CERKVEM GLASIVIK
ZA TRŽIŠKO Ž UP IV I J O
Izliaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka Г— Din
LETO 1937
J ožil Vovk:
JULIJ
Pozdrav mladih
(Na prosvetni akademiji dne 19. junija 1937)
ŠTEV. 7.
Glasnik: I3ratjc, sestre!
Pa povejte, če nam leta ne teko!
Pa povejte, če ni res tako. kakor da je čas obstal nad nami.
da nam mlado jutro sije, večno jutro, neskaljeno, v krilu naše domačije!
Štirideset let smo tukaj, ali vsako leto mlajši.
vsako leto smo krepkejši, vsako lelo smo močnejši. Bratje, sestre,
pa povejte, če nam leta ne teko!
Pa povejte, če ni res tako, da smo pod to streho večno mladi!
z I )()!•;
(ilasnik: /l)()i". (ilasiiik: /.1 )()!■: (Ilasnik:
/.1)()г; (ilasnik:
v svojih (hišahi' ■ svojih srcih':' Kristusu in
I so nas v
(lom
(i /I
XI C XI
XI C
ik; ik; ik: ik: ik;
ik:
Smo!
\ i-čno mladi Smo!
\ cčiio mladi Smo!
\ IX no mladi
("crkvi i*
Smo!
S\očoniki vodi li.
kakor Mozcs Izrarke iz egi|>-
lovskc dežele.
In v puščavi naših mrzlih v puščavi naše liede,
v puščavi dela,
v puščavi
dni.
dnevnega
vrvenja.
v puscavi fjreha in strasli, so nam dali piti vodo žive skale! In zalo smo večno
Zbor:
(ilasnik;
Zbor!
Glasnik Zbor:
(>lasnik Zl)()r:
(lliisnik
Zboi :
(ilasnik ZI)or:
(ilasnik:
Zbor:
(ilasnik
Zbor:
(ilasnik
Zbor:
(ilasnik
Zbor;
(ilasnik
Zbor:
mladi.
večno mladi v svojiJi srcih, večno mladi v svojih dnšah. \ ečno mladi л Krislusu in Cerkvi!
Danes pojemo zahvalno pesem
Bogn vsemogočnemu Za dar mladostnih dni!
Pojemo zahvalno pesem. Pojemo zahvalno pesem, pojemo pozdravno pesem našim svečenikom.	•
ki so kakor Bog v oblaku neustrašeno pred nami šli. Pojemo pozdi'avno pesem vsem. ki so mladosti naše cvet vseh štirideset let z osvežujočo vodo zalivali! Pojemo pozdravno pesem vsem glasnikom,
ki se žrtev, dela niso zbali, ki večer so za večerom le za nas se žrtvovali.
Pojemo pozdravno pesem vsem. ki danes z nami svoje se mladosti in mladosti naše veselite! Čiijte.
naše čujle.
griči, holm i naši,
čujle,
ceste in domovi,
čuj te.
fabiiški zidovi,
čuj le.
vsi ljudje!
Mi smo tu. vsi čili. mladi, mi smo z jasnimi obrazi, svetel cilj goii |)red nami. S krepkimi rokami Tržiču kujemo in narodu slovenskemu bodočnost lepših dni!
bele gore.
Pred 40 leti v Tržiču
Kadarkoli srečam kakšnega bivšega tr/i-škega (hišnega pastirja, mi skoraj vedno vsak nove kakšen spomin na I r/ič. Razgibano življenje je za posebnosti, za dobre in tudi slabe stvari v Tržiču pač vedno poskrbelo. Ko je v nedeljo 20. junija stopil na našo prižnico ob |) ros lav i -K) letnice Prosvetnega društva sv. Jožefa bivši tržiški ka])lan, sedanji prošt in generalni vikar ljubljanski, g. Ignacij Nadrah, je pričel svoj pomemben govor o naših potrebah po družbi, veselju, sreči in izobrazbi s spomini na razmere v Tržiču v njegovi kaplanski dobi. Ciospod ])rošt pač ne bo zameril, če natisne njegove uvodne besede naš župnijski list. da bodo spomini ohranjeni in da jih večkrat premislimo! Precej dobesedno tako-le nam je povedal:
Ko sem bil v jeseni pred 41 leii jire-siavljen iz .Metlike v Tržič za kaplanu, je hil 1 ržie na nekem ])relio:ln iz si are dobe v no\ o moderno dobo. Občina je bila \ rokali nemških g().spodo\. V eer-kvi na ko rti so se pole^' slovenskih pesmi pele tudi nemške. \ ersko živl jen je je nilo na visoki stopnji. Lejie slovesnosti in proeesije so se vr.šile enako veličastno. kakor dandanes. Tudi prejemanje sv. zakramentov je bilo preeej pogostno. Stalno prejemanje sv. zakramentov je bilo sicer manjše, kakor dandanes. I o (lit lakih, ki bi 5 e z a \ e I i k o n o e ne .šli k s p o v e d i i n s v. o b -li a j i 1 11 , je bilo p r a v m a I o. \ šoli je prevladovala še večinoma nemščina. I udi v materialnem ozirii je bilo takrat v I ržičii še dokaj dobro, kdor je hotel delali in je bil dela zmožen, je lahko dobil delo. .\i bilo slišati priloži), da je plača premajlina.
Takratna tržiška gospoda je bila večinoma liberalna. Slovenska napredna družba se je začela vedno bolj odmika t i cerkvi. Komunistov in socijalnili demokratov še ni bilo. Nemška {jospoda je imela svoje druslxo. Slovenci so imeli svoje »Hralno društvo,, ki je postajalo vedno bolj liberalno. V lem društvu so pa bili tudi nekateri krščanski možje. Cerkvenega društva pa takrat ni bilo. razen V i licenci j eve družbe z župnikom in kaplanom. Ko katoliški možje in fantje niso imeli nobenega društva, kjer bi se zbirali, so se že precej časa menili, kako bi osnovali dobro katoliško društvo. A niso za to našli takega moža. Malo nato, ko sem prišel v Tržič, so me prosili, da ustanovimo društvo. Zbirali smo člane in prosili, da se nam pravila
potrdijo. Vlada je pravila potrdila in društvo je leta 1897 stopilo v življenje.*
Za može je bilo tako preskrbljeno, a dekleta so rekla: »Tudi me se moramo zbirati...« Pa smo dobili v hiši g. N. Ahaeiča na razpolago dve sobi. Dobili smo igre, časnike in tam so se začela zbirati dekleta. 1'rosili smo škofijo, da bi se tu ustanovila dekliška Marijina družba. Želja se je izpolnila in tedanji g. žtipnik Špendal je to vodil.
Ostali so še »jungerci«, najbolj zapuščen del tržiškega prebivalstva. l'o šoli so se ob nedeljah skrili v razne kraje. Namesto v eerkev. so zavili na druga slaba pota. Ttidi tu smo hoteli nekaj storiti. V kaplaniji je bilo eno stanovanje prazno in tu smo povabili mlade fante, da so se začeli zbirati. A svoboda jim je bila veliko več. težko jih je bilo držali skupaj.
I ako je bilo v I ržieu pred 40 leti. Ustanovitev katoliškega izobraže\ al nega društva je bila zvezana z velikimi težavami. Od vseh strani je letelo kamenje na nas. Jokali smo. ko smo društvo ustanavljali. A vse je minilo, listi. ki s solzami sej e j o. bogato žanjejo in se z veseljem vračajo, ko nesejo domov snope. Bog je to naše delo blagoslovil in danes obhajamo veseli dan. šti-rideselletnieo katoliškega izobraževalnega društva.
Da spoznamo, kako je bilo to društvo za I ržič koristno, hočem pokazati, kako je društvo vršilo svojo važno nalogo. Ko smo društvo ustanovili, tedaj so začeli I ržičani v zdihovati: »Čemu katoliško društvoi' Saj smo vsi katoličani in v eerkev tudi hodimo...« Ko je Jezus v puščavi kruli pomnožil, je rekel: »Toberite kosee. da se ne pokončajo.« In li kosei so bili katoliški možje in fantje. Tudi za te je bilo nevarno, da se pokončajo, treba je bilo. da se združijo. da se ohranijo . ..
Misijonski t e d c ii se vrši v naši župniji tudi letos v mesecu juliju. Pokažimo dejansko svojo ljubezen miši jononi! Naj bodo dekleta-nabiralke prija7.n0 sprejeta! Z molitvijo in darovi pomagajmo družini, da Bog nam ohrani m pomnoži veliki dar svete vere!
j
Zakrajšek \iktor;
Сегктепе sloTesiiosti
\ prvi polovici lošiijega leta se mi

meseca mainika lezel e i o. da sem \ VI si i le v moji slovesnosti, pa ako-javno sem sam. so se vse lepo vršile.
Že mesec majiiik sam. ki je povsod lej). je lep (udi na Kosovem polju. \ lo-
Tržiču. Ena za drugo so se fari lepe cerkvene
še ne pritisne, a glavni kras maj- zacinj
oltar. \sak v
ciiia
iiika je pa tudi iu Marij N'cier sem moral imeti šmarnični govor, kar je sicer naporno, a lepo delo: verniki so pa prepevali lavrelanske lita-nije. .\a \ iieboliod sem pa vodil k evlia-lističnemu kralju 84 malili. nedolžnih otrok. Ta dan je bil poplačan ves trud. ki sem ga imel s pripravo, saj sem moral hoditi v eno uro in pol oddaljeno \ as. da sem tam pripravil K) otrok, katerih edina šola je pastirska palica. Ko so predpoldne prignali koze domov, sem jih zbral na travi in |)ričela se je šola. •Ni lahko to delo. a ob pogledu na 84 nedolžnih otrok, ki jim prvič deliš sveto ()!)hajilo, človek pozabi na vse.
Dva.dni pozneje smo sprejeli gospoda škofa, ki so ])rišli birmovat. Kar 227 otrok je čakalo, da prejme zakrament sv. birme. Ker je !). maja v janje-\ {'m cerk\ eno žegnanje. so prišli na božjo pot k sv. Miklavžu tudi katoličani iz drugih I ara. ( erkev je bila prepolna in tudi dela ni bilo malo. saj je bilo samo ta dan podeljenih 7.10 sv. obhajil. Hal sem se. kako bom uredil toliko otrok in botrov pred počel kom birmo-vanja. saj je znano, koliko je navadno ob takih prilikah prerivanja in čakanja, pa čeprav je cela vrsta duhovnikov, ki skrbe za red. Meni je šlo pa to hilio od rok. Seveda sem že cel teden prej pri-nravljal otroke na to. Vsakemu sem določil v cerkvi mesto, kjer bo stal na dan l)irmovanja, in vsak je moral doma po-\edati botru oziroma botri, kje mu ie določeno mesto in kje mora on stati, i a so me poslušali, akoravno me navadno ne. Oiroci so že med sv. mašo stali na svojih mestih, seveda v veliki gnječi, a ko sem po sv. maši rekel, naj se drugi ljudje umaknejo, so ostali otroci s svojimi botii na mestih in |)o preteku dobrih pet minul je bil red v cerkvi. Sam sel)i sem se čudil in sam sel)i čestital.
V hiši poleg cerkve je pa med tem umiral generalni vikar skopljanske ško-
fije prelat Tomo Glasnović. Že pred mesecem je prišel v svoje rodno mesto in se naselil v svoji hiši. da se spočije in ozdravi. Pa Bog je hotel drugače; bolezen je bila iz dneva v dan hujša in na dan sv. birme ])opoldne je mirno zaspal v (jospodu. ko mil je še škof sam podelil i blagoslov. Celih 4!) let je deloval težkem vinogradu Gospodovem v
skopljanski škofiji — tri letu je celo upravljal škofijo. Vsaka smrt je težka in žalostna, a meni smrt tega dobrega duhovnika ni nikakor vzela prazničnega razpoloženja: zakaj »dober hla])ec je šel k Bogu po s\ oje plačilo«, tako sem si mislil ob mrtvem prelatu. Poklical me je za čas svoje bolezni in mi narekoval testament. Ko sva končala, je poklical svoje sorodnike in jim rekel: sem določil tudi vam. a lega.
kiir sum napisal, se ne dotikajte. ()d eeikve sem zaslužil, cerkvi dajem.« Prijel je križ in ga |)()ljid)il. k i iž in rožni venec sta mu bila od tega 11 enulka edina tovariša. Malo se je od tega trenutka razgovarjal z ljudmi, zalo pa mnogo več z Hogom. Ko je v poslednjili dneli že popolnoma obnemogel, je s prsti še vedno gibal, kot da prebira rožni venec. Ni me pretresla ta smrt. saj je bila tako lepa. lako praznična.	(Konec piiliodnjič.)
To In в)по
Na Ovsiše gredo častilci sv.	\ alen-
tiiia tudi letos pivo nedeljo v	juliju,
kjer opravijo svoje p(i!)ožnosti	v običaj nem redu.
Napačno so morda nekateri razumeli spomine g. \ . Zakrajška v zadnji številki, kjer omenja osebe, ki so imele opravka pri razpustu prosvetnega društva sv. Jožefa, /a I o bodi naravnost povedano: g. občinski tajnik Japelj se je pri izvrševanju tistega nesrečnega posla obnašal povsem korektno in ie oči-vidno nerad in proti svojemu osebnemu prepričanj u i)ač moral vršiti tedaj le svojo — službeno dolžnost.
Namesto venca na krsto pokojni .\ngeli Sri'čnikovi je darovala družina brivca J ose f a za \ incencijevo konferenco din 1(И), in Sajevic .\farija namesto cvetja t Ilibnikar Mariji din Г)0.
kL
Oznanila za julij
I.	Pra/nik presv. Krvi Gospodove.
2. Prvi petek in Obiskovanje Marijino. Ol) 6 Je sv. maša pred Najsvetejšim. iNa predvečer je skupna molitev sv. ure v župni cerkvi od osme do devete ure.
4.	VII. nedelja po binkoštiii in prva v mesecu. Zjutraj je skupno sv. obiiajiio mož in fantov.
5.	Praznik sv. Cirila in Metoda.
II.	VIII. nedelja po binko.štih in nedelja sv. Cirila in Metoda. Ob šestih je sv. maša pred Najsvetejšim in pri tej sv. maši naj i)ristopijo k sv. obhajilu zlasti člani prosvetnih organizacij.
14. Obletnica posvetitve prevzv. g. kiiezo-škoia dr. Gregorija Rozmana, vladike naše .škofije. Visoki knez l)odi priporočen v molitev!
16. God Karmelske Matere božje. Ob šestih je orglana sv. maša za žive ude bratovščine. I a dan morejo dobiti verniki po])olue odpustke, kadar obi.ščejo cerkev in molijo v namen sv. očeta. Ti popolni odpustki se morejo dobiti od 15. opoldne do 16. opolnoči. Seveda je potreben tudi prejem sv. zakramentov. Člani karmelske l)ratov.ščine morejo prejeti še posel)-iie odpustke danes ali v osmini praznika.
IT. Sv. Aleš. Ob šestih je orglana sv. maša po namenu Dolincev iu med sv. mašo je običajno darovanje.
18. IX. nedelja po binkoštiii. Službe božje so v navadnem redu. Popoldne ob dveh je sku-pen shod za karmelsko bratovščino in za dekliško Marijino družbo, ki bo ta dan pomnožena tudi s s|)rejemom novih članic. iNuto so pete li-tanije Matere božje in končno običajno darovanje za opravilo naslednjega dne. Po vsem tem je še v kapelici sprejem novih udov v karmelsko bratovščino.
14. Ob pol šestih so velike bilje in nato slovesna črna pela sv. maša /. levili za vse umrle ude karmelske bratovščine. Po sv. maši je obhod po pokopališču, kjer je libera pred kapelico. — Ta dan je tudi Д(и1 sv. Viucencija Pav. in je na Skali ob sedmih sv, maša za vse dobrotnike Vincencijeve konference.
25. X. nedelja po binkoštiii iu god sv. Jakoba. Službe božje so v navadnem redu.
J6. (Jod sv. Ane. Ob pol šestih zjutraj je v župni cerkvi govor za matere in nato sveta maša s skupnim sv. obhajilom za članice ženske Marijine družbe. Pri Sv. Ani je sv. maša ob deseti uri.
J'). Celodnevno feščeuje sv. R. T. v kapeli Dekliškega doma. Sv. Uešnje Telo bo izpostavljeno od šeste ure zjutraj do šeste ure zvečer. Pričetna pobožnost s sv. mašo se vrši zjutraj ob šestih, zvečer se pa vrši ob pol šestih kratek govor in nato slovesne pete litanije Srca Jezusovega z zahvalno pesmijo. IIre češčenja si razdelijo med seboj iirebivalke Dekliškega doma, a vljudno so vabljeni tudi drugI verniki, da gredo ta dan v to kapelo počastil sv. Kešnje Telo kadarkoli, zlasti pa v popoldanskih urah.
"VI. Sv. Ignacij.
Shodi cerkvenih organizacij:
111. red: shod 4., vesoljna odveza 2. Dekliška Marijina družba: shod in skupno sv. obhajilo 18.
Marijina družba za žene:.shod, sv. maša in skupno sv. obhajilo 26.
Karmelska bratovščina: shod 18., sv. maši 16. in 19.
Sv. maša na Kofcah: 4. in 18.
Mesečna sv. spoved šolarjev: 17.
župnijska kronika za maj
Maja v naši župniji i o jenih: 14.
Maja v naši župniji poročeni:
1.	Kokalj Albin, brivski i)()inooiiik, Zagorje ob Savi 1)У, in Jereb Pavla, /asebnica, Tržič, Ljubeljska cesta 14, poročena 9. maja.
2.	Jančič Anton, delavec pri »Peko«, Relnje K), župnija Križe, in Kralj Marija, zasebnica, Tržič, Cerkvena ulica 18, poročena 15. maja. Paplar Autou, predilniški delavec, Histrica 55, in Pernuš Terezija, predilniška delavka, Tržič, Preska I, poročena 15. maja.
4.	Hoblek Boris, predilniški delavec, Bistrica W>, in Ude Ivana, predilniška delavka. Tržič, l.ju-beljska cesta 52, poročena K), maja.
5.	Kokalj Jože, mizarski pomočnik. I.etence 4. župnija Coriče, in Toporiš Jožefa, predilniška delavka, Tržič, Pred šolo 4. poročena dne 1(>. maja.
6.	Kolmau Jožef, prosovni delavec, Kovor 71. in Ivanu Kralj, predilniška delavka, Tržič, Ljubeljska cesta 18, poročena 17. maja.
Maja v naši župniji umrli:
I. Aliačič Marija, gospodinja-vdova, rojena pri Sv. .\ni 4.5. 1865, poročena 50.6. 1889. umrla v Tržiču, Ljubeljska cesta 42, dne I. maja.
2 Kermelj Stanislav, sin čevljarju, rojen v Tržiču I. 5. 195", umrl v Tržiču, Za Virjem, dne 5. maja.
5. Košir I rauc, samski občinski ubožec, rojen v Križali 2. 4. 1872, umrl v Tržiču, Cerkvena ulica št. 21, dne 4. maja.
4.	Markie Ignacij, čevljarski pomočnik, rojen v Križali 1.2. 1905, poročen 8.6. 1950, umrl v Tržiču, .Miačičeva ulica 19, dne 10. maja.
5.	VVeiliau.ser Ignacij, sin delavca, rojen lui Bistrici 18. 2. (957, nnirl na Bistrici I, 12. maja.
(). Kokalj Amalija, gospodinja, rojena v Tržiču 10.7. 1865, poročena drugič 8. I L 1905, umrla v Tržiču, Pot na pilarno 15, dne 28. maja.
7.	Smolej Viucencija, hči čevljarja, rojena v Tržiču 5.4. 1922, umrla v Tržiču, Ljubljanska cesta 14, dne 29. maja.
8.	Hodlaj Marijana, gospodinja-vdova, rojena 8. II. IK(>4, poročena 5. 5. 1895, umrla pri .Šv. .Viii št. 16, dne 51. maja 1957.
Za predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. — Za urednika v I.Jubljani: Dr. P. (Jvido Kant, O. F. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani; .Maks Blejec