o preteklem delu stranke. Zeleni so bili na zadnjih državnozborskih volitvah med poraženci, zato je del članstva zahteval temeljito analizo dela, odstop sedanjega vodstva in izvolitev novega. Odnosi v stranki so se zaostrili, brez problemov pa ni šlo tudi na sobotnem kongresu v Tržiču, ko kandidatu za poslanca na zadnjih volitvah in sekretarju regijskega odbora Zelenih za Gorenjsko Božu Dukiču iz Kranja niso dovolili vstopa na kongres. Kot je povedal generalni sekretar stranke Rudi Meršak Dukič ni imel na kongresu kaj iskati, sicer pa je med delegati krožil papir z dolgovi, ki naj bi jih stranki povzročil Dukič. Na kongresu so se prerekali skoraj o vsakem predlogu. Tri ure so potrebovali za sprejem dnevnega reda, različno tolmačili poslovnik in statut, ugotavljali, ali imajo delegati s seboj prava pooblastila ali ne, dokazovali, kolikšna večina je potrebna za sprejem sklepov in ali so bili kandidati določeni pravilno ali ne. Generalni tajnik Rudi Meršak je na kongresu napovedal odhod z vseh funkcij v stranki, katere član bo sicer še ostal, k pomiritvi duhov in uspešne- Izjava Boža Dukiča Božo Dukič, sekretar Regijskega odbora Zelenih Slovenije Gorenjske nam je posredoval izjavo, v kateri pravi, da je na vhodu v dvorano delovala firma za zaščito Orbita iz Križev, ki mu kot članu Zelenih Slovenije ni dovolila vstopa v dvorano, kjer je bil kongres. Po izjavi direktorja firme Orbita gospoda BoŽnika je županTržiČa Pavel Rupar naročil firmi, da mu prepreči vstop. Dukič, ki je predložil izjavo Božnika, meni, da ni smel v dvorano zato, da ne bi razkrinkal ravnanja generalnega sekretarja Rudija Merša-ka in da ne bi dokazal naveze Vane Gošnik, Janez Janša in Pavel Rupar. • J.K. Iz vodstva stranke so sporočili, da je Vane Gošnik predsednik sveta stranke, zato je vsa pooblastila predsednika prenesel na podpredsednika Slavka Savica. mu delu pa sta pozvala tudi predsedniška kandidata Miha Jazbinšek in Ivan Tomše. Kongres je bil predčasno končan. Med predsedniškimi kandidati sta dobila največ glasov Ivan Tomše in Miha Jazbinšek, vendar premalo za zmago v prvem krogu. Ko bi morala sama v drugi krog, so delegati odšli in kongres ni bil več sklepčen. Predsednik ostaja še naprej Vane Gošnik, saj kongres o njegovi razreš-nici ni glasoval. • J.Košnjek Janez Škerjanec novi predsednik Tržič, 12. maja - Gostje občnega zbora: dr. Berta Jereb, podpredsednica SLS, dr. Marjan Jereb, minister za zdravstvo in dr. Jože Možgan, poslanec državnega zbora, so predstavili delo SLS na državni ravni. Spregovorili so o delu stranke v vladi in o problemih, ki se pojavljajo, o delu in trenutnem stanju v državnem zboru in o izboljšanem programu slovenskega zdravstva. Na občnem zboru so izvolili nov upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče ter novega predsednika SLS Tržič. Predsednik je s 23 glasovi od 40, kolikor jih je volilo, postal Janez Škerjanec iz Žiganje vasi. Novi predsednik, ki je na tem mestu zamenjal Vinka Perneta, je za konec predstavil še program dela stranke za njegovo mandatno obdobje ter izrazil željo, da bi se na zboru sttfj 1 ke srečevali vsako leto. • " Izjave, sporočila Liberalna demokracO Tržič v izjavi za javn^^ poudarja, da so napadi tf*> kega župana Pavla Ruparja I LDS stalna praksa, na gr°I laži pa nočejo odgovarja LDS županu ni nikoli ojj rekala delavnosti, žal pa I ročilo nadzornega odb°f. kaže tudi županove slab^ LDS svetniki Peter Belbj Bojana Kališnik Sušnik, M Borut Sajovic in Ran Premrl bodo še naprej &®. strkovno in argumentiraj Zapisali so tudi, da so wm ministri naredili marsikaj I brega za Tržič, posebno II Rop in Metod Dragonja. I pan Rupar še vedno ni oot> voril na trditev ministra gonje, da je neaktivnost 1 kalne oblasti med hujŠ^ problemi sanacije Peka. * Mestni odbor Socialdem", ratske stranke Kranj izr^ obžalovanje, ker vladna |9 licija ni sprejela zakona odškodnini kmetom, ki ^ utrpeli škodo zaradi žleda^ pozebe. Žled je hudo priz3^ predvsem okolico Kraw., SDS je z zakonom predlagI hitro rešitev, koalicija pa \ zakon zavrnila zgolj za*^ lastnega prestiža, vladna I ljuba, da bo pripravila m zakon, pa ne olajšuje polo*^ kmetov. • J.K. _—_— - - _ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / 1"***$ Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Le a Mencinger, Stcjan Saje, Darinka Sedej, Vilma StanO^ Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, KH Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: tel« y 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trime5j( obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT J (M^KcJMM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Jubilej Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Dijakov slovenske gimnazije ne tepejo več Bh^nJ^maZl|f je pOSta!£ <;nak°Praven dejavnik v koroškem šolskem življenju, pravi ob 40. obletnici Zvezne realne s 'mazne za Slovence v Celovcu ravnatelj dr. Reginald Vospernik. Dolgoletni profesor Jože VVakounig pa dodaja: Do živega nam ne morejo. Resnica govori drugačen jezik. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Celovec, 13. maja - V soboto zvečer so v Domu glasbe v Celovcu proslavili 40. obletnico ustanovitve ^vezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Jubilej, vreden spoštovanja, ne le za slovenst-Vo, na Koroškem, kar gimna-2lJa nedvomno je, ampak za felotno Koroško, mesto Ce-lQVec in tudi za Slovenijo, so s svojim obiskom počastili naj- predstavniki dežele in Jrelovca, med njimi glavar J Zernatto in župan Scheu-£her, in slovenski minister za Kulturo Jožef Školč. Priredi-tev je bila v rokah glasbenega Pedagoga mag. Romana Ver-jfcla, gledališčnika Marjana JJSckra in znanega filmarja *«ha Dolinska (vsi so konča-1 to gimnazijo), sodelovalo Ja je 80 dijakinj in dijakov Ravnateljstvo je izdalo Jupilejni zbornik, ki sta ga z ^Jemno vestnostjo uredila gimnazijska profesorja, višji Judijski svetnik Jože VVa-,0unig in mag. Franc Krištof. Velike pozornosti je ^ežna knjiga z naslovom ***** iz Amerike. Učenke in ^enci 6 a razreda gimnazije so bili v Ziljski dolini in taziskovali množično odha-JanJe tamkajšnjih Slovencev ? Ameriko za boljšim krušni. Mentorja raziskovalne-|a dela sta bila profesorja Štefan Pinter in Urban Po-P°tnig. Najmlajši dijaki odhajajo na nogometno tekmo. Mednarodna dolžnost države Avstrije Dr. Teodor Domej obširno razčlenjuje nastajanje Zvezne gimnazije za Sloevence. Občutek, da so Slovenci brez večjih naporov dobili za svoj obstoj pomembno izobraževalno, kulturno in narodno-buditeljsko ustanovo, je varljiv. Preden je takratni avstrijski šolski minister dr. Heinrich Drimmel 9. maja leta 1957 podpisal dekret o ustanovitvi, se je zgodilo marsikaj. Odločilna je bila Avstrijska državna pogodba iz leta 1955, v katere 7. členu piše, da imajo avstrijski državljani slovenske manjšine na Koroškem pravico do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. Septembra istega leta se je začelo pedagoško delo v treh razredih Državne realne gimnazije za Slovence, 19. marca leta 1959 pa je dobila šola v manjšinskem olskem zakonu svojo trajno pravno osnovo. Povojna Osvobodilna fronta na Koroškem je od britanske vojaške vlade za Koroško in od Provizorične koroške deželne vlade zahte- Ravnatelj dr. Reginald Vospernik Enaki med koroškimi šolami "Nekateri dogodki v zgodovini Zvezne gimnazije za Slovence so mi posebej v spominu. Najprej sprejemni izpiti, ko so se vsi tresli, ali bo dovolj dijakov ali ne, hišnik pa je štel čevlje, koliko otrok je v učilnicah. Bilo jih je dovolj za tri razrede in prva težava je bila premoščena. Drug pomemben mejnik je prva matura leta 1963, tretji pomemben dogodek pa je selitev v novo poslopje leta 1975. Prišli smo na svoje, pod lastno streho. Ker se je k nam preselila tudi Dvojezična trgovska akademija, je oblast šolo dogradila. Tako imamo sedaj optimalne pogoje za delo. Ko je gimnazija začela delovati, nas nekateri niso hoteli sprejeti. Prihajalo je do pretepov naših dijakov in drugih deliktov. Razmere so se spremenile. Naša gimnazija je enakopraven dejavnik v koroškem šolskem življenju, kot ravnatelj pa sem popolnoma enakopraven med ravnatelji drugih šol. Če ne bi bilo naše gimnazije, bi bilo glede inteligence na gospodarskem, političnem, kulturnem in tehničnem področju popolno razsulo. Z gimnazijo, dvojezično trgovsko akademijo in zasebno Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. etru v Rožu je področje manjšinskega srednjega šolstva pokrito. Mogoče manjka še ehnična šola, vendar ta problem ni bistven." šolski svetnik Jože Wakounig, profesot latinščine in grščine £e ne poučuješ z veseljem, pojdi "Jaz na tej gimnaziji sicer nisem maturiral, ker je leta 1960 še ni bilo. Maturiral sem na Plešivcu, kjer je bila na gradu škofijska gimnazija, in nas je bila polovica v razredu Slovencev. Na gimnazijo sem prišel leta 1965 in doživljal prijetne in manj prijetne trenutke. Rad poučujem tukaj. Če človek ne poučuje rad, potem naj gre delat kaj drugega. Na našo gimnazijo prihajajo učenci iz slovenskih družin, vedno več pa iz mešanih in tudi nemških. Generalno pa število vpisanih upada, kar je posledica upadanja števila rojstev. Pouk je načeloma v slovenščini, potrebne razlage pa dajemo tudi v nemščini in latinščini. Na splošno je nasprotovanja naši gimnaziji manj. Komunističnega strašila na vrhu Ljubelja hvalabogu ni več. Avstrija je članica Evropske unije in tam gledajo drugače na položaj narodnostnih skupnosti. Slovenci smo tu doma in to dejstvo morajo sprejeti. Pojavljajo se še napadi v obliki govoric, da je kakovost pouka slabša kot drugje. Vsega šmenta privlečejo v na dan če se jim zljubi. Do živega pa nam ne morejo, "esnica pač govori drugačen jezik." vala ustanovitev slovenskega šolstva. Dr. Joško Tischler je bil član te vlade in 3. oktobra leta 1945 je bilo za točno predpisano ozemlje na Koroškem odrejeno, da mora biti pouk za vse otroke v prvih treh šolskih stopnjah dvojezičen, od četrte stopnje naprej pa mora biti slovenščina obvezen predmet. Leta 1947 je bila že zahtevana ustanovitev Slovenske realne gimnazije, slovenskega učiteljišča in slovenske kmetijske šole za fante in dekleta. Koroški deželni šolski svet je vse zahteve zavračal. Po 20. juniju 1949, ko je bila meja med Avstrijo in Jugoslavijo dokončno določena, je začela Avstrija manjšinsko šolstvo vedno bolj po svoje. Izborjena je bila le formulacija v 7. členu državne pogodbe. Od podnajemnikov do sodobne šole Sredi leta 1957 je bil objavljen razpis za vpis v novo slovensko šolo. 8. julija so bili sprejemni izpiti. Kljub strahu, koliko bo prijav, se je v prve tri razrede vpisal 101 otrok. Šola je gostovala in delovala le popoldne, prvi ravnatelj dr. Joško Tischler je z 11 profesorji vztrajal in njemu kot prvemu ravnatelju gre zasluga za pedagoško osamosvojitev koroških Slovencev. Leta 1975 se je gimnazija preselila v novo sodobno poslopje na Ebentaler strasse oziroma na Janežičev trg 1, v šolskem letu 1994 - 95, ko je nastala še dvojezična trgovska akademija, pa je bilo poslopje povečano in omogoča optimalne pogoje in dobro delo dijakov in učiteljev. Glede tega je bilo ravnanje zveznih in deželnih političnih in šolskih oblasti korektno, čeprav je bila gimnazija, po besedah ravnatelja dolgo trn v peti nasprotnikom Slovencem. Dijake slovenske gimnazije so pretepali in jih drugače šikanirali. Danes tega ni več in v tem oziru se je v koroški javnosti za slovensko manjšino obrnilo na bolje. Trije ravnatelji so doslej vodili gimnazijo: najprej dr. Joško Tischler (1957 -1967), nato dr. Pavel Zablat- nik (1968 - 1977) in zadnjih 20 let dr. Reginald Vospernik, ki je prišel na šolo leta 1961. 120 profesoric in profesorjev je vpisanih v knjigo učiteljev. Danes jih je na šoli 50, dijakov pa je 429, ki so razporejeni v 20 oddelkov. Na nižji stopnji so v vsakem razredu po trije oddelki, na višji stopnji pa po dva. Zvezna gimnazija za Slovence je tako imenovana "dolga gimnazija", v kateri traja šolanje osem let. Vanjo se vpisujejo učenci po končanem četrtem razredu osnovne šole. Leta 1963 je bila prva matura. Maturantov, katerih razrednik je bil dr. Pavle Zablat-nik, je bilo 17. Lani je bilo maturantov v dveh razredih 35, letos junija pa jih bo 28. Skupno je na slovenski gimnaziji maturiralo 1284 maturantov. Večinoma so iz slovenskih družin, vedno več pa jih prihaja iz mešanih in tudi povsem nemških družin. Odprta gimnazija Celovška slovenska gimnazija se ne želi zapirati, ampak razvija raznovrstne zunanje oblike sodelovanja. Že desetletja, skoraj od ustanovitve dalje, je utečeno sodelovanje z gimnazijo na Ravnah. Sodelovanje je bilo rezultat prijateljstva jned ravnateljema obeh gimnazij, dr. Tis-chlerja in dr. Sušnika. Slovenska gimnazija sodeluje s kulturnimi društvi na podeželju. Takšna partnerska povezovanja gojijo že nad 20 let. Letos so vzpostavili sodelovanje z Ziljsko Bitrico, Rože-kom in Velikovcem. Gimnazija je vključena v Comenius programe Evropske unije. Posebej dobro sodelovanje je z manjšinskima šolama Ircev v Dublinu in Nemcev v Eupenu v vzhodni Belgiji. Projekt sodelovanja vodi mag. Zalka Kuchling. Gimnazija je ena od dveh koroških šol, ki sta vključeni v projekt ekologizacije šol. Nižješolci pa sodelujejo v tako imenovanih euro šolah. Na gimnaziji in v organizacijah Slovencev na Koroškem poudarjajo še eno dolgoročno pozitivno plat delovanja Gimnazije: v njej se že 40 let vzgaja slovenska inteligenca, tako družboslovna, politična in tehnična, ki dviguje slovensko zavest tudi na ravni, kjer je brez izobraženstva ne bi bilo. Dijakov slovenske gimnazije pa danes ni treba biti več strah, da bi jih kdo zasramoval ali pretepal. So enakopraven del velike koroške dijaške družine, pa zelo pomemben del slovenske manjšine in dejavnik prizadevanj, da se slovenščina in na slovenki šoli šolajoča mladina enakopravno vključuje v javno življenje. • J.Košnjek AMZS Tokrat so delavci AMZS z gorenjskih cest odvlekli kar 27 zaletenih ali okvarjenih vozil, 6-krat je ob okvarah zadostovala pomoč na kraju, kjer je do njih prišlo. GASILCI Tokrat gasilci po Gorenjskem niso imeli veliko dela. Največ interencij so imeli tudi tokrat kranjski gasilci. Prejeli so klic na pomoč po prometni nesreči, ki se je pripetila na lokalni cesti Šenčur - Visoko, vendar, ko so prišli na kraj nesreče, njihova pomoč ni bila potrebna. Še enkrat je prišlo do trčenja in sicer isti dan, to je v nedeljo, tokrat v Hrastjah, kjer so kranjski gasilci nudili njihovo pomoč. Pomagali so še po prometni nesreči v Lahovčah, tudi ta se je pripetila v nedeljo. Prav tako v nedeljo pa je prišlo še do požara gospodarskega poslopja v Spodnjem Brniku, vendar je bilo zaradi pravočasnega obvestila o požaru škode malo. Včeraj so se peljali še odpirat vrata na Savsko Loko 10. Nekaj bolj prijetnega so kranjski gasilci doživeli že v petek in sicer so jih obiskali otroci iz vrtca Najdihojca. Škofjeloški gasilci so pohiteli v Frankovo naselje, kjer je nekdo na priklopljenem Štedilniku pozabil posodo z mlekom, tako da se je Že močno kadilo, vendar zaradi pravočasnega obvestila in intervencije do požara Še tu prišlo. Jeseniški gasilci oziroma njihovi pirotehniki pa so imeli ponovno opravka znevarnimi eksplozivnimi telesi. Tokrat so tako telo našli v Sv. Duhu pri Škofji Loki. Jeseniška pirotehnika sta ga prepeljala na varno v za to namenjeno skladišče na Jesenicah in ga seveda deaktivirala. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju je tokrat 13 mamic povilo majcene Stručke. 6 je bilo punčic, 7 pa fantkov. Najlažja punčka je ob rojstvu tehtala 2.950 gramov, najtežja "bajsika" pa cele 4 kilograme in Še 180 gramov. Na Jesenicah je bilo pri novorojenčkih bolj sušno obdobje, saj se od petka do danes ni rodil nobeden. Jih bo pa drugič več! URGENCA Zatišja pa ni bilo na drugih oddelkih Splošne bolnišnice Jesenice. Na internem oddelku so imeli 49 bolnikov, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč, na kirurgiji jih je "pod nož" nujno moralo iti kar 134, na pediatriji so morah' hitro poskrbeti za 11 malih bolnikov, na ginekološkem oddelku pa je bilo takih bolnic, ki so nujno potrebovale zdravniško pomoč, 16. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Izid referenduma Otok bo svoja krajevna skupnost Spodnji Otok - Krajani Spodnjega in Zgornjega Otoka so se zadnjo aprilsko nedeljo na referendumu odločali o izločitvi obeh naselij iz krajevne skupnosti Mošnje in o ustanovitvi nove krajevne skupnosti Otok. Referendum je uspel. Od 134 volilnih upravičencev s Spodnjega in Zgornjega Otoka je glasovalo 97 krajanov ali dobrih 72 odstotkov. 73 krajanov ali približno tri četrtine vseh je bilo za izločitev in ustanovitev nove krajevne skupnosti, dvajset ali približno petina proti, štiri glasovnice pa niso bile veljavne. Naslednji korak je razpis volitev v svet krajevne skupnosti. • CZ. Kampi kot prikrita vikend naselja Kranjska Gora, 12. maja - V kranjskogorski občini sta le dva kampa - na Dovjem, kjer se kamp širi in v Martuljku. Pričakujejo, da se bo sčasoma pojavil interes za ureditev kampirnih prostorov tudi drugod, saj od investitorjev kamp ne zahteva obsežnih investicij, interes za take nastanitve se povečuje. Zanimanje pa je vse večje za vožnje s potovalnimi kombiji, ki potrebujejo urejena parkirišča z možnostjo praznjenja in črpanja vode. Kampi vsekakor pomenijo popestritev turistične ponudbe, vendar pa so kampi lahko tudi vir onesnaževanja voda, zlasti v primeru stalnih gostov s prikolicami, ki jih v kampu pustijo več let, pogosto se gradijo zasilni nadstreški in rezultati so vizualno moteči. Kampi so nato kot prikrita vikend naselja. Zato se v Kranjski Gori odločili, da bodo pozorno spremljali gradnjo vseh novih kampov, širitev obstoječih pa prepovedali. • D.S. Septembra trije sejmi Kranj, 12. maja - V Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju so se odločili, da letošnji sejem obrti in podjetništva prestavijo na september, ko bo na programu tudi prireditev Slovenski proizvod - Slovenska kakovost (SQ) in sejem stanovanjske opreme. Vsi trije sejmi bodo na programu od 9. do 12. septembra na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju. Na Gorenjskem sejmu so se odločili, da bodo sejmu obrti in podjetništva namenili letos Še posebno skrb v pripravah, da bi letos na tej prireditiv čimbolj celovito in popolno predstavili obrtništvo na Gorenjskem. Pripravljajo tudi posebne nagrade za dosežke in uspehe na področju proizvodne in storitvene obrti. • A. Ž. Linhartova dvorana Z balkona se slabo vidi na odeli r Stekleno fasado so zaradi varnosti obiskovalcev odstranili in jo bodo namestili šele, ko bodo dobili ateste zavoda za raziskavo materiala- ^ Radovljica - Ko so se po Radovljici rešitev za izboljšanje vidljivosti. En je investitor zahteval od izvajalca milijonov, ostalo pa oprema. ObČiO* ^ začele širiti govorice, da se z balkona predlog je dal, izvedba bi stala vsega ateste Zavoda za raziskavo materiala Radovljica je v zadnjih treh letih f nove Linhartove dvorane v Radovljici 90 tisoč tolarjev, še nekaj možnih in konstrukcij. Atestov za zdaj še ni, dvorano zagotovila skupno 69 mili]0! V( slabo vidi na oder, smo poklicali rešitev bo pripravil," je dejal Jože predvidoma naj bi jih pridobili še ta nov tolarjev, Kino Radovljica dev' ^ predsednika gradbenega odbora Jože- Resman in poudaril, da bodo po- mesec, ko naj bi dvorano tudi ponovno milijonov, še 28 milijonov tolarjev p! s< manjkljivost odpravili še letos. "zasteklili". je nepokritih. 18 milijonov tolarjev W g. Vidljivost z balkona pa ni edini Kot je razvidno iz poročila gradbe- bi letos pokrila občina, razliko P ^ problem nove Linhartove dvorane, že nega odbora, ki ga je na aprilski seji bodo poskušali dobiti od ministrs^' j, pozimi je počilo nekaj stekel na sprejel občinski svet, je izgradnja oz. za kulturo. Kino podjetje je žara** ^ ta Resmana, ki je to, kar se govori po mestu, tudi potrdil. "Z balkona se zaradi previsoke oz. premalo oddaljene varnostne ograje res slabše vidi na oder, vendar je to problem, ki ni velik in ga že rešujemo. Projektantu dvorane smo že naročili, da pripravi stekleni fasadi, ostale so zaradi varnosti obiskovalcev odstranili. Ker je steklena fasada nad glavnim vhodom, obnova večnamenske dvorane stala naložbe samo premostilo enole$ ^ 106 milijonov tolarjev, od tega grad- izpad prihodka v višini 14 milijon0' bena dela z osnovno inštalacijo 91 tolarjev. • CZ. Jeseniški delavci so se uprli Nočemo v menzo, dajte nam bone Kako s 54 tisoč tolarji na mesec prehraniti štiričlansko družino? Jesenice, 12. maja - Delavci odklanjajo menzo, v Fipromu so delavci uspeli, da dobijo prehrambene bone za nakup v živilskih trgovinah. Jeseniški zdravniki piše- 1'o potrdila in pravijo: ena temeljnih človekovih pravic je tudi ta, da se delavec prehranjuje tam, kjer sam hoče... Jeseniški Center za socialno delo, Rdeči križ, Karitas in muslimanska humanitarna organizacija Merhamed iz dneva v dan bolj ugotavljajo, kaj pomeni uradno 18-odstotna brezposelnost in huda socialna stiska na obubožanih Jesenicah. Skladišča humanitarnih organizacij so prazna, zato je Rdeči križ zaprosil 282 jeseniških družb in podjetnikov, naj pomagajo pri nabavi osnovne hrane za socialno vedno bolj ogrožene slovenske družine na Jesenicah. Ni dneva, da se ne bi v prostorih Rdečega križa oglasile predvsem slovenske družine, ki enostavno ne morejo več kupiti niti hrane. Če družina, ki živi v bloku, nima sorodnikov in ne skromne ohišnice, če je zaposlen en sam v družini, nima niti za hrano. Primer: slovenska štiričlanska družina, oče kot strojnik dobi 54 tisoč tolarjev plače, mati je na čakanju, hčeri v srednji šoli. Za mesečne položnice je treba odšteti okoli 30 tisoč tolarjev. Kmalu zmanjka za mleko in kruh in oče se s težkimi koraki napoti na Rdeči križ. Po paket hrane. Tam trdno zapre vrata za sabo, kajti revščine se sramuje. Če moški prosi za paket hrane in se za zaprtimi vrati zjoče, potem je menda vsem vse jasno. Visoki življenjski stroški in nizke plače, ki jih prejemajo delavci v družbah, ki še zaposlujejo, potiskajo slovenske družine na rob revščine ali kar v samo revščino. Zato se delavci obupno borijo tudi za prehrambene bone, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi: regres za prehrano znaša mesečno 12.852 tolarjev ali ob 23 delovnih dneh 585 tolarjev dnevno. Do zdaj sta obe jeseniški večji družbi, Acroni in Fiprom delavcem izplačevali mesečno bone, aprila pa so v obeh podjetjih začeli z družbeno prehrano. Delavci bi se tako prehranjevali na delovnem mestu in ne bi dobivali več bonov za nakup v trgovinah. S temi boni pa so za silo prehranili vso družino. V Fipromu so bili sindikati odločno proti temu, da jim bone, s katerimi so kupovali v trgovinah, odvzamejo. In uspeli: 90 odstotkov Fipromovih delavcev ali 450 zaposlenih je pisno izjavilo, da zahteva bone nazaj in da se med delom ne bodo prehranjevali v "kantinah", ki so jih v nekdanji Železarni spet usposobili in ki jih je v Acroniju prevzela družba Sodexho iz Ljubljane. Le-ta zdaj dnevno vozi topli obrok za vse delavce Acronija, kajti v Acroniju delavci z enakim protestom, da ne bodo jedli v menzi, niso uspeli. Topli obrok vsak dan vozijo iz Kranja in ga ne pripravljajo na Jesenicah. Kar precej pa je delavcev, ki so v stiski obiskali zdravnika - da napiše potrdilo za dietno prehrano. Z zdravniškim potrdilom, da so upravičeni do dietne prehrane, spet dobijo bone za nakup v trgovinah. Ni tudi res, da tako potrdilo lahko izda le specialist. Vsak splošni zdravnik lahko izda veljavno potrdilo, ki ga mora družba upoštevati. In če vprašate tiste zdravnike, ki so ohranili poštenost in ki se zavedajo, da bi to družbo, ki sili delavca v menzo, zraven pa ima doma lačno družino, zdravstvene in druge posledice neprimerno več stale, vam bodo odkrito odgovorili: "Če je sploh še kaj temeljnih človeških pravic na tem svetu, potem je ena temeljnih pravic človeka ali delavca tudi ta, da se hrani tam in tako, kot sam hoče, ne pa da mu družba zaukaže, da se mora prehranjevati v menzi..." • D. Sedej Jeseniški svetniki navdušeni nad hokejem Za hokej vse, za druge športe malo Jesenice, 12. maja • Jeseniški svetniki niso upoštevali utemeljene obrazložitve jeseniškega župana, da 300 otrok, ki se ukvarjajo s hokejem, dobi polovico sredstev, medtem ko za ostalih 4.700 otrok ostane malo ali nič. Hokej sam zbere 700 tisoč nemških mark, občina pa plačuje profesionalnega sekretarja. FOTO {J M FOTOKOPIRANJE - FOTOKOPIRANJE NAČRTOV (paus papir, bel papir, micronska folija) - ZELO KVALITETNO BARVNO IN ČB FOTOKOPIRANJE - FOTOGRAFIRANJE ZA DOKUMENTE (v treh minutah 4 barvne fotografije za samo 700 SIT) IZJEMNI POPUSTI NA KOLIČINE Gregorčičeva 6, KRANJ (ZA GLOBUSOM) Tel./fax: 064/226-160 Jeseniški svetniki so na minuli seji sprejeli amandma, po katerem bodo na športnem igrišču Podmežaklo zaposlili sekretarja Hokejskega društva Jesenice in zanj namenili dodatnih 2 milijona in 500 tisoč tolarjev proračunskih sredstev. Dodatni zaposlitvi se je z amandmajem uprl jeseniški župan dr. Božidar Brudar, ki je strokovno utemeljil svoj predlog in pojasnil, koliko je v občini v resnici zaposlenih v športu in koliko profesionalci porabijo za svoje plače in druge prejemke. Zupan je dejal, da je v jeseniški občini nadpovprečno visoka profesionalizacija del na športnem področju. Proračun občine Jesenice namenja približno polovico sredstev, ki so namenjena športnim dotacijam, za plače 14 zaposlenih športnih delavcev. Od teh jih je šest zaposlenih v športnem parku za drsalne športe. Država občini prizna na športnem področju predvsem sredstva za šport otrok in mladine, otrok pa je v občini okoli 5.000. Za 300 otrok, ki se jih redno ukvarja s hokejem in še nekaj otrok, ki se ukvarjajo z drugimi letnimi športi, občina namenja polovico vseh sredstev za šport. In še nekaj: prejšnji sekretar športnega društva, ki je opravljal tudi naloge sekretarja Hokejskega društva, je bil upokojen kot tehnološki presežek in odpravnina mu je bila izpplačana iz javnih finančnih sredstev za področje športa, zdaj pa naj bi na novo zaposlovali za enake naloge! A prav to se je zgodilo: jeseniški svetniki se niso menili za utemeljena opozorila župana, glasovali so za novo zaposlitev in se tako dali prepričati nekaterim razpravljavcem, ki so poudarjali: "Kdo pa bolj promovira Jesenice kot hokej... hokej bo zamrl, če ne bo sekretarja in bo hala prazna., kar 700 tisoč nemških mark hokej zbere sam od sponzorjev.." in tako dalje. Skratka: zmagal je hokej pred drugimi športi. Hokejski klub, ki je prejšnjega sekretarja upokojil kot tehnološki višek z odpravnino iz javnih finančnih sredstev bo dobil novega sekretarja, plačanega iz občinskega proračuna, ostali športni klubi in društva pa bodo na Jesenicah več ali manj še naprej životarili. • D.Sedej Socialno varstvo v radovljiški občini Temne barve za socialno sliko Občan je vse premoženje zaupal občini, ta p* mu vsakodnevno zagotavlja nego na domu. Radovljica • Če bi slikar želel z barvami naslikati socialno podobo radovljiške občine, bi bržkone izbiral med temnimi (pesimističnimi?) barvami. Slika je namreč vse bolj žalostna, zaskrbljujoča. Število prejemnikov socialnovarstvenih dajatev se povečuje, vse več je odkritih primerov zlorabljanja otrok, opazen je porast števila otrok, rojenih zunaj zakona, in otrok, ki morajo v rejniške družine... Ko je Majda Dežman, svetovalka za družbene dejavnosti v Občini Radovljica, na aprilski seji predstavila občinskemu svetu področje socialnega varstva v občini, o poročilu ni bilo razprave. Svetniki so že malo utrujeni od "velikih občinskih tem" alnih in stanovanjskih stisk in alkoholizma v rejniŠk* družine. Število obravnav otrok z motnjami v dušeV' 2( nem in telesnem razvoju J6 ei bilo predlani za dobro polo; d vico večje kot tri leta prej* G število odraslih oseb s teža; % vami v vedenju in osebnost' je za tretjino večje - in tak" dalje. . Z; Radovljiška občina je lafll dvaindvajsetim občanoi" poravnala razliko do poln6 stanovanjske najemnine. Pf tinsedemdeset občanov )e dobilo enkratno denarfl0 pomoč za nakup ozimnic6' šolskih potrebščin ali z* premostitev druge finančn/ stiske. Do pomoči v naj*?*'' jem znesku 15 tisoč tolarji so bili upravičeni tisti, ki nis°| >rejemali denarnega dodali ;m prejemali aenarnega aou^ dvignili roke in s tem dali ka oz. je bil dodatek nižji c*j vedeti, da so se tudi formal- 10 tisoč tolarjev in dohodki no seznanili s problematiko, na družinskega člana ni p*6' ki je vse bolj pereča, morda tudi vse bolj žalostna. Analiza, ki so jo za obdobje od 1992. do 1995. leta pripravili na Centru za socialno delo Radovljica in zajema območje treh novih občin (Bled, Bohinj in Radovljica), kaže, da že skoraj vsak četrti občan potrebuje in išče pomoč na centru in da se povečuje tudi delež prejem segel 25 tisoč tolarjev (bfl1' to). V javna dela je bilo la«J vključenih dvajset brezposel' nih ljudi, ki so pasli živin"- v vodili župnijsko pisarno, p0' j magali mladim in starejšiflV* urejali okolico... Radovlii^1 i telefon za otroke in mladost' I nike, ki je del slovenskj J mreže, je lani prejel 1.2'* anonimnih klicev. Velika v? čina klicev je bila iz dolgT nikov socialnovarstvenih da- časja, približno desetina ic jatev. Število ljudi, ki opozarjala na različne p& potrebujejo pomoč pri ure- bleme - zasvojenost z drog3' janju odnosov v družini, je mi, samomorilnos'' bilo predlani za 85 odstotkov trpinčenje in zlorabo otrobi večje kot 1992. leta. Ob tem, nosečnost, posilstvo, beg doma, hud strah, alkonO'!' ko upada število razveznih postopkov, narašča število zunajzakonskih skupnosti in tudi število otrok, ki so rojeni v takih skupnostih. Vse več otrok mora zaradi neurejenih družinskih razmer, brezposelnosti, materi- zem... Zanimiv mer, ko je občan premoženje zapustil obČi^ občina pa mu za to zagotaV'' ja celodnevno nego in osk* bo na domu. C. Zaplotnik je tudi p?' j an vse svoj' h GorenjskiTisk Mirka Vadnova 6, 4000 Kranj V poslovnih prostorih na Zoisovi ul. 1 v Kranju bomo v leW 0 1997 oddali v najem cca 1.800 m2 poslovnih površij. ^ namenjenih storitveni dejavnosti s pripadajočimi parkirišč! v (cca 500 m2) in kletne prostore (cca 800 m2). Poslovi „ prostori se nahajajo v pritličju in I. nadstropju stolpiča terv \ I. nadstropju sedanjih proizvodnih prostorov. c Ponujamo dolgoročnejši najem in možnost adaptacij0 1 poslovnih prostorov. Vse interesente naprošamo, da pisne vloge za najef11 ž oddajo na naslov Gorenjski tisk, d.d., Mirka Vadnova & ti Kranj do 31. 5. 1997. k Možen je predhodni ogled prostorov. Za vse informacij*.* kličite na tel. št. 064/263-242. \ £*ek. 13. maja 1997 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester Medicinska sestra, človek in pol j)elo medicinskih sester je postavila na nove temelje pomoči bolnim, zdravim, njihovim družinam in okolju, ki mu človek pripada. »e^r il?" maJa " Slovenske delu srečanja pa sta študent- Zbornico zdravstvene nege ja. Prav zato morajo biti edicinske sestre in zdravst- ki zdravstvene nege Lucija Slovenije je sicer vključenih lastnosti dobre medicinske 'a' tehniki so 12. maj, Mesaric Matic in Nataša več kot 11 tisoč članic in sestre ob visoki strokovnosti s '"narodni dan medicinskih Kozorog govorili o življenju članov - se je udeležilo tudi tudi požrtvovalnost in spo- sJ/'r\.°beležili s četrtim mladega človeka, ter Majda neka dijakinj in dijakov sobnost odpovedovanja last- j^opozijem zdravstvene nege Pajnkinhar o Strategiji razvo- srednjih zdravstvenih šol. nemu življenju. Naš poklic svečano proslavo v blejski ja raziskovalnega dela na Kot sta povedali Nataša Va- ima za posledico pogosto 'stivalni dvorani. Mednar- Inštitutu za zdravstveno lant in Mateja Luna, dijakinji odsotnost od družine, pa tudi 1 Pjjoa organizacija medicins- nego pri Visoki zdravstveni Srednje zdravstvene šole Je- vrata bolnišnice je nemogoče HJ ^ster je za svoj praznik šoli Univerze v Mariboru. Na senice, sta se za poklic med- zapreti za seboj kot vrata 1 ?. a dan, ko se je, pred 177 srečanju so nastopili tudi icinske sestre odločili, ker pisarne. Mnogokrat smo tudi IJ rodila Florence Night- učenci Srednje zdravstvene imata radi delo z ljudmi, v zasebnem življenju obre- Dr k' k* veUa za začetnico šole z Jesenic. "Medicinska sestra mora biti menjene s problemi, s kater- P eobrazbe sestrinstva v novo Gostiteljice srečanja so prijazna s pacientom, znati imi se srečujemo na anteto. tokrat gorenjske medicinske mora poslušati, biti obzirna delovnem mestu. Zato bi letošnji moto Mednarod- sestre, vodi jih predsednica in razumeti posebne potrebe bilo prav, ko bi se tudi s 8a združenja medicinskih gorenjskega društva medi- bolnega človeka. Morda mla- medicinskim sestram priznal ster je "Zdravi mladi ljudje cinskih sester in zdravstvenih dost ni vedno prednost za naš status, ki jim gre, da bi nega jj^tfejša prihodnost" so v tehnikov Ivana Hartman, poklic, ker bolniki ponavadi pacientov postala samostojno rokoyni program četrtega predsednica zbornice zdravst- bolj zaupajo starejšim, bolj delo, za katerega smo odgo- uripozija vključili tudi slo- vene nege Slovenije Veronika izkušenim kolegicam," sta vorne, ne pa, da se mnogok- nski zdravstveni tehniki in Pretnar Kunster pa je na povedali. rat znajdemo le v položaju tat ns^e sestre- Včeraj je srečanju z novinarji še pose- Glavna sestra kirurškega izvrševalk naročil zdravni- Dri na Prireditvi, ki sta jo bej poudarila prizadevanje oddelka Splošne bolnišnice kov." ^pravila Zbornica zdravst- Zbornice za uveljavitev Jesenice Zdenka Kramar pa Sindikat delavcev v ne nege Slovenije in Društ- stroke in poklica tako v je ob tem poudarila, da sta zdravstveni negi je ob tem , medicinskih sester in javnosti kot tudi na formalni razumevanje in prijaznost še skupaj z zbornico, da bi e F*ystvenih tehnikov Gor- ravni. "Zbornica se je določi- kako pomembni prav pri delu stroko in poklic še bližje d k • ° rr^dostniku v so- la začeti postopek za spre- z mladimi bolniki. "Po- predstavili javnosti ter izbolj- °bni družbi govoril dr. membno zdravstvene membno je, da se bolnik šali odnos do poklica in orazd V. Mrevlje, Brane zakonodaje tako, da bo jasno zaveda, da medicinski sestri medicinskih sester, izdelal in . ogovšek, viš. med. tehnik določen naš položaj in pris- lahko zaupa, da se mu ta ne včeraj tudi prvič javno pre- zd ^redaval o tem, kaj je v tojnosti." bo izneverila, da ga bo poslu- dstavil plakat s sloganom: 2 ravstveni službi moč storiti Med številnimi udeleženci šala in ga spoštovala kot Medicinska sestra - človek in mlade, v popoldanskem včerajšnjega srečanja - v osebnost, sposobno odločan- pol. • M.A. Ivana Hartman Nataša Valant Mateja Luna Zdenka Kramar • oprave na dograditev Zdravstvenega doma Škofja Loka j Pacienti prostor za prvo pomoč, reševalni avtomobili garažo ^dobrem letu naj bi v Zdravstvenem domu Škofja Loka z izgradnjo prizidka rešili vprašanje ^sevalne postaje in ambulante nujne zdravstvene pomoči. j O'ni Škofja Loka ob vsej v^mi" za ureditev zdravstvih postaj na > kai ^'t na svoj zdravstveni . r----»--------- u?Qa Loka, 12. maja - Vse storitve osnovnega zdravstva, zdravstvene pomoči, v 1. in 0Lv' nM0> da so v nekdanji to pa pomeni, daje s prostori 2. nadstropju nove ambu-1 vm5 potrebno slediti potrebam. Sama privatizacija tudi pome-(Gorenja vas, ni, da naj se teži k temu, da se v eni ambulanti zdravniki ne menjujejo, pač pa da privatnik ambulanto ob ustreznejšem urniku vzame v celoti v najem. Vsekakor pa so najbolj predpisani za to, sicer bodo novimi parkirišči pa naj bi se pomenilo, da se ukinja pereča vprašanja škofjeloške- inšpekcije, kot so to že zagro- bistveno omilila tudi stiska s »a zdravstvenega doma am- žili, sedanjo (za štiri občine) parkiranjem vozil. Še vedno >ulanta nujne zdravstvene zaprle. Skupna novoizgrajena pa ie župan prepričan, da se jomoči, dovoz do te ambu- površina naj bi bila nekaj več bodo morali dogovoriti, da »J organizirano skupaj. Z lante in parkiranje vozil ob kot 910 kvadratnih metrov, zaposleni parkirajo svoje av-le» .J° prizidka naj bi začeli samem domu. Ker je dom Na podlagi temeljito prever- tomobile na nekoliko bolj l*|>i. sredi naselja, so prostorske jenega idejnega načrta je že oddali enem Darkirišču ob 3kakor se ne bi moglo možnosti zelo omejene (za sklenjena pogodba za glavni lanski poskus širitve parkir- projekt, dela^pa naj bi zasta k ■ *ar pozabili, saj je ■ Jih' sem stanJe v ambulanti tak e zdravstvene pomoči tel neprimerno, da bi jo kA0 morali zapreti. To pa bi lante, nevrofizioterapija, prostori za ultrazvočna diagnostiko, v mansardi pa pisarne Zavoda za zdravstveno varstvo. Osrednja naloga je, urediti ambulanto nujne zdravstvene pomoči po vseh sodobnih standardih, ki so ganje Osnovnega zdravstva (ki je upravljalec Zdravstvenega doma) ali privatnikov -koncesionarjev. Sama gradnja pa naj bi dala tudi dve pomembni pridobitvi: v Zdravstvenem domu bi z izgradnjo prizidka končno dobili tudi dvigalo in s tem olajšan dostop invalidom, s 37 v fo da se Zdravstveni dom , ^ *ofji Loki ne urejuje, saj nih prostorov ni bilo soglasja vili'jeseni. Celotna' vrednost %to Vsak' ki ga kda^ sosedov). zato je ena najpo- investicije je ocenjena na 200 'če prepriča, da so vrsto membnejših zahtev preure- milijonov tolarjev. Kot nam je povedal škofjeloški župan Igor Draksler, računajo, da jim bo pri zagotavljanju sredstev priskočila na pomoč tudi država - Ministrstvo za zdravstvo, o lastnem vložku pa se bodo morale vse štiri občine na Škofjeloškem še jubilant in celo dispanzerjev janja, kako najbolje p5novo in lepo uredili. Tudi izkoristiti razpoložljivi prosti opremi velja, da se post- tor. ^ma posodablja, čeprav je Idejni projekt < oddaljenem parkirišču ob Sori, sicer neizogibno sledi nepopularni ukrep: da se Stara cesta spremeni v enosmerno. Š. Žargi iano, da je prav pri tem, ob Zdravstvenega doma je že i' ^no omejenem zdravstve- pripravljen in i * jf^ denarju, najtežje slediti, naj bi stavbo načrtuje se, da ,v?ve družbene razmere so garaže za reševalna vozila v^*....~ ~—---------- -- t,:Prle tudi nekatera koncep- podrli, sam dom pa dogradili dogovoriti. Predloga, da bi ^Iria vprašanja, saj so bili proti vzhodu. Nove garaže dolgove občine Škofja Loka ,Ji predlogi o tem, da naj bi (dosedanje niso več mogle ugotovljene po delitveni bili >h postopni privatizaciji služiti svojemu namenu, saj lanci med občinami poraču-i, ribniške prakse dopustili, imajo sodobna reševalna vo- nali pri tem sovlaganju, župan J*5 *«»___f_„i_..i__.____i__ -i. «.UUi> »Uiiui ,]-. viru,, ni t nmrntiraf i Gnidnia C se mreža ambulant razdro- žila takšno višino, da jih vanje ni želel komentirati. Gradnja fi. No v Škofji Loki so se preprosto ni bilo mogoče več naj bi bila zaključena pn- Ji '°cili, da naj bo Zdravstve- zapeljati) naj bi bile v kleti, v hodnjo jesen. Glede opreme k dom tudi v bodoče mesto, pritličju naj bi bila sodobno še ni dokončnih dogovorov. ' ,Cr naj bi se opravljale vse urejena ambulanta nujne Na občini pričakujejo via- DOBROTA ni SIROTA 200 tisoč tolarjev za slepe Kranjska Gora, 12. maja - Kranjskogorski lupan Jole Kotnik, ki še danes drli predvolilno obljubo, da kot lupan ne bo sprejemal nobenih denarnih povračil in torej ne prejema nobene plače, ne nagrade ali sejnine, celo kilometrine za prevoz z lastnim avtomobilom ne, ta sredstva, ki bi mu pripadala, dosledno namenja za humanitarne in druge organizacije v kraju ter za razne pomoči. Slepim in slabovidnim je iz teh sredstev podaril 200 tisoč tolarjev. Slepi in slabovidni Gorenjske nameravajo v Kranju dobiti svoje prostore, zato jim je taka pomoč zelo dobrodošla. V občini Kranjska Gora livi šestnajst slepih in slabovidnih. • D.S. Likovniki so darovali za Korak za korakom V jeseniških vrtcih poteka projekt Korak za korakom, katerega start je financirala Fondacija Soros iz New Yorka. Jesenice, 13. maja - Vanj je Zaletel, Mehmed Zaimovič, zajetih pet vrtčevih oddelk- Andrej Žigon. V okviru ov. Da bi tudi ostalim Likovnega kluba Dolik so otrokom omogočili vzgojo v podobnih pogojih, je Vzgojnovarstvena organizacija Jesenice skupaj s starši pripravila prodajno razstavo likovnih del. Izkupiček Dore Peljhan, Marko Rok, od prodaje 62 slik, ki jih je Draga Soklič, Ljubo Soklič, darovalo 47 umetnikov, bodo namenili opremi igralnic in nakupu igrač za projekt Korak za korakom. V prejšnji številki smo obljubili imena umetnikov, ki so svoja dela darovali za jeseniške otroke. To so: Martin Avsenik, Marina Bačer, Franc Bešter, France Ber- ?ant, Ana Cajnko, Boni ■eh, Branko Čušin, Vid Čer ne, Veno Dolenc, Aleksander Drole, Erna Ferjanič Fric, Jure Godec, Tomal Gorjup, dr. Aleksanser Gru-bišič, dr. Višnja Grubišič, Janez Janelič, Damjan Jen-sterle, Gabrijel Jensterle, Nada Jensterle, Janez Kar svoja dela poklonili: Janez Ambrolič, Dana dr. Bem Gala, Vinko Bogataj, Bor-islav Čeru, Ana Mlekul Višnar, Janez Mohorič, — • —o--------r —/---------a-, Cveto Velikanje, Marjan Zi-danek. Omrnimo še sponzorje, ki so omogočili prodajno razstavo: Neodvisni sindikati, Zdenko Rece, Leon Ličof -Okarina, Miran Dolar, Maruša Hribar, Foto Claudia Jesenice, Agencija Pan, Občina Kranjska Gora. Na sklepni slovesnosti pa so sodelovali: Veno Dolenc in Klarisa Jovanovič, Jerca Kramar, Boštjan Soklič, nonet Vasovalci, otroci iz vrtca in Alenka Bole Vrabec. Vrednost vseh podarjenih likovnih del znaša 1,9 milijona tolarjev. Tista, ki pre-delj, dr. Jani Kokalj, Ciril jšnji teden ob razstavi niso Kraigher, Jolka Milic, Mar- bila prodana, so na ogled (in iza Monti, Miroslav Pengal, naprodaj) v prostorih vrtca Ivica Radman, dr. Andreja na Tavčarji 21 na Jesenicah, Svete, Pavel Smolej, Karen kjer eksperimentalno poteka Soklič, Jaka Torkar, Mojca projekt Korak za korakom. Vilar, Žarko Vrezec, Marjan • D.Ž. Pol stoletja kamniškega zavoda Kamnik, 13. maja - Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku letos praznuje 50 let svojega delovanja. Obletnico bodo obeležili z vrsto dejavnosti, ki potekajo vse leto, zlasti na kulturnem, športnem in družabnem področju. Tako prirejajo prvi evropski festival v sedeči odbojki, izdajo biltena, teden etno glasbe, likovni natečaj in razstavo na temo drugačnosti, ob koncu šolskega leta pa srečanje bivših oskrbovancev in delavcev zavoda. Srečanje bo 25. junija, ob 10. uri. Vsi nekdanji gojenci, ki želijo počastiti okroglo obletnico Zavoda za invalidno mladino v Kamniku, naj svojo prijavo pošljejo do 1. j'unija na naslov ZUIM Kamnik, Novi trg 43 a, Kamnik, s pripisom "za srečanje". Osnovna šola Staneta Žagarja LIPNICA razpisuje prosto delovno mesto ČISTILKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Kandidati naj oddajo prošnjo ravnatelju šole v 15 dneh od objave razpisa. SALON »KONKURENČNE CENI POHIŠTVA * BREZPLAČNA DOSTAVA KSr«?°SUE34 'MONTAŽA Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Acr maja VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA OBISK V PODMEŽAKLI Gorenjski glas v Senici Gorenjski glas bo v soboto, 17. maja, na obisku v krajevni skupnosti Senica v občini Medvode. Na srečanje smo poleg predstavnikov KS in društev povabili tudi lupana oziroma predstavnike občinske uprave. Vsi, ki boste v soboto med 10. in 12. uro z nami v dvorani krajevne skupnosti Senica v občini Medvode, pa boste dobili tudi Glasovo kapico s kuponom za žrebanje nagrad. • A. Ž. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na Jesenicah, v krajevni skupnosti PODMEŽAKLA in med drugim je naša komercialistka Negra Bajtic pred jeseniško ledeno dvorano delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Našim sogovornikom smo v PODMEŽAKLI razdelili 21 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Izžrebali smo: kupona 017595 in 017605 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet v letu 1997, za eno osebo); kupona 017602 in 017614 (nagradi: Glasova majica). Jeseničanke in Jeseničan: če je med štirimi izžrebanimi številkami katera s Vaše reklamne čepice, ki ste jo v soboto dobili v Podmežakll, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 -111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do petka, 16. maja, do 13.30 ure. CRONI Ledarska 4, 4270 Jesnice SLOVENIJA tel./fax: (064) 81-584 - KALAN u .0.0. - VODOVODNE INSTALACIJE - POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC - OZVOČEVANJE PRIREDITEV LN KONCERTOV CESTA 1. MAJA 71, Jesenice, TEL: 064/81 124 ELEKTRO BRGANT BRANKO d .0.0. Mencingerjeva 8, 4270 Jesenice Tel. & fax: 064/84-313 Žiro račun: 51530-601-64105 pisarna: 064 - 863 145 mobitel: 0609 - 624 - 463 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM KOHT ŠPORTNA HALA PODMEZAKLA, JESENICE Po diskontnih cenah vam nudimo: ■ pijače vseh vrst ■ prehrambene izdelke ■ čistila, galanterijo, kozmetiko S 064/81-308 VELIKO PARKIRIŠČE, KVALITETNA POSTREŽBA Odprto: 8. - 19., sobota: 8.-14. IDT INTERNATIONAL DIE TECHN0L0GY d.o.o. H. Verdnika 22, 4270 JESENICE Tel.: 064/81-972,81-171, Fax: 064/03-064,861-599 PROIZVODNI PROGRAM: • JEKLENE LINIJE ZA IZSEKOVALNA ORODJA: - izsekovalni noži, - žlebilne linije, - perforirne linije, - kombinirane linije; • OPREMA ZA IZDELAVO IZSEK0VALNIH ORODIJ: - ročna naprava za upogibanje nožev z vložki, * - ročna naprava za izsekovanje mostičev, - ročna naprava za odrezovanje z zobom, - škarje za razrez nožev; Živeti pod viaduktom avtoceste V krajevni skupnosti Podmežakla so lani dobili plinovod in kabelsko televizijo. Krajani imaj0 j lepo urejene vrtove in okolico svojih hiš, motijo pa divja odlagališča, ki so celo v naselja ;. Bodo naselili tudi Rome? Avtocesta Hrušica Kje je bila nekdaj doma večina naših najboljših nekdanjih hokejistov? V Kurji vasi so zrasli in kakor že je Kurja vas nedomačinu izvene-la smešno ali posmehljivo, so bili Kurjevaščani, hokejisti in drugi domačini na svoj kraj povsod in venomer ponosni. Podmežakla - in ne Podme-žaklja, kot se danes še vedno piše - je staro jeseniško naselje pod Mežaklo - in spet ne pod Mežakljo. Jeseniška Murova in Podmežakla sta bili nekdaj jedro Jesenic: na Murovi so bili trgovci, na Savi oziroma pod Mežaklo pa so živele jeseniške delavske družine. Starejši domačini so si zgradili hiše, vsi so delali v železarni. Naselje se je delilo na Kurjo vas, Savsko nabrežje in Podkočno. Težki tovornjaki skozi naselje Tako kot se spreminjajo vse Jesenice, tako se spreminja tudi Podmežakla. V kraj, kjer so živeli le stari Jeseničani, prihajajo novi naseljenci. Mladi odhajajo, stare hiše odkupujejo neslovenci, ki prinašajo s seboj tudi drugo kulturo in navade, ki niso vedno v skladu z navadami domačinov. A tisti domačini, ki ostajajo in so kajpak še vedno v večini, skrbijo za izgled svojega kraja, se srečujejo s problemi in jih poskušajo rešiti. Krajevna skupnost šteje danes 1700 krajanov, ki imajo zadovoljivo živilsko oskrbo s štirimi majhnimi, zasebnimi trgovinami. Poleg zasebnih stanovanjskih hiš so v kraju še stari stanovanjski bloki, kjer prebivajo nekdanji delavci železarne, na novo sta zgrajena dva bloka, jeseniška občina pa se je tudi odločila, da prenovi samski dom Gradbinca v stanovanja. "Dva problema krajane najbolj motita," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Podmežakla Zdravko Črv. "Najprej je to lokalna cesta, ob kateri pločniki niso urejeni in po kateri je vedno več prometa z velikimi težkimi tovornjaki. Kljub temu da je omejitev hitrosti 40 kilometrov na uro, nihče ne vozi v skladu z omejitvijo. Zato je prva naloga naše krajevne skupnosti, da se v sodelovanju s Komunalno direkcijo Jesenice in drugimi pristojnimi organi dogovorimo in prepovemo takšen promet. Želimo, da je naša cesta, ki so jo sicer po gradnji obvoznice Hrušica - Vrba na novo pre-plastili, namenjena le lokalnemu prometu. Zdaj se dogaja, da se težki tovornjaki izognejo semaforjem na magistralni cesti skozi Jesenice in krenejo v Vrba še nima uporabnega dovoljenja. svojih hiš, vendar ni vse takjj ' slabo: lani je Astra Telekf l napeljal kabelsko televizijj ' obenem pa so dobili tu<* j plinovodno omrežje. Za pri**' juček na kabelsko televizij0^ 1 odšteli približno 50 tisoč & J larjev, priključkov pa je 4W | Še prej so popravili tu" s pa Že nekajkrat so v krajevni skupnosti Podmežakla posredovali prošnjo na občino, naj se vendarle preveri nosilnost Hermano-vega mostu - ali naj se popravi ali vožnja preko njega prepove.. smeri proti Podmežakli in po cesti skozi naše naselje. Naslednji teden bomo imeli tudi sestanek, kam in kako namestiti talne hitrostne ovire -predvideni sta dve oviri na vsej cesti v Podmežakli." Tudi domačin Alojz Noč je enakega mnenja: "Nezaslišano je, da moramo Podmežak-larji prenašati toliko prometa skozi naše naselje - vozijo celo s priklopniki in so namenjeni bodisi na Jesenice ali v skladišča v Podmežakli. Naslednji problem pa so garažni provizoriji, barake, ki se jih komajda da odstraniti." Odpeljali 147 kamionov odpadnega materiala Odlok o javnem redu in miru prepoveduje, da bi v naselju redil konje in krave, razen če imaš status kmeta. Domače živali že, kakšna perutnina, denimo, ne pa Bo Hermanov most večno vzdržal? Krajevna skupnost po besedah Zdravka Črva občino Jesenice tudi nenehno opozarja, da imajo v naselju eno največjih divjih odlagališč tudi na lokaciji od nekdanjega kamnoloma do Žvagnovega mostu. A tja ne odlagajo odpadkov le domačini, saj toliko navlake in odpadnega materiala, kot ga je tam, niti ne morejo imeti. Če si malo ogledaš to hitro rastoče divje odlagališče, takoj ugotoviš, da je priročni kraj za odlaganje tudi vseh drugih nevestnih in malomarnih Jeseničanov. Celo to se da ugotoviti, da je nekdo, ki je pred božičem prodajal smrečice na jeseniški tržnici, tja odpeljal vse neprodane smreke. Da bo mera polna, se morajo krajani Podmežakle otepati še z enim problemom: v barake, vodovod, na plinovod . je priključilo 99 hiš. • l Naselje Podmežakle na & i strani omejujejo reka Sava, O. p drugi strani pa Mežakla, P0^ h katero je bila pred leti zgraJe' na avtocesta Hrušica - Vrb* ] Če ste mislili, da je z avtocest vse lepo in v redu in da so? t krajani že sprijaznili, da živil pod viaduktom, ste se zmo^ £ Saj ne, da bi se dafle' pritoževali, da jim avtoc^* ki teče nad njihovimi hišami)1; ° všeč. Bilo bi vse lepo in pra. ' ko bi DARS upošteval rtjib°J upravičene pritožbe in zgT3^ f( cesto tako kot je treba. . j( Najprej jim je ob obilDe£ ^ deževju z avtoceste vdrla & teorna voda na dvorišča in P: p plavljala. Strokovnjaki pA^ |j SA so si zadevo ogledali, Pil znali, da so pri gradnji polo™ n "premalo dimenzionira*? ^ cevi" in da bodo zadevo san" ' ali. Kdaj, se še ne ve. , Tisti, ki stanujejo bl»*J. | avtocesti, se pritožujejo ^ hrupom. Strokovno se te^i reče dilatacija, kar pomeni.1: j se viadukt zaradi temperaf1^ nih razlik širi in oži in tedaj0 \ vožnji težkih tovornjakov f avtocesto nastaja bobn^J Že po lokacijski dokurtvtf^ ciji, ki je bila izdana leta w , in jo je izdala vlada, . j; opozorili na protihrupno čito. Zdaj je na avtocesti protiodbojna ograja, do h tošnjega poletja pa naj Zdravko Alojz Noč Roman Kalan nVTO€l€KTRIKA ALEKSANDER JERNEJC S9KUHR • BLAUPUNKT KENV/OOD o PHP MOAimNI SISTEMI NOKIA CENTMLNA IAKIEPAH1A S MOTOROLA DAIMCAU_3 Tmtoeukikiila bwTOMQJSTIKA MONTAŽA IN PRODAJA TELEF0N0VGSW_—1 Cesta /.umio 124. JESEMCE. Wl:M4 SN62 IDEIOVNI CAS PON PET 8-12 in 13 17. SOB0TA:8-12| krava in konj, saj potlej v soseščini neznansko zaudarja. In prav to se dogaja v Podmežakli. Priseljenci se na odlok požvižgajo, okolje jim niti malo ni mar, četudi tvegajo inšpekcijske preglede in tožbe. Tako je tožbo na višjem sodišču izgubil tudi krajan, ki je gojil konje in krave, vendar ga ni izučilo. Še naprej mu dvorišče in njegove provizorije, kjer redi živali, zakrivajo sicer visoka drevesa, da pa ne odneha, priča neznosni smrad, ki se zlasti poleti širi po okolici. Pred kratkim so pristojni organi izvedli medijsko zelo odmevno deložacijo, ko so nasilno prekinili ljubiteljsko strast krajana, ki je intenzivno in več let zbiral vse, kar je le kjerkoli našel. V naselje je navlekel železo, vseh vrst drugega odpadnega materiala in ne boste verjeli: prav mu je prišlo tudi, denimo, podvozje starega železniškega vagona. Na zemljišče, last Metinga, je potem navlekel vso to goro odpadkov, nakar je ukrepal celo republiški inšpektor. Nekega dne so izvedli deložacijo in s prizorišča odvozili na Dinos kar 147 kamionov in tam prodali, reci in piši, 70 ton starega železa! ki so zdaj prazne, se zdi, da namerava občina naseliti Rome, ki zdaj živijo nekje v blokih na Plavžu. Tudi zato so napisali pritožbo na jeseniško občino in zbrali podpise proti novim naseljencem. Kaj, ko bi se občina enkrat že odločila in podrla vse barake in podobne provizorije in tako za vedno preprečila nove in nove nevš-Čenosti? In če nadaljujemo z neprijetnostmi, s katerimi se srečujejo Podmežaklarji, potem moramo omeniti tudi tudi parkirišče pred športno halo, ki ga bi bilo treba asfaltirati, saj se poleti zelo praši, pa hudo dotrajan asfalt pod podvozom v Podmežakli. Ne nazadnje krajevna skupnost tudi že dovolj dolgo opozarja, naj se preveri nosilnost starega Her-manovega mostu - ta naj se popravi ali vožnja preko njega prepove. Neprijetne občutke vzbuja tudi pogorišče stare hiše ob njem - streha je pogorela, lastnika pa so danes nista niti odstranila pogorišča, kaj šele, da bi ga popravila. Preko ograje letijo pločevinke in sneg V Podmežakli, kjer domačini zelo skrbijo za okolico Marjan Burlačenko namestili prozorno protih^ no ograjo. A tu ni le nadležni hrtfP, avtoceste. Domačin Kalan pravi, da se ob vet** ki piha z Mežakle, pr?.j čutijo tudi izpušni plini, k1 J, zanese v naselje. Da pa F viaduktom ni prijetno Živ*. pričajo tudi kakšni drug3^ dogodki, ko mimogrede p*1, tijo preko ograje avtoc^5 pločevinke ali suh sneg. i Ko si krajevni skupnf; Podmežakla in Žirovnica,M imajo kmetje tudi slabe m šnje z avtocesto, vztrajno dfl DARSOM in & SUjejO i. uniwum iw - , osebnih stikih z njenimi Pi dstavniki zaradi teh ali °jj problemov, skoraj vedno fl prašajo, ali ima avtocesta H lica - Vrba že uporabno do V jenje. Doslej jim še nih# potrdil, da ga avtocesta to^, Jesenic res ima. Logični sK^ avtocesta mimo Jesenic še J ma uporabnega dovoljenj3^ p ne daj, da bi se komurkol1" tej cesti kaj zgodilo. OdŠ^, ninska tožba bi lahko bila m merna, da ne govorimo o I zakaj nima uporabnega cM jenja. Zaradi številnih porfl1 kljivosti pač, od katerih srn^j nekaj že navedli... • D. Se* Poskusimo ____Se mi f raiT'da %a m čez zaitrk'kot V L ' rfl^'° ZClPeČen t0aSt ^mke lahko opečemo same, M namažemo z maslom in mamelado ali z raznimi zani-™lyimi namazi. Topli kruhki, Vinjeni z mesom, sirom in Izjavo, so ob skledi solate ali **odelici bele kave lahko dobra JJHfcra večerja ali kvaliteten pjesni obrok. Če nimate pri « ravno pravega, štiriogla-W* toasta, vzemite francosko truco ali navadno belo štruco lall mrezite na iarike rezine. r**p pa tako narežete tudi gtotfe, bige in podobno. Vse bo rj*«o prav, namazi pa naj m° kar najbolj različni. Topli kruhki s ^ekaienim jezikom rezine kruha za toast, 4 rezine prekajenega jezika, 4 rezine tonskega sira. 'Vamoz; 40 g masla, 1 žlica fjtice, 1 Hica hrena, l žlica pijanega drobnjaka. Kezine kruha namažemo z 2?azom in prekrijemo z 2mo jezika in sira. Damo v . aster ali v pečico, dokler se 51r ne zmehča. Namaz: maslo razmešamo, Pomešamo gorčico, nariban ren in sesekljan drobnjak. fo opečenih kruhkih lahko Jj^ožimo še na kolobarčke arezano rdečo redkvico. Topli kruhki Topli kruhki s šunko in sirom 4 rezine kruha za toast, 4 rezine šunke, 4 rezine sira bel paese. Namaz: 40 g malsa, 80 g konzerviranih gob, peteršilj, poper, sol Rezino kruha za popekanje namažemo z namazom in obložimo z rezino šunke in rezino sira. V toasterju ali v pečici kruhek ogrejemo, da se sir zmehča. Sladica za danes Palačinke s čokolado T?sto: 3 jajca, 200 g moke, 30 g sladkorja, 4 dl mleka, malo *$ona ali piva, ščepec soli. Čokoladni obliv: 200 g jedilne čokolade, 50 g rastlinske ™f> 0,5 dl ruma. nadev; 3 beljaki, 120 g sladkorja. Pripravimo testo za palačinke, ga pustimo stati vsaj pol ^e, nato pa spečemo tanjše palačinke. « beljakov in sladkorja stepemo trd sneg. Dodamo ^koladni obliv in rum, premešamo in s tem nadevamo Palačinke. Zvite palačinke potresemo s sladkorno moko in takoj P°štrežemo. Čokoladni obliv: Čokolado nad paro ali v pečici omehčamo. Na štedilnikovi plošči raztopimo rastlinsko ?ast, ki pa se ne sme preveč segreti. Prilijemo stopljeno J°kolado in dobro premešamo. Čokoladni obliv lahko tudi danimo za drugič. Segreti ga moramo nad paro. KotUek za sladkorno bolne dietni predpis .pieto sladkornemu bolniku praviloma predpiše zdrav-jp- Za pravilen dietni predpis moramo poznati stanje ganjenosti bolnika (telesna teža, energijske fiziološke po^"ebe, način življenja in prehrambene navade). Pri ocenjevanju stanja hranjenosti (ali točneje pri stavljanju viška ali primanjkljaja maščob v telesu) •/.aviloma določamo, za kolikšen odstotek dejanska teža >^stopa od idealne normalne ali idealne hranjenosti). ftaealno ali normalno težo lahko razberemo iz tabel, ki so Phtejene posebej za sladkorne bolnike (za zdrave navadno e'ja, da imaš lahko toliko kilogramov, kolikor centimetrov Jjd 100 cm meriš v višino). Ker je idealna telesna teža ^*visna od spola, starosti, višine in konstrukcije (nežna, rednja in močna gradnja telesa), upošteva tabela vse avedene zahteve. Ker je idealna ali normalna telesna teža P°8oj za uspešno zdravljenje sladkorne bolezni, je normalnija bolnikove dejanske telesne teže prvi in najvažnejši letni ukrep. 2 |0 odstotkov nad ali pod idealno telesno težo imamo še } normalno hranjenost. Ker večina sladkornih bolnikov "opkoračuje idealno telesno težo, jim predpisujemo j reševalno dieto z nizko energijsko prehrano. Hitrost .uJŠanja do še normalne meje hranjenosti mora biti i^erna, to je le okoli 2 do 4 kg na mesec, v prvem mesecu pisanja pa lahko do 6 kg. Priporočeno hitrost hujšanja Režemo tako, da bolniku predpišemo vzdrževalno dieto, J1 Jo energijsko skrčimo za cca 2 MJ (20000 kJ ali 478 kcal, ž'roma okroglo 500 kcal/dan). Če na primer bolnik ^.trebuje za vzdrževanje svoje dejanske telesne teže t^bližno 8,36 MJ (cca 2000 kcal), je njegova priporočena ^Sevalna dieta približno 6,36 MJ/dan (cca 1500 kcal/ 0 Nasprotno pa mršavim bolnikom, to je tistim s pod 90 j^stotkov idealne teže, predpišemo ustrezno krepkejšo Lrano. Bolnikom z idealno težo predpišemo toliko hrane, °''kor znašajo njihove fiziološke energijske potrebe. Namaz: maslo razmešamo, dodamo sesekljane gobe, peteršilj, sol in poper Topli kruhki s puranjim mesom 4 rezine kruha za toast,4 rezine pečenih puranjih prsi, 4 tanki kolobarčki ananasa iz konzerve, 4 rezine sira bel paese . Namaz: 40 g masla, 40 g kaper, sesekljan peteršilj. Kruhke namažemo z namazom in vsakega obložimo s puranjim zrezkom, s kolo-barčkom ananasa in z rezino sira. Kruhke popečemo. Namaz: maslo razmešamo, dodamo sesekljane kapre in peteršilj. Topli hlebčki s šunko 4 bombice (majhni hlebčki), 400 g šunke, 240 g ementals-kega aH gauda sira, 50 g majarona, peteršilj, drobnjak, poper, curry začimba. Kruhke zgoraj odrežemo in jim izdolbemo sredico. Na kocke narezano šunko, nariban sir, majaron in peteršilj zmešamo in napolnimo kruhke. Začinimo s poprom in currvjem. Kruhke potresemo s sesekljanim drobnjakom in jih damo za 12 minut v Domači zdravnik Če smo slabokrvni Pomaga jabolko; za dopoldansko in popoldansko malico pojemo po 2 pečeni in oslad-kani jabolki - najbolje z medom. Pripravimo si tudi nariban korenček, špinačo iz koprive in jejmo veliko zelene solate. Kar trikrat na dan! Solati dodamo še žlico sesekljanega peteršilj a, 1 žlico janeževega semena, olje in sok 1 limone. Sicer pa velja, da mora biti pri slabokrvnosti ali anemiji hrane bogata z beljakovinami in železom in priporočajo meso, klobase, jetra, školjke. Zdajle, ko že raste mlada kopriva, si jo privoščimo v juhi, omaki, kot prilogo, lahko r>a tudi v čaju. Čaj iz velike koprive: v 1/2 litra kropa namakamo 10 minut 2 žlici velike koprive. Pijemo 3 skodelice dnevno, toplo ali hladno. Pijemo neo-slajeno, če hočemo oslajeno, najbo sladilo med. Čaj iz mrtve koprive: s pol litra kropa poparimo 2 žlici zelišča. Pijemo 2 x dnevno pred obroki, med drugim svetuje pater Ašič. pečico, ki smo jo segreli na 250 stopinj C. H kruhkom lahko ponudimo zeleno solato. Topli kruhki s tunino Za 4 osebe: 4 rezine kruha za toast, 4 večje rezine tunine iz konzerve, nekaj oliv, 4 rezine edamskega sira. Namaz: 40 g margarine, 40 g kaper, peteršilj. Krunke namažemo z namazom in obložimo s tunino, z narezanimi olivami in sirom. Damo v toaster ali v pečico, da se sir zmehča. Namaz: margarino razmešamo in ji dodamo še sesekljane kapre in peteršilj. Topli kruhki s sirom 4 rezine toasta, 4 debele rezine ementalca, 6 žlic belega vina, 1 žlička ostre paprike. Rezine kruna navlažimo z vinom, potresemo s papriko in nanje zložimo rezine sira. Damo jih v pečico, da se sir zmehča in nekoliko razleze. Po opečenih kruhkih naložimo še kolobarje sveže rdeče paprike. Kozmetični salon ŠPIKOVA 3, DRU LOVKA tel. 332 -164 KOZMETIČNA N€GA •ODPRAVA C€LUUTA •PEDIKURA *S01ARIJ *ROČNA UMFNA DRENAŽA PO DR. VODDCRJU UNITED COLORS OF BENETTON. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED IMATE BOLEČE IN UTRUJENE NOGE? «», VEN0TRAIN Medicini!« fe&fflgfgsljsfe® i©f iilse preti toiml« illira VENOTRAIN Kurativne jn postoperativne nogavice (namesto povojev) X dokolenke X nogavice do dimelj X hlačne nogavice PRODAJA: MEDISAN KRANJ, Kidričeva 47a ORTANA RADOVLJICA, Gorenjska c.33 PRENOVA BLED, Ljubljanska 3 OTP Tepimo, Titova 112, Jesenice Informacije in nasveti za ljudi, ki imajo težave z venami Kdaj kompresijske nogavice? Pri močno oteklih (edematoznin) spodnjih udih je uporaba kompresijskih nogavic šele takrat smiselna, ko s povojem resnično odstranimo zastoj. Predvsem se kompresijske nogavice predpisujejo za dolgotrajno venozno obolenje in tudi za vzdrževanje oz. zanesljivost doseženih terapevtskih učinkov s kompre-sijskim povojem. Kompresijske nogavice je priporočljivo nositi profilaktično, pri občutku težkih nog in utrujenosti v nogah, pa tudi med 4 do 6 tednov po nosečnosti, Ker je v tem času podpora venoznemu zastoju posebno pomembna. Terapevtska optimalna rešitev: Venotrain kompresijske nogavice in hlačne nogavice Venotrain kompresijske nogavice in hlače nogavice ustrezajo zahtevam Združenja za medicinske elastične nogavice. Glede na zunanji pritisk razlikujemo štiri kompresijske razrede (K. R.). Delovanje Venotrain kompresijskih nogavic in hlačnih nogavic dosežemo z natančnim vzdrževanjem specialnih vrednosti pritiska, ki so v predelu stopala najvišje, nato pa postopoma podajo proti stegnu. To olajša tok krvi proti srcu. Ker natančnost prileganja odloča o medicinski koristnosti, mora pri vsakem posameznem predpisu dolžino in obseg natančno določiti strokovnjak na točno določenih mestih zastojnih spodnjih udov. Za individualno oskrbo je na razpolago pet različnih kakovosti in pet serijskih velikosti in različne izvedbe. Od vsake kakovosti je na razpolago tudi izdelava po meri. Venotrain kompresijske nogavice in hlačne nogavice so izdelane v modernih sezonskih barah, optimalnih velikosti in iz izredno koži prijaznega materiala. Da lahko uskladite barvo nogavic z barov obleke, lahko nosite običajne modne nogavice čez kompresijske nogavice kožne barve. Kaj so kompresijski razredi? Da doseže kompresijska nogavica želene medicinske učinke, mora kompresija ustrezati stopnji venozne insuficence in dnevnim obremenitvam pacienta. Določili so 4 kompresijske razrede in sicer: Komp. I - rahla kompresija: pri občutku teže in utrujenosti v nogah, pri rahli varikozi brez posebne nagnjenosti k edemom in pri začetni varikozi nosečnice; Komp. II - srednja kompresija: pri močnejših težavah, po zazdravljenih ulcer-acijah, po sklerozaciji in operaciji varic, za vzdrževanje doseženega uspeha in pri močni varikozi nosečnice; Komp. III - močna kompresija: pri vseh posledicah težke kronične insuficience, pri težki nagnjenosti k edemom, po zazdravljenih velikih ulkuihv ali že recidivirajočih ulkusih; Komp. IV - zelo močna kompresija; pri limfedemu in pri stanju elefantijaze. Pri oskrbi pacienta s kompresijskimi nogavicami Venotrain mora biti noga, ki jo oskrbujemo, natančno in samostojno pre-merjena, pri oblačenju in slačenju kompresijske nogavice je priporočljivo, da ne nosimo nakita in da ne segamo s špičastimi nohti v tkanino nogavice. Medicinske kompresijske nogavice moramo nositi vsak dan, zato so izpostavljene velikim obremenitvam z drgnjenjem, izpostavljene pa so tudi potenju in izločkom lojnic. Posledica je popuščanje kompresijs-kega učinka. Prav zaradi večkratnega potrebnega pranja moramo paziti na naslednje: - mlačna voda do 30 stopinj C - pranje na roke ali program za občutljivo perilo s pralnim strojem - uporaba pralnega sredstva za občutljivo perilo Za sušenje kompresijskih nogavic po pranju velja: - nogavico položimo na debelo frotirasto brisačo in jo zavijemo. Vodo posesa brisača. - nogavico položimo plosko na stojalo za perilo ali pa jo obesimo na zgornji rob. Kompresijske nogavice ne smemo pri sušenju nikoli položiti na radiator ali grelno telo ali pa sušiti v sušilcu za perilo! V Nemčiji vse medicinske kompresijske nogavice kontrolira posebno združenje proizvajalcev glede predpisanih vrednosti pritiska. Samo nogavice, ki ustrezajo tem predpisom imajo posebno oznako, in take nogavice so VENOTRAIN. Mi ^3 LT %3 RjAl UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši in v Mestni hiši je na ogled razstava slik in akvarelov akad. slikarja Jožeta Ciuhe. V upravni stavbi Sava Kranj razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V hotelu Kokra na Brdu je razstavlja slike Barbara Demšar. V Galeriji Pungert je na ogled razstava posvečena tednu mladih. JESENICE - V prostorih Kosove graščine je na ogled razstava Hokejski plakat. V razstavnem salonu Dolik je na ogled likovnih del članov Društva slikarjev amaterjev Tolminske in Stanke Golob. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava kopij panjskih končnic izdelovalca Milana Plešca. V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled pregledna razstava stripov in risank kiparja, ilustratorja in karikaturista Mikija Mustra. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije Niko Rupel, član FD Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Metod Frlic. V Galeriji Fara razstavlja fotografije na temo Terra mirabilis Andrej Perko. V Galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja risbe na pesmi Simona Gregorčiča slikar Peter Jovanovič. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja mlada fotografinja Špela Mohorič slike na temo Študija portreta. TRŽIČ - V Galeriji paviljona NOB razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golija. KAMNIK- V Kamniškem muzeju, grad Zaprice, je na ogled 2. Mednarodni bienale akvarela. ŽIRI - V Galeriji Svoboda je na ogled razstava slik Jožeta Peternelja- Mausarja, ob avtorjevi 70-letnici. MEDNARODNI USPEH VIOLONCELISTOV Škofja Loka - Na 6. mednarodnem tekmovanju mladih violončelistov, ki je bilo pred kratkim v Zagrebu, sta se v kategoriji A (do dve leti učenja violončela) izkazala tudi dva mlada učenca Glasbene šole Škofje Loka iz razreda prof. Zdenke Kristl - Marinič. Med enaintridesetimi nastopajočimi v tej kategoriji je dobil prvo nagrado Jošt Kosmač, Jaka Trilar pa je bil v isti kategoriji četrti. Na tekmovanju, ki se imenuje po Rudolfu Meatzu, glasbenem pedagogu so v treh kategorijah tekmovali mladi glasbeniki iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Slovenije. • L.M. ONSTRAN VIDENEGA Tržič, 9. maja - Slikarka Klementina Golija iz Kranja se predstavlja v Galeriji paviljona NOB v Tržiču z izborom novejših del s skupnim naslovom "Znotraj nas in onstran videnega". Kot je pred odprtjem povedala avtorica, je za cikel del iz Teta 1997 z istoimenskim naslovom značilno obračanje vase, k intuiciji in podzavesti, slike iz cikla Dnevnik iz Pariza pa so nastale na podlagi skic med njenim lanskim študijem v Franciji. Čeprav so ta dela prvič na ogled v manjšem kraju, z gotovostjo napoveduje, da si bodo tržiško razstavo do začetka junija ogledali ne le domačini in Gorenjci. Njena pričakovanja so se delno izpolnila že z odprtjem prireditve, ki jo je z glasbo pospremil instrumentalist Lado Jakša, z besedo pa likovni kritik Iztok Premrov. Kot je slednji povedal o avtorici, je za razvojno [)ot Klementine Golija značilna izjemna dinamičnost. V petih etih samostojnih iskanj je dosegla, kar si želi vsak ustvarjalec; samobiten avtorski izraz, podprt s svojstvenim osebnim slogom. Obdržala je sicer risbo kot eno osnovnih prvin, ki jo nadgrajujejo barvne ploskve. Slike z živahnim koloritom gledalca navdušijo, po ogledu pa se jih lahko spominja ob listanju kataloga s kakovostnimi reprodukcijami. • S. Saje Glasbena šola Kranj obvešča, da bodo sprejemni preizkusi za nove učence za šolsko leto 1997/98 v petek, dne 16. 5. 1997, od 16. do 18. ure in v soboto, dne 17. 5. 1997, od 9. do 11. ure v prostorih Glasbene šole Kranj. Vpisovali bomo v naslednje oddelke: KLAVIR, VIOLINA, VIOLONČELO, KONTRABAS, KLJUNASTA IN PREČNA FLAVTA, OBOA, KLARINET, SAKSOFON, FAGOT, TROBENTA, ROG, POZAVNA, PETJE, KITARA, HARMONIKA, HARFA IN TOLKALA. V MALO GLASBENO ŠOLO IN PRIPRAVNICO bomo vpisovali otroke rojene v letih 1990 in 1991. ŠTEVILO UČENCEV JE OMEJENO. Jože Peternelj - Mausar, sedemdesetletnik SLIKOVITI SPOMINI NA STARE ČASE Razstava slik Jožeta Peternelja - Mausarja, ki je do 25. maja na ogled v galeriji Svoboda v Žireh, je t. , znamenju dveh jubilejev: avtorjeve 70. obletnice in 50. obletnice Alpine, tovarne obutve, d.d., Žiri, v kateri *j je poznejši slikar in pisatelj služil kruh, predenje postal samostojen umetnik. Razstava je prav imenitna in k0* taka v čast obema jubilantoma. Če bi se Jože Peternelj rodil v starih časih, bi gotovo postal iskan in priznan ljudski podo-bar. Tako je, ker mu ni bilo dano, da bi se šolal, postal likovni samorastnik, "žlahtni naivec". Že v otroških letih si je z neprestanim zanimanjem ogledoval poslikane panjske končnice in slike na steklo. Pozneje ga je dobesedno obsedla želja, da bi naslikal domačijo. A da bi kmečki sin, posebno najstarejši (kar je bil tudi Jože), ki je imel prevzeti grunte, slikal - na kaj takega ni bilo niti pomisliti. Da je nekdo igral na harmoniko, to so še prenesli, da bi slikal, pa ne. Zato se je vse njegovo spogledovanje z umetnostjo dogajalo skrivaj, na podstrešju ali vrh senožeti, visoko nad domačijo. "Naj slikam ali pišem, vedno uporabljam motive iz moje mladosti. Ta živi v vsakem starejšem človeku, kakor živ spomin na neki nepozabni čas." Tako mi je zatrdil avtor sam in zato si velja vsaj nekoliko ogledati kraj, v katerem je preživel svojo mladost. To je Jarčja Dolina, tipično rovtarska, samotna in lepa dolina, krčevina sredi gozdov, zahodno od Žirov. Sredi doline, na najlepšem sončnem bregu stoji največja med kmetijami, imenovana Pri Mausar-ju. Tu se je 12. januarja 1927 rodil Jože Peternelj. Njihova velika hiša je bila "neformalna" gostilna, pravo vaško shajališče. Tu so se shajali in "moževali" vsi tukajšnji "pa-troni", od gospodarjev in bajtarjev do vaških originalov. Jože je njihovim pogovorom asistiral na peči. Leta in leta je vlekel na ušesa in vse, kar je slišal, je ostalo zapisano v njegovem izrednem spominu. Slikar Jože Peternelj - Mausar v svojem ateljeju Njegove slike in pripovedi zato niso samo svojevrstne umetnine; so tudi dragocena etnografska pričevanja. Če se osredotočimo na najbolj pogoste motive njegovih olj, naslikanih na platno ali steklo, jih prepoznamo vsaj kak ducat. Najprej je naslikal nekaj starih, razpoznavnih sovašča-nov: potujočega Tomincovega Šuštarja, vaškega kiparja Tini-ka, Majnikovega Ceneta in druge. Sledijo podobe kolektivnih oseb: deseti bratje, ko-ledniki, vahčarji, pastirji in Svetovni dan muzejev klekljarice. In ne nazadnje še motivi nekaterih podeželskih ritualov: veselic, ohceti, sejmov, poti k maši. Nekateri njegovi motivi so tako znani, da so dobili svoje ime: Vsak kmetic ima svoje veselje (podoba možakarja, ki v čebru umiva svojo babo), Gobarjeve sanje (možakar je zaspal pod gobo, katere klobuk je kot dežnik), Deževna zima (temni dežniki na dveh nogah, ki se počasi pomikajo skozi turobno pokrajino) in Sosedov Cene (znani vaški proletarec in posebnež). Ti torej nastopajo na Mau- sarjevih slikah. Teh je oko* 3700 (natančno število je sevf da poslovna skrivnost), ^ stavljene so bile jj. avtorjevega dopolnjenega ° Brejc. • L.M. Matura se je začela z esejem pri slovenskem jeziku Maturo so okusili, glavni zalogaj čez mesec dni V soboto dopoldne točno ob 9. uri so vsi letošnji maturantje hkrati sedli k prvemu maturitetnemu preizkusu - eseju pri slovenskem jeziku. Sjofja Loka, 10. maja - Na rjj so imeli dva naslova: pri J^P*avljalnem eseju z naslo- ni«11!' " <*om " n°rišnica so Pisau o Shakespearovem Ham-e,u» Ibsenovi Nori in Jančarje-Val™L Velikem briljantnem aicku; interprctativni esej pa mvaturantom ponudil v raz-?«sijanje Antigono Dominika epoleta. Kot smo slišali na ;.\°fjeloški gimnaziji, se je vjjUKa večina dijakov raje odlo-. a 2» prvi esej, sodeč po jojnentarjih ob zaključku sofo ,i?e8a preizkusa pa se jim aai ni zdel pretirano zahte-*n'.Ali so bili njihovi vtisi Pot ' se D0 vide,° še,e *eti, ko bodo eseji pregleda- »n ocenjeni. Esej predstavlja ve ,tenten del ocene pri slo-le^o11 Jez'ku, kar polovico, , odstotkov jo sestavlja ^0vmčni del in 20 odstotkov j °v w književnosti, zato ni tem0' ^a 80 mamranrJe Pre^ Preizkusom pod velikim pr,t«skom. J^aja esej, junija postala matura i prj e drugo leto zapored esej ! jL.slovenskem jeziku matur- ' 2aeu^^e^° ves mesec Pred i tur 1 ostalega dela ma-j. e- Mnenja, ali je to bolje Utat P°PreJ> ^° Je D^a vsa ^ovno obdobje, so deljena, ^dtem ko nekateri menijo, edtei ie mesec dni pred ostalo maturo koncentracija naporov manjša in je tako za dijake bolje, pa smo ravno med maturanti slišali več kritik na takšno razdelitev. Končati morajo še četrti letnik, v razredu teče bitka za končne ocene, ob tem pa naj bodo zbrani še za prvo dejanje mature. Maturitet-ni maraton, na katerega se četrtošolci ob vsem ostalem pouku posebej pripravljajo že vse zadnje šolsko leto (in je temu prilagojen tudi urnik), bo še zelo zahteven. Nadaljuje se sredi junija: na škofjeloški gimnaziji denimo že 13. junija, ko bodo najprej na vrsti tisti dijaki, ki so med več kot desetimi izbirnimi predmeti izbrali redka latinski in ruski jezik. Za prvega se je na loški gimnaziji denimo odločilo deset, za drugega osem maturantov. 14. junija bo na vrsti tuji jezik, 16. junija matematika in 17. junija slovenski jezik, trije obvezni maturitetni predmeti. Izbirni bodo potekali od 18. do 28. junija, ko se bodo med pisnimi preizkusi zvrstili tudi ustni. Na Škofjeloški gimnaziji bodo zadnji opravljali maturo tisti, ki so za izbirni predmet vzeli biologijo. Matura vsako leto vznemiri novo generacijo "Letošnja matura je za našo šolo že četrta po vrsti," pravi ravnatelj škofjeloške gimnazije Marjan Luževič. "Ta državni f>reizkus znanja poteka tretje eto, predtem je bil poskusni Marjan Luževič, Špela Bračun, Jaka Strajnar, Martina Štamcar projekt, v katerega je bila zajeta ten," dodaja ravnatelj Marjan tudi naša gimnazija. Tako smo Luževič." jo v tehničnem smislu tako rekoč že osvojili, za vsako novo generacijo mladih pa predstavlja novo vznemirjenje. Letos se je k maturi prijavilo 158 maturantov: vsi razen enega so se danes tudi udeležili prvega preizkusa, eseja pri slovenskem jeziku." Oboji, profesorji in dijaki, so za naslov eseja izvedeli šele v soboto ob 9. uri, ko so odprli ovojnice. Naloge (za vse dijake enake) so na šole sicer prišle že nekaj dni prej, toda zaklenjene v šolskih šefih so kot skrbno varovana skrivnost čakale, da jih natanko ob istem času odprejo vsi slovenski maturantje hkrati. Tudi to je del predpisanega režima, ki že tretje leto spremlja enotni državni zrelostni izpit. Kot pravijo maturantje, tudi ta pripomore k že sicer velikemu pritisku, ki ga doživlja vsaka nova generacija. "Z uspehom lanske mature smo bili kar zadovoljni, saj je bil v junijskem roku 92,4-odtoten, v jesenskem roku pa 96-odtsto- Ob četrtem letniku še matura "Maturantje v zadnjih tednih občutimo močan pritisk," pravi dijakinja Špela Bračun iz Škofje Loke. "Pred današnjim esejem me je bilo zelo strah, vendar sem se zbrala in opravila po svojih najboljših močeh. Izbrala sem si razpravljalni esej, ker vsebuje več obnove in ne terja toliko razmišljanja kot interpre-tativni. Toda esej je šele prva stvar pri maturi, ki je kar zahtevna stvar. V tem času je preveč vsega, hkrati naj bi delali četrti letnik in maturo, ki obsega pet predmetov, od tega tri obvezne in dva izbirna (sama sem izbrala zgodovino in geografijo). Za priprave na maturo imamo sicer namenjenih več ur pouka." Jaka Strajnar pa je po opravljenem prvem dejanju letošnje mature takole nizal vtise: "Naslov tokratnega eseja se mi je zdel kar v redu, snov pa ne pretežka, saj se nanjo pri pouku slovenskega jezika veliko pri- Dnevi, ko se zberejo ljubitelji mineralov, kamnin in okamnin Nekateri se želijo samo učiti, drugi pa tudi trgovati Prireditev MINFOS je v 25 letih prerasla iz skromne razstave v odmeven mednarodni dogodek. Častno priznanje Turistične zveze Slovenije. !{Jž>č, 12. maja - Ko so bičani po vzoru prijateljev • alzaškega mesta Ste-Marie-JtU-Mines leta 1973 pripravili JJjVo razstavo mineralov in °silov, se verjetno niso nade-r|j takega razvoja. V primer-•avi z razdelitvijo zemeljske j8°dovine geolog Pavel Flor-•lančič uvršča prireditev v prvi v.e^ in ji pripisuje še dolgo Iv'jenje. Če je moč soditi po .cimanju mladih za geologija potem se bo ta napoved "°tovo tudi uresničila. Na prvi tržiški razstavi . ^neralov in fosilov so se Clant trziskega krožka Kamenčki pri prepariranju fosilov. ^rali le tuji razstavljalci. Poz- tor družbe Geoprof Lado jleJe, posebno po ustanovitvi Srečnik podelil dolgoletnim . ruštva prijateljev mineralov sodelavcem in uglednim gos-n fosilov v Tržiču pred dvema tom spominska darila, ru-psetletjema, se je začel širiti darske vozičke s cinabaritom. udi krog domačih razstavljal- Njemu je dr. Marjan Rožič Iev- Po vzoru tržiške prireditve izročil častni zlati znak Turis-JJ nastalo več podobnih raz- tične zveze Slovenije. Kot S* v drugih krajih po Slove- posebno priznanje so organi-2P> vzniknili pa so tudi krožki zatorji sprejeli obisk predsednikih geologov. Zato ni nakl- nika države. Potem ko je u£)e, da je pokroviteljstvo nad predsednik državnega sveta l.°ilejno prireditvijo prevzela dr. Ivan Kristan odprl razsta- vi . 'Ovenska znanstvena fundaciji' je ob njenem odprtju zgotovila Zvonka Pretnar, j^dsednica organizacijskega °dbora. v Po mnenju direktorja Slomške znanstvene fundacije rr> Edvarda Kobala je tržiška ^stava zanimiva kot srečanje Preteklostjo, kot vsakoletno raČanje h koreninam. Kot je Cenil predsednik znanstvene-|a sveta te ustanove dr. Ven-tslav Kaučič, sicer rojen !/^Žan, je posebnost tržiške rIreditve, da omogoča obis-°valcem ogled Dovžanove (pteske z nahajališči fosilov. r 0ste privlači še nekdanji udnik v Podljubelju, katere-: pomaga obnavljati tudi "Uhova fundacija. h Pred odprtjem jubilejne Ureditve MINFOS je direk- vo, si jo je prvi ogledal Milan Kučan. Nanj je naredila lep vtis, čeprav sam ni med zbiralci mineralov; njega je vsak kristal spomnil na lepote gora, predvsem na Jalovec. "Žal se snovalci družbenega razvoja ne zavedajo dolgoročnosti geologije. To potrjuje izrinjanje geologije iz šolskega predmetnika, zaradi česar se je zmanjševal tudi obisk strokovnih seminarjev v Tržiču. Letos smo pripravili namesto seminarjev dve okrogli mizi, o varovanju nahajališč mineralov in fosilov ter o Slovenski geološki poti. Na slednjem srečanju smo se dogovorili za izdajo drugega vodnika po poti do Ajdovščine. Po zgledu Tržiča, ki se je letos lotil opremljanja poti z novimi tablicami, bi radi pot aktivirali in vzdrževali tudi v drugih občinah. Nabiranje mineralov lahko res odtuji domače bogastvo, po drugi strani pa zbiralci rešijo veliko dragocenosti pred gradbenimi in drugimi posegi v naravo. Tržiška razstava je posrečena oblika sodelovanja ljubiteljev in vrhunskih strokovnjakov. Čeprav je za nas mogoče moteč nakit, pa bi verjetno sejem brez tega izgubil svoj čar. Del razstavljalcev in obiskovalcev res privablja le trgovanje, udeležba šolskih krožkov pa prepričuje tudi o hotenju po raziskovanju naravnih lepot," je ugotovil geolog Pavel Florjancič iz Škofje Loke. Učenci iz OŠ Bistrica, ki vsako leto gosti razstavo, se že tretje leto združujejo v geološkem krožku Kamenčki, ki ga vodi Davo Preisinger. Kot so povedali petošolci Vladimir Borojevič, Sašo Vreš in Matej Zoran, 14 članov letos raziskuje tržiško okolico, naučili pa so se tudi preparinja fosilov, kar so tokrat prikazali obiskovalcem. Člani geološkega krožka Loški kremenčki - v njem je okrog 20 učencev OŠ Peter Kavčič -so tokrat predstavili vodnik po poteh graditeljev Loke, ki so ga pripravili skupaj s tremi mentorji. Kot sta pohvalili osmošolki Sandra Ržen in Katka Žbogar, je raziskovanje na terenu najbolj zanimivo. Tudi osmošolec Andraž Blaz-nik iz naravoslovnega krožka OŠ Lucijan Seljak v Stražišču se je pred petimi leti začel zanimati za geologijo prav ob obisku razstave v Tržiču. Za letošnjo razstavo je prispeval najlepše primerke mineralov iz svoje zbirke, sicer pa imajo geološko zbirko tudi v šoli. Posebnost njihovega krožka, ki ga vodita Ida Kavčič in Frenk Stare, je vključevanje učencev in dijakov iz drugih krajev. Veliko mladih smo opazili ne le med razstavljalci, ampak tudi med obiskovalci. V soboto smo med drugim srečali veliko skupino naravoslovcev iz OŠ Preska v Medvodah, bodoče rudarje iz Velenja in še marsikoga, kateremu bo poznavanje geologije potrebno za poklic. Kot je napovedal lastnik tržiške zbirke Lovci mamutov Milan Kovač, bodo s pomočjo krožkov in šol skušali organizirati v njihovih prostorih manjše razstave geoloških zbirk tudi med letom. Domačin Tadej Dolenc, ki ga je na ogledu razstave spremljal sin Matjaž, je kot strokovnjak za mineralogijo poudaril pomen spoznavanja mladih z osnovami te vede. Tako kot on je izrekel kritiko na račun trgovanja z naravnim bogastvom tudi oče Slovenske geološke poti prof. Stanko Buser, ki domačih lepot sploh ne bi pustil prodajati. Izbira med strokovnostjo oziroma komercialno usmeritvijo pa bo ena glavnih dilem organizatorjev pri pripravi prihodnjih prireditev. Stojan Saje pravljamo. Temeljito smo namreč predelali naslove del, ki naj bi prišli v pošte v pri maturi. Pri poskusni maturi smo pisali obe Antigoni, danes pa sem si izbral razpravljalni esej o Shakespearu, Ibsenu in Jančarju. Časa sem imel dovolj in mislim, da je šlo kar v redu. Pred maturo smo dijaki sicer pod velikim pritiskom: ravno ta čas je v četrtem letniku veliko spraševanja, pri nekaterih predmetih (tudi če niso maturitetni) pa smo morali ponavljati snov vsega leta, čeprav imamo veliko opraviti že z maturitetni-mi predmeti. Sam sem si poleg obveznih izbral še ruščino in biologijo." Martini Štamcar iz Loma pod Storžičem esej ni povzročal težav, strah ji zbuja le dejstvo, da sestavlja kar polovico ocene pri slovenskem jeziku. "Tudi jaz sem kot večina mojih vrstnikov izbrala razpravljalni esej, saj terja razpravljanje na eno temo, medtem ko interpretativ-ni zahteva več samostojnega razmišljanja. Najtežji maturitetni predmet pa mi ni slovenščina, temveč matematika. Upam, da bo čez mesec dni vseeno šlo, saj se na vse maturitetne predmete pri dodatnih urah pripravljamo že vse leto. Je pa težko, saj je treba prej narediti še četrti letnik. Ob vseh pritiskih, ki spremljajo maturo, svojevrstno psihozo prispeva tudi maturitetni red. Poskusna matura je dobro šla, upam, da bo enako tudi s pravo. Ob obveznih predmetih (za tuji jezik imam nemščino) imam za maturo še ruščino in zgodovino, za študij pa sem si izbrala tuje jezike." D.Z.ŽIebir, foto: Tina Doki Nič lažjega! Drugi telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 je cenejši za 30%. Poravnali ga boste v šestih obrokih. Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 0 8 0 8 0 8 0, kjer vas bomo z veseljem informirali o možnostih za pridobitev ISDN priključka in dostopa do interneta. Nič lažjega! Drugi telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 064 je cenejši za 30%. Poravnali ga boste v šestih obrokih. Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 0 8 0 8 0 8 0, kjer vas bomo z veseljem informirali o možnostih za pridobitev ISDN priključka in dostopa do interneta. Telekom^ Slovenije PE Kranj omamami 1897 -1997 VABIMO VAS NA DNEVE ODPRTIH VRAT OB 100-LETNICI ZGRADBE KRANJSKE GIMNAZIJE jutri, v sredo, 14. maja 1997 ob 17.00 Podobe Kranja in gimnazijskega poslopja na starih razglednicah - knjižnica ob 17.30 Šolska geološka zbirka - hodnik v II. nadstropju novega dela ob 18.00 Zbirka starih fizikalnih učil - učilnica 31 ob 18.30 Raziskovalne naloge - knjižnica pojutrišnjem, v četrtek, 15. maja 1997 ob 14.00 Literarna ura - knjižnica ob 15.00 Najboljši dijaki - knjižnica ob 16.00 Delo krožkov - knjižnica ob 20.00 Recital sodobne poezije - knjižnica v petek, 16. maja 1997 ob 11.00 Kako naprej - konferenčna dvorana okrogla miza gorenjski župani ob 18.00 Kranj in gimnazija na Internetu - učilnica 8 ob 20.00 Koncert pevskega zbora - večnamenska dvorana v soboto, 17. maja 1997 ob 9.00 Kranj in gimnazija na Internetu - učilnica 8 ob 10.00 Sneguljčica - konferenčna dvorana ODPRTE URE POUKA 15. 5. 1997 Raz. Profesor Učna tema Učil. Ura 3. b Matjaž Pertot Derivet 48 8.00- 8.45 3. g Nataša Medja Kisikove spojine 4 8.50- 9.35 2. i Fani Mavric Internet 8 8.50- 9.35 1.1 Marija štremfelj Živalski svet 27 8.50- 9.35 4. b Nelka Kramar Schule 2 8.50- 9.35 4. a Ana Jesenovec Slovenska moderna lirika 31 8.50- 9.35 3. c Tončka Greif Berufe 1 8.50- 9.35 4. izb. Helena Križaj Tipi obal v VValesu in Comwalu 12 9.55- 10.40 4.f Metoda Žalohar Krankheit 3 9.55- 10.40 2. d Fani Mavric Internet 8 9.55- 10.40 3. c Justina Jocif Odbojka - tehnika igre vnp 9.55- 10.40 3.f Bernarda Kovač Using pictures for descriptions 44 9.55 - 10.40 2. h Sonja Resnik Unterhaltung 44 10.45- 11.30 4. izb. Fani Mavric Internet 8 10.45 - 11.30 3. g Tatjana Shrestha Newspapers 45 10.45 - 11.30 3. h Janja Perko Hlapci 21 10.45- 11.30 1.a Marija Aljančič Vaje iz biologije 27 10.45- 11.30 3. c Mira Longer Organska kemija 4 10.45 - 11.30 1. h Alenka Rozman Social situations 43 10.45 - 11.30 Na Bledu največja slovenska prireditev domače glasbe družba za proizvodnjo, trgovino in storitve Zaradi povečanja obsega poslovanja in odprtja nove trgovine na Industrijski ul. 1/a na Jesenicah objavljamo prosta delovna mesta: POSLOVNI SEKRETAR Pogoji: - V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, administrativne, poslovne ali družboslovne smeri - usposobljenost za delo z računalnikom (WORD, EXCEL) - znanje italijanskega, nemškega ali angleškega jezika - komunikativnost Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za dobo 2 mesecev, s polnim delovnim časom in z možnostjo stalne zaposlitve. NAMESTNIK POSLOVODJE Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe za trgovinskega poslovodjo Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za dobo 6 mesecev, s polnim delovnim časom in z možnostjo stalne zaposlitve. 2. PRODAJALCA Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe za prodajalca tehnične usmeritve (zaželen opravljen izpit za trgovinskega poslovodja) Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za dobo 3 mesecev, s polnim delovnim časom in z možnostjo stalne zaposlitve. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: PLINSTAL, d.d., Jesenice, Titova 49, Jesenice. Alpski večer tokrat tudi s Slavkom Avsenikom To res ni bil navaden sobotni večer in tudi ne navaden Alpski večer, kot največja priredite) narodnozabavne glasbe pri nas. To je bil Alpski večer, ki ga je z nastopom z Gašperji potrdi' tudi legendarni Slavko Avsenik. Alpski kvintet pa je tudi tokrat na 11. Alpskem večcrt nedvoumno prepričal, da ostaja v vrhu slovenske narodne domače glasbe. Bled, 12. maja • Bled je takrat, po 20-letnici Alpskega kvinteta, doživel prvi Alpski večer. Po desetih Alpskih večerih pa je minulo soboto zvečer 11. Alpski večer, pod katerega se je s kolegom Stanetom Knificem tudi tokrat podpisal vodja Alpskega kvinteta v novi zasedbi, direktor Gorenjske glasbene agencije in direktor Alpskega večera Jože Antonič, doživel veliko priznanje. Nastop in predstavitev dvajsetih glasbenih skupin ob polni Športni dvorani z več kot tri tisoč obiskovalci iz vseh krajev Slovenije in kakšna četrtina iz različnih evropskih dežel, je z obiskom počastil tudi predsednik državnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podobnik. Ob presenečenih obiskovalcih pa je buren pozdrav doživel legendarni Slavko Avsenik, ki je ob koncu večera z ansamblom Gašperji tudi sam zaigral. Največje priznanje pa je bila seveda polna dvorana z zadovoljnimi obiskovalci. Prireditev je že kakšen mesec pred minulo soboto burila in po svoje razburjala ljubitelje tovrstne glasbe doma in v tujini. Že zato je Bled na neki način v tujini pridobival tudi turistične točke. Potrjena je namreč ugotovitev izpred nekaj tednov, da so nekateri iz tujine pred nedavnim prišli tudi zato na Bled, da si ogledajo prizorišče in kraj te velike parade narodnozabavne glasbe, v nemško govorečem delu Evrope poznane po Oberkrainer oziroma Slavko Avsenik Musik. Seveda so bili taisti tudi v soboto zvečer potem med več kot tri tisoč obiskovalci v dvorani. Teža in obveza priljubljenosti Srečanje z obiskovalcem, ki je naredil petsto in več ali pa 980 kilometrov na primer, da je v soboto prišel pravočasno na 11. Alpski večer na Bled, ni bilo torej nobena posebnost. Tako kot niso bile posebnost registrske številke vse Slovenije minulo soboto zvečer na Bledu. Ob tem ko je prišel tudi predsednik državnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podobnik, ko je prišel legendarni Slavko Avsenik iz Begunj, pa na primer tudi župan sosednje občine Radovljica, je bila vendarle nekako čudna posebnost, da je v imenu občine kot gostitelja številne obiskovalce in visoke goste tako kot lani tudi letos namesto župana pozdravil le predstavnik občine Bled. Ne glede na to se seveda ni nihče sramoval odločitve, da pride na 11. Alpski večer. Marsikdo pa je bil prepričan, da bi kljub prenosu prvega dela srečanja in snidenja s priljubljenimi glasbenimi skupinami in z ogledom v nedeljo popoldne v oddaji na TV Slovenija 1 veliko zamudil, če ne bi bil na Bledu. Reklame, kijih je kljub časovni stiski ob kopici ansamblov, ki so se pred tedni potegovali za nastop, predvajala TV Slovenija 1, so bile prej moteče za gledalce (kot animacijske) in obiskovalci so se jim vsaj na ta način, če so prišli na Bled, izognili. Bled (tudi) z Alpskim večerom Sicer pa so bile zgodbe oziroma zgode o priljubljenosti Alpskega večera letos pred njim in po njem tudi drugačne. Mnenje, da je Alpski večer ena od osrednjih turističnih prire- --- — ; ul Poslanec in njegov predsednik - Gost Alpskega večera je tudi predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik. Na sip Poslanec Janez Per v "delovni obleki" in njegov predsednik ditev Bleda, ki bi morala morda imeti ustreznejšo težo tudi v celoletnem prireditvenem programu Bleda, ima v primerjavi z resnim novoletnim koncertom na Bledu ali še Zares največji slovenski večer Zahvala Gorenjskemu glasu Za uspešen 11. Alpski večer na Bledu se s soorganiza-torjem Stanetom Knificem zahvaljujeva vsenty ki so sodelovati v pripravah, še prav posebej pa Gorenjskemu glasu za pokroviteljstvo, za povabilo in sprejem na nadvse gostoljubnem srečanju vseh nastopajočih In gostov v hotelu Krim pred prireditvijo. Gorenjski glas in novinar-urednik Andrej Žalar sta v pripravah prireditve poskrbela za celovito in zares popolno ter še posebej zanimivo predstavitev prireditve z nagradnimi igrami, še posebej gre zahvala Gorenjskemu glasu in Andreju Zalarju za pripravo zares kvalitetne brošure Alpski večer '9/, ki je doma in v tujini predstavila Bled in Po desetih Alpskih večerih se je končno uspelo ob v°®f, in zaradi v dobršni men naW kakšno prireditvijo vsaj toliko zane dobre volje nacionalne}, zagovornikov, kot jih je bilo v oziroma odgovornih ter naj0; soboto zvečer recimo v Športni govornejših v njej, že zel dvorani na Bledu. približati že nekaj časa ŽeW Prepričanje, da je Alpski usmeritvi, vsebini in obliki MP ■ večer z Bledom oziroma Bled kega kot največjega slovenski z Alpskim večerom dogodek, večera. Nekdaj razvlečeni 1 ki bi prenekateremu mestu in utrudljiv programski del je Schiejok, ponovitev 3.20 Dobdodos' Avstriji, ponovitev 5.20 čas kulture »^11064/223-1^ RDS SI i Rl O RAIMO SORA ČETRTEK, 15. 5. VAMDRAMJE 5 HARMOMIK0 do 24. ure zvečer CENTER amer. kom. ZVERINE ob 16.30 in 18.30 uri, amer. drama LJUDSTVA PROTI LARRYJU FLINTU ob 20.30 uri STORŽIČ amer. rom. kom. EMMA ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. erot. spekt. SLAČIPUNCE ob 18. in 20.15^, RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. pust. film PRIKAZEN IN SEN^ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film JEDIJEVA VRNITEV ob 20. uri ČETRTEK, 15. MAJA 1997 TELE-TV KRANJ »•Vldecstrani 18.45 Test slika 18.55 IV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.03 EPP blok - 1 19.08 Top •PC« 19.10 Poročila Gorenjske 479. iS, lz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Miha Pavliha - otroška oddaja 18.58 Danes na videostraneh 20.00 >v kažipot 20.03 EPP blok - 2 20.08 •op spot 20.10 Nova Ljubljanska SjJ'ln odPr|a poslovalnico v Kranju «0.30 Pogovor v studiu: Mi Amigo, oo.o., predstavlja center za samostojno učenje v Mengšu - sodeluje: latjana Sivec Strmšek, voditeljica: Suzana Podgoršek Kovačič, (v živo, Pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 poročila Gorenjske 479 21.25 EPP oiok - 3 21.30 Zvezdni okruški -sodeluje: astrologinja Roža Kačič, v 5^°. Pokličite po telefonu: 33 11 56 «.53 Iz tiska: Gorenjski glas jutri «•55 Poročila Gorenjske 479 23.10 Z •ami smo bili... nasvidenje 23.11 Odpovedni spot programa TELE-TV ^anj 23.12 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH OD-gAJAH TELE-TV KRANJ - POKLICU6 £° TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20-00 Napovednik 20.01 Spot tedna «0.05 EPP blok 20.10 Scena -kontaktna glasbena oddaja. Torkat bo voditeljica Majda Lovrenčič v studiu gostila skupino Halo, katere največja uspešnica je prav gotovo Pesem Anita ni nikoli. Samo omemba Danila Kocijančiča je dovolj, da veste, da bo v naši družbi zabavno. - videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VI-PfOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 18.50 Utrip občine Železniki 19.00 Serijski film 20.00 Blagoslov gasilskega doma in freske sv. Florjana na 9asilskem domu v Selcih ATM TV KR. GORA — Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 JPpocert pevskih zborov v hotelu Larix 19-23 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 30-letnica ukinitve železniške Proge Rateče - Jesenice, ponovitev «1.42 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA Videostrani 19.50 Napoved sporna 20.00 Telemarket ... Telemarket — Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK |0.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev, pteping out 18.25 Naš gost, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19-50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Mladinski program 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5-30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -aruga jutranja kronika 7.20 Čestitka fresenečenja 7.40 Pregled dnevnega ''8ka 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes '•20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 ^dravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Kdo bo koga 11.30 Kviz Hadia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice. Jahvaie 12.40 Novinarski prispevek '2.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Prometni kviz 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 Večerni program -Parnas z Markom Črtaličem 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Najprej oglašanje iz Medvod, nato pa oddaja Tudi drugje je lepo, ki bo na sporedu ob 14:40. Nato bomo, ob 15:30 spemljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kasneje bomo sklenili javljanje iz Medvod. Ljubitelje narodnozabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije 14.00 Gost: Vizažist, stilist Milan Gačanovič 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.16 Obvestila 17.00 Mavrica -oddaja o kulturi 18.00 Tednik - občina Radovljica 18.30 Novice in pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Dobro jutro z Blanko Markovič 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos Ra S 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko ... 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o ...? 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC -novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.15 Novice 14.20 Borzna znanja 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira, informativna oddaja 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.20 Spoznajmo se 16.40 Črna kronika 17.15 Novice 17.30 Oddaja o kulturi 18.30 Hollywood - oddaja o filmu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer, poslovni radio 21.00 Mi med seboj, vodi Darinka Vahovar 22.00 Nočni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo na Radiu Tržič vsak torek v Gorenjskem glasu Pozdrav! Pokrovitelj nedeljske oddaje je bilo: "GOSTIŠČE CIRIL" Podčetrtek, Zdraviliška 10, tel.: 063/829-109. Gostišče se nahaja v neposredni bližini campa in Term Atomske Toplice. Veliko parkirišče, otroško Igrišče, gugalnice, peskovniki... Popolnoma prenovljena kuihinja, povečana restavracija, terasa, solatni bife. Pestra ponudba za skupine, družbe, poroke, birme... Za skupina - vodič in šofer -gratis. Ugodne cene za vikend pakete za eno ali več oseb. Trojni "poročni menu" in dvojni za skupine. Hrana po naročilu. Petek, sobota, nedelja: živa glasba za ples. 10-letna tradicija. Nagradno vprašanje: Kaj odlikuje gostišče CIRIL? Odgovore pošljite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, za Kolovrat domačih. Nagrajenka "Glasa" (majica: Melita Skumavec, Cesta v Rovte 32B4 Podčetrtek Zdraviliška lO tel. 083/839 100 KUPON Odgovor: Naslov: 19, Jesenice. V prejšnji oddaji smo napačno povedali tel. številko Pokrovitelja: Žične mreže FRLIC. pravilno se glasi: 064/332-100. Za napako se opravičujemo. Lep pozdrav! Voditelj oddaje Marijan Murko PETEK, 16. MAJA 1997 TVS 1 9.40 Včeraj, danes, jutri 9.45 Videoring 10.15 Počitniški program: Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 10.35 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka 11.25 Caspar Hauser, 1. del nemškega filma 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 14.05 Omizje, ponovitev 15.35 Koncert prvonagrajencev 26. tekmovanja učencev in študentov glasbenih šol Slovenije, 3. del 16.00 Portret: Marjan Keršič - Belač, kipar in aplinist, ponovitev 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.35 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 šport 20.05 Planet In 21.30 Clive James, angleška dokumentarna serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.35 Neverjetna resnica, ameriški film 1.10 Resnična resničnost, ponovitev 1.30 Videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 11.45 Tedenski izbor 11.45 Mostovi 12.15 Resnična resničnost 12.45 Zapik 13.15 Forum 13.30 Zgodbe iz školjke 14.00 Tedenski izbor: Dnevnik Ane Frank, ameriški film (čb) 16.25 Fraiser, ameriška nanizanka 16.55 Izzivalci, francoska nanizanka 17.25 Snežna reka: Saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka 18.10 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 19.00 Znanje je ključ 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Caspar Hauser, 2. del nemškega filma 21.30 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 22.20 Dokumentarna oddaja 22.40 Jazz v studiu 14: Saxtet - Saksofonski kvartet TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 9.00 Tv prodaja 10.15 Zajec Skok in Podrepnik, risana serija 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah show, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vitez za volanom, ponovitev 14.50 Karma, ponovitev 16.00 Oprah shovv: Rosewood 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi 17.40 Bravo, maestro: Morski pes v omaki in polenta s skuto, kuharska oddaja 17.50 Rajska obala, nadaljevanka 18.15 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Tinta, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Restavracija Sunset, ameriški film; peter VVeller, Lori Singer, Alexandra Paul, Stacy Keach 22.45 Kdo je morilec, ameriški film; Kirk Douglas 0.15 Karma: Reinkarnacija in rabljeva freska, oddaja o mejnih vedah 1.20 Ulica ljubezni, 26. del nanizanke 1.50 TV prodaja POPTV 7.00 Jutranji program; MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Apartma, ameriška komedija; Jack Lemmon, Shirley MacLaine 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: Umor, 1. del ameriške nanizanke 16.20 TOP shop 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Roseanne, ameriška humoristična serija 18.00 POP kviz 18.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, 7. del ameriške serije 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Modri tornado, ameriški film 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Video kolaž 11.00 Tečaj francoščine 11.40 Video kolaž 13.00 TV prodaja 15.45 TV prodaja 16.00 Nasveti iz salona zdravja Mogy 17.00 TV prodaja 17.15 Risanke 17.45 Afriška divijina - Svoboda v Savani, ponovitev 18.15 Munk in Lemmy, risanke 18.25 V 80 dneh okoli sveta, risana serija 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 V 80 dneh okoli sveta, 14. del risane serije 20.00 Fennix, 19. del avstralske nadaljevanke 21.00 Iskanje pravice, ameriški film; Brian Dennehy, Susan Ruttan 22.30 TV prodaja 22.50 TV dnevnik 23.00 Video kolaž 10.05 Izobraževalni program 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Izobraževalni program 15.05 Program za otroke in mladino 16.45 Sličica 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Govorimo o zdravju 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Lepa naša, shovv program 21.40 Pol ure kulture 22.15 Opazovalnice 22.45 Potovanja: Norveška, dokumentarna serija 23.25 Riznica 0.20 Poročila HTV 2 13.20 TV koledar 13.30 Seinfeld, humoristična serija 13.55 Zbogom, srednja šola, ameriški film 15.25 Hišice v cvetju 16.10 Thriler 16.55 Acapulco - telo in duša, serija 17.20 Zvezdene steze - Voyager, ameriška serija 18.05 V družini - med nami 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 TV dnevnik 20.15 Zakon v LA 21.10 Kdo je šef? 21.40 Zadnji žarki somraka, ameriški film 23.40 Prihaja dr. Beeching, humoristična serija 0.10 Družinska izdaja, ameriški film 1.50 Jazz 2.15 Noč košarke 2.30 Košarka, NBA AVSTRIJA 1 11.50 Čebelica Maja 12.15 Kalimero 12.40 Smrkci 12.55 Tom in Jerry 13.45 Junaške želve 14.10 Artefix 14.20 Popaj 14.50 Naša mala kmetija 15.40 Seaquest 16.25 Airvvolf 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Močna družina 18.05 Poslušaj, kdo tam razbija! 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 šport 20.15 J.A.G., nanizanka 21.05 Novi podnajemnik 21.10 Klovn, nemški film 22.45 Potovanje, ameriška srhljivka 0.15 Jacknife, ameriški film 1.50 Klovn, nemška srhljivka 3.25 Bosonoga grofica, ameriški film 5.30 Grozno prijazna družina AVSTRIJA 2 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ordinacija Bulovvbogen 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Schiejok dnevno 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 :as v sliki in kultura 20.02 Pogledi od strani 20.15 Stari 21.15 Vsakdanje zgodbe 22.10 Čas v sliki 2 22.35 Moderni časi 23.05 Nitebox 23.50 Nitebox Factbox 0.00 Večkratna osebnost 1.00 Filmbox 1.10 Kulbox 1.40 Nitebox 2.55 Večkratna osebnost 3.55 Filmbox 4.05 Kulturbox 4.35 Nitebox Flow 5.00 Čas v sliki TELE-TV KRANJ ... Vldeostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELČ-TV, TV kažipot 19.02 EPP blok -119.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročilo Gorenjske 480. 19.25 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh, TV kažipot 20.00 Top spot 20.03 EPP blok - 2 20.07 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (v živo) - 1. del; Gorenjec meseca -glasovanje 20.25 Kamera presenečenja, 77. oddaja 20.55 Odprti ekran - 2. del (v živo) - Ali me poznate? 21.10 Poročila Gorenjske 480 21.25 EPP blok - 3 21.30 Znani in neznani obrazi: Helena Beguš 22.05 50 let lovske družine Storžič 22.55 Bock d.o.o. 23.02 Glasbeni spot 23.05 Skrivnost je v človeku, 4. del: Energetska slika človeka 23.45 Poročila Gorenjske 480 00.00 Z vami smo bili., nasvidenje 00.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.02 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program, Erotični film 1.32 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Spoznajmo svojega soseda (mini živalski vrt v OS Bled)" 19.05 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Koncert pevskih zboor v hotelu Larix 21.03 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani HTV 1 TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po teL 061/152-15-42 m. tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 19.5. 1997 Popevke: 1. DOVOLI MI - OLIVER ANTAUER 2. OBJEMI ME NEŽNO - M 4 M 3. KJE SI ZDAJ - NOVINA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. NI VEČ UPANJA - JANKO ROPRET Nz - viie: 1. KOMU JE MAR ZA LETA - ans. DAN IN NOČ 2. TEČKA MALA - ans. GREGE AVSENKA 3. LE VRBA VE - ans. ŠTIRJE KOVAČI HRIBOVSKA MORNARICA • ans. IVAN RUPARJA VAŠA PESEM ^ GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Jasnovika Kairn - v živo 21.30 Film 23.00 Kronika, ponovitev 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani 00.01 Erotični film RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Gost v studiu župan občine Škofja Loka Igor Draksler 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Oddaja o vinu 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi Ijudmi17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 1200 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Dobro jutro z Darkom Korenom 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika 8.00 Skriti mikrofon 8.15 Novice 8.30 Jutro je lahko ... 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novice 12.15 RGL na rajžo gre 12.45 Petkovi športni utrinki 13.00 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Planinski in jamski svet 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira, informativna oddaj 15.30 Zvezdni prah 16.15 Evropa v tem tednu 16.30 Spoznajmo se 16.50 črna kronika 17.15 Novice 18.00 Zmajčkov mozaik 18.25 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnenvik 19.30 Vreme 20.00 Biokiber-netika na RGL 21.00 Odprta dlan 22.00 Nočni glasbeni program RGL-a R TRŽIČ R OGNJIŠČE Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo lekcije tečaja poslovne angleščine Vicotr's Venture ob 13:40. Študentske Informacije bodo na sporedu ob 14:00. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo lepo kopico nagrad in zavitih vprašanj. Ob 15:30 bo na vrti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa bo stekla beseda o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche VVelle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Vsekakor bomo poskrbeli še za petkovo nagradno vprašanje in obilico prijetne glasbe. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (vodi Petja Kogov-šek) 10.00 Aktualno 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 17.00 Merkurjeva športna stavnica 18.00 Občinski tednik - občina Bled 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 študent na radiu Triglav 21.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 KINO 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Šaleški fantje z Milko Ansambel Šaleški fantje deluje že od teta 1970 In je najstarejši narodnozabavnl ansambel v Šaleški dolini. Doaelj so posn*!! štiri samostojne albume in nekaj skupinskih projektov, njihova prva samostojna kaseta je izšla šele leta 1987. V začetku pomladi pa je izšla njihova peta kaseta z naslovom "Milka". Na kaseti is trinajst melodij, dvanajst jih je napisal vodja ansambla Franc Žeronder, eno pa Ivan Ravnjak. Večino besedil je prispevala Vera soline, po enega pa prof. Ivan Slvec, Marinka Lesjak, prof. Andrej Kuzman in Ivan Malavašič. Na kaseti boste poleg narodnozabavne glasbe našli tudi zabavno, skupni imenovalec skladbic pa je ljubezen. Novinec med člani je osemnajstletnl pevec Boštjan Dermol, ki se je skupini pridružil lani, seveda pa je glavna voka-llstka še vedno Maja Lesjak. UL CENTER amer. kom. ZVERINE ob 16.30 in 18.30 uri, amer. drama UUDSTOV PROTI LARRVJU FUNTU ob 20.30 uri STORŽIČ amer. rom. kom. EMMAob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. I|ub. drama ANGLEŠKI PACIENT ob 17. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA koncert SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OBČIN BLED, BOHINJ IN RADOVLJICA ob 19.30 uri. Vstopnine nel BLED amer. pust. (ilm PRIKAZEN IN SENCA ob 20. un ŠKOFJA LOKA amer. Mm JEDIJEVA VRNITEV ob 18. in 20.15 uri PREPOVEDANO ZA ODRASLE MOZAIK OTROŠKE USTVARJALNOSTI MOZAIK OTROŠKE Vaša šolska glasila Dnevnik nekega mulca Mentorica literarnega krožka Nina Dolenc iz osnovne šole Ivana Tavčarja nam je poslala "dojenčka'4. Takole ga je predstavila: "Špricanje pouka, prerivanje pri malici, lepljenje žvečilnih pod klopi, divjanje po šolskih prostorih, otipavanje deklet... Le v kateri šoli so tako srečni, da vsega tega ni?! Vsi naj bi vedeli, kako se je treba obnašati. Kako preprosta trditev! Kaj se sme in - predvsem - kaj je prepovedano pa tudi lepo piše v šolskih pravilnikih! Saj znamo brati: 1. člen pravilnika pravi... Za osnovnošolce vsekakor pravniško napisan pravilnik in hišni red nista primerna, zato smo sredi aprila izdali tematsko glasilo naše šole. Učenci literarnega krožka so ustvarjali na temo šolskega hišnega reda. Nastala je poučna in humorna knjižica s prikupnimi ilustracijami - Dnevnik nekega mulca, ki na nenavaden in nevsiljiv način spregovori o tako aktualni temi, kot je šolski bonton." Ka] ve& o prometu Te dni smo spet veliko govorili in pisali o prometu. Medtem ko so gorenjski policisti v četrtek v okviru tedna prometne varnosti obiskali šolarje, jih predavali o pravilni hoji, kolesu, varnostni čeladi in vožnji s kolesom ter jih hkrati nagradili za najboljše risbe na to temo, pa kranjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sredo pripravlja tradicionalno tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovanje bo v osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju. Začelo se bo ob dveh popoldne, tekmovalci, ki so se izkazali že na izbirnih šolskih tekmovanjih, pa bodo razvrščeni v tri skupine: v prvi skupini bodo učenci tretjih in četrtih razredov osnovne šole, v drugi skupini učenci od 5. do 8. razreda in v tretji skupini dijaki srednjih šol. Tekmovali bodo v izpolnjevanju prometnih testov, spretnostni vožnji na poligonu in ocenjevalni vožnji v prometu. Lesce, Jesenice, 10. maja • Mesec dni pred koncem šolskega leta se v šolah in ob njih dogaja kopica zanimivih stvari. Vrstijo se tudi številna tekmovanja, ki jih je toliko, da utegne zanje še zmanjkati sobot. Minulo soboto smo med vsemi šolskimi dogodki na Gorenjskem zabeležili tudi tekmovanje mladih tehnikov, ki se je odvijalo v osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah. Sodelovalo je kakih dvesto mladih tehnikov in njihovih mentorjev v enaindvajsetih panogah. Najzanimivejši del tekmovanja je bilo lansiranje raket in njihovi pristanki s padali, kije potekalo na letališču v Lescah, kjer so mladi iz gorenjskih osnovnih šol dvigovali v višave tud; jadralne modele. - • Foto: Tina Doki Balončkov Peter v prometu Ko smo Že ravno pri prometu, je prav, da namenimo nekaj besed tudi knjigi Balončkov Peter v prometu, ki sta jo izdala republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter založba Harlekin. Brezplačno so jo poslali (ali pa jo še bodo) vsem osnovnim šolam za učence od prvega do četrtega razreda. V njei pisateljica Matea Reba s pomočjo strokovnjaka Bojana Žlendra na nevsiljiv, simpatičen način vodi podeželana Petra skozi prometne zanke in uganke. Zdrav duh v zdravem telesu V osnovni šoli Ivana Groharja so imeli v soboto dan šole, na katerem so predstavili tudi sadove celoletnega dela, projekta Zdrav duh v zdravem telesu. Kot so zapisali v Macesnih, šolskem glasilu, ki je izšlo ob tej priložnosti, so s projektom želeli spodbuditi učence k razmišljanju o zdravi prehrani, posledicah različnih razvad, predstaviti posamezne športe, zgodovino in razširjenost športa v Škofji Loki, spodbuditi učence, da se vanj vključijo, spodbuditi pri njih domiselnost in izvirnost na vseh področjih. Ob dnevu šole, ki je bil tokrat res drugačen, so pripravili tudi zanimivo razstavo; razen šolarjev si jo je z zanimanjem ogledalo tudi veliko staršev. Srečanje za oemo£o\ce Kranj - V srednji mlekarski in kmetijski šoli pripravljajo ob 90. obletnici mlekarskega izobraževanja srečanje z osnovnošolci, ki so za njihov praznik napisali najlepše spise in narisali najlepše risbe. Srečanje bo v petek, 16. maja, opoldne na šolskem posestvu v Strahinju. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Tina Šinkovec, Aleš Paplar, Nejc Jerman, Bojana Seljak, Asja Zaje, Suzana Kopač, Nina Mrak, Blažka Erznožnik, Nadja Robič, Ajda Jurhar, Tadeja Maržič, Tamara Smolej, Tjaša Mertelj, Nejc Pavšič, Udija Novak. Nagradni izlet z Gorenjskim glasom si je s spisom To sem jaz prislužil Aleš Paplar. To sem jaz Da. To sem jaz. Pubertetnik z dokaj majhnim odklonom od povprečja. Pa vseeno, bister fant, kot pravijo nekateri. Vedno vesel, vedno razpoložen za pogovor. V redu stil oblačenja, vedno v supergah. Prijazen, duhovit, optimističen. Imam veliko dobrih prijateljev, tudi nekaj pomembnih znanstev. V šoli ni težav. Da, to sem jaz, poleti. Pozimi pa se zbudim ob pol enajstih, veliki podočnjaki, slab zrak, mraz, neprijeten zadah. Slabe volje, počasne pameti. Če me kdo pozdravi, ga ignoriram. Ves dan v pižami. Sam, osamljen. Da, to sem jaz, pozimi. "Ja, kakšen pa si!" se je name drl oče. "V čisto novih supergah se greš skrivalnice po blatnem gozdu!" se je drla mami. 'Tamau, a se ti je odtrgal'!" je modroval brat. Sestre na srečo ni bilo doma. Da, odtrgal' se mi je. Bil je en tak zimski dan. Prav tak, kakor dan poprej. Imel sem vsega dovolj. Lepo sem se oblekel in šel v gozd. Gozd me pomirja. V želodcu začutim nekakšen kaos. Da. Bruhal bom. Mogoče je samo slabost. Mogoče je gripa. Opazim dve deklici. Gledata me. Smejita se mi. Vem, kako je. Včasih se pogledam v ogledalo in ne vem, a bi se smejal ali jokal. Odpravim se do prijatelja. Mogoče je on dobre volje. Ne, tudi on je lačen in ima prazen hladilnik, šel sem domov, se umil, se spravil spat. Jutri bo bolje. Jutri bo definitivno bolje. Kako bo naprej, ne vem. Upam, da-bo čim več poletnih dni. Dobro pa je, da je dan pozimi kratek. • Aleš Paplar, 8. c r. OŠ Bistrica pri Tržiču Klovnesa in pesnica Bilo je dopoldne in v dvorani Svobode je bilo prav veselo. Če si pristopil k vratom, si lahko slišal pesmi, ki sta jih govorili pesnica Neža Maurer in njena hči Eva. . Neža Maurer je zelo znana pesnica in je napisala veliko knjig za otroke in kar sedem knjig za odrasle. Eva Maurer pa je znana klovnesa in je imela na TV oddajo za otroke, ki se je imenovala Abčih. Zakaj sta bili sploh v Ž\ireh' In zakaj sta zabavali učence od prvega do petega razreda? V Žireh sta bili zato, da bi podelili priznanje za prebrano Bralno značko. Za učence 3. b razreda sta šla priznanje iskat Matic in Tadeja. Kot smo že rekli, je Neža Maurer pesnica. V sredo nam je povedala nekaj svojih pesmi. Pri tem ji je seveda pomagala njena hčerka Eva. Eva nas je klicala na oder in tako z našo pomočjo predstavila Nežine pesmi. čisto na koncu pa sva z Matejem podarila Evi in Neži Maurer dva lepa šopka cvetic. • Asja Zaje, 3. b r. OS Žiri Prvomajske počitnice Med počitnicami sem se imela zelo dobro. Na velikem traniku smo imeli kres. Grela sem se ob ognju. S sestrično sva gledali, kako gori. Zelo mi je bilo všeč. Ko sem prišla domov, sva se z mamico pogovarjali, kako je bilo prvič na kresu. • Lidija Novak, 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Torba meje nesla v narobe šolo Vsako jutro me torba nese v narobe šolo. Tam se dogajajo zelo čudne stvari. Red v narobe šoli je pomešan. Okna v narobe šoli so bila razbita, klopi so bile pripete na stropu, moral si imeti kar največ enk in minusov. Kraji na zemljevidu so bili pomešani in govorilo se je, da je Slovenija največja država na svetu. Koledarji so bili iz leta 1893. Če bi hodila v narobe šolo, bi se imela krasno, saj so učitelji ostali v razredu, medtem ko smo mi imeli sestanke. Imeli smo že vozniški izpit, zato smo prihajali domov z avtomobili, učitelji pa z avtobusom. Doma smo pripravljali kontrolne naloge, učitelji pa so se trudili z domačimi nalogami. Škoda, da je narobe šola samo ena. • Nadja Robič, 4. a r. OŠ Kranjska Gora M VRTILJAKI/ Z ROM 4 YO Vsak torek od 18.10 do 19. ure na 3ADSO 913 Ffl STIRIO Gremo skupaj! Najvišja žival na svetu je žirafa. To je pravi odgovor na skupno uganko radijskega Vrtiljaka in Gorenjskega glasa, to je tudi "vstopnica" na avtobus za skupni izlet. Tokrat si jo je z žrebom prislužil Marko Kožuh, Voklo 12, 4208 Šenčur. Posebej pa se zahvaljujemo Evi za zelo simpatično risbico žirafe. Gasilska uganka V današnjem Vrtiljaku se bo gostiteljica Romana pogovarjala z zanimivimi gosti, gasilci. V tem duhu gre tudi nagradna uganka, na katero morate odgovoriti do petka, dopisnico pa poslati na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Vrtiljak. V peči vsak ga rad ima, v strehi vse pred njim trepeta. Kaj je to? Odgovoriti poskušajte tudi na tole vprašanje: kako oziroma kam pokličemo na pomoč gasilce? v\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Emma Film režiserja in scenarista Douglasa McGratha je romantična komedija. Glavna junakinja je Emma, pametna mlada žena, ki se iz dolgočasja in srčnosti odloči, da bo drugim pomagala najti pot do sreče - idealnega partnerja. Stvari se sicer ne odvijajo povsem tako, kot si je zamislila, a glavno je, da se na koncu vse dobro izteče. V vlogi Emme je nastopila igralka Gwyneth Paltrovv, bolj slavna kot punca Brada Pitta. Nagradno vprašanje pa je takole: po čigavi literarni predlogi je bil narejen film? Naj povemo, da je avtorica Emme tudi "mati" junakinj iz Razsodnosti in rahločutnosti. Odgovore na vprašanje pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Filmsko uganko. Pravi odgovor na prejšnje vprašanje pa je Miloš Forman. Izžrebani reševalci: Bernarda Pogačar, 4204 Golnik, Tenetiše 5, Karmen Brezovnik, 4000 Kranj, Župančičeva 8, Eva Fras, 4000 Kranj, Kidričeva 4 a, in Ana Renko, 4000 Kranj, Smledniška 59. Čestitamo, brezplačne kino vstopnice pošiljamo po pošti. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak BORZNI GRAFIKONI Končno so investitorji na Ljubljanski borzi dočakali kar spodbudno rast tečajev vrednostnih papirjev ob še vedno skromnem dnevnem obsegu sklenjenih poslov. Priznati moramo, da so tisti investitorji in borzni posredniki, ki so se v preteklih tednih preusmerili v trgovanje s kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenije, storili zelo dobičkonosno dejanje. To dokazuje tudi naš drugi grafikon. Po mnenju borznih posrednikov je selitev dobičkoviz trgovanja s kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenije na delniški trg tudi glavno gibalo rasti cen delnic v Preteklem tednu. V ponedeljek so posredniki prvič trgovali z delnicami Petrola. Pričakovanja so bila zelo velika, kar pa se ni odražalo v skupnem obsegu prometa s temi delnicami. Sklenjenih ]e bilo le za 34 milijonov tolarjev poslov. Ostali tečaji delnic so se v Povprečju znižali za 0,4 odstotka. Na OTC trgu so ponovo največ ^govali z delnicami Krke, ki so obdržale vrednost 17.230 tolarjev. Y torek so borzni posredniki največ trgovali z delnicami Petrola, katerih tečaj se je zvišal za 0,8 odstotka, na 17.390 tolarjev. Nadaljevalo pa se je intenzivno trgovanje s kuponi šeste in pete Kdaje blagajniških zapisov Banke Slovenije. Tudi v sredo so oorzni posredniki sklenili največ poslov s kuponi blagajniških Zapisov Banke Slovenije. Sklenjenih je bilo za 106 milijonov tolarjev poslov s kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Kuponi šeste W pete izdaje so se podražili za dodatne 4 odstotke in pristali pri enotnem dnevnem tečaju 6.768 in 6.771 tolarjev. Okrepil pa se je tudi promet z dolgoročnimi vrednostnimi papirji. SB1 je pridobil *4 indeksnih točk. Optimistično trgovanje se je nadaljevalo tudi v četrtek. Najprometnejše so bile delnice Petrola, s katerimi so oorzni posredniki sklenili za 35,6 milijona tolarjev poslov, enomi tečaj pa je bil višji za 4,02 odstotka, oziroma 18.851 tolarejv. Proti koncu petkovega trgovanja pa je optimizem zapustil Ljubljansko oorzo, saj je bila večina končnih poslov sklenjenih po nižjih tečajih, kot so bili povprečni dnevni tečaji. • R. S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC KOLINSKE 1800 6.1.97 24.1.97 13.2.97 5J.97 25.3.97 15.4.97 7.5.97 gibanje tečaja kupona šeste izdaje blagajniškega zapisa banke Slovenije 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 NBS6 ------- Vir: Ljubljanski boru, d d .....^.....j...... .....1 i ............ .................. 6.1.97 24.1.97 13.2.97 5.3.97 25.3.97 15.4.97 7.5.97 I RABLJENI, VENDAR KOT II SUBARU LEONE 1.8 DL RANGER / 1992 / 4 x 4 / 32.000 km / ZELENA METALNA 12.000 DEM 1 FORD D ESC O RT 1.8 ELEGANCE / 1992 / 55.800 km / RDEČA METALNA 13.200 DEM RENAULT 19 CHAMADE I6V/ 101 KW / 1991 / 91.000 km / RDEČA 16.400 DEM RENAULT 21 / 79 KW / 1990 / 1 12.000 km / RDEČA 1 1.100 DEM ALFA ROMEO 33 /1991 /118.000 km / SIVA 11.100 DEM BMW 525 TDS / 105 KW / 1992 / 153.000 km / ČRNA / KLIMA,AIR BAG, SERVO, RADIO 29.900 DEM |VW GOLF JXD / 1989 / 164.00 km / 3 VRATA / MODRA METALNA 9.400 DEM I VW GOLF JXD / 1990 / 184.000 km / 5 VRAT / RDEČA 10.400 DEM VWGOLFJXD 1.6/ 1988/40 KW/ 123.000km/3 VRATA/BELA 7.800 DEM VW GOLF JXD 1.6 / 1989 / 40KW / 136.000km / 3 VRATA / RDEČA 9.800 DEM VW LT 35 FURGON POVIŠAN / 1995 / 57.000 km / RDEČA 32300 DEM 1 TOYOTA COROLA 1.6 GLI / 1994 / 84 KW / 40.000 km / RDEČA 23.500 DEM FORD ESCORT CARAVAN 1.6 CLX / 1993 / 70.000 km / BELA 16.200 DEM 1 FORD MONDEO I6V / 1994 / 82 KW / 118.000 km / MODRO- ZELENA METALNA 23.300 DEM FIATTIPO I.4MEDIA/1991 /57KW/87.700km/5VRAT/BELA 8.800 DEM 1 RENAULT R5 CAMPUS / 1991 / 70.000 km/ 5 VRAT / ZELENE METALNA 6.800 DEM LADA SAMARA 1500 S / 1993/41.000 km/METALNA SIVA 5.700 DEM AUDI 100 2.5 TDI / 1992 / 130.000 km / SIVA METALNA 26.000 DEM AUDI A4 1.9 TDI /1995 / 90 KM / 35.000 km / ZELENA METALNA 41.000 DEM ALFA ROMEO 164 2.0 TS / 1993 / 120.000 km / RDEČA 17.500 DEM GOLFJXD / 1988 / 88.000 km/3 VRATA/RDEČA 7.900 DEM 1 KADET IDA 1.4 S / 1991 / 55KVV / 99.000 km / RDEČA 15.400 DEM VWGOLF VR6 2.8/ 1992/ 128 KW/ 156.000 km/5 VRAT/ZELENA METALNA 24.500 DEM OPEL IDA SENATOR 3.0 / 1990 / 195.000 km / 5 VRAT 9.500 DEM AUDI 80 1.8 S / 1991 / 87.200 km / 13.800 DEM POSEBNA PONUDBA: Pri nakupu avtomobilov AUDI S4 in AUDI A8 je redni servis za naslednjih 30.000 km brezplačen! AUDI S4 4,2 Q/ 1994/ 128.000 km / ZELENA METALNA 61000 DEM AUDI A8 4.2 Q / 1995 / 46.000 km / SIVA METALNA 89.000 DEM AUDI A8 2.8/ 1995 / 47.000km/ČRNA 69.000 DEM AUDI A8 4.2 Q / 1994 / SIVA METALNA 97.000 DEM AS DOM2ALE Vse informacije: AS DOMŽALE, servis in trgovina d.o.o., Ljubljanska 1, 1230 Domžale, tel.: 061/ 715 059, 716 185, fax: 061 / 716 183 rKOLIKO JE VREDEN TOLAR KRAN), 12.5.1997 NAKUPNI/PR0DAJN] NAKLOM/mODATNli NAKUPNVHtODAJNl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) 89,05 90,40 12,50 12,84 8,85 9,14 AVAL Bled 741- 220 AVAL Kranjska gora •81-039 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 89,50 90,20 12,60 12,80 8,90 9,20 EROS{$tarfMayr), Kranj 89,60 89$0 12,68 12,78 9,00 9,10 GORENJSKA BANKA (vse enote) 87,46 90,50 12,17 12,85 8,43 9,51 HRANILNICA ION. d.d.Kranj 89,55 89J90 12,72 12M 9,00 9,12 HKSVigred Medvode 89,50 90,40 12,50 12,80 8,80 9,30 HfDA-tržnica Ljubljana 89,70 89$) 12,71 12,76 9,03 9,11 HRAM ROŽICE Mengeš 89,70 89,91 12,71 12,77 9,04 9,09 RJRIKA Jesenice 89,40 90,00 12,70 12,80 8,95 9,10 INVEST Škofja Loka 89,70 89,85 12,73 12,75 9,05 9,10 LEMA, Kranj 69,40 89J30 12,65 12,75 8,95 9,10 MIKEL Stražišče 89,40 89,90 12,65 12,75 9,00 9,10 NEP0S{Šk. Loka, Trata) 89,70 89M 12,72 12,76 9,04 9,12 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 89,40 90,40 12,57 12,97 8,94 9,36 PBS d.d. (na vseh poštah) 87,90 90,00 11,00 12,75 8,00 9,05 PRIMUS Medvode 89,60 89,90 12,68 12,78 9,00 9,10 ROBSON Mengeš 89,70 90,00 12,72 12,77 8,97 9,12 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 89,40 89,90 12,70 12,75 9,00 9,08 SK8 (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 89,10 90,10 12,58 12,80 8,93 9,10 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 87,46 12,17 - 8,49 aOVENUATURiST Jesenice 89,50 90,00 12,70 12,80 8,95 9,10 SZKB Blag. mesto Žiri 89,15 90,50 12,40 12,86 8,75 9,51 ŠUM Kranj 211- 33« TALON Žel-postaja, Trata, Šk-Loka, Zg. Ktnje 89,50 89,90 12,70 12,80 9,00 9,15 TENTOURS Domžale 89,40 90,40 12,65 12,85 8,90 9,25 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 89,70 89,85 12,72 12,77 9,03 9,09 U8KŠk.Loka 89,40 90,40 12,62 12M 8,95 9,23 VOLK SBANK Ljubljana 89,70 90$) 12,70 12,87 8,95 9,16 W!LFAN JESENICE supamadef UNION 862 -696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 VVILFAN Tržič 53-816 povrttEčNi te(aj 89,28 90,08 72,55 12,80 8,89 9,17 r------ ------/- /------------r--—o r - * " Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Slovenski trg 6 Kranj Naročilo po tel./fax: 223-172 NOVO! NOVO! NOVO! C0PYFANTASY CTM 50 papin folija ZA PRENOS SLIKE ALI NAPISA ipd NA MAJICE in druge tkanine s pomočjo: • vaše ideje »osebnega računalnika INKJET BARVNEGA TISKALNIKA •likalnika ali stiskalnice Večja bančna konkurenca se že pozna Gorenjska banka znižala obresti Na bankomatih bo poslej moč dvigniti 20 tisoč tolarjev, varčevalci z najvišjo boniteto pa 30 tisoč tolarjev. Kranj, 12. maja - Gorenjska uvedla banka bo v petek, 16. maja, obrestne mere vsa potrošniška posojila znižala za pol odstotne točke, odplačilno dobo pa bodo pri posojilih za avtomobile podaljšali na pet let, pri drugih pa na štiri leta. Gorenjska banka je obrestne mere za potrošniška posojila februarja že znižala za odstotno točko, zdaj še za pol odstotne točke, kar gre v korak z 1 do 1,5 odstotka nižjimi pasivnimi obrestnimi merami. S štirih na pet let pa so podaljšali odplačilno dobo za potrošniška posojila za nakup avtomobile, pri vseh drugih pa na štiri leta. Potrošniška posojila bodo tako lažje najeli tudi tisti z nižjimi plačami. Za posojilojemalce je z majem ugodnejša tudi temeljna obrestna mera, tako imenovani TOM, ki se poslej preračuanva na celotno inflacijo, kar je Banka Slovenije z mesecem majem. Tako maja znaša 0,7 odstotka, če bi jo izračunavali po starem, bi zaradi 2-odstotne aprilske inflacije znašala 0,9 odstotka. Cena denarja v prihodnje ne bo več tako nihala, kar je vsekakor korak zu ukinitvi revalorizacije, pravi Vasilij Koman , pomočnik direktorja Gorenjske banke, ki je pritrdil, da so nižje obrestne mere posledica večje bančne konkurence. Na bankomatih Gorenjske banke pa bo od četrtka, 15. maja, naprej moč dnevno dvigniti največ 20 tisoč tolarjev, komitenti z najvišjo boniteto pa celo 30 tisoč tolarjev. Toliko denarja bo moč dvigniti na 21 bankomatih po vsej Gorenjski, eden pa je pri poslovalnici Gorenjske banke v Ljubljani. Na drugih bankomatih BA pa bo še naprej dnevno moč dvigniti največ 15 tisoč tolarjev. Abanka znižala obresti Kranj, 12. maja - Abanka je v začetku maja obrestne mere za kratkoročna potrošniška posojila znižala za dve odstotni točki in izhodiščna je zdaj 7,5-odstotna. Dolgočna potrošniška posojila pa je znižala za 1,5 odstotne točke. Obrestne mere za stanovanjska posojila, ki jih odobravajo do 120 mesecev in z vezavo depozita v višini četrtine odobrenega posojila, so zdaj 9,5-odstotne, brez depozita pa so za tri odstotne točke višje. Izhodiščna obrestna mera za kratkoročna posojila podjetjem je zdaj 7-odstotna, pri dolgoročnih pa 9-odstotna. Na njeno višino vpliva seveda tudi boniteta podjetja in oblika zavarovanja posojila. Poleg nižjih obrestnih mer je Abanka uvedla še ugodnejša posojila za izvoznike, izhodiščna obrestna mera je 6,75-odstotna, kar velja tudi za podjetja, ki sicer niso komitenti banke. Pogoj pa je nakup deviz in plačilo v tujino prek Abanke. Abanko je za opravljanje poslov izbral Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, ki je konec aprila objavil razpis za posojila na osem let po 8-odstotni obrestni meri. Pri vseh obretnih merah pa je seveda potrebno prišteti še temeljno obrestno mero. KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaptotnik Kmečke žene Še pred košnjo na ekskurzije po Sloveniji Škofja Loka - Kmečke žene bi še pred košnjo in drugimi glavnimi poletnimi deli rade videle in spoznale, kako živijo in kmetujejo na drugih koncih Slovenije. Aktiv kmečkih žena Škofja Loka vabi v četrtek, 22. maja, na strokovno ekskurzijo v Belo krajino. Udeleženke se bodo v Metliki ustavile v tovarniški prodajalni Beti in si ogledale belokranjski muzej in vinsko klet, v Radovici obiskale turistično kmetijo Bajuk in vinsko klet, si v Adlešičih na kmetiji Cvitkovič ogledale tkanje domačega platna in izdelovanje pisanic ter še pridelovanje medu in drugih izdelkov in se za konec ustavile še v Gribljah na družinski kmetiji Filak, kjer pridelujejo hruške vilijamovke in jagode. Cena ekskurzije bo približno 3.700 tolarjev, za pokušino vin v vinski kleti pa bo treba odšteti še 400 tolarjev. Prijave in vplačila bodo sprejemale predsednica aktiva Jerica Oman in odbornice do ponedeljka, 19. maja. Aktiv kmečkih žena Gorenja vas pripravlja v četrtek, 29. maja, izlet v Belo krajino z enakim programom in ceno kot škofjeloški aktiv, prijave pa sprejemajo predsednica aktiva Bernarda Stanonik in odbornice do 26. maja. Aktiva kmečkih žena Javorje in Poljane vabita 20. maja na strokovno ekskurzijo na Notranjsko. Progam predvideva ogled mlekarne in vinske kleti v Vipavi, Predjamskega gradu v Postojni, drevesnice Štivan in konjeniškega centra v Prestranku in obisk kmečkega turizma Hudičevec, kjer imajo tudi muzej. Cena ekskurzije je 3.700 tolarjev, prijave in vplačila pa sprejemajo do 16. maja odbornice in predsednici aktivov Marjeta Kokelj in Angelca Šink. Aktiv kmečkih žena Hotavlje pa pripravlja 23. maja strokovno ekskurzijo na Štajersko. Predsednica aktiva Tilka Buh in odbornice bodo prijave z vplačilom 3.600 tolarjev sprejemale do 21. maja. Program ekskurzije predvideva ogled srednje kmetijske in živilske šole v Šentjurju pri Celju, hmeljarskega inštituta in gojenja zdravilnih zelišč v Žalcu, obisk prodajalne nogavic v Polzeli, ogled hortikulturnega parka Savinjski gaj v Mozirju ter katedrale in muzejske zbirke v Gornjem gradu. • CZ. Zveza organizacij za tehnično kulturo Za varno delo s kmetijskimi stroji Šempeter - Tovarna kmetijskih strojev SIP iz Šempetra v Savinjski dolini in kmetijsko tehnična komisija pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije vabita kmete in ostale uporabnike kmetijskih strojev, dijake kmetijskih šol, kmetijske svetovalce, člane strojnih krožkov, trgovce in vse druge, ki se ukvarjajo s kmetijskimi stroji, na prireditev z naslovom SIP z roko v roki s kmetijstvom. Na prireditvi, ki bo jutri, v sredo, ob 10. uri v Šempetru, bodo predstavili varnostne standarde in predpise, ki veljajo za izdelovanje in uporabo kmetijskih strojev, še posebej pa bodo spregovorili o pomenu ČE znaka na kmetijskih strojih in o kmetijskih strojih v cestnem prometu. Potlej bo še krst novih SIP-ovih strojev in prikaz nekaterih novosti, možno pa si bo ogledati tudi ostale SIP-ove stroje in tovarno. • CZ. Javna gozdarska služba Dvesto gozdarjev na šolanju Ljubljana - V Zavodu za gozdove Slovenije, ki je teritorialno razdeljen na štirinajst območnih enot, med njimi sta dve (Kranj, Bled) tudi na Gorenjskem, je zaposlenih 797 delavcev in 15 pripravnikov. Število zaposlenih je za sedemdeset manjše, kot predvideva sistematizacija delovnih mest. Ker imajo gozdarji v zadnjih dveh letih veliko dela v poškodovanih gozdovih, zaradi kadrovske vrzeli trpi predvsem izdelava desetletnih gozdnogospodarskih načrtov, ki so osnova za urejeno delo v gozdovih. Da bi bil problem še večji, prek dvesto revirnih gozdarjev in gozdarskih tehnikov na drugih delovnih mestih obiskuje višješolski študij na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Po pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci gozdarske službe, je namreč za delovno mesto revirnega gozdarja potrebna višješolska izobrazba. Čeprav je "naložba" v znanje dolgoročno koristna, je šolanje za vse gozdarje dodatna obremenitev, za javno gozdarsko službo pa pomeni tudi določeno motnjo v delovanju. • CZ. Srednja šola Jesenice Ul. bratov Rupar 2 JESENICE RAZPISUJE prosto delovno mesto UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV IN PRAKTIČNEGA POUKA za program zdravstveni tehnik, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. ZAHTEVANI POGOJI: Končan višješolski program zdravstvene nege in pridobljena visoka izobrazba organizacijske, pedagoške ali sociološke smeri. NASTOP DELA 1. 9. 1997. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov Ravnateljica Srednje šole Jesenice, Ul. bratov Rupar 2, 4270 Jesenice, v roku 8 dni od dneva objave. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. Koristna zloženka za kmete Občinska in republiška ponudba denarnih pomoči Urad za gospodarstvo pri Občini Tržič in kmetijsko svetovalna služba Tržič sta izdali zloženko Kmetijstvo, v kateri predstavljata občinske in republiške denarne podpore za pospeševanje kmetijstva. Zloženko so prejeli vsi kmetje iz občine. Tržič - Čeprav tržiška občina še ni sprejela letošnjega proračuna, je občina skupaj s kmetijsko svetovalno službo že obvestila kmete o tem, kako namerava letos pospeševati razvoj kmetijstva. V občini predvidevajo, da bo letos v proračunu za kmetijstvo vsaj toliko denarja kot lani, ko so namenili 4,5 milijona tolarjev za različne pospeševalne ukrepe, dva milijona tolarjev za urejanje zemljišč in še tri milijone za gozdne ceste. Regres za prevoz mleka Občina bo letos živinorejcem s hribovskih in višinskih območij (Leše, Podljubelj), ki so od zbiralnice oddaljeni več kot tri kilometre in imajo otežene pogoje zbiranja, regresirala prevoz mleka s štirimi tolarji na liter oddanega mleka. Za osemenjevanje krav, plemenskih telic in plemenskih svinj bo prispevala po 1.000 tolarjev na osemenitev, za osemenitev krav z uvoženim semenom elitnih bikov pa še dodatno 5.000 tolarjev na dozo semena. Nakup plemenskega ovna bo na podlagi računa in podatkov o poreklu regresirala z 10.000 tolarji, upravičenci do regresa pa bodo morali pisne vloge z vso potrebno dokumentacijo oddati na občinski urad za gospodarstvo. Občina bo regresirala tudi nakup semenske koruze v višini 50 tolarjev za kilogram in semena ostalih žit v znesku 20 tolarjev za kilogram ter nakup semena vrtnin v višini 13.500 tolarjev na hektar (v tem primeru le za površine, večje od 0,3 hektarja). Pomoč pri obnovi travne ruše Da bi spodbudila obnovo poškodovane travne ruše, bo po programu in ogledu zemljišč regresirala nakup semena in vsejavanje s specialnimi stroji. Regres bo znašal 15.000 tolarjev na hektar in ga bo mogoče uveljaviti le za najmanj 0,3 hektarja velike površine. Občina bo kmetom pokrila vse stroške obveznega pregleda škropilnic, regresirala bo preventivno cepljenje živine pred izgonom na pašo in po končani paši, skupaj z eno od poslovnih bank pa bo predvidoma v sredini leta v Gorenjskem glasu objavila razpis za dodelitev dolgoročnih posojil za financiranja naložb v malo- in srednjeveliko gospodarstvo, turizem in kmetijstvo. Obseg urejanja kmetijskih zemljišč (male melioracije) bo letos odvisen od tega, koliko denarja se bo v občinskem proračunu zbralo s plačili od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Ker zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da se odškodnina ne plača od nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so bila že pred 1972. letom določena kot stavbna in so kot taka opredeljena tudi v občinskih načrtih, v občini pričakujejo letos od spremembe namembnosti manjše prihodke. Če bo letos več denarja kot lani... Če bo občinski svet odobril v proračunu za kmetijstvo več denarja kot lani, bo občina regresirala tudi urejanje pašnikov, analize vzorcev krme in zemlje in v enakem obsegu kot lani tudi pitanje telet na višjo težo. Morebitni regres za urejanje pašnikov bo namenjen tistim, ki niso opravičeni do republiške podpore. Pogoj je, da je pašnik ograjen s stalno ograjo in vpisan v register pašnikov na Upravni enoti Tržič. Kmetje iz tržiške občine, ki izpolnjujejo z vladno uredbo predpisane pogoje, lahko uveljavljajo tudi različne republiške podpore: regres za nakup plemenskih telic, prašičev in drobnice, regres pri prodaji živine s hribovskih in višinskih območij, regres za krave, ovce in kobile dojilje, za rejo klavnih prvesnic in za planinsko pašo ter regresiranje obrestne mere pri posojilih za pitanje živine ter setev koruze, žit in krompirja. • C Zaplotnik Šolan pes je v veselje lastniku in družini Janez in njegov Lord ne zgrešita prave sledi Izkazala sta se tudi na nedavnem svetovnem prvenstvu službenih psov v sledenju na Danskem, kjer sta zasedla šesto mesto. Naklo, 9. maja - V Kinološkem društvu zadnjič tekmovala v treh športnih pano-Naklo so ponosni, da je njihov član gah na spomladanski tekmi za državni dosegel doslej najboljši slovenski rezul- pokal na Ptuju, kjer sva zasedla 2. mesto, tat na sledarskem tekmofanju. Zadovol- Vse več pa sva trenirala tudi sledenje. V jen je tudi Janez Studen, ki nemškega tej panogi sva letos postala državna prva-ovčarja Lorda vzgaja že od 1989. leta. ka, prvič pa sva se udeležila tudi svetov-Kot je povedal, je njegov pes v veselje nega prvenstva službenih psov v sleden-vsej družini. Tako bi bilo lahko pri vsaki ju Na Danskem se je med 24. in 27. apri-- psom, ce bi žival in gospodar lom 1997 zbralo 29 udeležencev iz 15 dr- hiši s psom, če bi opravila osnovno šolanje žav, jaz pa sem bil poleg člana KD Grosuplje edini Slovenec in tudi najmlajši tekmovalec," je povedal Janez Studen. S svetovnega prvenstva se je Janez vrnil s pokalom za 6. mesto, kar je doslej najboljši slovenski rezultat na sledarskih tekmah. Kot je zaupal uspešni kinolog, se je njegov Lord imenitno izkazal pri iskanju sedmih skritih predmetov na 1700 do 1900 korakov dolgi progi. Zaradi smole pri žrebu sta na prvi, težji progi zbrala 82 točk, na drugi progi pa 94 od 100 možnih točk. Svoje sta opravila tudi trema in neizkušenost vodnika na velikih tekmovanjih. "S 6. mestom sem zelo zadovoljen. Kup pohval sem bil deležen predvsem v Kinološkem društvu Naklo, katerega član sem že tretje leto. To je dokaz, da je bil° dolgoletno treniranje psa ob pomoči bra-ta in drugih kinologov pravilno. Odslej bova z Lordom nastopala le še na sle darskih tekmah, kmalu pa bom dobil ml3' diča nemškega ovčarja, s katerim se bova posvetila treningu v športnih panogah. Za dobro razumevanje med lastnikom ltl psom je pomembna pravilna izbira živa' li, s psom pa se je treba tudi redn° ukvarjati. Vsak bi moral opraviti vsaj dk novno šolanje, saj se tam pes nauči poslU' šnosti, gospodar pa se vzgoji za praV odnos do psa. Šolan in poslušen pes moti sosedov, ampak je predvsem ' veselje lastniku in domačim," je ugotovi' 32-letni kinolog iz Kranja. • S. Saje Janez in Lord sta se izkazala na svetovnem prvenstvu v sledenju. Janeza je za kinologijo navdušil njegov starejši brat Peter, ki je že ves čas tudi njegov vzornik. Ko je leta 1989 prišel k hiši nemški ovčar Lord, se je Janez pridružil tržiškim kinologom. Z Lordom sta začela šolanje in že naslednje poletje opravila začetni izpit. "Kmalu zatem, leta 1991, sva se preizkusila na prvih tekmah v športnem programu. Tam vodnik s psom nastopa v vajah poslušnosti, obrambi in sledenju. Dosegala sva dobre rezultate in dvakrat postala tudi državna prvaka. Letos sva Evropska konferenca gojiteljev malih živali Zavrnili Srbijo, sprejeli Rusijo Predoslje - Zveza društev gojiteljev malih živali Slovenije je že po petih letih članstva v evropski zvezi od četrtka do sobote gostila na Brdu evropsko konferenco gojiteljev malih živali. Kot je na sprejemu za udeležence konference iz osemnajstih evropskih držav dejal kranjski župan Vitomir Gros, je gojitev malih živali pomembna tudi zato, ker sprošča napetosti in krepi prijateljstva med ljudmi. Konferenci je zaželel uspešno delo, predvsem pa to, da bi društva s svojim Članstvom kazala pot, kako je treba živeti v sozvočju z naravo. Udeleženci so županove želje očitno vzeli resno in so v petek v kunčerejski, golobarski in perutninarski sekciji in v sekciji malih glodalcev, ki je med vsemi najmlajša, zavzeto razpravljali o različnih strokovnih vprašanjih in problemih. Vrhunec konference je bila sobotna generalna skupščina Evropske zveze društev gojitev malih živali, ki združuje 19 nacionalnih zvez, nekaj držav pa ima status opazovalke. Na konferenci so sprejeli za vse nacionalne zveze obvezujoče sklepe, v članstvo so sprejeli Rusijo in zavrnili kandidaturo Srbije. Čehi so predstavili priprave na evropsko razstavo malih živali, ki bo novembra prihodnje leto v Brnu in na kateri bodo podelili tudi različna evropska priznanja in odličja. Slovensko zvezo čaka predtem še prijetno opravilo, praznovanje dvajsetletnice obstoja, in volilna konferenca, na kateri bodo izvolili novo vodstvo in podelili Lehrmanova priznanja. Konferenca bo predvidoma junija v Slovenskih Konjicah, kjer bo hkrati tudi tradicio; nalno srečanje gojiteljev malih živali iz vse Slovenije. • CZ. KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10. -12. ure, 15. -18. ure/ sobota 9.-12. ure VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 76, 4204 Golnik tel.:0641461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d .0.0. S finaloma posameznikov in dvojic se je v nedeljo v Domžalah končal 8. ATP Renault Slovenian Open STEVEN ZMAGAL, NAŠI NAVDUŠILI **rv35 v osemletni zgodovini domžalskega turnirja je slavil Novozelandec, Slovenci pa smo Prvič imeli četrtfinalista med posamezniki in kar tri polfinaliste v dvojicah ponižale, 11. maja - Letošnji največji »'ovenski teniški turnir Reanult Slove-™an Open bo prav zagotovo ostal zapisan * zgodovini naših teniskih turnirjev, saj je jjozivel kar nekaj premier. Tako je bila na njem najmočnejša igralska zasedba doslej na njem je so naši igralci dosegli najboljše rezultate doslej in na njem je prvič zmagal »gralec iz Nove Zelandije, Brett Steven. Organizatorji turnirja, firma Challenge z neutrudnim Aleksandrom Lucujem na čelu, bi zagotovo dodali še kakšen naj, niorda glede sponzorjev in gledalcev, dejstvo pa je, da ugoden majski termin vedno postreže z "neugodnim vremenom". Kvalifikacije v vročini, otvoritev ln del turnirja v dežju, pa finale v Prekrasnem soncu.... Vendar to ni posebnost, to je v Domžalah že kar tradicija. Tradicija pa je vsako leto tudi zgledna organizacija, ki jo radi pohvalijo igralci in gledalci. Seveda pa prekrasen ambient v Ten - ten centru vedno v najlepšem spominu ostane zmagovalcem in tako je «00 tudi letos. Najraje se bo Slovenije spominjal 28-letni Novozelandec Brett Steven (27. aprila je dopolnil 28 let), ki Je bil pred dvema letoma že 32. na ATP lestvici. Kasneje je bil poškodovan in v Domžale je pripotoval kot 114. igralec na svetu. Toda "skok" v Slovenijo se mu je še Novozelandec Brett Steven je v finalu premagal Romuna Andreia Pavla 2:0 v nizih in iz Domžal odnesel 100 ATP točk in 18 tisoč dolarjev. VATERPOLO Slovencem turnir v belgiji Kranj, H. maja - Slovenska vaterpolska reprezentanca je minuli °nec tedna nastopala na turnirju Šest narodov v belgijskem |nestu Tournai. Varovanci selektorja Toma Baldermana in enerja Igorja Štirna so nadaljevali z nizom dobrih iger, ki so ga začeli na kranjskem turnirju Tristar. Kljub temu da so bile v eigiji vse nasprotnice slovenske reprezentance članice skupine B vropskega vaterpola, so naši vaterpolisti premagali vse, osvojili P^o mesto in pokazali, kje je njihovo mesto. V nadaljevanju PHprav na sredozemske igre odhajajo reprezentanti še na P°opben turnir v Turčiji, nato pa ni zadnji trening na Reko. -VPrvi tekmi so se naši pomerili s češkimi vaterpolisti, ki so se v Prvih dveh četrtinah še lahko upirali. V nadaljevanju je igralo le gjo moštvo - Slovenija in razlika se je, po zaslugi kapetana jistova Štromajerja in njegovih štirih zadetkov, le še višala. V rugem ■"•"«» hili naSi re.nrezentanti orosti. Počitek so kako izplačal, saj je iz Domžal poleg zmage odnesel 18 tisoč dolarjev in 100 ATP točk, ki so ga spet uvrstile med najboljših sto tenisačev na svetu. Zmagovalca med dvojicami sta postala Argentinca Lucas Arnauld in zmagovalec Domžal izpred štirih let Daniel Orsanic, ki sta v finalu premagala češko - nizozemsko zasedbo Skoch - Wibier 6:0 in 6:4. Za zmago sta dobila po 100 točk in 7.750 dolarjev. Seveda pa bodo letošnje Domžale še kako ostale v spominu ljubiteljem tenisa v Sloveniji in še zlasti še ne 23-letnemu Borutu Urhu iz Mošenj, ki se je kot prvi Slovenec uspel uvrstiti v četrtfinale največjega teniškega turnirja pri nas. V petek je sicer nato izgubil proti 128. igralcu ATP lestvice Spancu Jordiju Burillu 7:5, 3:6, 6:2, vendar pa mu je hkrati skupaj z Domžalčanom Andrejem Kraševcem uspela uvrstitev v polfinale dvojic. Ker se je v polfinale dvojic, skupaj z Egipčanom El Sawyem, uspela tudi Gregorju Krušiču, pa so naši mladi tenisači napovedali lepo bodočnost slovenskega tenisa. Čeprav so v polfinalu nato vsi izgubili, pa so vendarle dober obet, da bomo na domžalskem turnirju kmalu videli tudi slovenskega finalista.... • V. Stanovnik, foto: G. Šinik TRIATLON »i1?, moštvo - Slovenija in razlika se je, po zaslugi kapetana Štromajerja in njegovih štirih zadetkov, le še višala. V j-*"sem krogu so bili naši reprezentanti prosti. Počitek so ^Koristili za celjenje poškodb in zdravljenje bolezni, saj je Elvir ečič ostal edini center v reprezentanci. Primožu Troppanu so J"°rali namreč po tekmi s Čehi zašiti prebito arkado, Teo Galič pa 1 zbolel. Kljub vsemu so bili Slovenci v tretjem krogu boljši od £»alteŽanov. Za visoko zmago je bil najbolj zaslužen Josip Vezjak, 51 Je dosegel kar pet zadetkov. V četrtem krogu se je v ekipo vrnil enter Primož Troppan in takoj dosegel dva zadetka za zmago t°Venije proti Danski. Žal se je poškodoval Branko Hajdinjak, ki ako kot oboleli Teo Galič tokrat ni zaigral. Vaterpolisti Danske bili v prvih dveh četrtinah enakovredni tekmeci, v nadaljevanju P? Se je tehtnica vse bolj prevešala na stran Slovenije. Dokončno naši vaterpolisti štrli odpor nasprotnikov v zadnji četrtini, zadnji dan turnirja je bila nasprotnik Slovenije domača j P^ezentanca. Srečanje je odločalo o prvem mestu na turnirju £. Belgijci so se našim vaterpolistom kar dolgo upirali. Zmago »ovenije je napovedal razpoloženi Primož Troppan, ki je a?Protnikovo mrežo zatresel petkrat. Belgijcem ni pomagal niti ajboljši igralec turnirja DeWoIf. To je tudi razumljivo, saj sta na ugi strani igrala Krištof Štromajer, z enajstimi zadetki najboljši relec turnirja in Matjaž Homovec, ki so ga razglasili za ,aJboljšega vratarja. 3 Rezultati: 1. krog: SLOVENIJA : ČEŠKA 13:3 (2:1, 3:2, 5:0, wU)» Danska : Malta 6:8, prosta je bila Belgija; 2. krog: Češka : j*ialta 9:7, Belgija : Danska 6:6, Slovenija je bila prosta; 3. krog: ^ovenija : Malta 12:6 (4:1, 4:2, 2:2, 2:1), Belgija : Češka 12:5, 3? ta^e bi,a Danska; 4- kroP Slovenija : Danska 10:4 (2:1, 2:1, <5i ^ty> Belgija : Malta 10:7, prosta je bila Češka, 5. krog: ^0veniia : Belgija 10:8 (3:2, 2:2, 3:2, 2:2), Češka : Danska 5:5, Prosta je bila Malta. Končni vrstni red: 1. Slovenija 8 toč, 2. Belgija 5, 3. Češka 3, 4. na,ta 2 (boljši medsebojni izid), 5. Danska 2. • Grega Košir ALPINIZEM SLOVENSKI TRIATLONCI USPEŠNO ZAČELI SEZONO Lignano, 10. maja - V Lignanu je bila prva letošnja tekma evropskega pokala v triatlou - ETU Prestige cup, na kateri je sodelovalo 280 tekmovalcev iz 10 evropskih držav. V elitni konkurenci so se od Slovencev najbolje znašli Damjan Žepič (Emona Merkur), ki je zasedel 7. mesto, Grega Hočevar 13. mesto in Domen Denša 20. mesto, med tekmovalkami pa je kot edina Slovenka nastopila Mateja Šimic in se uvrstila na 8. mesto. Tekmovalci so morali preplavati 1000-metrsko razdaljo, kjer je bil najhitrejši Italijan Ricci, Žepič in Hočevar pa sta priplavala v prvi zasledovalni skupini z minuto zaostanka. Na krožni 40-kilometrski kolesarski progi so tekmovalci vozili v strnjeni skupii, smolo pa je imel Damjan Žeipč, ki je bil udeležen pri skupinskem f>adcu. Na srečo jo je odnesel le z manjšimi odrgninami, tako da je ahko nadaljeval tekmo. O končnih uvrstitvah pa je odočal tek, kejr si je Žepič z najboljšim časom pritekel 7. mesto, Hočevar pa se je uvrstil na 13. mesto. Rezultati: 1. F. Ferraresi (Ita) 1:45,25, 2. D. Palmucci (Ita) 1:46,53, 3. M. Mormoruni (Ita) 1:46,58.. 8. D. Žepič (Slo) 1:49,11, 13. G. Hočevar 1:51,35, 20. D. Densa 1:52.31,23. E. pečnik 1:53,41, 26. K. Zevnik 1:53.55, 29. M. Kovač 1:54.03, 36. S. Jenič 1:54.55, 65. J. Lovše 2:00.49, 76. P. Pšeničnik 2:02.28,112. J. Jakša 2:09.21, 143. J. Tanko 2:14.37. • N. Podvršček PADALSTVO ZA UVOD LEŠČANI DRUGI Lesce, 12. maja - Včeraj so so iz Gradca vrnili padalci Alpskega letalskega centra Lesce Bled, ki so z dvema ekipama, poleg ekipe Aerokluba Ptuj, sodelovali na uvodni tekmi padalcev v skokih na cilj za pokal Alpe Adria. Zbralo se je 26 ekip s 130 padalci iz 8 držav, skakali pa so na 3-centimetrsko ničlo. Za ekipno uvrstitev štejejo vsi skoki, hkrati pa se ugotavljajo tudi rezultati in uvrstitve posameznikov. Tekma je bila zaradi južnega vetra na meji dovoljene moči zelo zahtevna in padalci so morali pokazati vse svoje znanje. Ekipno so zmagali padalci ekipe Escerito iz Italije z 31 centimetri, ALC Mont v sestavi Karun, M. Pristavec, T. Pristavec, Salkič in Erjavec, so bili drugi s 47 centimetri, ALC Elan v sestavi Ban, VodiŠek, Lah, Mirt in Avbelj pa z 99 centimetri deseti. Irena Avbelj je bila v ženski konkurenci s 14 centimetri druga, Karun in Erjavec z 6 centimetri četrta, Ban 8. 7 centimetrov, Salkič 20. 9 centimetrov in Matjaž Pristavec 29. 11 centimetrov. Naslednja tekma za pokal Alpe Adria bo od 4. do 6. junija v Lescah. • S. Ž. na everestu kmalu prou vrhu Kranj, 13. maja - Slovenski član mednarodne alpinistične VgPrave na Everest Iztok Tomazin je sporočil, da so 7. maja {W/ slovenska alpinista Burnik in Kozjek, Hrvat Petrin in tgfmec Stuhler postavili 7800 metrov visoko drugi višinski t»k ^ njem so PresPali. naslednji dan pa so sestopili v bazni ,«oor. Tam so se v času sporočila nahajali vsi člani odprave, saj Jn "a Everestu divjal snežni vihar. Ko se bo vreme izboljšalo, acrtujejo vzpon na vrh najvišje gore sveta. Prvi poskusi so Predvideni že okrog 14. maja. ♦ S. Saje OOLF ŠTIHERLE NAJBOLJŠI Bled, 10. maja - Konec tedna so na blejskem igrišču za golf pripravili Adria Ainvavs - Amadeus turnir v satabelfordu na 18 lukenj. Nastopilo je 80 igralcev. Prvo mesto med moškimi brutto je osvojil Anton Štiherle 33 (Bled), med ženskami je bila prva Maja Božič 24 (Bled), med seniorji pa Schmidt Henning 27. V netto A je bil najboljši Slavko Vodnjov 37 (Bled), v netto B Ludvik Daisinger 42 (Ljubljna) in v netto C Bojan Križaj 47 (Bled). • V.S. KOLESARSTVO DEŽEVNA DIRKA OKOLI BLEJSKEGA JEZERA Bled, 10. maja - Več kot 250 kolesarjev iz 22 domačih iin tujih klubov se je minulo soboto pomerilo na 26. tradicionalni dirki okoli Blejskega jezera. Dirko je s pomočjo sponzorjev uspešno pripravil KK Bled, čeprav je tekmovalce in gledalce večina časa motilo hladno in deževno vreme. Najuspešnejši tekmovalci so bili Gorenjci, saj sta dve zmagi osvojila savska kolesarja, prvič pa je ena od zmag ostala tudi doma, na Bledu. Dirka ob Blejskem jezeru je bila zanimiva, žal pa jo je ves čas motilo slabo vreme. Najprej so se pomerili osnovnošolci, med katerimi je bil med petošolci in šestošolci najboljši Rok Dežman med sedmošolci in osmošolci pa Gaber Šorn. Med najmlajšimi dečki so vseh pet prvih mest zasedli Blejci, zmagal pa je Sašo TOrkar pred Vidom Orisom in Gregorjem Boletom. Med dečki C je bil najboljši Leon Makarovič (HIT Casino), drugi pa je bil Janez Rozman (Sava). Med dečki A je zmagal Zmagal Savačan David Rozman pred klubskim prijateljem Mihom Krakarjem. Zmaga v kategoriji mlajših mladincev je šla v Krko Telekom z Gregorjem Zagorcem, najboljši Gorenjec pa je bil Savčan Rok Jerše na petem mestu. Zanimiva pa je bila zlasti dirka starejših mladincev, na kateri pa je po odlični vožnji zmagal Savčan Marko Žepič. • V. Stanovnik ESLANJE BLEJCI uspešni v piedilucu Bled, 11. maja - Konec tedna so blejski veslači nastopih na prvi veliki mednarodni tekmi v letošnji sezoni v italijanskem Piedelucu. V soboto je bil v enojcu Iztok Čop drugi za Egipčanom Elijem Alijem. Mladinec Luka Špik je bil peti. Luka in Iztok sta nato v nedeljo nastopila in zmagala v dvojnem dvojcu. Dobro je šlo tudi našemu četvercu v postavi Milan Janša, Sadik Mujkič, Denis Zvegelj in Jani Klemenčič, ki je bil oba dneva drugi za Italijani. • \S. VABILA, PRIREDITVE Memorialni tek Boštjana Kekca - Ta petek, 16. maja, se bodo pripadniki stalne sestave in vojaki na služenju vojaškega roka iz vse Slovenije podali na 42 kilometrov dolgo pot med vojašnicama na Bohinjski Beli in v Kranju. Svojo vzdržljivost pri teku bodo preizkusili v spomin na Boštjana Kekca. Kot so sporočili iz vojašnice na Bohinjski Beli, vse voznike naprošajo za previdno vožnjo, saj bo del trase potekal tudi po cestah. Maraton se bo začel v petek ob 9. un. • V.S. Tek po Dolžanovi soteski - ŠD Jelendol bo to soboto. 17. maja, organizator sedmega teka po Dolžanovi soteski. Start bo ob 17. uri izpred gostile Krvin. Proga je za moške dolga 13 km, za ženske pa 6 km. Dodatne informacije po telefonu 53-726. • V.S. Rekreativno streljanje - Strelska družina Kopačevina iz Trate bo v soboto, 24. maja, v Crngrobu pripravila strelsko tekmovanje z vojaško puško (znamki M-48 in M-69), streljalo pa se bo z razdalje 200 metrov v ležečem položaju brez naslona. Vsak bo imel na voljo 20 konkurenčnih strelov. Informacije Pavel Jereb 633-576. • V.S. Gorski tek na Osolnik - Gorski tekači bodo to nedeljo, 18. maja, tekli na 857 m visok Osolnik. Dolžina proge je 4,7 km, višinska razlika pa 420 m. Start bo ob 10. uri pred cerkvijo na Godešiču, dodatne informacije pa dobite po telefonu 634-826 (Jože Hafner). • V.S. Tek outsiderjev - Športno društvo Podgorje Trstenik -Tenetiše bo to nedeljo, 18. maja, že sedmič organiziralo množični tek outsiderjev. Start bo ob 9.30 uri pred Pizzerijo Orli. Za osnovnošolce je proga dolga 4 km, za starejše pa 8 km. Cilj teka bo pred okrepčevalnico Krokar na Trsteniku, kjer bo tudi razglasitev rezultatov. • V.S. NOGOMET Druga nogometna liga TRIGLAV NAKLO ZMAGAL TRETJIČ ZAPORED TRIGLAV NAKLO : JADRAN ŠEPIČ KOZINA 2 : 0 (1: 0), strelca Čustovič v 36. in Bogatinov v 58. minuti. Kranj, 13. maja - Nogometaši Triglava Nakla so v nedeljo zmagali tretjič zapored. Spomladi so eno najuspešnejših moštev druge lige, žal pa jih tepejo slabše igre lansko jesen. S 30 točkami so verjetno že ubežali najhujšemu, povsem realen, če se bo serija uspešnih iger nadaljevala, pa je prodor med najboljših deset v ligi. Na nedeljski tekmi so bili Gorenjci absolutno boljši. Kozinčani so le dvakreat resneje streljali na domača vrata. Domači so spet zapravili vrsto priložnosti, posebej v drugem polčasu, ko bi Egart, Bogatinov, Čustovič in Pavlin lahko dosegli še najmanj štiri gole. Tekma je bila kakovostna, oba zadetka sta bila lepa, Kranj pa dobiva mlado moštvo, pred katerim je še prihodnost. Trener Janez Zupančič je bil po tekmi zadovoljen. Upajmo, da bo tudi prihodnjo nedeljo, ko odhaja Triglav Naklo na gostovanje v Šentjur. Za Triglav naklo so igrali Černilec, Razdrh, Alibabič, Durakovič, Krupič, Egart, Dejan Markelj (Radosavljevič), Žagar (Pavlin), Čustovič, Zupančič (Denis Markelj) in Bogatinov. Domžalčani so igrah doma s Šentjurjem in zmagali s 4 : 0. Zadetke za Domžale so dosegli Mrak 2, Lah in Mihič. J.Košnjek Zmagi kadetov in mladincev Sobota je bila uspešna za kadete in mladince Triglava Megamilka. V goste sta prišli moštvi HIT Gorice in odšli iz Kranja poraženi. Mladinci so premagali vrstnike s 3 : 0 (2 : 0). Prvi polčas je bil zaradi premoči Kranjčanov igra na en gol. V drugem polčasu pa je bila igra enakovrednejša, vendar zmaga domačih ni bila ogrožena. Kranjčani so prvi na lestvici z 8 točkami prednosti. Kadeti pa so zmagali s 4 : 0 (3 : 0). Domači so odigrali prvi polčas odlično, v drugem pa znali zadržati prednost. Zadetke za Kranjčane, ki so drugi za Svobodo, so dosegli Stojanov (2), Orehek in Davor Bogatinov. Zmagi v Naklem in Mengšu V tretji ligi polovičen uspeh gorenjskih moštev. Naklo Triglav je končno doma zaigralo učinkovito in z zadetki Sabljaka in Krnica s 4 : 2 (polčas 2 : 2) premagalo Kolpo, ki je četrta na lestvici. Jutri igra naklanskokranjsko moštvo v gosteh z Litijo, v nedeljo pa spet doma s Telmontom. Mengeš je doma premagal Idrijo s 3: 1, Leščani pa so s 3 :1 zgubili v ilirski Bistrici. • J.K. Danes Hrvati v Kranju V okviru MIROP pokala državnih nogometnih reprezentanc do 20 let bo danes ob 16.30 na kranjskem stadionu tekma med reprezentancama Slovenije in Hrvaške. Selektor slovenske reprezentance je trener Triglava Nakla Janez Zupančič. V državni reprezentanci bo zaigral tudi član Triglava Nakla Andrej Razdrh. Gorenjska nogometna liga VISOKI ZMAGI POLETA IN BLEDA Kranj, 13. maja - V 17. krogu A gorenjske nogometne lige so bili doseženi naslednji izidi: Polet: Bitnje 5:1, Sava : Jesenice 2 : 1, Britof : Zarica 1 : 0, Bohinj : Trboje 2 : 2, Železniki : Velesovo 2 : 0 in Šenčur : Ločan 1 : 2. Vrstni red: Ločan 37, Polet 37, Britof 31, Bohinj 30 itd. V B ligi pa so igrali: Visoko : Podbrezje 5:1, Bled : Podgorje 11 : 1, Preddvor : Kondor neodigrano, Alpina in Hrastje pa sta bila prosta. V ligi vodi prepričljivo Bled. • Dj.S. ATLETIKA UMNIKOVA SPET ZMAGALA Kranj - Marcela Umnik iz atletskega kluba Triglav je v soboto nastopila na mitingu v Novi Gorici, kjer je v skoku v daljino zmagala z rezultatom 6,19 metra in fonovno premagala svojo najmočnejšo tekmico Ksenijo redikako, ki je tokrat skočila 5,97 metra. Na letošnjih dvoranskih tekmovanjih se je njun medsebojni obračun končal z 2:1 za Umnikovo, na prostem zdaj vodi Umnikova z 1:0. Dva Triglavana sta v nedeljo sodelovala na tekmovanju v metih v Slovenski Bistrici. Edi Okič je med mladinci zmagal v metu diska (38,26), njegov klubski kolega Mitja Ančik pa je bil v isti disciplini drugi z meter krajšim metom. Pa še tole! Ob 50-letnici atletike v Kranju bo v četrtek zvečer v hotelu Creina v Kranju slavnostna skupščina atletskega kluba Triglav, v soboto pa bo Triglav na stadionu v Kranu gostil tekmovalce, ki bodo nastopili na kvalifikacijah programa prvega dne Atletskega pokala Slovenije. Najboljših dvanajst s treh kvalifikacij se bo udeležilo finala, ki bo junija v Ljubljani. • CZ. RADOVLJICANI NA TEKU TROJK V LJUBLJANI Tudi letos so se ekipe Športne zveze Radovljica udeležile tradicionalnega teka trojk v Ljubljani. Sestavili smo tri ekipe, ki so tekmovale v najstarejših veteranskih skupinah in sicer na 14 km ciolgi progi od cerkvice Sv. Urha do Kongresnega trga. Med ženskami so veteranke v postavi (Grm, Jerman, Kotar) osvojile odlično drugo mesto, za ekipo Fun-Sport in pred Gorenje SKEI 1. Omeniti velja, da je bil njihov doseženi čas celo tretji v absolutni ženski kategoriji in sedmi v generalni razvrstitvi skupno z moškimi. V veteranski kategorji sta tekli dve ekipi. TOkrat je bila boljša ekipa ŠZ Radovljica 2 (v postavi Kokalj, Hrovat, Ahac), ki ie zasedla 7. mesto, ekipa ŠZ Radovljica 1 (v posavi Hribernik, Medvešček, Širovnik) pa 9. mesto. Najboljša je bila ekipa Novice Extrem, pred Gorenje Velenje in Euro Vek. Posebno ekipa ŠZ Radovljica 2 je bila med najstarejšimi in zato zasluži za svoj rezultat posebno pohvalo. Pohvaliti pa velja tudi organizatorje teka, saj so se zgledno potrudili in poskrbeli za udeležence teka. • J. Vreček Rokometašice iz osnovne šole Ivana Groharja so ponovno osvojile naslov državnih prvakinj ŽE ČETRTIČ NAJBOLJŠE V SLOVENIJI Velikemu uspehu osnovnošolk iz Podlubnika so se pridružili njihovi tudi sošolci, ki so na finalnem turnirju osvojili tretje mesto Škofja Loka, 12. maja • "Generacije deklet se menjajo, uspehi ostajajo," bi lahko zapisali za ekipo rokometašic iz osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki. Seveda pa rokometni uspehi učenk, pa tudi učencev na tej šoli niso naključni, saj na njej (v sodelovanju z domačima rokometnima kluboma) že nekaj let skrbijo, da se mladi naučijo rokometa in da ga z dobrim igranjem in uspehi tudi vzljubijo. To pa je seveda največja garancija, da bo škofjeloški rokomet kljub hudim časom (predvsem finančnim) živel in preživel. Prejšnji teden smo dobili nove državne rokometne prvake med osnovnošolci. Za učenke so pripravili finalni turnir v športni dvorani osnovne šole Savo Kladnik v Sevnici, pravico igranja pa so si po polfinalu zagotovile: OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice, OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, OŠ Franceta Prešerna iz Črenšovcev in OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke. Lo- Mlade Škofjeločanke se ne dajo. Letos so državne prvakinje že četrtič zapovrstjo! čanke so se v finale uvrstile že četrto leto zapored, trikrat za pored pa so tudi že osvojile naslov državnih prvakinj. V boj za nov naslov so šla dekleta (vodi jih Bernarda Pohleven, trenira pa Marko Berce) tudi letos in ponovno jim je uspelo! Na finalnem turnirju so najprej premagle ekipo OS F. Prešerna iz Ribnice 14:15 (5:4, 12:12), nato pa so bile v tekmi za prvo KOŠARKA LOCANI SPET IZGUBILI Škofja Loka, 13. maja -Konec tedna so košarkarji Loka kave igrali v Novem mestu proti Krki in v boju za štiri mesta, ki drugo sezono vodijo v l.ligo, ponovno izgubili. Ekipa Krke jih je premagala 83:60 (38:36). Tako so dve koli pred koncem tekmovanja na petem mestu lestvice. Jutri gostujejo v Šentjurju, kjer se bodo v predzadnjem krogu srečali z ekipo Kemoplasta. • V.S. KEGLJANJE BRATINA IN TERZIC PRESENETLJIVI PAR Medvode, Kranj, 10., 11. maja - Z nastopi 24 najboljših parov se je minuli konec tedna končalo državno kegljasko prvenstvo v parih za moške. Branilca naslova Boris Urbane in Albin Jurančič (Iskraemeco) sta imela velike možnosti za ponovitev lanskega uspeha, vendar je Juvančičeva poškodba križa preprečila vidnejšo uvrstitev kot osvojitev 6. mesta. Nova presenetljiva prvaka ta tako postala kegljavca LIV -Proteusa iz Postojne Branko BRATINA in Edo TERZIČ, ki sta odločilno prednost prigarala z vrhunsko igro v Medvodah. Na drugo mesto sta se uvrstila člana državnih prvakov ISKRAEMECO iz Kranja Vane Oman in Zdravko Štrukelj. Državna reprezentanta sta v vseh štirih nastopih presegla mejo 900 podrtih kegljev. Na 3. stopnički sta najboljša Mariborčana Stane NAREKS in Stane GMAINER (Konstruktor), ki sta za drugouvrščenima zaostala za 37 kegljev. Ostali predstavniki Gorenjske so se uvrstili: na 5. mesto Marko OMAN in Peter HAFNER, na 2. mesto Boštjan MIHELIČ in Milan BEBER (vsi ISKRAEMECO), predstavnika Log - Steinela Karel BOŠTAR in Anton ŠEMRL pa se nista uspela uvrstiti med najboljših 12 parov. V. O. PLAVANJE NA MITINGU ILIRIJE USPEŠNI TUDI GORENJCI Ljubljana, 11. maja - Konec tedna je bil v starem Bloudkovem bazenu na kopališču Ilirija 17. tradicionalni mednarodni plavalni miting Ilirija '97. Med svetovnimi in domačimi šampioni je nastopilo tudi precej gorenjskih plavalcev in plavalk, najbolje pa se je odrezala Alenka Kejžar (Radovljica Park hotel Bled), ki je zmagala na 200 m prsno in 200 m mešano. Nataša Kejžar je bila prva na 100 m prosto, druga pa na 100 m kravi in 200 m prsno. Med Radovljičani se je med prve tri uvrstil tudi Jan Jenko na 200 m hrbtno. Tudi nekaj plavalcev Triglava je uspešno nastopilo v svojih kategorijah. Petra Omejc je bila tretja na 100 m delfin in 200 m mešano, Anja Čarman je bila prva na 100 m hrbtno in 200 m hrbtno, Eva Berra je bila druga na 200 m hrbtno, Alenka Sušnik je bila tretja na 800 m kravi, Neža Kovač je bila tretja na 100 m prsno, Uroš Seme je bil prvi na 1500 m kavi, Jaka Kovač pa je bil drugi na 100 m prsno in 200 m prsno. • V.S., K.P. KONJENIŠTVO TRI ZMAGE ZA BRDO Ljubljna, 10. maja -Konec tedna so bile na hipodromu na Stožicah kasaške dirke, na katerih so uspešno nastopili tudi predstavniki Brda, ki so si priborili tri zmage. Tako je v 2. dirki zmagala Frenka II (A. Marinšek) pred Lepim B (M. Gregorc), oba Brdo. Lanski uspešni začetek tekmovalne kariere nadaljuje tudi Jovanka B, ki je zmagala v tretji dirki na vajetih Janeza Šubica. Tudi šesta dirka na Stožicah je pripadla Brdu, slavil pa je Jason B na vajetih Lojzeta Gorjanca. Sicer pa so preostale zmage pobrali tekmovalci KK Ljutomera in Maribora. • V.S. mesto precej boljše še od domače ekipe OŠ Savo Kladnik iz Sevnice 11:21 (3:8). Za najboljšo igralko turnirja so v Sevnici razglasili Škofjeločanko Eniso Nikočevič, Darja Rajšič iz ekipe OŠ Ivana Groharja pa je bila najboljša vratarka turnirja. Naslov državnih osnovnošolskih prvakinj osvojile: Darja Rajšič, Vesna Zupanek, Elena Mirčevski, Amra Crnalič, Enisa Nikočevič, Katja Jamnik, Maja Breznik, Mojca Bizjak, Petra Debeljak, Živa Klan, Neža Keše, Urša Ažman in Mojca Perko. Priznanja najboljšim sta podelili selektorka državne reprezentance Marta Bon M igralka članske državne reprezentance Škofjeločanka Tanja Polajnar. Finale državnega rokometnega prvenstva za osnovnošolce pa so pripravili v Slovenj Gradcu. Na njem so se pomerile ekipe OŠ Ribnica, OS Velika Nedelja, OŠ Slovenj Gradec in OŠ Ivana Groharja Škofja Loka. Ločani so v prvi tekmi izgubili z Ribničani 20:15, v tekmi za tretje mesto pa so s 15:22 premagali OŠ Velika Nedelja. Za ekipo OŠ Ivana Groharja so igrali:Arsen Mil°* ševič, Igor Jelene, Mitja Rauter, Jaka Ferdin, Luka Tomat, Miba Jamnik, Amir Crnalič, Sašo Čiča, Luka Krt, Nejc Završnih Jaka Langerholc in Urban Kosmač. Ekipo je vodil Jože Kor-diš, trener pa je bil Jam Klemenčič. V. Stanovnik ROKOMET PREDDVOR KOT FENIX Vsi gorenjski ljubitelji rokometa so nestrpno čakali rezultat prve finalne tekme Preddvorčanov v Črnomlju. Varovanci Andreja Kavčiča, v Črnomlju je dobil rdeč karton, se domov vračajo z zmago, ki pa je bila dobesedno prigarana. Prvi polčas so dobili domači kar s šestimi goli prednosti (16-10). še minuto pred koncem prvega dela pa so vodih celo z devetimi Do preobrata pa je prišlo v prvi polovici drugega dela. Takrat je Preddvor igral odlično, saj so dosegli delni izid 14-6 in tekmeca dotolkli. Tokrat zaslužijo pohvalo vsi, najbolj pa se je izkazal vratar Martinčič, ki je zamenjal poškodovanega Bitežnika. Ko !e zaklenil vrata, so mu sledili z dobro igro še igralci. Druga finalna tekma se igra v petek ob 20. uri v dvorani na Planini. Morebitna tretja tekma pa prihodnjo sredo ob isti uri in isti dvorani. V drugi B ligi pa še naprej presenečajo rokometaši DOM Žabnica, ki so Še naprej drugi. V finalni skupni prvenstva kadetov so Ločani četrti, za prvaka pa boste igrala Celje Pivovarna Laško in Slovan. Vse bolje igrajo tudi rokometašice Šeširja in mlade Strašanke-Škoda, da bo lige kmalu konec. Rezultati: Finale končnice v 2 A ligi - prva tekma: Črnomelj - Preddvor 27-29 (16-10); 2. liga ženske: Aqva Zagorje - Sava 12-12, Šešir -Polje (preloženo na 13.5); 2. B liga: Šešir B - Slovan B 28-22, Alples Pohištvo - Radovljica 24-17, Prule 67 C-CHIO Besnica V 24-25, Duplje Gostišče Grmač DOM Žabnica 16-24, Delmar B-Jezersko 23-24. Preložena tekma: Šešir B-Alples Pohištvo 26-24 Kadeti-flnalna skupina: Šešir - Celje Pivovarna Laško 13-21 kadeti - center CHIO Besnica - Preddvor B 11-20, AlpleS Pohištvo - DOM Žabnica 13-14, Preddvor A-Sava. Starejše deklice Lokaterm Šeširja so se uvrstile v polfinaln0 skupino DP, v kateri igrajo tri najboljše ekipe skupine Center in dve iz zahoda. Igra se po turnirskem sistemu. Prvi turnir je bil v Izoli. Rezultati Ločank: Šešir Lokaterm - Robit Olimpija 11-20' Šešir Lokaterm - Kočevje Ribnica 13-14. Z Izolo in Miinotestom bodo igrali ta konec tedna. • Martin Dolanc BALINANJE SUPELIGAŠI SO POČIVALI Kranj, 11. maja • Ta konec tedna so nastopili balinarji v vseh ligah, razen superligašev, saj je reprezentanca do 23 'e* nastopala na četveroboju v Poreču. Naši mladi balinarji s° na turnirju zmagali pred Italijo, Francijo in Hrvaško. V 1. ligi Gorenjci niso imeli veliko športne sreče, saj je ekip3 Huj na gostovanju pri Jadranu izgubila 11:10, Jeseničani so na gostovanju pri Hrastu iztržili neodločen izid 12:12, ekip3 kamniškega virtusa pa je izgubila pri Javor Pivki z rezultatom 15:9. Na lestvici vodi Železničar s 7 točkami, Jeseničani so šesti s 4 točkami, Virtus pa je še brez točke. V 2. ligi - vzhod je ekip3 Bistrice doma premagala Fužine 10:6, Radovljica Alpetour se je v gorenjskem derbiju z ekipo Centra razšla neodločeno 8:8, ekip3 Primskovega je premagala Megrad 11:5, Tržič pa je izgubil p? Svobodi 13:3. Na lestvici vodi ekipa Bistrice z 9 točkami-Radovljica Alpetour je s 7 točkami tretja, Primskovo je s 4-točkami peto, Tržič s 3 točkami šesti, Center pa z eno točko predzadnji, deveti. Prejšnji teden pa so odigrali 3. kolo v vseh gorenjskij1 balinarskih ligah. Rezultati: /. liga - Podnart : Trata mladi 10: 6. Žiri - Magušar : Železniki 4:12, Rogovila : Planina 12:4, Zarica ,: Gradiš -Jesenice 8:8, Mile TELA : Loka 1000 11:5. Na lestvici vodita ekipi Mile TELA in Rogovila s po 9 točkami. 2. liga Čirče : Planina 91 10:6, Huje - Kokra : Borec 10:6, Bistrica - mladi Lesce 4:12, Kres Javornik : Radovljica Alpetour 10:6, Hrušica • Sava 10:6. Na lestvici vodijo Čirče z 9 točkami. 3. liga - Mi'r TELA 2 : Visoko 10 : 6, Šenčur : Center 2 11:5, Kokrica : Lip3 Bitnje 2:14, Bitnje : Primskovo 2 8:8, Zasip : Žirovnica H;': Bratov Smuk : Adrijan Črnivec 12:4. Na lestvici vodita ekip1 Primskovo 2 in Bratov Smuk s po 7 točkami. Liga starejših člano? - Milje TELA : Center 7:5, Trata veterani: Čirče 9:3, Zasip : Kranj 6:6, Sava : Radovljica Alpetour 4:8, Loka 1000 : Bistrica 0:12; Lesce : Adrijan Črnivec 7:5, Primskovo : Predoslje 10:2. Na lestvici vodita ekipi Bitrica in Radovljica Alpetour s po 9 točkami. 0 I^AS ov^ PODVODNI HOKEJ NAŠI USPEŠNI V FRANCIJI V začetku maja je bilo v Reimsu v Franciji evropsko prvenstvo v P°dvodnem hokeju, ki sta se ga udeležili tudi slovenska ženska •n moška reprezentanca. Na prvenstvu je sodelovalo osem držav, Veliko Britanijo pa sta stopali dve ekipi: Anglija in Škotska. Naša ženska ekipa je ^stopila v postavi: Nataša Šal, Blanka Džajič, Sara Križanič, "ani Krčelj, Sandra Džajič, Nina Derenda, Barbara Lukunič, *uia Ravnikar in Urša Mulej. Osvojile so četrto mesto za ekipami Francije, Nizozemske in Anglije. Naša moška ekipa je bila na prvenstvu peta za Francijo, Clizozemsko, Anglijo in Škotsko, nastopili pa so v postavili: Aljen -"roic, Simon Oprešnik, Primož Rappl, Uroš Kozlina, Ivan Uršič ~r°Ic, Klemen Dovžan, Igor Azinovič, Sandi Tomšič, Aleš Vičar, Kudi Brajdič, Martin Pegan in Tadej Dovšak. Vodja obeh reprezentanc na tekmovanju je bil Igor Detela. Kot je po prihodu domov povedal Aleš Vičar, so dobre uvrstitve obeh naših reprezentanc prispevale k temu, da je naši Potapljaški ^zi zaupana organizacija naslednjega Evropskega prvenstva v Podvodnem hokeju, ki bo leta 1999 v Kranju. • V.S. HOKEJ ».CIOIUHO ■ BOIEN Ari Osno f 3WI Praznično v novo sezono - Čeprav je trenutno najbolj vroča tema hokejskih pogovorov svetovno prvenstvo skupine A in bližnji 15. maj, ko se izteče prestopni rok v domačem hokejskem Prvenstvu (o vseh spremembah v naših moštvih bomo podrobno pisali v naši prilogi JE-SE-N1-CE naslednji torek, vendar pa smo le izvedeli, da je večina lanskih jeseniških igralcev le Podpisala pogodbe tudi za novo sezono), pa je bila prejšnji teden na Gorenjskem osrednja pozornost posvečena začetku Praznovanja 50-letnice hokeja na Jesenicah. Praznovanje se je namreč začelo z zanimivo razstavo o hokejskem plakatu, ki so jo v četrtek zvečer odprli v Kosovi graščini na Jesenicah. Na r*zStavi sta avtorja Tone Konobelj in Irena Lačen Benedičič Podstavila zgodovino hokeja na Jesenicah in z njo povezano rQZstavo o hokejskem plakatu. Plakete je prispeval arhiv Muzeja Jesenice in nekaj zasebnih zbirateljev, razstava pa bo odprta še do 18. maja. • V. S., foto: J. Pelko GORSKI KOLESARJI OSVOJILI TRST Trst, 11. maja - Na 4. krosu za pokal Trsta so med 100 lekmovalci slovenski gorski kolesarji osvojili vsa najboljša mesta, Prestižne zmage v elitnih konkurencah pa sta odšli na Gorenjsko, ^amničanka Andreja Mali (Calcit Ročk Shox) je bila v ženski konkurenci hitrejša od Tine Kofol iz Nove Gorice. V združeni pariški kategoriji Elite in do 23 je v sprintu Jeseničan Jure Robič [Mtb Kranj) prehitel pisca teh vrstic. Uroš Pikec (Mtb Kranj) je P Četrti, Jure Kukovič in Jure Podbevšek (Calcit Ročk Shox) pa I oz. 10. Tudi med mladinci je zmaga odšla na našo stran, v Novo gorico Danijelu Klančiču. Rok Šolar je bil v tej kategoriji tretji, Miha Šolar četrti, Klemen Rezar vsi Red Buli Radovljica pa peti. ^speh je dopolnil Tine Zupan (Proloco Scott), ki je zmagal v ^tegoriji Master 11. • Metod Močnik SMUČANJE GORSKI REŠEVALCI NA KOFLERJEVEM MEMORIALU Vrata, 11. maja - Člani Postaje GRS Mojstrana so pod vodstvom načelnika Janeza Brojana pod severno triglavsko steno v Vratih izvedli že 25. smučarsko tekmovanje za Koflerjev memorial. Privlačno je posebei zato, ker ekipe tekmujejo na poseben način, zmaga pa tista, ki se najbolj približa povprečnemu času vseh ekip. Na letošnjem tekmovanju je v idealnih razmerah na snegu nastopilo 63 ekip iz Avstrije, Italije in Slovenije. Najbolj sta se povprečnemu času približali dve italijanski ekipi, najboljša slovenska pa je bila ekipa GRS Škofja Loka. Rezultati: 1. Sutrio - Italija, 2. Val Kamelico Italija, 3. GRS Škofja Loka (Korenjak, Langus, Ropret)..., 5. GRS Mojstrana 2 (Brežan, Matic, Pintar), 7. GRS Tržič (Sova, Zrim, Kralj), 8. GRS Kranj 4 (Siperle, Sova, Eržen), 9. GRS Radovljica 3 (Smolej, Žvan, Zupane), 10. GRS Nojstrana 5 (Čufar, Šmid, Dovžan). • J. Rabič ŠPORTNO PLEZANJE PRVA TEKMA EVROPSKEGA MLADINSKEGA POKALA Evropski mladinski pokal s petimi dobro organiziranimi tekmami je v lanskem letu prestal svoj ognjeni krst. Na spomladanskem zasedanju mednarodne komisije za športno plezanje je tekmovanje dobilo zeleno luč in postalo uradno. Za enkrat je na sporedu šest tekem, od katerih bo ena tudi v Sloveniji, previdoma v Kranju. Tekmujejo dekleta in fantje v treh kategorijah: mladinci/mladinke (lentik 78/79), dečki/deklice A (letnik 80/81) in dečki/deklice B (letnik 82/83). Prva letošnja tekma je bila v Bolzanu (I) 3. in 4. maja. Zaradi pozne določitve tega termina je bilo premalo časa za sestavo Eopolne reprezentance, ki je zato odpotovala v okrnjeni sestavi, komisija za športno plezanje pa opozarja, da utegne zaradi finančnih težav tudi na prihodnje tekme potovati skromnejša ekipa, kot smo bili vajeni preteklo leto. Mladi plezalci, ki jih je torkat vodil Rudi Lončarič, so pokazali solidno pripravljenost na začetek sezone, saj bi ob nekoliko večji zbranosti in kančku športne sreče lahko dosegli še precej več. Kljub temu pa dve prvi mesti, dve drugi in dve tretji, našo reprezentanco uvrščajo med uspešnejše, pa čeprav kar v dveh starostnih kategorijah pri dekletih nismo imeli svojih predstavnic. Tekmovanje je bilo v okviru spomladanskega sejma na umetni steni postavljeni sredi sejmišča. Potekalo je tekoče, saj je bila stena postavljena tako, da je omogočala istočasni nastop v treh kategorijah. Nastopilo je več kot sto plezalcev iz dvanajstih držav. Najštevilnejša je bila kategorija dečkov A, najskromnejša pa kategorija mladink, kjer sta nastopali le dve tekmovalki. Med našimi sta zmagala Boštjan Potočnik v kategoriji dečki A in Blaža Klemenčič v isti starostni kategoriji pri dekletih. Tu smo imeli kar štiri predstavnice. Drugo mesto je zasedla Saša Truden, tretja je bila Katarina Štremfelj, peta pa Eva Tušar. Zelo so se izkazali tudi fantje v kategoriji dečki B. Tomaž Valjavec je bil drugi, Blaž Rant tretji Anže Štemfelj pa peti. V finalnem nastopu je imel nekoliko smole Matej Sova, ki je spregledal oprimek in končal na šestem mestu. Od enajstih tekmovalcev se le dvema ni uspelo uvrstiti v nedeljski finale. Naslednja tekma evropskega mladinskega pokala bo v Dortmundu. Rezultati finale: mladinke: 1. Schopf Betina (A), 2. Hartmann Iva (CH); mladinci: 1. Lautenschlager Tirno (D), 2. Peretti Roland, 3. Lauber Andy (oba CH), 6. Matej Sova, 17. Aleš Strojan (oba SLO); deklice A: 1. Blaža Klemenčič, 2. Saša Trudne, 3. Katarina Štremfelj, 5. Eva Tušar (vse SLO); dečki A: 1. Boštjan Potočnik (SLO), 2. Patxi Usobiage (E), 3. Raphael Lachat (CH), 11. Primož Žitnik (SLO); deklice B: 1. Maria Belomestnova (RUS), 2. Sarka Obadalova (CZ), 3. Julia Abramčuk (RUS); dečki B: 1. Casper Ten Sijthoff (NL), 2. Tomaž Valjavec, 3. Blaž Rant, 5. Anže Štremfelj (vsi SLO). • A. Š. AVTO - MOTO ŠPORT ZAČELI SO TUDI M0T0CIKLISTI Letošnjo sezono v državnem prvenstvu so začeli tudi cestnohitrostni motociklisti. Za prve točke so se pomerili na madžarskem dirkališču Hungaroring. Gorenjski vozniki so bili odlični, najbolj pa mladi, komaj štirinajstletni Kranjčan 3eno Štern, član Inotherm racing teama, ki je v kategoriji 125 cem SP osvojil izvrstno drugo mesto in tako nadaljuje pot svojega strica Albina Šterna. To je bila njegova prva uradna dirka za državno prvenstvo, zato je uspeh še toliko večji, za nameček pa je na dirki v Portorožu dosegel še 9. mesto v pokalni dirki skuterjev. Miran Hudovernik je odlično začel sezono Na prvi dirki so bili uspešni tudi drugi gorenjski vozniki: V kategoriji do 250 cem je prepričljivo zmagal Kranjčan Miha Zupan, član AMD Domžale, na tretje mesto se je uvrstil Kranjčan Miran Hudovernik, član Inotherm racing teama, v kategoriji superbike pa je drugo mesto osvojil Radovljičan Darko Katrašnik, član AMD Žiri. • M.G., foto: M. Jenkole ALPINISTIČNI RAZGLEDI ■ 60 Revija, ki je odvisna več ali manj od enega človeka, naročnikov ne zadovoljuje, ali pa nima dolge življenjske dobe. Zato so novi sodelavci v Alpinistinih razgledih, reviji za alpinizem in športno plezanje, nadvse zaželeni. Urednik sam je poleg uvodnika prispeval še naslednje sestavke. V prvem je predstavil Alexandra Burgenerja, že 56. pionirja alpinizma, Otočana, ki je odkrival in vodil planinske skupine v Centralnih Alpah. V daljšem, že 11. prispevku s skupnim naslovom V svetu šolskih ledeniških razpok, razmišlja o povezavi med teorijo in prakso pri premagovanju visokogorskih zasneženih grebenov in pobočij z nevarnimi snežnimi in ledenimi ovirami. Prevedel je tudi krajši pogovor z Reinholdom Messnerjem, najslavnejšim alpinistom doslej. Ciril Velkovrh je objavil nekaj mladostnih spominov s plezanja v Kamniških Alpah in kasnejših sprehodov prav tam. Mire Steinbuch je svoj članek iz Planinskega vestnika, v katerem alpinistom in pohodnikom priporoča obisk Cordillere Real v bolivojskih Andih, tu opremil še z obširnim slovarjem pomembnejših izrazov. Marjan Žiberna je pripravil daljši sestavek o telesni pripravljenosti pri gornikih, plezalcih in pohodnikih. Larisa Pograjc je prevedla in priredila navodila za ogrevanje pred plezanjem, Breda Činč Juhart pa je prevedla pogovor s tremi alpinistkami, ki so bile aktivne tudi v času doraščajočih njihovih potomcev. Še vedno marljivi Pavle Šegula pa je prevedel in priredil sestavek, ki govori vse o plezalnih pasovih. Načelnik komisije za alpinizem pri PZS Matjaž Wiegele je pripravil poročilo o razglasitvi najuspešnejših športnikov v gorah v letu 1995/96, oceno pri delu komisije ter plan za prihodnje leto. Tomaž Vrhove sporoča alpinistični javnosti o amaterskem delu meteorologov, Tone Škarja pa o dolžnostih in sodelovanju funkcionarjev pri organizaciji alpinističnih odprav. Pomotoma pa je izostal podpis Franceta Malešiča, ki je že v 25. delu zbral kroniko smrtnih nesreč v naših gorah za leto 1988 in prvo polovico naslednjega. Ciril Velkovrh 14 OBRAZI ZAHODNEGA NEPALA Medtem ko sva čakala na pomoč iz baze, sva si ogledovala steno, kjer sva sestopala in potem dolivela nesrečo. Prepričal sem se, da sva v danih okoliščinah našla relativno varen prostor, varnejšega, kot sem predvideval v steni. Pokazalo pa se je, da sva ponoči zašla preveč proti vzhodu in srečno našla lepe prehode. V prvi vrsti sva imela veliko smole, da naju je zajel plaz, potem pa prav toliko sreče, da sva jo tako poceni odnesla. Še istega dne, nekateri prej, drugi pa kasneje, smo se vsi vrnili v bazo. Razpravljali smo o tem, ali naročimo helikopter za naju ali ne. Frenk je zatrdil, da iz čisto zdravstvenih razlogov vrnitev domov ni tako zelo nujna. Poleg tega je bila odprava šele na začetku in kaj lahko bi se Zgodilo, da bi helikopter potrebovali za še kak nujnejši primer. To sta bila dva glavna razloga, da smo se soglasno odločili za prenos na nosaških hrbtih. Najprej smo računali na dva nosača, ki naj bi v bazo prinesla dodatno hrano. Toda nosača o tem nista hotele niti slišati. Izgovarjala sta se na slabo obutev in zasneleno pot. Prav ta dan je res snelilo tudi v bazi- Dogovorili smo se, da iz vasi v čim krajšem času prideta z okrepitvami. Čez tri dni je prišlo šest nosačev. S seboj so prinesli dva drogova in razstavljen stol iz šolske učilnice. Nihče od nas si ni znal predstavljati, na kakšen način nameravajo pripraviti nosila. Povsem smo jim prepustili to skrb, kar se je izkazalo za zelo optimistično ravnanje. Naslednjega jutra namreč nosači niso imeli nobene prave ideje, kako bi sestavili nosila. Prvi so jim priskočili na pomoč Šerpe. Verjeli smo, da tisti, PIŠE: ANDREJ ŠTREMFELJ ki nosi, najbolje ve, kako je treba pripraviti "tovor". Misel na šolski stol so takoj opustili. Sirdar je izrezal pleten koš in na dnu pripravil sedel. Prvi poskus se je končal z Markovim padcem in njegovo sočno besedno spremljavo. Na koncu so enostavno uporabili preizkušen recept nošnje, ki so ga preskusili le na poti izpod stene. Nosili so ga kar štuporamo, le da ga nosaču ni bilo treba drlati za noge, ampak je sedel na obloleni palici, ki jo je nosač nosil na traku preko glave, tako kot nasploh nosijo v Marko Prezelj v baznem taboru po poškodbi. Nepalu. V štirih dneh smo prepotovali vso pot do Gokul. Nosačev je bilo šest in so si neprestano menjavali Marka in še dva tovora najine opreme in hrane. Hodili smo praktično od jutra do večera, s tem, da smo se enkrat ustavili za kosilo. Nosači so bili iz Shitija, res pravi gorjanci, za katere so bile Gokule le pravo mesto. Prva dva dni sta nas spremljala še sirdar in kuharski pomočnik. Še onadva sta se med nosači počutila nekam nelagodno, kot tujca. Po noči, ki smo jo prespali sredu dlungle, sem opazil da je izginil kozlič, ki so ga našli na prvi planini pod bazo. Mingma mi je z gnusom pripovedoval, da so ga zvečer pobili, razkosali in pojedli kar brez nola. Meso so osmojeno in na pol surovo trgali z zobmi kot kaki divjaki, je pripovedoval ves zgrolen. Nosači pa z izjemo enega niso bili kaj posebnega. Najbolj je to občutil Marko, ki je proti koncu vsake etape, še posebej pa zadnji dan, pošteno trpel. Od koščenih nosaških hrbtov, ki so se vsakič še dodatno zgrbili pod njegovo telo, je imel prsni koš ves stisnjen in oluljen. V Gokulah sva se poslovila od teh nenavadnih mol in pot nadaljevala z rednim avtobusom. Presenečena sva bila, da sva do Katmanduja pripotovala hitreje, kot prej v obratni smeri z lastnim najetim avtobusom. S pomočjo Toneta Škarje, ki je v Ljubljani hitro uredil vse za najin takojšen polet, sva teden dni pred ostalimi pripotovala domov. Zadnji dan v Katmanduju so Marka, ki je po mestu hodil z berglami, še okradli. Na tokratni odpravi nama je šlo res vse narobe. Slovenska cerkev Branko Grims, zunanji sodelavec PREJEU SMO "Najprej dis-kreditacija, potem likvidacija, po potrebi tudi fizična....". Prvi del scenarija je po (tal sedem let prepoznem) prihodu novega nadškofa stekel tako hitro, da je učinek manipulacije najbrl presenetil celo njene avtorje. Zdrulena lista in Zmago Jelinčič (v vlogi "zvočnika") sta v referendumski zahtevi o gozdovih izenačili slovensko Cerkev s tujimi fevdalnimi veleposestniki. Usklajen medijski orkester pod taktirko "starih sil" je le prej razvnemal strasti. Metode iz moskovske akademije Dlerdlinskega so se znova obnesle. Ko prevladajo čustva, razum utihne. Ko razum molči, se z ljudmi zlahka manipulira. Mnolici, s katero se manipulira, se vtisne podoba, da nekakšen "tuji vatikanski fevdalec posega po slovenski zemlji in njenih gozdovih". Opisani izrazi sovraštva, ki jih je se jal predvsem g. Jelinčič, v takih razmerah padejo na plodna tla in obilno obrodijo. Razprave o vlogi Slovenske katoliške Cerkve se v času po osamosvojitvi Slovenije vedno znova začenjajo na vse prej kot primeren način. Krovna komisija, ki je bila le pred leti ustanovljena z nalogo, da uredi odnose med drlavo in slovensko Cerkvijo, te naloge ni opravila. Cerkev je mnogokrat poskušala doseči dogovor, ki bi ji omogočal opravljanje njenega poslanstva, vendar je v zadnjih treh letih vsaka tovrstna pobuda zastala. Utemeljitve o tem, da Cerkev ohranja spomenike kulture slovenskega naroda in da opravlja tudi dobrodelno dejavnost, so pri vladi naletele na bolj ali manj gluha ušesa. Predlagatelji referenduma o gozdovih so (namerno) "spregledali", da je slovenska Cerkev le zdavnaj sama ponudila, da se odpove vrnitvi odvzetih gozdov in da leli le dogovor. O vlogi slovenske Cerkve je spregovorilo tudi Ustavno sodišče. Že pred štirimi(!) leti je v svoji odlobi zapisalo: "Cerkve in verskih skupnosti, glede na njihovo vlogo obče koristne ustanove in glede na njihov pololaj v našem pravnem redu, ne bi bilo ustavno dopustno enačiti z vele-posestvi fevdalnega izvora." Predlagatelji referenduma o gozdovih - ZLSD skupaj z Jelinčičem - so torej zavestno zavedli javnost k podpisovanju nečesa, o čemer je Ustavno sodišče le zdavnaj odločilo. Referendumsko vprašanje je očitno protiustavno. Da ni šlo za neznanje, ampak namerno sejanje sovraštva, priča izjava predsednika Zdrulene liste g. Pahorja, ki je le napovedal, da v primeru, da Ustavno sodišče razveljavi večji del sedanjega referendumskega vprašanja, tega ne bodo spremenili (do česar imajo vso pravico!), ampak bodo šli znova v zbiranje podpisov. Cilj Zdrulene liste torej ni izvedba referenduma v skladu z zakonom, ampak poglabljanje razkola v slovenskem narodu. Razvpiti klic Spomenke Hribar "Zaustavite desnico!" je sedaj postal kar "Zaustavite resnico!". V času, ko je politika poplavljena Z gnojnico korupcije in se slednja celo ponuja kot nekakšna "liberalna" vrednota, je bilo nujno diskreditirati tudi slovensko Cerkev in ji odvzeti njeno moralno moč, še posebej potem, ko je novi nadškof dr. Rode nedvoumno napovedal, da bo pod njegovim vodstvom slovenska Cerkev odločneje opozorila na stranpoti demokracije v naši mladi drlavi. Kdor misli, da je referendum o gozdovih (skupaj z ostalimi aferami) slučajno sovpadel s prihodom novega nadškofa, bi moral prebrati Orwella in Macchiavelli-ja, pa še priročnik VKPb povrhu.... Cerkev je po Ustavi ločena od drlave. Dolina pa je opozarjati dvoličnost in neetično ravnanje oblastnikov, nasprotovati manipuliranju in vztrajati pri spoštovanju vrednot. Ne more pristati na logiko "ne glejmo nazaj, naj vse utone v pozabo", saj se prav zaradi svoje vloge zaveda, da narod, ki ne prizna lastne preteklosti, nima prihodnosti. Za oblastnike s koreninami v prejšnjem relimu - nič hujšega. Odvečnih besed, čustev in tudi lali je bilo v minulih tednih vse polno. Resnice je bilo v "neodvisnih" medijih bolj malo in naslednjih dejstev ni bilo mogoče prebrati nikjer: Slovenska Cerkev je bila nosilka narodne zavesti. Na Primorskem so bili prav katoliški duhovniki branik slovenstva pred fašizmom. Slovenska Cerkev je skrbela za ohranitev in razvoj slovenske kulture, še posebej takrat, ko se je slovenski narod znašel v primežu totalitarizma. Storila je mnogo za neodvisnost Slovenije v času njene osamosvojitve in vprašanje je kdaj - če sploh - bi bila Slovenija sicer priznana kot neodvisna država. Vatikan je zaradi njenega prizadevanja priznal samostojno in neodvisno državo Slovenijo takrat, ko večina drugih držav o tem še slišati ni hotela. Slovenska Cerkev za svojo pozitivno vlogo zasluži vse priznanje in spoštovanje. Predvsem pa je naša - Slovenska. Branko Grims je član SDS Prijatelja bova do prvega prekrška z drogo Odmev na zgodbo v rubriki Kronika veljal je odgovor: Prijatelja bova do prvega prekrška z drogo (Jože Bogataj, socialni delavec) Zgodba objavljena dne 25. 4.1997 Cenjeni! Celotna napisana zgodba je tako zapletena, a resnična, da bo treba še res marsikaj dopolniti, preden bi se tudi končala ne glede v prid socialnega delavca g. J. B. ali v prid staršev pokojne dekline Klavdije Moškon. Nerazumljivo je to, da se starši pokojne Klavije Moškon, če so vedeli, da se ukvarja in je na poti jemanja drog, niso se zavzeli zanjo ter ukrepali, dokler je bil še čas za to. Tudi nerazumljivo je to, da so starši šele po enem letu in pol zvedeli, da je hčerka narkomanka in jo tako tudi postavili pred prag ali po domače povedano izpodili. JE TO VSE, KAR LAHKO STARŠI NAREDIJO ZA OTROKE IN ČE JE BILO TO POTREBNO TAKO STORITI??? Vsekakor bi morali starši, saj so dolžni, napraviti prvi korak pri svoji socialni službi, da pomagajo, česa tega starši ne uredijo, pa je le vprašanje, čemu ne??? Iz celotne zgodbe ni jasno to, koliko stikov je imel oče pokojne Klavdije Moškon in kakšni pogovori so potekali med njima. Če je bila družina razbita oziroma razdeljena -ločena, potem tu seveda ni vse potekalo, kakor se bi moralo, ampak so skratka tudi dolžnosti staršev bile pomanjkljive oziroma ni bilo popuščene!!! V kolikor je tu krivda socialnega delavca g. J. B., pa bo treba počakati na preiskavo sodišča. Vsekakor pa vidim, da socialni delavec ne more biti kriv smrti človeka, dokler ni na voljo dokaznega materiala. Seveda bo razpon časa pokazal svojo plat ter bo znano, kakšna bo sodba, ko pride do tega. Ch-7408 Cazis, 30. aprila 1997 Martin Dolenc, C/O Klinik Beveri, CH-7408 Cazis/GR, Švica "Minerji" in "ozadje" Gospod Jože Javornik, predsednik skupne Komisije za izdelavo premoženjske delitvene bilance prejšnje občine Kranj, v svoje zadovoljstvo vztraja in v članku Dva člana potrdila "miniranje", nadaljuje s pisanjem neresnic. Še več, to mu ni dovolj, meni poleg drugega, pripiše še žalitev župana Mestne občine Kranj, in da bom glavni krivec, če ne bo prišlo do delitve premoženja v bližnji prihodnosti. Župana Mestne občine Kranj v prispevku, objavljenem v Gorenjskem glasu 29. aprila, niti omenil nisem. Od predsednika pričakujem graditev in usklajevanje. Sam sem v dobri veri tako ravnal. Predsedniku to ni prav, pa me skupaj z mojim "ozadjem" napoveduje za enega glavnih krivcev zavlačevanja. "Ozadja" so zelo zanimiva. Izrecno izjavljam, da razen mojega hrbta in nadaljevanja hrbta v del, kjer hrbet izgubi dobro ime, nimam nobenega drugega "ozadja". Za svoje delo v skupni komisiji sem odgovoren Občinskemu svetu občine Šenčur, to pa ni "ozadje"; temveč "ospredje". Kljub temu, ali pa morda prav zaradi tega, ker nimam "ozadja", temveč samo ozadje, je tudi predsednikova napoved o glavnem krivcu Veselu popolno zgrešena. Predsedniku je treba, po njegovem zadnjem prispevku sodeč, isto vsebino večkrat zapisati, da bo bral tako, kot je zapisano, in ne tako kot on misli. V mojem prejšnjem prispevku sem med drugim zapisal, da smo na sen Občinskega sveta občine Šenčur obravnavali Dogovor o ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razmerij, ki ga je poslal občini Šenčur in s spremembami in dopolnitvami, ki sem jih predlagal kot član skupne komisije in član občinskega sveta, oblikovali vsaj približno kompletno vsebino. Na moj predlog je Občinski svet občine Šenčur že 13. marca 1997 sprejel Dogovor s spremembami in dopolnitvami sprejetimi na seji, kar je nedvomno legalno. In zato, ker je občina Šenčur prva sprejela Dogo- vor, naj bi bil predlagatelj tega sklepa eden od glavnih krivcev, če ne bo prišlo do delitve premoženja v bližnji prihodnosti. Zelo logično. Prvi je zadnji, zadnji je prvi! Mogoče pa je taka logika in na njej temelječa blatenja potrebna predsedniku skupne komisije zaradi "ozadja"? Mestna občina Kranj še ni obravnavala, sprejela in ne zavrnila Dogovora o ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razmerij. Ali bo med glavnimi krivci za zamudo pri sprejemanju premoženjske delitvene bilance predsednik skupne komisije in njegovo "ozadje"; ne pa občine, ki so že sprejele Dogovor, ki ga jim je poslal, pa naj, na podlagi navedenih dejstev v prejšnjem in tem mojem prispevku, presodijo bralci sami. V Šenčurju, 12. 5.1997 Filip Vesel, dipl. oec, član komisije za izdelavo premoženjske delitvene bilance in član dveh podkomisij iz občine Šenčur Razmišljanja tujca o Drazgošah Kmalu po letošnji že 40-ti množični prireditvi v Drazgošah, ki je bila 12. januarja 1997 je domačinka g. Cilka Prevc sprožila plaz, ki se po treh mesecih še ni in ni pole-gal. V glavnem: BITKA ALI TRAGEDIJA??! Ker mnogi bralci niso seznanjeni z njenim in vseh ostalih člankov, naj jo kratko predstavimo; je domačinka, gospodinja, vdova in mati petih otrok iz Dražgoš. Ob bitki je imela 14 let, očeta so ji takrat ustrelili Nemci, pred kratkim umrli brat je bil upokojeni višji oficir J A in s pokojnim možem Mihom sta oba bila borca NOB. Na prvih športnih prireditvah in proslavah v Drazgošah po letu 1960, je družina gostoljubno prenočevala in gostila tekmovalce -smučarje, najmlajša Ana pa je kot 8-letna deklica 1977 bila izbrana kot odlična šolarka in izročila šopek dražgoških rož tov. Titu, ko je ta obiskal Dražgoše. Znano je, kako so bili otroci izbrani za podelitev rož visokim funkckionarjem. Morali so biti iz politično naprednih vrst! Danes po petdesetih letih pa popoten obrat in napad na legendarno preteklost Dražgoš!? Te dni po tolikih letih je ga. Cilka Prevc sprožila plaz s svojim člankom (21. 1. 1997) v Gorenjskem glasu, ki se še vedno ni umiril in polegel. Da so bile Dražgoše samo nepotrebna tragedija se je v Gorenjskem glasu oglasilo nekaj piscev: ponovno Cilka Prevc in Marija Smolej (21. 2.1997), Milan Kavčič, Franc Kavčič, Simon Lorber (28. 2. 1997), Janez Oblak in Miha Prevc (izjava 4. 3. 1997), Prevčevi otroci (7. 3. 1997) in še nekateri ter v Magu Igor Guzelj št. 7 in Ivan Jan št. 11 (28. 3.1997), kije nekatere netočnosti pisca popravil in dopolnil. Člani organizacijskega komiteja "Po stezah partizanske Jelovice", pa so v Gorenjskem glasu (4. 2. 1997) prikazali svoje videnje in stališča o Dražgoški bitki, kaj ta pomeni za slovenski narod, prav tako se je oglasil udeleženec bitke France kavčič (11. 2-Jože Dežman (21. h 1997), Ivan Jan (28. 1. 1997), Ludvik Jelene (14. 2. 1997) in še nekateri. V svojem članku je ga. Cilka Prevc med drugim zapisala.... "partizani so narn rekli, da nam se ne bo fw zgodilo in, da nas bood branili....... ni kaj praznovati, ker so jih (partizani) po treh dneh boja pustili na milost in nemilost Nemcev, sami pa so odnesli pete... 50 let smo morali molčati, medtem pa se je leto za leto slavil Cankarjev bataljon in slavna zmaga-Dražgošani so bili načrtno izbrani"...! (G. G. 21. januarja 1997). Seveda, so njena razmišl' janja in njene besede zopet razdvojile, še posebej domačine, za in proti. Razumemo počutje g. Cilke Prevc, saj so ji Nemci za maščevanje ustrelili očeta, njeno družino preselili, hišo pa zažgali in celo vas Dražgoše zminirali in porušili. Vsaka vojna je umOr zana, kruta in za mnoge, ki so izgubili svoje tragična. Toda, ali bodo naša generacija in zanamci vedno mislili samo na preteklost in ne kako je danes in kaj bo jutri? Škof dr. Vekoslav Grmič je na Preji, ki jo je organiziralo uredništvo (dne 12. 12. 1996), izjavil, da je upor Slovencev visoko moralno dejanje do brezobzirnih poskusov (okupatorjev) narodovega iztrebljanja, vendar je ostajal na načelni ravni. Mislil je na ustanovitev OF in odločitev na oborožen upor v vseh Sloveniji, na preprečevanje selitev, obrambo jezika itd.-, in ne samo na dražgoški Nadaljevanje na 25. strani 154 Sovraštvo, ki ga ne bi bilo treba Brali smo paragrafe, toda o kakšnem podobnem primeru ni nikjer pisalo. Nazadnje je tast popustil, ker se ni hotel zameriti oblasti. Že tako so začeli pritiskati na kmeta, da smo komaj živeli." "Počasi so med vaškimi čenčami pricur-jale govorice, da so šli nekateri sosedu pričat. Na sodniji so prisegli, da smo se mi vse izmislili. Kakšno bogokletstvo! Če je tako, je rekel moj tast, se naj pa tista pot vsakemu, ki jo bo uporabljal nekje zatakne. Vsi smo videli, kako ga je prizadelo. Za kmeta ni hujšega, kot če izgubi zemljo! Tak revež je bil. Vojna mu je vzela dva sinova, vsakega na eni strani, sedaj pa še to! Neko zimo je začel poležavati za pečjo in kar vidno je hujšal. Pa ni bil napačen. Čeprav sem bila "ta mlada" pri hiši in še brez večjih pravic (kmetija še ni bila prepisana na Franceljna), me je zmeraj pohvalil, če sem kaj dobrega skuhala ali modernizirala. Še danes se spomnim, kako so se mi tresle noge, ko sem ga vprašala, ali lahko zamenjam v "hiši" zavese. Strašno se mu je dopadlo, ko smo jih zvečer zagrnili in se ni nič več videlo notri!" USODE Piše: Milena Miklavčič Ali ste se s sosedi čez čas pobotali? "Kje pa! Sploh ni bilo nobene priložnosti. Še vas se je na tihem razdelila na dva tabora. Sosed je šel še tako daleč, da je na eno stran poti zasadil drevesa. Naokoli je govoril, da zato, ker kar naprej zijamo, kaj počne. To sploh ni bilo res. Hiši sta, to lahko sama vidiš, oddaljeni druga od druge komaj nekaj deset metrov. Nihče ne ve, kako je živeti v sovraštvu. Pozneje, ko so tudi pri sosedu prevzeli kmetijo "ta mladi", smo "se trošta-li", da bo kaj drugače. Ta mlada je prišla iz okoliša Kamnika. Nekaj časa sva se ozdravljali, pred cerkvijo, če je tako naneslo, sva si tudi izmenjali besedo, dve. Potem pa so začeli govoriti, da jo je mož grdo premlati!, ko je to izvedel. Nak, to pa ne, sem si rekla! Če sem jo še kdaj ogovorila, je bilo bolj naskrivaj, da naju ni nihče videl." Kaj pa otroci? "To si me pametno vprašala. Pri nas sta bili dve dekleti in en fant, pri sosedovih pa ravno obratno. Nekoč mi je gospod župnik v šali rekel, da bi bilo najbolje, če bi se med seboj poženili, da bi bil že enkrat mir. Molila sem, da bi bilo res tako. Nežka, ki danes dela v tisti stavbi, v kateri je vlada, in sosedov Marko sta se že iz šole ven rada videla. Kolikokrat smo "porajtali", da sta skupaj nabirala borovnice ali pa, da sta kam izginila. Bila sta istih let in oba sta šla študirat v Ljubljano. Mogoče bi res kaj "ratalo, če ne bi med počitnicami odšla Nežka na obisk k stricu v Argentino. Tam je spoznala svojega moža, Marko (še danes se mi zdi škoda tega fanta) pa se še nekaj časa ni oženil. Vnukom pa, če po pravici povem, res ni več mar za naše prepire. Skupaj hodijo v šolo, se potepajo, kakšno ušpičijo in prav je tako. Sovraštvo se mora enkrat prenehati!" Pri vas je v minulih letih enkrat gorelo? "Ja, res je. Strela je bila kriva. Zadelo je kozolec, vendar je bil v tistem času bolj prazen kot ne. Vsi so nam priskočili na pomoč, le "onih" ni bilo. Skrili so se v hiši in vsem se je grdo zdelo. Ah , pustite jih, je moj Francelj zamahnil z roko, vsak enrkat pride na "vago"... Ponovno je počilo, ko je moj sin želel zidati. Seveda je moral dobiti soglasja od sosedov. Mislite, da so mu podpisali? Najprej jih je poklical po teleofnu in jim povedal, za kaj gre. Potem je stopil še tja. Sedeli so na vrtu, bili so ravno pri kosilu. Ne, ti pa tukaj ne boš zidal hiše, so mu rekli, ko so pogledali v papirje. Potem ne bomo imeli nobenega razgleda več. In so mu porinili dokumentacijo čez mizo. V sinu je zavrelo. Odhitel je na občino in udaril po mizi. Rekel jim je, da če so Matičkove ogoljufali za pot, za njegovo novo hišo ga pa ne bodo. Misliš, da je bilo komu kaj mar? Če boš gradil na črno, ti bomo pa podrli, so mu zagrozili- To bomo šele videli, jim je vrgel nazaj sin. Še tisto pomlad je začel kopati temelje. Joj, koliko težav si je s tem nakopal! Pa se ni dal. Ko nam boste vrnili ukradeno pot, se bomo drugače pogovarjali, je vsakič rekel občinskim, ko so prišli naokoli. Danes, kot vidiš, hiša stoji, in pred nekaj leti je zanjo dobil tudi gradbeno dovoljenje." Julčka bi bila na stara leta lahko prav srečna. Ima pridne in zdrave vnuke, pozorno snago in tudi čez svoje otroke ne bo nikoli rekla žal besede. Le za Franceljna jo skrbi. Tista pot se mu je zazrla, sedaj, na starost, v možgane, in ne zlepa, ne zgrda, mu ne more preprečiti, da ne bi mislil nanjo. Na tiste paragrafe, s katerimi jima mahajo pred nosom, se ne razumeta najbolje. Pot, ki to nekoč ni bila, je naredila že preveč hudega, toda Julčka ve, da so temu krivi ljudje, ki so brez vesti in brez srca. In pa pogoltnost. Kot da bo kdo kaj nesel s sabo, ko bo napočil čas za to. Nadaljevanje s 24. strani konflikt, ki je bil le eden od podvigov (tudi boleč) in ponos našega naroda med narodnoosvobodilnim bojem. Kaj smo pravzaprav hoteli pobudniki in kaj danes in v prihodnje hočejo organizatorji prireditev "Po stezah partizanske Jelovice", v Drazgošah? Po svetu imajo mnogi narodi športne prireditve posvečene nacionalni Zgodovini, narodni zavesti, ponosu in ljubezni do domovine. Navajamo maratonski tek grškega naroda, ki je največji dogodek na vseh letnih olimpiadah in smučarski Vaša tek na severu, ponos švedskega naroda, kjer na 89 km nastopa deset in več tisoč smučarjev - rekreativcev. V Holmenkollenu, deset kilometrov iz Osla, si na tisoče in ti>soče Norvežanov ogleda smuške teke, skoke na tekaških smučeh, med njimi so mlade družine z dojenčki v nahrbtnikih. To je prava športna rekreacija! Zakaj se tudi Slovenci ne bi vzgajali v takem duhu? Delno je organizatorju uspelo, da skoraj vsi Slovenci dodobra poznajo Mobilizirana pripravljajo na Brezjah spominsko romarsko slovesnost Preživeli mobilizirana v nemško vojsko v letih 1942 - 45 in njihovi svojci ter svojci padlih ali v teh 52 letih umrlih bodo letos že tretjič organizirano poromali na Brezje. Izpolnili bodo zaobljubo, ki so jo dali v letih vojne, da se po končani svetovni moriji čimprej oddolle mrtvim sotrpinom, padlim na vseh koncih Evrope in Afrike ter umrlim v ujetniških taboriščih vzhoda in zahoda. Skoraj 50 let po vrnitvi domov niso imeli pravice do omembe padlih, ne možnosti javnega spomina nanje, niti niso smeli govoriti o Kalvariji, ki so jo prestajali. Več kot 80.000 mladih slovenskih fantov je moralo prisilno zapustiti domovino in svoje drage ter obleči tujo uniformo, v kateri so bili Pognani kot topovska hrana proti antifašističnim silam sveto- Zatrt in obrezglavljen slovenski narod v tistem času ni mogel preprečiti nasilne mobilizacije, fantje so bili prepuščeni brutalni sili nacističnega okupatorja. Nad 15.000 jih je padlo na frontah širom sveta, veliko tudi pomrlo v ujetniških taboriščih, nekateri celo ob povratku v domovino, preden s° prestopili domači prag. Za grobove teh ne bomo izvedeli nikoli. Še veliko več pa se je vrnilo hudih invalidov, ki so se le s težavo in pomočjo domačih Prebijali skozi življenje. Niti Prejšnja država Jugoslavija, niti sedanja Slovenija jim ne Priznava invalidnosti ali kakšnih ugodnosti. Iz pričevanj preživelih je Poznano, da so fantje v grozi Pokanja granat klicali na pomoč Boga in Marijo, naj jih obvarujeta smrti - predvsem Počasne smrti in trpljenja. Umirali so ne vedoč, za koga in za kaj, vseeno pa lahko ugotavljamo, da niso trpeli Zaman. S svojim sicer prisilnim služenjem vojske so v veliki meri ščitili svoje domače pred represalijami nacističnega okupatorja. Prvič so se zbrali preživeli mobilizirana in svojci v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah 10. junija 1995. Nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je pred milostno kapelo Marije Pomagaj blagoslovil zahvalno spominsko ploščo. Ta je vis a vis one, ki so jo postavili leta 1924. slovenski fantje, povratniki iz 1. svetovne vojne. Drugo zahvalno spominsko romanje je bilo lani 8. junija 1996, komaj nekaj dni po tistem, kar je blizu te plošče klečal največji romar v zgodovini slovenskega naroda Papež Janez Pavel II., prosil za naš narod in klical: "MARIJA POMAGAJ". Tudi letos pripravljajo slovesno romanje k Mariji Pomagaj v baziliko na Brezjah. Romanje mobilizirancev bo v soboto, dne 7. junija 1997, ob 10. uri dopoldne. Najprej bo slovesna sveta maša v spominu na pokojne, v zahvalo za srečno vrnitev in s prošnjo, naj Marija sprejme nas in naše družione v svoje varstvo in naj slovenskemu narodu in svetu nakloni mir in blagostanje. Po končani sveti maši bo prijateljsko srečanje v parku pred baziliko. Vsi, ki zaupate v Marijo Pomagaj, božje varstvo in usmiljenje, ste povabljeni na Brezje, da slovesno skupaj zapojemo: "Marija pomagaj nam sleherni čas..." in rečemo Z našim pesnikom dr. Francetom Prešernom: "Edinost, sreča, sprava, k nam nazaj se vrnejo, otrok kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo.." Alojzij Žibert 21 Kmetija PETRO VC Na južni strani vasi ob bivši Trenči je kmetija PETRO VC. Lastnik je Peter Gorjanc z Ženo Minko in tremi hčerami Renato, Viko in Špelo, na Hafnarjevi ulici štev. 7. Zemlje ima okrog 10 ha od tega polovico v gozdovih. V hlevu ima 12 do 14 glav živine, med temi pa 5 krav molznic. Mleko oddaja prav tako kot ostali stražiški kmetje. Tudi pridelke na polju ima enake kot ostali kmetje t. Dražgoško bitko, da se enkrat letno, pozimi, zgrinjajo množice čez Jelovico in iz obeh dolin v Dražgoše, da so prireditve s športnim programom postale svojina mladih! Tudi tuji narodi počasi, korak za korakom, spoznavajo dražgoško epopejo in obstajajo vsi pogoji, da bodo Dražgoše, kot Lidice, na Češkem, Oradour v Franciji, Igmanski marš v BiH, itd. ovekovečene v nacionalnih in svetovnih enciklopedijah. Tudi majhni narodi naj imajo v svetu mesto nacionalne samobitnosti. Vesti o Dražgoški bitki in povojnih priredtivah so šle tudi čez mejo, v svet. Že med vojno 1943 je ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič pisal o uporu, legendarnem boju in uničenju Dražgoš v njegovi domovini. Letos se je proslave udeležilo pet veleposlanikov; iz Ruske federacije, Republike BiH, Albanije, Hrvaške in Češke republike ter trije častni generalni konzuli: iz Belgije, Danske in Filipinov. Veleposlanik ZDA, g. Viktor Jackovich, ki je bil v času proslave odsoten (obvlada hrvaščino, ker ima korenine v Mrkoplju, v Gorskem Kotar ju), pa je s predsednikom državnega sveta z dr. Ivanom Kristanom že lansko poletje obiskal Dražgoše in se podrobno seznanil z dražgoško epopejo. Vsi veleposlaniki medvojne protifašistične koalicije, akreditirani v Sloveniji, so od ZZB NOB Slovenije, pred letošnjo proslavo, dobili kratek povzetek Dražgoške bitke z letošnjim programom. Tiste, ki so prišli na prireditev, je osebno pozdravil predsednik države Milan Kučan, ki že več let kot aktivni pohodnik obiskuje Dražgoše. Tako gre legenda o Drazgošah v svet. Sedaj pa še nekaj besed o tujcih v Drazgošah. Ali so domačini iz Dražgoš, ki stanujejo drugod po Sloveniji za to tujci, vaščani sosednjih vasi, Skofjeločani, Kranjčani, Jeseničani, Ljubljančani, ki deset, dvajset in več let hodijo v Dražgoše, ali so tujci, ali so Števerjanci, avstrijski Korošci in drugi zamejci tujci? Ne, to so prijatelji Dražgoš! Kako je vse pred šolo presenetil predsednik PD Škofja Loka Jože Stanonik, kije med nagrajenci 10-urnega nočnega pohoda Pasja ravan - Dražgoše za desetkratno udeležbo dal priznanje upokojenemu direktorju železarne Ravne Jožetu Žunecu. Da, prav ste prebrali, 60-letni klen planinec iz daljnih Ravne na Koroškem, je letos že desetič sodeloval na najtežjem pohodu. In podobnih primerov je veliko. Organizacijski komite ni pozabil na tiste, ki tako ali drugače že več let sodelujejo na prireditvah. Zbral je podatke in imena od domačinov, urejevalcev, parkirnih prostorov, kuharic, strežnic, napovedovalcev, govornikov, kulturnikov, do ozvočevalcev, taserjev prog in članov orga-nizacijsekga komiteja, ki bodo letos dobili spominsko priznanje PRIJATELJ DRAŽGOŠ. Na koncu pa se tudi "tujci" pridružujemo izjavi župana Železnikov Alojza Cufarja "... da prepiri o preteklosti niso dobri., žalosti nas tak odnos do obdobja, ki se ga ne bi smeli sramovati... ljudje (borci) so prizadeti, ker doživljajo take vandalizme, kot so na primer v Dolenji vasi in na Bičkovi skali... potrebno je več strpnosti in medsebojnega spoštovanja...!" Da, zakopajmo bojne sekire, dražgoška prireditev je pri Slovencih in tudi v svetu v 40-letih obstoja pognala korenine in jo nam nihče ne more skaliti in odvzeti. To je legenda in naš narodni ponos! To je prava romarska pot, rekreacija in vzgoja mladine v ljubezni do domovine in samobitnosti! Razmišljajmo raje o programu za mlade, o smučarskih tekih na Pokljuki, o turizmu (dražgoški kruhek, klekljani prtički, kmečki pipci in še kaj..), o športu in o množici, želni zimskih pohodov in rekreacije. LOKA TV LOKA TV LOKA TV LOKA TV SCENA SCENA SCENA SCENA SCENA Svet je res majhen, kaj šele Slovenija in o naši SCENI berejo in sodelujejo tudi tisti, ki oddaje ne morejo spremljati. V mesecu aprilu je imela srečo in bo po pošti prejela nagrado, poster, ki ji ga poklanja Marta Zore, gospa IVA BRODARIČ, Skrilje 1, Gradac. Čestitamo! V majski oddaji pa se bomo pogovarjali o Aniti, o skupini HALO. Oddaja bo na sporedu v četrtek, 15. maja, ob 20.10 na programu LOKATV. In tudi tokrat Došljite kuponček na dopisnici na nalsov LOKA TV p.p. 114, 4220 Škofja Loka, najkasneje do četrtka, 15. maja. NAGRADNO VPRAŠANJE: Koliko članov sestavlja skupino HALO? a) 4 b)3 c)6 d)... Upam, da ni pretežko, če ne veste, vprašajte druge. Lep pozdrav do prihodnjič. Majda Lovrenčič LOKATV LOKATV LOKATV LOKATV Piše: Mirko Križnar Kmetije na stražiških ulicah To je prihodnost Dražgoš! In že danes kličemo: Nasvidenje 1998 leta. Ljubljana, 20. 3. 1997 Miloš Rutar GLASOV KAŽIPOT Ir Obvestila Krvodajska akcija Ljubljana - Za prebivalce Ljubljane Šiške bo krvodajalska akcija v četrtek, 15. maja. Prireditve a Predstavitev Janovega krika Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo danes, v torek, ob 18. uri predstavitev ponatisa knjige Janov krik pisateljice Marinke Fritz-Kunc. Demonstracija ličenja Jesenice - V Emoni Obali Koper so začeli s serijo demonstracij novih modnih smernic na področju ličenja, ki jih bo vodil priznani slovenski vizažist in stilist g. Milan Gačanovič. Če vas torej zanimajo veščine in umetnost ličenja, pridite v četrtek, 15. maja, ob 16. uri v prostore blagovnice Murka na Jesenicah, kjer vam bo g. Gačanovič poleg predstavitve modnih zapovedi tudi svetoval ob različnih konkretnih primerih. Glasbena šola Tržič Tržič - V Glasbeni šoli v Tržiču bo jutri, v sredo, ob 18. uri produkcija učencev glasbene šole. Kulturni teden koroških Slovencev Borovlje - Ta teden v Borovljah poteka kulturni teden koroških Slovencev. Danes, v torek, bo ob 18. uri v Posojilnici/Bank odprtje razstave Zorke Loiskandl - Weiss, Rudija Benetika in Gustava Janu-ša, sledilo bo literarno branje Gustava Januša, zapel pa bo tudi Kvartet slovenskega prosvetnega društva Borovlje. Jutri, v sredo, bo ob 20. uri v Kulturnem domu Pri Cingelcu gledališka premiera igre z naslovom Divji lovec, uprizorili jo bodo člani gledališke skupine Slovenskega prosvetnega društva Borovlje. V četrtek, 15. maja, bo ob 18. uri v Stari posojilnici-Bank Borovlje (Postgasse 4) odprtje razstave Kultura - delavstvo -narodnost - Borovlje od 1848 do danes, sledilo bo predavanje dr. Avguština Malleja z naslovom Razmišljanja k socialni in kulturni zgodovini Borovelj. V petek, 16. maja, bo ob 20. uri v Kulturnem domu Pri Cingelcu predvajanje filma in scenski prikaz ovčereje iz raziskovalnega projekta Dokumentacija stare ljudske kulture dr. Herte Maurer Lausegger. Zapeli bodo tudi pevci iz slovenskega Plajber-ka in duo. mag. Roman Verdel -mag. Bruno Petrischek. Veter v saleh -s športom proti drogi Bled - V soboto, 17. maja, bo ob 9. uri na parkirišču pred Mednarodni dan družine Družina - ognjišče ljubezni Vodice, 12. maja - V petek, 16. maja, bo v dvorani kulturnega doma Vodice dobrodelna prireditev. Kot smo napovedali v Gorenjskem glasu v petek, 9. maja, Karitas in Občina Vodice ter Gorenjski glas in Prosvetno društvo Vodice ob mednarodnem dnevu družine v petek, 16. maja, ob 20. uri v dvorani kulturnega doma v Vodicah organizirajo dobrodelno prireditev z naslovom DRUŽINA - OGNJIŠČE LJUBEZNI. Na prireditvi bodo nastopili ansambli Gašperji, Blegoš, Zarja, Maroni in Malarija, citrarki - državni prvakinji na citrah Katja in Tanja Kokalj, harmonikarja Matjaž Kokalj in Silvo Belšak, Mešan i pe ski zbor Vodice, pesnica, godba Vodice in drugi. Vstopnice že dobite v trgovinah Bergant v Vodicah in na Skaručni, v Emoni v Utiku, v trgovini Erce v Vodicah in v trgovini Pri Bredi v Zapogah. Cisti izkupiček od prireditve bo Karitas namenil za pomoč družinam. V okviru mednarodnega dneva družine, ki je 15. maja, bo v občini Vodice prihodnji teden v knjižnici med drugim tudi posebna razstava. • A. Ž. ;. v glavnem krompir, zelje, nekaj repe, pese in korenja za domačo prehrano družine in precej koruze za prehrano živine. Hlev ni velik, zato ne more imeti več živine. Pa tudi sicer težko dela, ker je izgubil nogo pri rezanju lesa. Vendar se trudi sam z ženo in hčerami za Petrovka v hlevu čimveč ji in čimboljši pridelek na polju. Ostalih Žit in poljščin ne pridelujejo kaj dosti. Pred približno dvajsetimi leti so sejali in sadili še nekaj starih poljedelskih kultur na primer proso, ajdo, rž in pšenico, ječmen, korenje za krmo prašičem itd. Konja nimajo več že skoraj 20 let. Saj ga pravzaprav ne rabijo, ker imajo traktor s priključki. Rabili bi konja edinole za dela v gozdu, vendar je to tako poredko, da bi se jim zaradi tega ne splačalo imeti in rediti konja celo leto. Kmetija pa je še ena izmed tistih, ki še vedno redi po nekaj prašičev na leto. Ekonomsko je življenje pri njih dokaj v redu. Žena je bila prej v službi tako, da ni problemov preživljanja. Ena izmed hčera (Vika) je poročena in ima njen mož na zemlji ob kmetiji svojo hišo in mehanično delavnico. Drugi dve pa sta doma, ena hodi v šolo, druga se pa pripravlja na delo. Se iz zgodovine: Kmetija je bila že od nekdaj verjetno del Šimnove urbarske hube, ker je še v seznamu lastnikov zemljišč v občini Stražišče navedena kot del ali pa last Simona Gorajnca lastnika Šimnove kmetije na Škofjeloški cesti 25. Vse kaže na to, da je kmetijo pri Petrovcu Nadaljevanje na 27. strani podedoval eden izmed Šimnovih s takratnim priimkom Gorjanc, ker je ta priimek še sedaj pri Petrovčevih. Ni pa seveda rečeno, da ne bi mogla biti kdaj kmetija Petrove v davnem srednjem veku manjša huba loških škofov, ali pa kakega drugega fevdalca tega področja na primer: obeh cerkva in še one na Šmarjetni gori itd. Navedeni podatki so iz leta 1826. Iz njih je tudi razvidno, da se priimek Gorjanc pri Šimnovih ni obdržal. Pri njih je sedaj priimek Bašar. Petrovčev Peter KRONIKA KKI.WI.V4L Zataknilo se je pri kiosku Kranj - Policisti so storitve več kaznivih dejanj osumili 44-letnega U. S., 18-letnega A. K., oba iz Kranja, ter 18-letnega B. G. iz Ljubljane. Prijeli so jih 7. maja in pridržali za 48 ur. Osumljenci naj bi prejšnji torek, 6. maja, okrog devete zvečer na parkirišču pri avtosalonu Subaru na Planini vlomili v VW transporter, zvezali kable in se odpeljali v Oprešnikovo ulico. Od tam avto ni hotel nikamor več. Po 45 minutah naj bi se polotili drugega VW, parkiranega pri Aljaževi šoli na Planini. Razbili so trikotno steklo, avto vžgali, odpeljati pa jim ga ni uspelo. Svoje križarjenje so osumljenci nadaljevali v zgodnje jutranje ure naslednjega dne. Ob pol treh je eden od njih prežagal ključavnico obešanko na kiosku Dela na Planini. Iz kioska so odnesli najmanj petdeset zavojev cigaret različnih znamk. Pol ure prej so vlomili v kiosk na Delavski cesti. Tudi iz njega so odnesli cigarete in dvajset zavojev žvečilcev. Steklo na kiosku so razbili z izvijačem. Policisti so osumljeni trojici tudi dokazali, da je poskušala vlomiti v citroenovo viso, parkirano pri Aljaževi šoli. Očitno se fantje na avtomobile bolj slabo spoznajo, saj jim tudi vise ni uspelo odpeljati. 48-uri pripor je kranjskim policistom zadoščal, da so očitana kazniva dejanja strnili v kazensko ovadbo. Vlom v osebni avto Kranj - Policisti še poizvedujejo za neznancem, ki je v noči s 4. na 5. maj pred lokalom Podmornica vlomil v osebni avto Z jugo. Odnesel je radiokasetofon s CD plaverjem sony, vreden vsaj 50 tisočakov. Umor Luskovca: nič novega Kranj - Načelnik urada kriminalistične službe UJV Kranj Boštjan Sladic se je na včerajšnji tiskovni konference bežno dotaknil umora Cirila Luskovca iz Srednje vasi pri Šenčurju. Dejal je, da se je umor zgodil 6. maja med eno in peto uro zjutraj in da v preiskavi sodeluje večja skupina kriminalistov. Obveščene so vse enote v republiki Sloveniji, v delo je vključen tudi gospodarski oddelek. Preverke glede poslovanja Luskovčevih podjetij gredo prek ministrstva za notranje zadeve in Interpola. Kriminalisti so opravili že več pogovorov z ljudmi, ki bi jih morda privedli na motiv za umor in storilca, kot je dejal Boštjan Sladic, preverjajo več verzij. To pa je bilo po skoraj tednu dni od Razkrita poslovna goljufija Kranj • V uradu kriminalistične službe UJV Kranj so razkrili nov primer poslovne goljufije. Ovadena sta 27-Ietni hotaveljski podjetnik D. D. in 40-Ietna kranjska podjetnica S. K. D. D. naj bi upnike prepričal, da solidno posluje ter tako od 5. januarja 1995 do 12. avgusta 1996 kot direktor zasebne firme s Hotavelj in dveh firm v Ljubljani sklepal z njimi posle. Obljubljal naj bi, da bo najkasneje v desetih dneh po nakazilu kupnine na žiro račun njegovega podjetja kupcem dobavil gostinsko in drugo opremo, na kar pa naj bi po prejemu denarja "pozabil". S tem naj bi kupce oškodoval, sebi pa pridobil za najmanj 29,729.000 tolarjev premoženjske koristi. S. K., samostojna podjetnica iz Kranja, naj bi D. D. pri poslovnih goljufijah pomagala. V dogovoru z njim in po njegovih navodilih naj bi sklepala lažne leasing pogodbe s podjetji. Na podlagi izstavljenih predračunov naj bi pridobila denar. Oba so kriminalisti ovadili državnemu tožilstvu. • H. J. Vandalizem v Radovljici in na Bledu Radovljica - V Predtrgu posprejane hiše in avtomobili, na Bledu razbita cvetlična korita Prebivalci Predtrga v Radovljici so zjutraj presenečeni obstali ob svojih hišah in avtomobilih. Fasade hiš in nekatera parkirana vozila so ponoči posprejali neznanci. Policisti so se včeraj trudili, da bi vandale našli, vendar potrebujejo še kakšen konkreten namig, da bodo lahko napisali kazenske ovadbe proti znanim storilcem. Tako obsežne "packarije" Radovljičani doslej ne pomnijo, občasno se pojavi le kakšen manjši grafit. "Umetnije" so brez vsebine, storilcem očitno ni šlo za "izvirnost", ampak le za špricanje podolgem in počez. Včeraj zjutraj so bili presenečeni tudi na Bledu, natančneje v osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja. Pravijo, da so ob ponedeljkih njihova cvetlična korita že večkrat dobili bolj ali manj prestavljena, včeraj pa so jih neznani vandali prevrnili in razbili. Čudno sproščanje odvečne energije, ni kaj. • H. J. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA NTR LOGATEC 1. AVTOHIŠA MAGISTER, PREŠERNOVA 21, RADOVLJICA, TEL 064/715-256 ALI 064/715-015 Vpt\: Katero izmed citroenovih vozil je hit tega leta? Nagrada: Trije litri olja PROTON. 2. DNEVNI BAR • PIPA BAR, NOTRANJSKA C. 68/A, LOGATEC, TEL. 061/ 741-169 Vprj Lastnik dnevnega bara PIPA BAR g. Jože Pavunc je po poklicu instalater, katerega delo zajema: centralne, vodovodne, sončne in elektro instalacije. Koliko let je že s.p.? Nagrada: Čiščenje bojlerja Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 16. 5.1997, na naslov. NTR LOGATEC, Tržaška 148, Logatec, za oddajo "99 minul za obešanje, 81 za grde, umazane in zle". Nagrajenca z dne 11.5. 1997 • HALO PIZZA GRIČA: Miro Rok, Logatec • GOSTILNA IN PIZZERIJA NI-BI: Danica Škrubej, Logatec. Iskrene čestitke! Nagrajenca prevzameta nagrade osebno pri pokroviteljih. Za dodatne informacije pokličite 061/74 14 98. Spremljate nas lahko preko kranjskega kabelskega sistema. Prisluhnete nam lahko vsako nedeljo med 20. in 23. uro na NTR Logatec. Lep pozdrav - šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja <ž> U - D «=> □ (8)T7 D«aD-QasE LojM.c-rri.il.. i.« ■ i.iMiim tu.hiaMMMI tu Dan odprtih vrat gorenjske policije To in še veliko drugega so imeli priložnost spoznati obiskovalci v soboto dopoldne na dnevu odprtih vrat UJV Kranj, s katerim so sklenili teden prometne varnosti. Kranj, 13. maja • Na svetu umre v prometnih nesrečah okrog 700.000 ljudi na leto, kar pomeni, da na vsakih 45 sekund ugasne eno življenje. V Sloveniji je ta številka seveda primerno nižja, lani se je od povprečja 500 mrtvih prvič spustila pod 400, v njej je gorenjski delež desetodstoten. Število smrtnih žrtev in ranjenih je kljub temu še preveč. Kako vplivati na udeležence prometa, da se bodo zavedli hudih posledic, ko sedajo za volan avtomobila, na motor ali kolo ali ko se brezskrbno sprehodijo prek prometne ceste? Teden prometne varnosti UJV Kranj, katerega "krona" je bil sobotni dan odprtih vrat, je imel prav ta namen; približati se ljudem, jih opozoriti. Obiskovalci v stavbi gorenjske policije so v soboto lahko videli, kako delata klasični radar v avtu in kako ročni laserski radar. Lahko so sedli na "zaletavček", ki ga je "posodil" svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Naprava simulira trk avta pri hitrosti enajst kilometrov na uro, ko je voznik ali sopotnik pripet z varnostnim pasom. Okrog sto obiskovalcev se je lahko prepričalo, da je sunek kljub nizki hitrosti, v prometu neobičajni celo za vožnje po mestu, kar krepak. Vsi, ki so "zaletavčka" preizkusili, so dobili tudi zloženko Varnostni pas - vez z življenjem, ki omogoča sodelovanje v nagradnem žrebanju za glavni dobitek, avto honda. Na panoju pred zgradbo UJV Kranj so bile tokrat namesto fotografij prometnih nesreč razstavljene nagrajene otroške risbe na temo prometne varnosti. Na natečaj je iz dvajsetih gorenjskih osnovnih šol prišlo več kot 200 risbic, komisija, v kateri je bil tudi akademski slikar Vinko Tušek, pa je izbrala tri najboljše. Avtorji: Adnan Varmaz iz 3. b. r. OŠ Prežihov Voranc ice, Denis Kolman iz 4. a r. OŠ A. MESRECE "Zaletavčka" je v soboto preizkusilo okrog sto udeležencev dneva odprtih vrat policije. T. Linharta Radovljica in Luka Finžgar iz 1. r. OŠ Begunje. Prvi trije se bodo Eopeljali s helikopterjem, drugi pa prejeli njižne nagrade. Dneva odprtih vrat gorenjske policije se je udeležilo blizu 600 ljudi, ki so v spremstvu policistov in starešin ter ob njihovi razlagi spoznavali prostore, opremo, orožje in sploh delo policije. Med drugim so se lahko prepričali, da ročni laserski radar natančno meri hitrost, ga primerjali z radarjem multanovo v policijskem avtu, videli, kje "prenočujejo" pijani vozniki in drugi agresivneži, ki ne spoštujejo odredb policistov, pokukali v možganski center policije, to je operativ-no-komunikacijski center, spoznali, kako se izdelajo skice in fotografski albuflii prometnih nesreč itd. Anketa med udeleženci dneva odprtih vrat je med drugim pokazala, da so bili s pokazanim in povedanim zadovoljni, 7D Radovljica in Društva za **rav osebnostni razvoj. Ob 9. uri 00 tudi balinarsko tekmovanje za P°kal Gostilna pri Kureju v Zapisu. £aključek akcije bo z ansamblom L|vazarji z Ribnega. Dobrodošli med narcisami! Planina pod Golico - Maja so ^6 v Planini pod Golico spet [^cvetele narcise, ki privabljajo Obiskovalce od blizu in daleč. Novoustanovljeno Turistično društ-*o pod vodstvom Boga Tušarja se Phzadeva, da bi obiskovalci tega kraja v osrčju Karavank s seboj odnesli najlepše vtise. Tako bo v soboto, 17., in v nedeljo, 18. maja, osrednje praznovanje meseca narcis. Oba dneva bodo najprej v dopoldanskih urah planinski izleti na Golico, v Savske jame in druge okoliške zanimive točke. Kmečke gospodinje bodo ponudile domače dobrote, sobotni ples med narcisami se bo začel ob 17. uri, v nedeljo pa ob 14. uri. Oba dneva bodo popestrili s tekmovanjem v pikadu, pri Planinski postojanki Pri Fenzu pa bodo v soboto pekli vola. Hkrati tudi obveščajo, da bo Koča na Golico, ki jo upravlja Planinsko društvo Jesenice, redno oskrbovana od četrtka, 15. maja, dalje. Na poti na Golico vas prijazno sprejmejo na domačiji s kmečkim turizmom "Pri Betelu" in v planinski postojanki "Pri Fencu". Predavanja Zgodovinski temelji cerkvenega premoženja Kranj - Jutri, v sredo, ob 20. uri bo v dvorani župnišča Kranj Center predavanje Zgodovinski temelji cerkvenega premoženja. Predaval bo dr. Bogdan Kolar, predavanje pa sta pripravila Društvo katoliških pedagogov in Slovenski katoliški izobraženci-OE Kranj. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici Nagrada tudi za lastno skladbo Besnica, 12. maja - V Besnici bo letos 15. junija že 6. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki. Turistično društvo Besnica bo v nedeljo, 15. junija, že šestič organiziralo tradicionalno gorenjsko Prvenstvo harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko. Na letošnjem tekmovanju, ki bo hkrati 'zbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, se lahko prijavijo tekmovalci ne glede na starost iz tršega območja Gorenjske. V drugem delu tekmovanja pa bodo nastopili tudi harmonikarji iz drugih krajev, ki bi se radi uvrstili na tekmovanje za 17. zlato harmoniko Ljubečne. Harmonikarji bodo tudi letos na 6. prvenstvu zaigrali po eno skladbo, razvrščeni pa bodo v starostne skupine. Novost letošnjega tekmovanja je, da bo organizator-Turistično društvo Besnica podelil posebno Nagrado za zaigrano lastno skladbo. Seveda pa bo tudi letos podeljena posebna nagrada občinstva. Poleg pridobitve naslova gorenjski prvak za leto 1997 bodo posebne naslove in nagrade dobili tudi zmagovalci starostnih skupin, vsi udeleženci pa bodo prejeli posebno priznanje in praktične nagrade. Prijave za tekmovanje sprejema Turistično društvo Besnica, Zgornja Besnica 104,4201 Zgornja desnica. V prijavnici poleg naslova navedite tudi starost in naslov skladbe. Pisne prijave pošljite najkasneje do 31. maja (velja poštni žig). Tekmovalci morajo po prijavi potrditi svoj nastop na dan Prireditve od 13. do 13.30 ure. • A. Žalar Irska, Škotska, Anglija Ljubljana - V Muzeju novel zgodovine (Cekinov grad) bo danes, v torek, ob 20. uri zanimivo predavanje z diapozitivi z naslovom Irska, Škotska, Anglija. Predaval bo Janez Rozman. 0 boleznih srca Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dr. Janez Resman predaval o sodobnih boleznih srca in 0 tem, kako lahko pazimo na svoje zdravje. Misterijske šole Kranj - Center za duhovno kulturo iz Ljubljane vabi na predavanje z naslovom Misterijske šole, ki bo jutri, v sredo, ob 18. uri v OŠ Matija Čop, Tuga Vidmarja 1 v Kranju. Predaval bo Zoran Mihajlovič. Izleti Pohod na Trdinov vrh Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 22. maja, pohod na Trdinov vrh (1178 m) v Gorjancih. Skupne hoje bo za okrog 3 ure. Zbor pohodnikov bo ob 7. uri izpred Kina Center. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure in sicer do zasedenosti avtobusa. Koncerti Narodne in umetne pesmi Kranj - Moški pevski zbor dr. Janez Bleivveis prireja 16. letni koncert narodnih in umetnih pesmi v soboto, 17. maja, ob 20. uri v večnamenski dvorani Gimnazije Kranj. Gledališče M Satirična monodrama Naš človek Kranj - V dvoranici Društva upokojencev, Tomšičeva 4, bo danes, v torek, ob 18. uri Zdravko Kaltnekar krstno uprizoril svojo satirično monodramo Naš človek. Razstave Janez Hafner razstavlja Škofja Loka - V Galeriji Loškega muzeja bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Janeza Hafnerja z naslovom Podobe notranje krajine. Na otvoritvi bo glasbo na temo slik izvajal Lado Jakša. MALI OGLASI W 223-444 APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Posebna ponudba iz programa PANASONIC. Ne izgubljajte časa, pokličite našega zastopnika na tel. št. GSM 041/662-552; 0609/637-200 ali 064/ 226-751 10383 Prodam barvni TV Schneider, star 2 leti. ©411-037 11293 Prenosni telefon Panasonic, nov, prodam. ©84-535, popoldan 11299 Prodam rabljeno termoakumulacijs-ko PEČ AEG, 3 KW. Alič, Zg. Bitnje 57 11329 Ugodno prodam starejši pralni stroj in hladilnik potreben popravila. ©55- 354 11342 Prodam plinski štedilnik, 4 plin, pečica plin in šivalni stroj. 13491-563 11347 Prodam VRTNO KOSILNICO, cena 12000 SIT. O061/614-636, zvečer 11361 Prodam KOSILNICO Moto Benasi tip R 90 za rezervne dele. ©061/ 612-747 ušes Prodam VENTILATOR za sušenje sena, 5,5 konj. moči. 3330-171 113*7 Prodam PRALNI STROJ Gorenje New line, star 3 leta, 300 DEM. ©228-027 11398 Prodam rabljeno vrtno MOTORNO KOSILNICO. ©712-054 11409 Prodamo podkleteno montažno hišo s 500 m2 zemljišča v severnem delu Kranja v bližini kopališča. Inf. zvečer po tel.: 064/221-764 7. srečanje citrarjev Ermanovec '97 Prve prijave prihajajo Prve prijave citrark in citrarjev za nastop na Ermanov-cu v nedeljo, 8. junija, na naslov sovodenjskega planinskega društva že prihajajo. In kot vse kaže bo ob planinskem domu tudi tokrat veliko nastopajočih. Prireditelji pa pričakujejo tudi veliko obiskovalcev. Draž srečanja na Ermanovcu je prav gotovo ta, da se tu vsako leto srečujejo že prekaljeni citrarski asi in tisti, ki svojo citrarsko pot šele začenjajo. Tu so že bili: fant z "zlatimi prsti" Miha Dovžan. Kamniški koledniki, Karli Gradišnik, Rado Kokalj - tu so bili citrarke in citrarji, ki se s skrivnostmi igranja na citre šele spoznavajo. Morda pa je nastop na Ermanovcu mnogim pomenil spodbudo za delo naprej. Sovodenjski planinci so in bodo zagotovo veseli, če je ali bo kateremu od citrarjev Ermanovec pomenil odskočno desko za nadaljnjo glasbeno pot. Citrarke in citrarji prijave za nastop na Ermanovcu vse tja do torka, 20. maja, lahko pošljejo na naslov: Planinsko društvo Sovodenj, Dom na Ermanovcu, 4225 Sovodenj. V prijavi naj napišejo nekaj osebnih podatkov ter tri skladbe, ki bi jih na prireditvi zaigrali. Pokrovitelji: Gorenjski glas, R Cerkno in R Sora Ziri. J. Govekar GOSTILNA RESTAVRACIJA GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' 15, hiflja - promocijski koncert ansambla Vita z gosti 16. Utaja - Slovenski muzi kan t je 23. maja - Slovenskih pet ClVsako sredo ansambel fraSperjf ] Prireditve so vsak petek od 19. ure dalje. Zaželjene rezervacije na tel.:064/733-402 LOJZE KOVIC, GORENJA VAS 4224 TEL: 064 681 424 DNEVI DALMATINSKE KUHINJE OD 8. S. DO 1. 6. Tel.: 681-424 PR' SEDMIČ POSTOJ PRIJATELJ MOJ Ugodno prodam malo rabljen industrijski ŠIVALNI STROJ Brother. 714-3. ©401-364 11435 Ugodno prodam elektro motor 4.2 KW. ©733-437_ru48 Prodam TRAKTOR RAPID diesel 18 KS. ©720-134_ruso Ugodno prodam MOLZNI STROJ ALFA LAVAL. Zg. Bitnje 18, Žabnica 11457 Poceni prodam termoakumulacijsko PEČ 4,5 KW. ©738-436 11600 Prodam ELEKTRO MOTOR 1,1 KW z vodno črpalko primerno za hidrofor, cena 16000 SIT. ©326-574 11592 Prodam novo mizarsko delovno MIZO. ©718-088 11603 Prodam ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika v rjavi barvi. ©725-421 neoe Prodamo kombiniran stroj za obdelavo lesa. ©801-170 samo dopoldan 11610 Prodam skoraj nov kombiniran CIRKULAR za žaganje drv. ©691- 611 11614 Prodam rabljen PRALNI STROJ, cena 10.000 SIT. ©241-281 11631 Pralni STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. ©332-350 11649 GLASBILA Prodam harmoniko 80 basov Melodija, nerabljeno. ©740-069 11431 Ugodno prodamo HARMONIKO B,S, AS, primerna za začetnika. ©312-101 11496 GR. MATERIAL Prodajamo PORTUGALSKO PLUTO in LAKE Loba za pluto in parket. ©241-687 10412 Prodam hlodovino lipe, slamorezni-co ter obračalnik Sonce. ©245-487 11371 Prodam suhe smrekove PLOHE. Ul 451-237 Prodam 2000 km betonske KRITINE IN 100 M2 HRASTOVEGA OPAŽA. ©226-751,0609/637-200 11379 Prodam rabljen les od ostrešja. ©731-302 11406 Prodam rabljena garažna vrata s podboji ter vhodna vrata. ©312-201 Mare 11434 PONTE raznih dolžin prodam in kupim vitlo za mali traktor. ©688-063 11441 Vhodna vrata nova, okno termoton 110x140 in rabljena polkna. ©66- 244 11446 Prodam gradbeno DVIGALO. ©66- 345 11452 Ugodno prodam SAMOTNE CEVI za dimnik fi 16, topli pod 12 m2, nov. ©311-141 11478 Prodam OKNO KLI Logatec, dim. 90x100, ugodno. ©332-7903 11479 Prodam LETVE za ostrešje. ©686-268 11491 Prodam stoječi leseni SILOS po ugodni ceni. ©51-047 11501 Prodam nov BETONSKI MEŠALEC 150I.Q311-608 11521 Ugodno prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. Gorica 2, Radovljica Prodam dva nova OKNA Jelovica vezana z žaluzijami 120x140. ©422- 405 11588 IZOBRAŽEVANJE Poučujem nemščino za vse stopnje. Nudim tudi instrukcije iz poslovne nemščine. ©328-334 ali 212-614, od 17. ure dalje 10793 Popravni in sprejemni izpiti ter priprave za maturo iz matematike, fizike in kemije pri diplomiranem fiziku z destletnimi izkušnjami pri instruiranju. Tudi matematika za ekonomsko fakulteto. ©227-024 10953 Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole (tudi na domu). ©730-072 Gregor 11362 MALI OGLASI Prodam originalni UGANKARSKI SLOVAR, okolje Windows, 50.000 gesel, tri diskete. 0631-009 11377 Uspešno instruiram angleški, nemški in francoski jezk. O 51-291 Vesna 11472_ Osnovnošolcu nudim pomoč pri učenju. »241-637_11495 Nudim pomoč pri učenju osnovnošolskih predmetov. ©242-901 11509 Instruiram nemščino, kemijo za osnovno in srednjo šolo. ©241-194 11641 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, ©21 1-248, ali ©471- 534 1347 RESTAVRIRANJE VSEH VRST POHIŠTVA IN ODKUP STARIN. ©54-056 7549 ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 in 211-927 9209 Poceni kupim ohranjeno dvodelno staro hrastovo ali smrekovo omaro. Šipelj, Zg. Gorje 7a 11301 Kupim R 5 letnik 1991 oz. 1992. ©731-170 11321 Kupim pisalno mizo, starejše izdelave. ©325-973, po 17. uri 11426 Figure Salons V NAŠEM SALONU VAM V ENI URI POMAGAMO: *dd se vam poveča razgibanost sklepov da se izognete glavobolom da izboljšate prekrvavitev, prebavo, odvajanje vode da zmanjšate telesno težo *da odstranite celulit *da pravilno oblikujete postavo *da se znebite bolečin v hrbtenici *da sc znebite stresov in popolnoma sprostiti Vse to dosežete z medicinsko priznano in dolgo znano metode Posebej priporočamo astmatikom, srčnim bolnikom in obolelim za multiplo sklerozo U JANKA PUCLjA 3 Tel.: 064/331-819 Del. čas od 8.30-12. ure in 15. do20. ure LOKALI Oddamo opremljen gostinski lokal v Šk. Loki za dobo petih let z možnostjo podaljšanja. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE 623-117, 622-318_6146 ODDAMO v Kranju oddamo 37 m2 v pritličju hiše v mestnem jedru, primerno za pisarne ali mirno dejavnost. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7501_ V ŠK. Loki oddamo AVTOMEHA-NIČNO DELAVNICO v izmeri 160 m2 in pisarniške prostore v izmeri 60 m2 v Šk. Loki, cena najemnine za delavnico je 9 DEM/m2 za pis. prostore 10 DEM/m2. PIA NE-PREMIČNINE ©622-318_tmo ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO z bistrojem z odkupom inventarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini šk. Loke, PIZZER-IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK. Loke. K 3 KERN d.o.o. 0221-353 in 222-566 ter fax 221-785 101« ODDAMO v Kranju 120 m2, primerno za stanovanje in pisarne; v čirčah poslovni prostor za trgovino 50 m2 v pritličju in 50 m2 v kleti za skladišče. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11271 ODDAMO v bližini Kranja KOZMETIČNI SALON, v šk. Loki 52 m2 za neživilsko trgovino z bistrojem in odkupom inventarja. K3 KERN d.o.o. ©221-353 in 222-566 ter fax 221- 785_11272 Prodamo ali oddamo v centru Bleda FRIZERSKI SALON 60 m2, gostinski lokal 250 m2 z vrtom, slaščičarno 100 m2. K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222- 566 in fax 221-785 11273 V Zapužah prodamo industrijski objekt površine 800 m2 v dveh etažah CK. tovorno dvigalo, tel., možno plačilo v dveh obrokih, ugodna cena. TRG BLED NEPREMIĆ-NINE, ©76-076_m« Koroška Bela - Jesenice oddam gostinski LOKAL. T. Miran 861-584, 741-733_iu38 V Stražišču prodamo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in z registracijo za trgovsko dejavnost, parcela 794 m2, na prometni lokaciji. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. cena po dogovoru. DOM NEPRE' MIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11574 ODDAMO KRANJ okolica manjšo hišo za 400 DEM/mes, predplačilo. ODDAMO Zalog pri Cerkljah hišo z vrtom, 700 DEM/mes, predplačilo. ODDAMO KRANJ novejšo dvostanovanjsko hišo z vrtom, 900 DEM/mes-DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123 H«7* NEPREMIČNINE ~domplan kranj, p.o. kranj,bleiweisova 14 p.p.139. letltel.064/268-700, fax:064211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičnino rni Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend a" zazidljivo parcelo, KRANJ z okolic0 do 15 km starejšo hišo z vrtom' GORENJSKA manjšo kmetijo na W lokaciji, KRANJ z okolico novej|° enostanovanjsko hišo. DOM NEPRc' MIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11576__Jjj PRODAMO KOVOR dve zazidljiv} parceli 806 m2 travnika in 2744 1» gozda, POD DOBRCO 721 m2 z lok-dovoljenjem, 30.000 DEM, NAKl£ zaz. parcelo za poslovno stan. his° (delavnico, ZG. DUPLJE zazidljiv0 garcelo cca 600 m2 prodamo, ?0 EM/m2, KAMNIK PEROVO 540 m2 z gradb. dokomentacijo, 90.000 DEM, Zg. Bela 2x600 m2, zazidljiv0 parcelo z lokacijsko dokumentacijo« MAČE nad Preddvorom cca 500 rj® sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, (££■ dov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_11»» KUPIMO KRANJ okolica do 15 k^ večjo gradbeno parcelo na lep' lokaciji, KRANJ in okolica večj0 parcelo ob robu naselja, GORENJS' KA več manjših parcel za znan« kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_vi^J BAŠELJ prodamo novo nedograjen0 visoko pritlično hišo za 120.000 DEM. STANING, 242-754 Itjg PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVf NUDI - TRIO "BONSAJ". 0421-49» OSTI s»Cl» POZA* KLUB BALERINA KROPA Petek, 16. 5. odlična interpretatorica NATAŠA sobota, 17. 5. DANCE PARTY J^ESNA ŠOLA URŠKA KRANJ opisuje odrasle v plesne tečaje. gfl1-581 _11106 n?1? BON-BON, vam ponuja prijet- I709|n 23 Vse Priložnosti- 0632-_U| 50-303 11337 ^OSLOVNI STIKI p?.DKUpUJEMO DELNICE Save, Se^/ola, Krke in ostalih. 0310-537 CERTIFIKATNE DELNICE: UNION, BPW7 .PETR0L-. KRKA, LEK, ISTRA in £ln ostale odkupimo z gotovino ^Pndemo na dom. 0312-385 9293 Odkupim delnice LIP B serija G in sklade. Plačam takoj. 0715- 2*- 11308 Vložite certifikate - cele ali ostanek, zanesljiva naložba. 0062/836-904 Nudim posel brez rizika in vložka ggnarja. 085-013_riga poznanstva 50 letni moški iz Nemčije prijetnega in?*TZa bi rad spoznal žensko -""elektualko za skupno preživljanje S«0.. £9a Casa in prijateljevanje. Šifra: ŽARNICE 10733 RAZNO PRODAM Prodam SEDEŽNO GARNITURO, 2 oarvna TV Gorenje in VIDEOKA-2^RO Blaupunkt. 0451-825 11284 Prodam novo litoželezno kopalno *ad in rabljen kuppersbusch. 0491- 494 Prodam betonsko žele-*-°.termoakumulacijsko peč, domače žganje. 078-823 11310 Prodam ŠKODO 120 L, I. 88, reg. 8/ w, ELEKTROMOTOR 11 KW, 1450 °br. in mešana drva, cena po H°9ovoru. 0688-501 11351 nnM^J^a BUKOVA DRVA in DOMAČE ŽGANJE. 0403-710, zve- 11421 Prodam MEŠALEC za beton + rnoped avtomatik. Bešter, Hrastje ^_Kranj_11430 2a simbolično ceno prodam: pralni m0!' kun'Jski bojler, tepih. 3312-613 — _ Prodam SENO. domače žganje, ^gyko, viljamovko. 0311-60811520 iis°8dam BUKOVA DRVA. 0685-050 prodam okvirjena GOBELINA Zadn-jl^ecerja in Zimska idila. 0228-322 STAN. OPREMA Prodam stočke za v dnevno, kopal-p'co. spalnico, cena 3000 SIT. 051- 201 prodam zakonsko posteljo 2x2 m z °rriaricama, staro eno leto, medicins- J^i^gL- 059-109_11354 t«6!0 u9odno prodam mizo in stole ee5r kotno sedežno garnituro. 0327-popoldan od 16-22. ure 11375 DVE OMARI in dve postelji, poceni i^dam. 0222-036_mas .prodam KUHINJSKO TUŠ PIPO (3 ,^ke), cena 10.000 SIT. 0226-351 i rr95*Jno prodam dobro ohranjeno k'JO ŽELEZNO BANJO in novo WC ^OLJKO. 0212-038_11412 Prodam KUHINJSKO MIZO in 4 2°'e ter KOPALNIŠKO OGLEDALO. 1-414 11561 J^rodam novo temno klubsko mizico rP*60 cm. 0741-993 11607 ŠPORT prodam ROLERJE BAUER FX 4 8št. ^-43 in SMUČE Elan 180 cm. ^72-601, po 15. uri_11378 prodam MIZO ZA NAMIZNI TENIS 2*N FLEX, zložljivo na kolesih. *3j0-729_11404 prodam ZRAČNO PUŠKO Slavija z daljinogledom 4x20 0451- 11493 WfM ADRIA 450 special prikolico, I. .^ugodno prodam. Q681-668ii636 Prpdam ŠOTOR (4 osebe) in dirkalno kolo 038' podarim Pony kolo. 0061-627- STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. O 738-333 ali 0609/628-616 3426 Izposoja orodja HILTI za štemanje, vrtanje, globinsko čiščenje KIRBY. 0411-808, popoldan 5050 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. S. BOR, d.o.o., 061/B13-870, GSM 041/667-076 Izposodite si video kamero Sony, uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. 0222-055_7010 OBDELAVA MANSARDE Z IZOLACIJO, predelnih sten v KNAUF SISTEM, ARMSTRONG spuščeni stropovi. 0064/491-425 ali 064/ 224-373_7189 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na O324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj_7463 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. Izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ. © in fax 332-260_7536 PROTIVLOMNE, OKRASNE KOVINSKE MREŽE IZDELUJEMO PO NAROČILU IN RAZNE STOPNICE. ©064/806-026 8185 LAMELNE ZAVESE 2.370,00 SIT/m2 z montažo. Roletarstvo Berčan s.p. Tel.:061/342-464 in 0609/630-700 Rolete, žaluzije, lamelne zavese, plise zavese, komarniki, screen sen-čila. ©061/13-22-001_8200 Oljne gorilnike, avtomatiko, solarne bojlerje, servisiramo, montira-mo.dobavljamo. ©874-059 9138 Prevzamemo vsa zidarska dela z materialom ali brez. ©401-316 9174 TV, STOLP, VIDEOKAMERO, REKORDER in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Cen-ter) Kranj. ©222-004_9275 TLAKOVANJE in ASFALTIRANJE, priprava terena, urejanje okolice, izkopi, prevozi, garancija za kvaliteto Konrad. ©242-356 ali 0609/626-834 9300 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov. ©064/242-766 9834 Pooblaščeni servis SAMSUNG, Gorenje popravila na domu. Montaža anten. NOVO servis in trgovina gospodinjskih aparatov. Akcijska prodaja TVC Gorenje, Jezerska c. 22 Primskovo. ©241-493 9951 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje stenskih, stropnih in talnih lesenih oblog. ©422-193 10130 POMLADNI VE1ER 090 43 Ol POCOVORISTIKIPOKLIČI KAJ ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTlin PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIK in PRALNIH PLOŠČ. ©061/813-642 po 14. uri_10510 ŠIVANJE po naročilu in popravila. ©326-839 10679 Prevzamem vsa gradbena dela. ©326-287 10788 Nudimo strokovno, kvalitetno in ažurno vodenje poslovnih knjig za s.p. in podjetnike. AJK, 222-754ios38 Opravljamo manjša zidarska dela, delamo betonske in kamnite "škarpe" ter polagamo naravni kamen in tlakujemo dvorišča. ©310- 187 10842 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite ©332-053 11067 LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE. TENDE, PLISE in SCREEN izdelujemo in servisiramo. ©061/ 715-816, 061/722-174 in 061/371- 646 11288 TV SERVIS NOVINEC - popravilo vseh vrst televizorjev po zelo ugodni ceni. ©331-245 11307 Prevzazem ZIDARSKA DELA (omete). ©312-368 11338 pSERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! °pravila pralnih, pomivalnih strojev, 5esalci, štedilnik, bojlerji...©242-037 SERVIS MONTAŽA * okna- vrata- senčila * suhomontažna prenova oken in vrat * stenske in stropne oblog« * predelne stene * montaža pohištva UGODNE CENE-HITRO IZVEDBO TEL/FA* 064/54-063 Zastekljujemo vse vrste - balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. ©061/272-381 10336 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, OKNA, HARMONIKA VRATA - izdelujemo, montiramo, popravljamo in obnavljamo. ©211-418, 714-519 10347 SANIRAM DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav primeren za vse vrste kurjav in novogradenj. ©0609/643-925 10497 STROJNO IZDELOVANJE i> sirilu* v Klemene K tel. 471-813 0609/632-047 Pokličite za ŽAGANJE DRV in PREVOZE S KASONARJEM 3 x2 m. Jereb, 625-215 11369 Nudimo brezplačne prevoze betona do 20 km. Cena betona je ugodna. BIHI.d.o.o., Kranj, 041/626-643 ali 211-534 11410 Polepšajte si lase, pridite v frizerski salon "LENA". ©323-560 11455 Popravilo vseh vrst TV aparatov, tv gorenje TUDI NA DOMU. ©331-199, Sinko 11470 Imam skupino, delamo hitro in poceni zidarstvo in fasaderstvo. ©327-203 11471 Popravilo avtolekektrike na traktorjih, delovnih strojih, tovornjakih, popravilo alternatorjev in zaganjačev tudi na domu. ©268-512, 0609/ 641-662 11474 Izvajamo vsa gradbena dela, vse vrste fasad, ometov, kamnite in betonske škarfe z materialom ali brez. ©212-046 11556 VRTIČKARJI POZOR! 100 % učinkovito vam uničim voluharja in krta na vrtu! ©422-128 11597 Deklaracije, oblikovane s tekstom, črtno kodo, grafiko izdelamo ekspresno. © fax 634-665 11602 Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina m.S 91.2 10f.9 91.2 Planina II 2,5 ss 85 m2, pritličje z atrijem prodamo ali menjamo. MIKE & comp, 226-503 8614 V Kranju kupimo 1 do 2 sobno stanovanje, tudi brez CK, plačilo v gotovini. MIKE & Comp, 226-503b615 Šk. Loka - Podlubnik : prodamo 3 ss stanovanje v izmeri 75 m2, vsi -priključki, 3 nadstr., MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. PIA NEPREMIČNINE ©622-318 in 623-117 8636 Planina I 2ss, 50 m2, 5. nads. prodamo za 89000 DEM. Mike & comp., 226-503 8840 ZELO UGODNO 3 ss na Jesenicah 64 m2, CK, toplovod, telefon, opremljeno, vseljivo maja, ugodno prodamo za 64000 DEM, prvi obrok 35.000 DEM takoj, plačilo ostalih obrokov na daljši rok. Mike & Comp. 226-503 9430 ŠORLIJEVA prodamo 3 ss, 72 m2, CK, balkon. Mike & comp., 226-503 10079_ sUPIMO 2 ss s CK, do 2. nad., v Šorlijevi ul. na Drulovki ali v Škofji Loki. Mike & Comp., 226-503 10375 Prodamo v Radovljici 2 ss stanovanje, 50 m2 v 2. nadstropju z vrtom, cena 75 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11247 Prodamo: v Kranju - 3 ss na Planini v 5. nadstr., 2 ss, 62 m2 na Drulovki, 2.5 ss 68 m2 na Planini, na Zlatem Polju mansardno stanovanje, 77 m2 po 1300 DEM/m2. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 11248 Prodamo v Kranju - 2 ss, 54 m2 na Kebetovi v 3. nadstr., po 1600 DEM/ m2, 2 ss , 52 m2 na Valjavčevi v 3. nadstr., po 1500 DEM/m2. K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 n fax 221- 785 11249 Prodamo 3 ss, 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3 nadstr., cena 140 000 DEM. K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222- 566 in fax 221-785_11252 Prodam 2 ss, CK, KATV, Bistrica pri Tržiču. ©50-406 11364 GARSONJERE na Bledu opremljene oddam. Šifra: DALJŠI ČAS nsee Prodam 2 ss v Kranju. ©862-693 11372 V Zapužah oddam v najem 1 ss. ©733-488 popoldan 11374 Na Jesenicah prodamo štiri 3 ss v izmeri 70 in 75 m2. Takoj vseljiva, cena 900 DEM/m2. Enega menjamo za enosobno stanovanje z doplačilom, kupimo več enosobnih in dvosobnih stanovanj. TRG Bled nepremičnine, 76-076 11390 V Zapužah prodamo enosobno stanovanje v izmeri 39 m2 cena 49000 DEM. TRG BLED NEPREMIČ-NINE, 76-076_11391 Oddam stanovanje in pol hektarja vrta. ©472-621 11403 KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE CJ^W Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! Iščem ZIDARSKO DELO in delam poceni in kvalitetno. ©224-730, po 20. uri 11621 Servis in popravilo pralnih strojev, tudi starejših. ©332-350, 325-917 11652_ STANOVANJA KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 953 Prodamo 2 ss v Škofji Loki, v izmeri 70 m2, etažna centralna, tel. 2. nad., v celoti renovirano pred 8 leti, stanovanje ima 2 kleti, drvarnico, cca 10 m2 vrta. Prodajna cena 85000 DEM. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117_10377 KRANJ - za znane kupce kupimo več stanovanj različnih velikostia. Kupimo tudi več Hiš do cenovnega razreda 250 000 DEM. Samo resne ponudbe! PIA NEPREMIČNINE ©622-318 in 623-117 10617 V Šorlijevem naselju prodam 3 ss, cena po dogovoru. ©226-797 10656 Prodam v Kranju atrijsko stanovanje na Planini 3, 91 m2 z lastnim vhodom, 2 ss 65 m2 na Planini, 2 ss 66 m2 pri sodišču. K 3 KERN, 221- 353, 222-566 in fax 221-785 10696 Na Jesenicah 2 ss 64 m2, plačilo po obrokih (30.000 DEM takoj, ostalo po dogovoru), v Tržiču 3 ss 79 m2 na Deteljici. K 3 KERN d.o.o., 221-353, 222- 566 in fax 221-785 10698 IJ&tfjlEHNIKAU OKI ^^^^^ tel: 064/24 21 21 r M KRANJ Šuceva 27 e/©/bn/ * Šk.Loka tel.: 064/62 33 97 3.1en r>r/ BREZVRVIČNI TELEFONI, U>0() . u GSM, CENTRALE, MONTAŽE, re*RD. ZAŠČITE, ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR Prodamo garsonjero v Šk. Loki v izmeri 26 m2, opremljena v celoti z belo tehniko, vsi priključki, starost cca. 20 let. Prodajna cena 57000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_6142 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp. 226-503 6161 Na Planini II prodamo 2 ss, 68 m2, IV. nad., CK, balkon, 100.000 DEM. Mike & Comp., 226-503 6162 Prodamo 2,5 ss z atrijem v Šk. Loki Frankovo nas., nova kuhinja z belo tehniko, vsi priključki. Vseljivo julija 97. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 6877 Prodamo več večjih 2 ss stanovanj v Šk. Loki - Podlubnik. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 6878 V Lescah prodamo 1,5 sobno, 37 m2, električno ogrevanje,pritličje. Mike & Comp. 226-503 7521 Prodamo dvosobno stanovnje Škofja Loka Gorenja vas, v izmeri 56,50 m2, vsi priključki. Prodajna cena 75000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 7684 • Prodam STANOVANJE z vrtom v starejši stanovanjski hiši, kot zaključeno celoto, 10 km iz Kranja (dve sobi, dva kabineta, klet, neizdelana podstreha, terasa, kopalnica, kuhinja z jedilnim kotom, dva hodnika s stopniščem). Menjam tudi za sta-novie v bloku z doplačilom. Šifra: UPOKOJENKA_10758 Prodamo PIRAN, 3 ss na Tartinije-vem trgu v 1. nadstropju. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221- 785_11245 Prodamo v Kranju - na Zlatem Polju 2 ss, 48 m2 v pritličju, cena 76 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222- 566 in fax 221-785 11246 PRODAMO: 3 ss stanovanje v Tržiču, CK, 84 m2, 2 balkona - ZELO UGODNO, 3 ss stanovanje v Podlub-niku, Šk. Loka. 75 m2, CK. 2 ss, komfortno, Planina 3, 63 m2, 3 ss, obnovljeno, 68 m2, na Zlatem Polju, 1 ss, 44 m2, Planina 1, 2 ss, komfortno novo stanovanje, 42 m2 v Tržiču ali zamenjamo za manjše v Kranju. MANDAT ©22-44-77 11414 ODDAMO; 2 ss komfortno, lepo opremljeno stanovanje v centru Kranja, 4 ss luksuzno, opremljeno podstrešno stanovanje v Kranju. MANDAT ©22-44-77 11417 JESENICE - prodamo 2,5 ss v hiši 64 m2, 100 rn2 zemljišča, klet, garaža, 65000 DEM. prodamo ali zamenjamo komfortno 3 ss za starejšo hišo, sončna lega 72 m2. Cena po dogovoru. NOVAK NEON.d.o.o., 862-877 11463 Takoj vzamemo v najem stanovanja na Jesenicah ali okolici za že znane najemnike. NOVAK NEON, 862-877 11468 Blizu Kranja oddam 2 ali 3 ss. ©451-618 11490 NAJAMEMO GARSONJERO ali enosobno stanovanje, nudimo predplačilo. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 11511 KRANJ ODDAMO 2 ss opremljeno STANOVANJE 500 DEM in 3 ss 700 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 11512 TRŽIČ- prodamo 3 sobno stanovanje 72 m2, III. nad., takoj vseljivo, 80000 DEM in na Bledu 1 sobno 35 m2, kompletno opremljeneno komfortno, 80.000 DEM. NEPREMIČ-NINE OZIRIS 267-535_11514 VODOVODNI STOLP - prodamo 2 ss s kabinetom, 80 m2, mansardno, 95000 DEM in 3 ss 65 m2, pritličje 110.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 11515 KRANJ - PLANINA prodamo 2 ss 65 m2, VII. nad., takoj vseljivo, cena ugodna 95000 DEM in 2 ss 52 m2 V. nads. 84000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 11516 Na Javorniku prodamo opremljeno 1,5 sobno stanovanje, 40 m2 za 50.000 DEM. PIA 863-145 11524 V Kranju prodamo 2 sobno stanovanje, 48 m2, klet, 3. nads. za 70.000 DEM. Stanovanje je prosto s 1.8.97. PIA 863-145 11525 Na Jesenicah prodamo 3 ss, 72 m2, tel., CK, cena 986 DEM/m2, ter zidano garažo za 6000 DEM. PIA 863-145 11526 V Podkorenu prodamo apartma 45 m2, opremljeno, KTV, talno ogrevanje za 90.000 DEM. PIA 863-145 11527 KRANJ PLANINA III prodamo 1 ss 43 m2, komfortno kasnejša vselitev za 80.000 DEM. POSING, 224-210 11530 Kranj Zlato polje prodamo 1 ss 37 m2, komfortno za 63000 DEM in 2 ss 48 m2. Vseljivo avgusta za 70.000 DEM. POSING 222-076 11531 ŽELEZNIKI prodamo 1 ss 45 m2, komfortno novejše za 60.000 DEM. POSING 224-210_11532 KRANJ PLANINA I prodamo enosobno stanovanje 44 m2, komfortno vzdrževano za 78000 DEM. POSING, 222-076 11533 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS. prodamo 1 ss komfortni stanovanji 37,40 m2, z atrijem za 73000 DEM in 45 m2, nizek blok za 73.000 DEM. POSING, 224-210_11534 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo 2 ss 61,30 m2, komfortno za 97000 DEM in 3 ss 75 m2, komfortno za 116.000 DEM. POSING, 224-210 11535 GORENJA VAS ŠKOFJA LOKA prodamo 2 ss 56 m2, komfortno nizek blok, novjše za 75000 DEM. POSING 222-076_11536 KRANJ PLANINA II prodamo 2 ss 68 m2, komfortno za 105.000 DEM. POSING, 222-076 11537 KRANJ ŠORLIJEVO nas. prodamo 3 ss 73 m2, komfortno obnovljeno za 122.000 DEM. POSING, 224-210 11538 KRANJ ul. GORENJSKEGA ODREDA PRODAMO 4 SS 92 M2, KOMFORTNO II. nads. za 135.000 DEM. POSING, 222-076_11539 KRANJ PLANINA I prodamo 2 ss 51 m2 vsi priključki. Cena 89000 DEM. POSING, 224-210 11540 Prodamo JEZERSKO 2ss, 54 m2/ll, obnovljeno, etažna, CK, 1400 DEM/ m2, ŠENČUR 1ss 44 m2, 1700 DEM/ m2, PRODAMO Kranj Planina II, 2 ss/ V, 78 m2, 1500 DEM/m2, PRODAMO KRANJ Planina I, 2 ss/IV, 65 m2, 95000 DEM, KRANJ DRULOVKA 2 ss, spremenjeno v 3 ss, 64 m2/l, sončna etažna CK, 100.000 DEM, Kranj Planina II 3 ss/XII, 85 m2, 2 balkona. 123000 DEM, PRODAMO KRANJ Šortijevo nas. 3 ss, 70 m2/IX, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 um PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss 70 m2/VII, 130.000 DEM, PRODAMO KRANJ Planina I, atrijsko, 92 m2, 136.000 DEM, KRANJ Stražišče 3 ss, 60 m2/l, etažna CK, tel., garaža, 1300 DEM/m2, PRODAMO ŠKOFJA LOKA atrijsko novo 2,5 ss, 70 m2, 40 m2 atrija, 140.000 DEM, PRODAMO RADOVLJICA okolica: novo sončno 2ss, 70 m2, 2000 DEM/m2, PRODAMO RADOVUAICA 2 ss, 50 m2/IV, CK. tel., 82000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11569 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA, GARSONJERO ali starejše stanovanje. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11570 ODDAMO ŠENČUR novo poslovno stanovanjsko hišo, cena po dogovoru, ODDAMO KRANJ 1 ss, 20 m2, opremljeno, tel., 350 DEM/mes, letno predplačilo, KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss, 75 m2/l., opremljeno, 700 DEM/ mes, RADOVUICA 2 ss, 50 m2, 500 DEM/mes, poli. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11571 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, neopremljeno za samsko osebo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123_11572 ŠORLIJEVA prodamo 3 ss 72 m2 za 122.000 DEM, PLANINA I prodamo 2 ss 50,2 m2 s CK in opremljeno kuhinjo za 83000 DEM. STANING 242-754 11583 LESCE ODDAMO V NAJEM 3 SOBNO OPREMLJENO STNAO-VANJE Z GARAŽO V NOVI HIŠI. STANING, 242-754_ii584 Kupim manjše stanovanje, garsonjero. ©331-603 11593 Prodam 1 sobno STANOVANJE 45 m2 v Škofji Loki, 77000 DEM. ©632- 699 11638 Panasonic Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 96.700 SIT KRANJ doo telefon trade Cene so bre/ prometnega davka 5 s -» j S u w u — a- a. o. MALI OGLASI KRANJ OKOLICA ŠKOFJA LOKA OKOLICA takoj kupimo dvosobno stanovanje - ALI ENSOSOBNO STANOVANJE V PRITLIČJU. POSING, 222-076 11545 JESENICE prodamo 2 sobni stanovanji 40 m2, v hiši, takoj vseljivo za 30.000 DEM in 50 m2 v nizkem bloku, komfortno za 50.000 DEM. POSING, 224-210 11547 JESENICE prodamo 3 sobno stanovanje 61 m2, obnovljeno, vsi priključki za 60.000 DEM. POSING, 224- 210 11548 JESENICE prodamo 2 ss v hiši 85 m2 z lastnim vhodom, garažo za 55000 DEM. POSING, 224-210 11549 Prodamo BLED alpski bloki apartman z balkonom v IV. nads. K 3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221- 785 11553 V Kranjski Gori PRODAMO 3S stanovanje v pritličju nizkega bloka. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI PRODAMO 3S stanovanje v prvem nadstropju novejšega bloka, 77 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU PRODAMO 1S stanovanje v pritličju, z atrijem, 37 m2, in v drugem nadstropju, 45 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PODLUBNIKU PRODAMO lepo ohranjeno 3S stanovanje, 75 m2, delno opremljeno, za 116.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO 2S stanovanje, 65 m2, cena 98.000 DEM in 4S stanovanje v prvem nadstropju, 89 m2, cena 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini III PRODAMO 1S stanovanje v prvem nadstropju, cena 79.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranju PRODAMO 3S stanovanje. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Drulovki prodamo pritlično 2 S stanovanje, 66 m2, z atrijem, in mansardno stanovanje, 86 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodam VW HROŠČ 1200, letnik 1975, potreben manjšega popravila. Veger, Stošičeva 6, Kranj 10673 Prodam OPEL ASTRA 1.6, I. 19/93. Podhom 9, Zg. Gorje 10736 Prodam JUGO 45, 1989, 75000 km, bele barve, reg. do septembra, 2300 DEM. ©721-927 10773 Prodam osebni avto ŠKODA 120 L, I. 88, reg. do 4.1.98, cena po dogovoru. ©860-120, od 15. do 17. ure GfiNTffR TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA 59.900 I O m 00 SZ (o O ŠORLIJEVO NASELJE - lepo 3 SS, 72 m2, 7. nad., takoj prodamo, Mike & Co. d.o.o. 226-503 V Bistrici pri Tržiču prodamo 3S stanovanje v 1. nadstropju, 80 m2, dvigalo, ČK, balkon, cena po dogovoru in 3S stanovanje v nizkem bloku, 73 m2 za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Tržiču PRODAMO OBNOVLJENO 2S stanovanje v 1. nadstropju starejšega bloka, CK, balkon, 53 m2, 69.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. VOZILA DELI JUGO 45, vozen, za dele prodam. ©411-037 11292 Prodam vlečno kljuko za JUGOTA, cena 3000 SIT. ©58-876 11309 Prodam malo rabljen PRTLJAŽNIK s ključavnico za R 5. ©57-714 11343 Prodam prvi odijač za Fiat Tipo. ©57-343, ugodno 11376 Prodam PRIKOLICO 100x130. ©55-076 11477 Prodam Z 101 po delih. ©310-512 11551 PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodam KAMION ZASTAVA 614 AN, cena ugodna, prva reg. 1989. ©241-765 11052 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. ©491-442 11162 Prodamo ŠKODO FAVORIT, 1.91/9. ©53-636 in 471-121 11283 126 P 650 GS, I.90, reg. do 3/98, 50 000 km, cena 1500 DEM. ©634-285 11286 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. do 4/98, cena ugodna. ©718-389 11294 Prodam OPEL KADETT SOLZA, letnik 1989. ©403-680 11296 Prodam R TVVINGO 1.2, letnik 94, lepo ohranjen, cena 12000 DEM. ©312-255 11297 Prodam GOLF JX, I. 88 in GOLF JXD I. 86, cena ugodna. 0312-255 11298 Prodam R 4 GTL zelo v dobrem stanju. Vinko, 0422-669 11304 Poceni prodam VOLVO 244 DL, letnik 1977, vozen, neregistriran. 0 327-323 11305 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, reg. 11/97, cena 1900 DEM. 0624-941 11312 JUGO 55 letnik 1987 in Z 101 reg. na novo. 0714-311 I. 85, 11314 VOZILA Odkup, prodaja, prepis vozil, možen kredit. AVTO AS.d.o.o., Polica pri Naklem, 0471-340 ali 312-255 915 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, 0634-148 in 0609/632-577 3525 ODKUP-PRODAJA, MENJAVA STARO ZA STARO TER PRENOS LASTNIŠTVA. 0325-981, 041 668- 283 7618 STROJNI TLAKI hitro in poceni informacije: Mi061/84M89 ■ Vj Bralov Praprotnik 10, NAKLO ^^•J Tel..fax.064,471-035 .. PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ig&u^fevi AVTOMOBILSKIH C^S«5* BLAMCEV =M0NR0EF amortizerji Prodamo R MEGAN, I. 96, ROVER 216 I. 94. AVTOGARANT 634-231 11341 Prodam JUGO 45, letnik 91. ©323- 623 11349 Prodam ŠKODO 120 L, vozno, letnik 1987, neregistrirano. ©691-009n355 Prodam PEUGEOT 405 SR, izredno dobro ohranjen, 95000 km. ©061-823-107 11357 R 12, I. 78, prevoženih 95000 km, reg. do 4/98, prodam za 1500 DEM. ©721-130 11382 Prodam R 5 CAMPUS 31000 k, rdeč. ©246-578 11384 Prodam GOLF diesel, I. 85/10, bele barve, prevoženo 160.000 km, lepo ohranjen, cena 5500 DEM. ©064/ 77-817 11405 JUGO 45, I.88, spredaj karambolir-an, motor nepoškodovan, reg. do 21 97 prodamo. ©22-44-77 11413 Prodam JUGO FLORIDA 1.4, I.90/5, prevoženih 94 000 km, cena po dogovoru. 0801-054 11420 Prodam GOLFA TD, I.93, prevoženih 70 000 km, 5 V, šibedah, metalik črn, reg. do 1.9.97, lepo ohranjen, cena 20 000 DEM. ©53-566_11422 GOLF GTI 1.8, 16 V, I.88, lepo •ohranjen, prodam. ©310-230 11424 Prodam R CAMPUS, I. 90, reg. do 1/ 98. ©624-928 11425 Prodam JUGO 55, I. 85, reg. 1/98. ©76-492 11427 Prodam CLIO 1.2 letnik 95/XII, 10500 km, srebrne barve, dalj. zaklepanje, alarm, servo volan, radio, vlečna kluka, temna stekla. 055-143 11429 GOLF JGL I. 81, redno servisiran z 90.000 km, odlično vozen, reg. do 9/ 97, prodam za 2500 DEM. ©228- 174 11432 Prodam JUGO FLORIDO, letnik 1989, 70.000 km, cena 3700 DEM. ©621-844 11433 Prodam LADA NIVA, letnik 1986. ©715-601 11442 Prodam ŠKODO FAVORIT letnik 1994, reg. do maj 98. ©715-601 11443 FORD FIESTA 1.1 C, letnik 93, nove gume, radio, prodam. ©66-05211445 Prodam GOLF diesel 1990. Bešter, Poljšica 13, Podnart, 731-261 11317 Prodam CLIO 1.2 RN, I. 7/93. ©451 -848 11318 Prodam JUGO 45 AX, I. 87, registriran septembra, zelen. Grašič, Gorice 53, Golnik 11322 KADETT B 1100 v odličnem stanju, registriran eno leto, prodam, 3000 DEM. ©741-801_11324 Prodam Zastavo 128,1. 89, registriran do 4/98. ©738-293 11328 Prodamo JUGO 45 I. 90, JUGO 55 I. 90. AVTOGARANT 634-231 11332 Prodamo GOLF JXB I. 87, VW PASSAT KARAVAN I. 90. AVTOGARANT 634-231 11333 Prodamo GOLF JXD, I. 87, WART-BURG 353 W ugodno. AVTOGAR-ANT 634-231_11334 Prodamo R 5 I. 92, OPEL KADETT 1.4 I. 90. AVTOGARANT 634-231 11335_ Prodamo AUDI 80 2.3 E, I. 92, AX 11 TRE I. 87. AVTOGRANT 634-231 11336 Odkupujemo LADE, gotovinsko Prodamo ZX 1.9 D reflex I. 92, FIAT plačilo, konkurenčne cene, MEPAX REGATA I. 86. AVTOGARANT 634-d.0.0. © 0609/643-202 ali 323-298 231 11340 Prodam VW PASSAT LS 1600, letnik 1979, rahlo karamboliran celega ali po delih in gorsko moško KOLO. ©731-223 11506 Prodam GOLF 1.6 B, I. 87 in AUDI 80 I. 87/88, oba dobro ohranjena. ©323-235 11507 Prodam GOLF diesel, letnik 1989, bele barve. ©682-239 11529 Prodam R 19 1.4 RT, I. 10/94. ©57- 703_11550 Prodam 126 P, pripravljen za reg., I. 87, brezhiben. ©58-714 11555 AUDI 80, letnik 1974, lažje poškodovan - poceni prodam. ©681-139 11557 Prodam CITROEN OLTCIT, modre barve, 1.91, zelo lepo ohranjen. ©56- 085 11565 Prodam GOLF JGL, 1.81, reg. do 25.12.97, lepo ohranjen, cena 2000 DEM ali menjam za JUGO 55. ©53- 834 11566 R 5 letnik 1986 francoski, metalne barve, reg. do 11/97, prodam. ©736-686 11581 Prodam JUGO KORAL 55, I.90, dobro ohranjen. ©631-436 11589 Prodam FORD ESCORT 1.4 CL, reg. do 4/98, metalik sive barve, dobro ohranjen. ©061-627-171 11590 Ugodno prodam MB 508, kesonar, vozen z B kategorijo. ©685-283 po 19. uri 11591 R 4 GTL, I. 12/89. karamboliran, prodam. ©624-908 11595 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1987. ©632-846 po 20. uri 11606 Prodam BMW 520 I, I.90. AVTOGARANT 634-231, 041-647-72911612 Prodam ŠKODO FAVORIT 136, prevoženih 43.000 km, letnik 1991. 051-087 11454 OPEL MANTA 1.9, letnik 1978, registriran do avgusta 97, ugodno prodam. 0222-328, po 20. uri 11456 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1991. 0891-611_11459 Prodam OPEL ASCONA 1.86, 1600, 5000 DEM. ©85-175_11460 Prodam karambolirano OPEL ASTRO I. 92, 26000 km. ©633-317 11461 Ugodno prodamo: R 5 TR 5 v I. 88, R 5 CAMPUS 3 v I. 93, R 5 FIVE 3 v I. 94, R 5 CAMPUS 3 v I. 91, CLIO RT 1.4 5 v I. 93, ŠKODA FAVORIT 135 L I. 91, ALFA 164 V 6 I. 93. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. ©422-522, RENAULT Preša Cerkljel H462 Prodam FORD ESCORT 1.8 D, 2/92, vzdrževan, 11000 DEM. ©622-578, popoldan 11459 Prodam R 4 GTL, reg. do 3/98, BELE BARVE, GARAŽIRAN. ©061/614-594 11481 Prodam kombi FORD 2.4 D furgon, reg. do 20.2.98, ohranjen, možna menjava. ©57-827 H487 JUGO 45, I. 1987, prodam. ©431- 142 11489 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil. JETTA JX 87, BMW 316 85, 87, SAMARA 1500 96, PEUGEOT 309 87, UNIS 1200 J 75, FORD D ESCORT 1.6 D 86, R 19 TS 89, Zastava 850 AK 86, Zastava 128 89, JUGO 45 87, 89, VISA 11 RE 1985. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit. Prepisi vozil. ©224-029 11498 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989, rdeč. ©330-006 11499 Iščemo PASTIRJA za pašo rta Belopeških jezerih (Italija) za julij, avgust, september. Informacije: Agrarna skupnost Rateče Planica, Rateče 22, 4283 Rateče - Planica, tel., fax: 064/876-041 Takoj zaposlimo TRGOVCA - pripravnika, TRGPVCA z višjo izobrazbo, več pleskarjev in mizarjev. ©245-340 10762 Iščem HONORARNO ali POGODBENO DELO (šofer B kat., čuvaj, vzdrževalec, raznašalec, kurir itd.). Imam svoj lastni prevoz, na razpolago pa sem 24 ur na dan! ©332-706, zvečer 10906 Osebo za strežbo z ustrezno izobrazbo iščemo. Možnost bivanja v objektu. ©50-802 11295 FRIZERKA s prakso išče redno zaposlitev. ©861/403 11311 DELODAJALCI POZOR! Ste mo- §oče prezaposleni? Poiščite pomoč. ifra: EKONOMSKA TEHNICA 11319 Iščem delo natakarice. Dve leti del. izkušenj. ©874-377 11320 Iščem honorarno delo, SŠI, brezpo-slena, ženska, ne akviziterstvo. ©83-813 11346 Nudim honorarno delo. ©714-738, v popoldanskem času 11356 DIONIS CLUB zaposli NATAKARJA-ico z izkušnjami. ©742-110, po 17. Uli 11358 DISCOTEKA TREZOR zaposli nata-karje. ©061/221-292, 061/125-60- 98 11359 EERRUM CAFFE zaposli NATAKAR-JA-ICO. OD po dogovoru. ©0609/ 628-949, 0609/649-244, FERRUM CAFFE, Kejžarjeva 8, Jesenice 11360 DAINICAJJL Prodamo tovorno vozilo Mercedes benz 208, hlad. agregat. AVTOGAR-ANT 634-231_mi3 GOLF JXD 89/12, oprema CL, reg. 97/12, prodam. ©325-160 11617 R 5 FIVE 4/94, bela, 73000 km, prodam. ©740-119 11625 Prodam HONDO CIVIC 1.5 16 V SEDAN, srebrne metalik barve, 8400 DEM. ©620-186, po 17. uri 11626 Prodam R 19, letnik 10/93, klima, 5 v, metalik siva, meglenke, CZ elek. pom. stekel, 16000 DEM. ©224-580, po 15. uri 11628 R 5 CAMPUS 1.1, I. 11/93, 70.000 km, 3 vrata. ©242-277_11629 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 90, 135.000 km, 4 vrata. ©242-277 11630_ Prodam JUGO 55, letnik 1990, zelo lepo ohranjen, garažiran. ©411-893 Prodam FIČKA letnik 1984, dobro vzdrževan, reg. do 31.1.98, 67000 km, cena po dogovoru. ©59-102 11633 Prodam GOLF JX, I. 87, vinsko rdeče barve, reg. do 9/97. Ogled in informacije 061/611-592 11634 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SR BITNJE 22 TEL: 0641311-965 Prodam ŠKODO FAVORIT I. 93, prevoženih 16000 km, cena 7000 DEM. ©714-495 11539 Prodam rdečo ŠKODO FAVORIT, I. 93, 40.000 km. ©330-409 11642 ZAPOSLITVE UKVARJAMO SE S PREDSTAVLJANJEM, REKLAMIRANJEM IN ZBIRANJEM NAROČIL. ŽELJNIM ZASLUŽKA IN USPEHA BOMO POSREDOVALI INFORMACIJE NA TELEFON 634-064, 56-105 IN 0609/ 637-492 8926 Zaposlimo KV KUHARJA-ICO, za-željena več letna praksa. Đ 64-255 10466 Zaposlimo PEKA z ustrezno prakso. Prošnje s tel. številko pošljite na naslov UNI Bled, Podhom 9, 4247 Zg. Gorje 10737 Podjetje z lastno proizvodnjo potresnega artikla potrebuje POTNIKE za terensko prodajo v Kranju in v Medvodah. ©0609/628-179 10750 Zaposlim delavca ali par za delo na mehanizirani kmetiji. ©061/872-080 11373 Okrepčevalnica v okolici Bleda zaposli dekle za delo v šanku. ©0609/644-625 11397 Takoj zaposlimo KV PEČARJA ali KERAMIČARJA, KV PLESKARJA. ©411-638 11399 ČISTILKA dobi delo v Kranju 4 ure tedensko. ©090-45-13 11408 Iščem ŠIVILJO, vajeno samostojnega dela. Ponudbe pod Šifra: MOŽ-NOST REDNE ZAPOSLITVE 11419 Honorarno ali redno zaposlimo dekle od 17-40 let v strežbi. Ribno Bled, 78-444 11428 Honorarno zaposlimo ABSOLVENTA ANGLEŠČINE, izkušnje niso potrebne. OPUS.d.o.o., Jaka Platiše 13. Kranj 11437 Zaposlimo VOZNIKA z izkušnjami na vozilih z ustrezno izobrazbo B, C, E kategorije In certifikatom ADR. Pisne ponudbe pošljite na naslov KGM - KALAN d.o.o., Zapoge 3D, 1217 Vodice. Delo dobi simpatično dekle za strežbo. ©736-391 po 18. uri nsg Iščem simpatično dekle za delo v lokalu. ©715-690 Radovljica Hgjj Športni park zaposli dekle za strežbo, staro od 25-30 let. ©431- 149 11644 Vodovodni instalater išče službo najraje okoli Jesenic. ©82-503 11653 Honorarni in redno zaposleni pri založbi NOVA REVIJA z vestnim delom na terenu dobro ali tudi odlično zaslužijo s prodajo SLOVENSKE KRONIKE XX. STOLETJA Imajo redna tedenska izplačila, zagotovljen prevoz in strokovno uvajanje. Če želite tudi Vi te ugodnosti, nas pokličite po telefonu 0609/632 072. ŽIVALI Nudimo odlično plačano delo pri predstavitvah po domovih, izplačilo tedensko. ©311-101 11475 KUHARJA-PICOPEKA zaposlimo v gostinskem lokalu v centru Kranja. S 331-654_ Honorarno se želim zaposliti kot pomoč v skladišču ali trgovini. ©211-532 11478 Slovenska družina v Avstriji blizu Borovelj išče maljšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku^__nm Iščem delavca za delo v ročni avtooralnici. ©241-543 11492 Prodam enoletne KOKOŠI nesnice za nadaljno rejo ali zakol. Cena 200 SIT/kos. Voklo 49, ©491-250 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA in 100 kg težkega PRAŠIČA. ©069/41-214 10792 Prodam dva PONIJA - žrebec jn kobilica z žrebetom z vso jahalno m vprežno opremo. ©721-557 109*8 Prodam domač jabolčni KIS in ZAJCE za nadaljno rejo. Grilc, Partizanska pot 15, Kranj 110* LABRADORCE odlično leglo, prodam. ©692-761 _11236 Prodam 8 mesecev brejo kravo. 4 telitev. ©713-295 _iisg Prodam NIMFO, staro eno leto z novo kletko. ©66-839_113* Prodam KRAVO, KOBILO in teleta-Smokuč 23, Žirovnica_iigf Kupim visoko brejo TELICO in petelina. ©491-210_ Prodam črne PUDLJE čistokrvne, srednji. ©061/811-222?_11SJJ Prodam BIKCA starega 10 dni. ©801-278_ii323 Prodam 8 tednov stare NEMŠKč OVČARJE, brez rodovnika. Grubar, Smokuč 31_li** Kupim visoko brejo črno TELICO. ©491-129_li*| Prodam dva BIKCA sivca in KRJ' ŽANCA, fižolovke in punte. ©460-223 _i^JJ, Prodam BIKA 270 kg. ©411-578 11389____ Prodam BIKCA simentalca, starega 4 tedne, češnjevek 3, Cerklje, 421' 540 11400 Prodam TELICO simentalske pasrn0 v 9. mes. brejosti. Podbrezje 218-0731-302_114J| ENOLETNE KOKOŠI za zakol ali rejo prodam. 0421-043_ii*§ Prodam SATNICE, LIPOVE SATNI«£ in ČEBELE. ©431-495_^ Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. ©64-254_ii^J Dva ponija z vso opremo, sedlo, uzde, komat, kočijo, ugodno Pr0' dam. ©721-557_rtfi Prodam enoletne KOKOŠI nosnic«. cena 200 SIT kokoš. ©245-238^ LABRADORCE z rodovnikom, pr°' dam. ©311-471_11« Prodam PUJSKE težke 50 K# ©472-229_lljjjj Prodam PAPIGE po parih. ©451' 171__Jljl Prodam ZAJCE. ©421-394 Prodam KOZO z kozličkom. ©421' 394 _ligi Prodam PAPAGAJA skobčevko g kletko. ©311-877_IjS OVCE prodam in jagenčke 25 kg t* krompir za krmo. ©451-368 ligi Prodam en teden starega črnobele' ga bikca. Zaloše 5. Podnart, 731-45° CENIK OSMRTNIC IN ZAHVAL v Gorenjskem glasu za fizične osebe velikost/dimenzija (mm) 50 x 40 (5/I) 50 x 84 (5/li) 50 x 128 (5/III) 70 x 40 (7/I) 70 X 84 (7/II) 70 x 128 (7/III) 90 x 84 (9/II) 90 x 128 (9/III) 110 x 128 (11/111) 150 x 128 (15/111) Opomba: Cenik, objavljen v 34. številki Gorenjskega glasa v torek, 29. aprila, ni veljaven zaradi napačno vpisanih zneskov za objave velikosti 9/111, 11/111 in 15/111. naročniki nenaročniki 3.750.- 4.500.- 7.500.- 9.000,- 11.250.- 13.500.- 5.250.- 6.300.- 10.500.- 12.600.- 15.750.- 18.900.- 13.500.- 16.200.- 20.250.- 24.300.- 24.750.- 29.700.- 33.750.- 40.500.- ZAHVALE Lepe mlade MUCKE iščejo topel ggn- ©24-55-23_ 11M9 Lepe, mlade MUCKE oddamo. g245-523__ns58 Deset dni staro TELIČKO simentalko " SILAZO v balah. ©422-648 iisea Prodam BIKCA težkega 240 kg. »42V836_ 11552 ra Huu! PURANE širokoprsate pasme ^ličnih starosti, ugodno prodam. «»246-514 ,1586 Prodam 7 tednov starega bikca. ®3l2-237 TEL- 596 Prodam črnobelega BIKCA in Tf A kontrola. ©422-128 11 PRODAM TELIČKO sim., staro 18 22L©685-311_11599 Prodam KRAVO po prvem teletu. gf*5-343 ^odam 3 TELETA simentalce po «9 in 3 TELICE stare eno leto za ^daljno rejo ali zakol. Mrak, Mlaška Mlaka-Kranj_11904 Prodam ČB BIKCA starega 10 dni. _ 11611 Zatekel se je PES BOKSAR. ©681- ,___ 11616 Ugodno prodam MLADE PAPIGE 5>Kot>čevke raznih barv. ©58-009 Kupim BIKCA simentalca, starega 7 H2Lg738-054_11622 Kupim BIKCA simentalca do 14 dni. ^^745_11624 Prodam dve TELIČKI simentalki W«n dni. ©723-553_11827 Prodam TELIČKA. Jeraj Alojz, Vo-g^a c. 45, Vodice_11637 Prodam KRAVO sim. brejo 9 mese-^drugo tele. ©720-041 H640 B'KCA simentalca 120 kg prodam. »J33-117_ 11654 KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo ,aU SIT. Zadraga 18, Duplje 11555 IN MEMORIAM Na pragu letošnjih čudovitih prvomajskih praznikov je v enainšestdesetem letu starosti prenehalo biti plemenito srce MARINKE ŠNUT dolgoletne delavke Psihiatrične bolnišnice Begunje Življenjska pot jo je še kot mlado dekle pripeljala v begunjsko graščino v začetku petdesetih let. Bili so to časi, ko si je psihiatrija šele utirala pot k boljšim delovnim pogojem. Prežeta z lastno izkušnjo trpljenja je dobršen del svojega življenja lajšala trpljenje ljudem, ki so bili zaradi svoje drugačnosti potrebni nege in pomoči. Bila je ena tistih sodelavk, zaradi katerih smo radi prihajali ha delo. Tudi v času težkih življenjskih preizkušenj je znala ohraniti tisti kanček pristne človeške vedrine in topline, s katerim je vedno znova grela in oplajala svojo okolico. Vsi smo jo imeli radi, saj je z nami in bolniki znala stkati pristne prijateljske vezi, s katerimi je bilo lažje ob dolgih in napornih dneh in nočeh na bolniških oddelkih in lepše na številnih izletih in prijateljskih druženjih. Z velikimi napori in odrekanjem si je ustvarila topel dom in družino, ki je polnila njeno življenje. Za vse njene je njeno prezgodnje slovo bridka in nenadomestljiva izguba. Bilo je prelepo cvetoče majsko popoldne, ko smo se na begunjskem pokopališču poslovili od nje. Naše misli so neslišno poletele v čas, ko smo bili še skupaj. H Draga Marinka, odšla si tiho, brez velikih besed. Tako kot si živela. Le nežen glas Tišine se je počasi izgubljal v krošnji dehteče jablane. Hvala Ti za vse, ohranili Te bomo v lepem in trajnem spominu. nekdanji sodelavci Psihiatrične bolnišnice Begunje OSMRTNICA Prezgodaj nas je zapustil naš dragi MILAN ŽVOKELJ Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 14. maja 1997, ob 12.30 uri v družinskem krogu. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI ZAHVALA Bolečina ne da se skriti, tudi solze ne zatajiti, ko misli na tebe naneso ljubljeni naš Matej. Ob prerani izgubi našega ljubljenega sina MATEJA BOŽNARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, družini Homan in sodelavkam Inštituta Golnik za globoko sočustvovanje in tolažilne besede. Hvala vsem za darovano cvetje in drugo pomoč. Hvala razredniku in sošolcem 6. a razreda O. Š. Peter Kavčič. Hvala gospodu župniku in pevcem za tako lep obred. Še enkrat iskrena hvala prav vsem, ki ste te težke trenutke delili z nami in nam stali ob strani. Mamica, očka in brat Gregor ZAHVALA V 62. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, sestra in teta GABRIJELA KVAS rojena ERŽEN iz Orehka pri Kranju Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za vso pomoč ob težkih trenutkih, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljeno slovo, pevcem in trobentaču za lepo zaigrano Tišino ter Pogrebnemu zavodu. Iskrena hvala gre tudi kolektivu ZD Kranj in njenim sodelavkam. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJENI Kranj, Šk. Loka, 7. maja 1997 ZAHVALA V 73. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, ded, stric, tast in brat IGNACIJ ŠTEMPIHAR iz Vogelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivoma Aerodrom in Iskra SSD za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala gasilskim društvom in govornikoma GD Voglje in gasilskega poveljstva občine Šenčur, hvala tudi pevskemu oktetu iz Vogelj, dr. Bohnec, župnikoma Vogelj in Šenčurja, društvu upokojencev Šenčur, KS Voglje, praporščakom in podjetju Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegoiv zadnji poti še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI OSMRTNICA Umrl je naš dragi ata VIKTOR ROZMAN Stražišče, Šiškovo naselje 32 Pokopali ga bomo v ožjem družinskem krogu danes, 13. maja 1997, ob 12. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 59. letu nas je nepričakovano zapustila MARUŠA MEDJA Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so zasuli njen zadnji dom s cvetjem, darovali sveče in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala tudi za vsa izrečena sožalja. Posebej hvaležni smo ga. Miri Knaflič za nesebično pomoč v težkem trenutku, g. Božu Benediku za besede slovesa, g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostnike. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Žalujoči: sestri Milka in Metka z družinama Bled, London-Canada, 6. maja 1997 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje... Ob boleči in prezgodnji smrti, dobrega in skrbnega moža, očeta, dedija, brata, strica, tasta, svaka in bratranca ANTONA KALANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnici dr. Šimnovčevi in ekipi nujne medicinske pomoči iz Kranja, za nuđenje prve pomoči. Posebej pa se zahvaljujemo sosedi Stanki za nesebično pomoč v tem težkem času. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Zobne poliklinike Kranj, pogrebnemu zavodu, g. kaplanu Švigelj Franciju za lepo opravljen pogrebni obred, Franciju iz Huj za lepo zvonenje in g. Janežiču za zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Jelka, hči Maruša z družino ter sestre Angelca, Mici in Tina z družino Kranj, 13. maja 1997 V SPOMIN 11. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi ALOJZ PRIMOŽIČ poklicni lovec v pokoju Zahvala vsem, ki z mislijo in besedo ohranjate spomin nanj. VSI NJEGOVI Jelendol - Dolina, 11. maja 1997 ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, tašča in teta KATARINA MLAKAR roj. šprajcar Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, botrom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred, nosačem in pevcem iz Naklega ter pogrebni službi Navček. Najlepša zahvala sodelavcem Iskra Imeco, Alpetouru PA Kranj. Vsem in za vse iskrena hvala. VSI NJENI Voglje - Kranj, 7. maja 1997 ZADNJE NOVICE Omladinke i omladinci... ... je v petek na uradni otvoritvi Tedna mladih, z balkona mestne hiše v Kranju začel Josip Broz Tito v imitaciji igralca Iva Godniča. Njegova žena Jovanka Budisavljević je zaradi prehlajenih ledvic ostala v Beogradu. Kranj - Teden mladih '97 je pred množico mladih, starih, tistih z namenom in naključnih firbcev, vzletel na dan zmage v petek na nekdanjem Titovem, danes Glavnem trgu v Kranju. Take prireditve, proslave v pravem pomenu besede, Kranj ni doživel vse od tistega 1. maja, ko se je takrat še živeči Josip Broz -Tito, pojavil na proslavi na Joštu nad Kranjem. Kulturno umetniški program, govorniki, recitatorji, pevski zbor iz Gimnazije Kranj, zastave, zastavice, zastav-čice, Titova slika, rdeči nagl- ji in pesem, na temo domovina, borba, mladina, ideja... In Ivo Godnič alias Josip Broz Tito. Vsekakor borben začetek Tedna mladih, tretjega po skoraj desetletnem zatišju tovrstnih dogajanj v Kranju. Tja do nedelje, 17. maja se bodo zvrstile različne prireditve, športne, kulturne, tekmovalne, take za hec... glasbeni koncerti, gledališke predstave, projekcije filmov, predstavitve knjig, športno plezanje, turnirji v odbojki, košarki... Skratka marsikaj se je in se bo dogajalo te dni v Kranju. Kolona s predsedniškim avtom in maršalom v ospredju Snidenje s pionirko je bilo prisrčno, kot vedno Prav zato je bil tudi Josip Broz - Tito nekoliko krajši, kot nekoč, kljub temu pa se je v govoru z balkona Mestne hiše dotaknil vseh problematičnih tem, ki tarejo novo državo Slovenijo in predlagal nekatere rešitve, njegove dolgoletne izkušnje v tem "poslu" namreč niso kar tako. Pa še nekaj, dolga pot iz Beograda, pripeljal se je s popularnim Citroenovim spačkom, ga je precej zlakotnila, baje pa da ga so ga pri Maverju čakali tudi golaž in vampi. • Igor K. Prvi gorenjski zbor fičkov - Res je, v soboto smo t avtomobilskem centru Fiat Pančur na Blejski Dobravi prvi* zbrali lastnike fičkov. Udeležba je bila za prvo srečanje zelo uspešna, saj se je na zborno mesto prikotalilo kar enajsj fičkov, dve posadki sta prišli celo v ustrezni modni opravi-Strogo žirijo sta poleg direkotrja Gorenjskega Glasa Marko Valjlavca ter urednika naših avtomobilističnih strani Matjaž* Gregoriča sestavljala še lastnik centra Fiat Pančur Bojo11 Pančur ter lastnik podjetja Hribar & Otroci Jože Hribar-podelili smo kar šest nagrad, ki so jih prejeli najstarejši fitko, pa najbolj ohranjen fičko,... Do natančnejše reportaže boste morali počakati do petkovega Gorensjkega Glasa, kjer botno o vsem, kar se je dogajalo, napisali na dolgo in široko. Da pa je bil izbor vendarle profesionalno opravljen najbolje dokazuje spodnja slika žirije pri delu. • U.Š. Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel SLOVENSKI OPKRATKP NMT A OBM http »vrtvvv.mobitel.si GjBD Gortnjtka boruio pttrtinilka druiba d.i- Koroška 33, Kranj O 064/361-300 Želite prodati svoje delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? OGLASITE SE PRI NAS, RADI VAM BOMO SVETOVALI. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Nadaljevanje s 1. strani Nicholas Oman se požvižga na inšpektorje Podkoren, 12. maja - Nicholas Oman, po rodu iz Podkorena, je na mestu stare domačije Omanovih v Podkorenu že pred leti začel graditi apartmaje. Vse lepo in prav, če lokacija ne bi bila v strogem jedru spomeniško varovanega Podkorena, kjer bi bilo graditi apartmaje za trg malo po vsem svetu prepovedano. V stari del Podkorena apartmaji vendarle ne sodijo, še posebej pa moti predvsem to, da apartmaji nimajo nobenega parkirnega prostora in je dostop zelo težak. Investitor si je najprej menda celo zamislil, da bi parkirni prostor zgradil kar na strehi, kar bi bila svojevrstna atrakcija in v posmeh vsem tistim, ki so v pred leti sploh dali dovoljenje za gradnjo Omanovih apartmajev: ob starih hišah alpskega videza in alpske arhitekture moderni apartmaji s parkirišči na strehi! A Oman je gradil nemoteno dalje, kot da se na državne institucije požvižga in mu sploh nič ne morejo. Ko se je izkazalo, da je celo Zavod za spomeniško varstvo pred leti dal dovoljenje za gradnjo apartmajev v strogem jedru Podkorena, je to tako razjezilo kranjskogorskega župana, da se je odločil, da bo osebno preprečil vsako nadaljnjo zidavo. Nekaj časa delavcev Residence, d.o.o., Gradiš inženiring Bled, ki zidajo apartmaje, ni bilo blizu, nato pa so spet prišli in meni nič tebi nič z deli nadaljevali. Domačini so videli, da Omanovi apartmaji zavzemajo vedno večje dimenzije, zato so opozorili občini. Zato je gradnjo hotela preprečiti republiška inšpekcija, ki je izdala odločbo, da se mora takoj prenehati z deli, saj je prišlo do spremembe tehnične dokumentacije. Omanovi apartmaji so namreč rasli v * c/> SKo«" LOKA