CRNOBELEAV
VESTNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE ST.1 »LJUDSKA PRAVICA-.
TRETJE PLANSKO LETO -DO 26. OKTOBRA
Velika večina delovnih kolektivov v naši državi si šteje za častno nalogo, da izpolni letni plan do 29. novembra. Tudi naš kolektiv se je zavezal, da bo do dneva republike opravil svojo letno nalogo. To smo si šteli v dolžnost kot zavedni graditelji socializma. Gre pa tudi za čast vseh naših delovnih ljudi, ki z dejanji, vnetim in vztrajnim delom, vsakdanjim premagovanjem težav in z jasno zavestjo, kaj hočejo, branijo našo socialistično skupnost, čast naše države pred svetom. Ponosni smo, da moremo s svojim delom prispevati delež v zgodovinskem boju za zgraditev socializma v naši državi, za osamosvojitev Jugoslavije in za uveljavitev marks ističn o-l eiiinis tičn i h načel enakopravnosti v odnosih med socialističnimi državami.
S proizvodnimi uspehi dokazujemo svojo zavednost, sposobnost za velike naloge in pripravljenost tudi na največje napore. Ponosni smo, da smo se uvrstili nted tiste najboljše delovne kolektive v državi, ki presegajo planske naloge in jih pravočasno izpolnjujejo.
Takoj v začetku leta nas je čakala težka naloga. Januarski plan je bi:l velik. Razen tega tedaj delavci niso še dobro Poznali novega delovnega načina, ki je bil letos uveden v grafični stroki. Zato ie opravičljivo, da januarskega plana ni-Srno dosegli. Vendar zaradi neuspeha ni Zavladalo malodušje. Februarja je kolektiv dosegel že precej lepše uspehe, ‘oda bilo je treba že tudi misliti na to, jja moramo vsak mesec preseči plan, da y°mo pridobili dovolj časa za izpolnitev kitnega plana do 29. novembra
Napori v nadaljnih mesecih prvega Polletja niso bili zaman. Zato smo UsPešno izpolnili polletni plan kot prvo §rafično podjetje v Sloveniji. Do konca PQktja smo plan celo precej presegli.
. Za uspehe v prvem polletju smo bili oležni velikega priznanja. Vlada LlR ‘Ovenije nam je dodelila prehodno za-
stavo in denarno nagrado. Ko smo na slovesnosti prejemali zastavo, smo tudi pokazali, da moramo ostati še nadalje vredni častnega priznanja. Zato se je naš kolektiv ponovno zavezal, da bo predčasno izpolnil letni plan, toda ne do 29. novembra, temveč že do 31. oktobra, ali približno mesec dni prej, kakor bi ga moral po prvotni obveznosti.
Obveznost je bila tem pomembnejša, čim težja je bila naloga, ki jo je bilo treba izpolniti v zelo kratkem času. Upoštevati je treba predvsem, da so prav tedaj številni tovariši odšli v delovne brigade. Nadalje je podjetje prevzelo kvalitetna dela im težave so bile z materialom. Delavci, ki so prevzeli tem večje naloge v proizvodnji, da so nadomestili tovariše, zaposlene v brigadah izven podjetja, so zavedno j.n požrtvovalno opraviti težavno in odgovorno delo. Zlasti zadnje dni pred koncem letne naloge so napeli vse sile.
Lahko je napisati, da smo plan izpolnili do 26. oktobra. Mnogo laže je izbirati lepe besede, kakor pa se je bilo treba boriti za izpolnitev velike naloge. Naš plan nedvomno ni bil nizek. Toda zavedamo se, da je tem krajša pot v socializem, čim prej, izpolnjujemo plane. Prav bi bilo, če bi govorili o delovnih naporih in izkušnjah posameznikov, ki so največ prispevali za izpolnitev plana. O tem bi naj pisali tudi sami delavci. Na žalost nam tega doslej še ni bilo mogoče doseči. Naši delavci so zelo marljivi in spretni vsak v svoji stroki in storijo v proizvodnji zelo mnogo za pismenost kot grafični delavci — pišejo pa menda najmanj.
Zato moramo ugotavljati samo suhe podatke o izpolnjevanju plana, kakor jih ji zbral planski oddelek podjetja. Poročilo se glasi: Plan smo izpolnili 66 dni pred rokom in 5 dni prej kakor smo se obvezali. Diagram pa pokaže naslednjo sliko:
___Pokazatelj
^ dosege meseč, plana
% dosege letn. (komu lat.)
januar	febr.	marec	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.
75.33	119.43	143.691	103.53	141.11	106.53	148.36	177.98	107.47	141.74
9.37	18.66	30.1	39.42	50.62	59.11	63.45	81.86	9045	100.01
tla ■izP°lT,i|tev prvih 50% letnega pla-. smo potrebovali 124 delovnih dni, zs ngo polovico leta pa 129 dni. Ceprat v£ Porabili za drugo polovico več dni udar je moral kolektiv vložiti mnoge je c uaporov kakor v prvem polletju, kei j,n bl|o tedaj mnogo delavcev na dopustili ^ delovnih brigadah izven podjetja, g, S tem, da smo izpolnili nalogo tretje-u Planskega leta, si seveda nismo pri-^ Tli pravice, da bi počivali, Ce hoče-0 obdržati prehodno zastavo, moramo
plan še čim bolj preseči. Zato ne smemo popustiti v delovnem poletu. Tekmovanje mora biti tudi poslej prav tako živahno. Doslej smo si tudi že pridobili precej izkušenj, da bi izboljšali čim bolj brigadni način in zlasti kar najbolj uveljavili tekmovanje po Sirotanovičevem načinu. Tekmovanja za večjo storilnost morajo biti pogostejša, dokler ne postanejo stalen delovni način. Še vedno tudi ostane naloga, da nadalje utrjujemo delovno disciplino.
Pozabljena dveletnica
Naš list je prvič izšel 3. septembra 1947. V letošnji septembrski številki smo torej pozabili ugotoviti, da »Črno na belem« izhaja že dve leti, Vendar ne gre za to. Le vprašati bi se morali, kako naše glasilo izpolnjuje svoje naloge. To se pravi: kako jih izpolnjujemo mi, člani sindikalne podružnice, do svojega glasila. Napraviti bi bilo treba obračun, kako je naše glasilo vplivalo na sindikalno delo; koliko je pripomoglo, da je članstvo postalo delavnejše in zavednej-še; kako je pomagalo mobilizirati naš kolektiv za velike proizvodne naloge; kakšen je delež našega lista pri politični vzgoji članstva; ali je naše glasilo bilo tudi list mladine v podjetju; ali smo z listom kaj storili za strokovni dvig naših delavcev; ali smo z njim dovolj utrjevali stike med posameznimi oddelki, med delavci in nameščenci, med grafičnim delavstvom in novinarji?
Že na letošnjem občnem zboru smo ugotovili, da ima naše glasilo mnogo pomanjkljivosti. V njem se nehote, proti volji uredništva in redkih sodelavcev kaže, da je v naši sindikalni podružnici premalo tistega živahnega, vnetega, vsestranskega in stalnega dela, kakršno bi moralo odlikovati tako močan sindikat. Iz številk našega lista je razvidno, da se sindikalno delo razmahne od časa do časa pri posameznih akcijah: naše sindikalno delo je bolj kampanjsko kakor stalno, smotrno, usmerjeno dosledno po jasnem programu. Pa tudi premalo množično je: sindikalne naloge prevzemajo le posamezniki, ki ne znajo pritegniti množice članov.
Zdaj smo pri stvari — tudi za naše glasilo velja, da ne znamo pritegniti dovolj številne množice sodelavcev; da se člani še vedno ne zavedajo, češ to je naš list — naša skupna naloga je, da ga čim bolj izboljšamo, v njem razpravljamo o vsem, kar je treba obravnavati v zvezi s sindikalnim delom, in se zavedamo, da gre za ugled vse naše sindikalne podružnice. To je največja pomanjkljivost našega glasila, da ni še dejansko glasilo ne le same podružnice z upravnim odborom in komisijami, temveč vsega članstva, ki je pismeno ali bi vsaj moralo biti. V našem listu se ne zrcali le delo ali nedelavnost naših komisij, temveč se v njem večkrat odkriva mrtvilo, mlačnost in brezbrižnost posameznikov in celote.
Naše glasilo ni začelo izhajati zato, da bi se v njem hvalili, obešali na veliki zvon sleherni uspeh ter bi tako prekričali svoje napak et Njegova dobra stran bi bila že v tem, če bi vzbudili vsaj nekaj smisla za samokritičnost ali razžalili najbolj zakrknjene oportuniste in samoljubne spletkarje. Naše glasilo naj ne bo tudi v prihodnje le kronika uspehov, kakršnih ni mogoče zamolčati, temveč bodi stalna izpodbuda k nadaljnjim uspehom, pa tudi neizprosen bič vseh naših napak, ki so nas zadržale, da nismo mogli doseči več s tako pomembnim sindikalnim sredstvom, kakršno je tiskano glasilo.
BOJ ZA VEČJO STORILNOST — BORBENO GESLO TUDI NAŠEGA KOLEKTIVA
Prvo naše tekmovanje za večjo storilnost v knjigoveznici
V nedeljo dne 25. septembra sta dve brigadi v knjigoveznici med prvimi v grafični industriji Slovenije tekmovali za večjo storilnost. Brigadi sta tekmovali pri lepljenju platnic za knjigo »Lenin«. V prvi brigadi so tekmovali: tov. Srakar kot vodja brigade in tovarišice: Dana Punčoh, Pavla Peternel in Marija Ferenčak. V drugi brigadi: Maks Hvale kot vodja brigade in tovarišice: Anica Jeras, Ema Srakar in Marija Povše. Samo tekmovanje je imelo namen preizkusiti nov način dela, da bi z istim trudom delavcev dosegli večjo storilnost.
Organizacija dela je bila v naprej dobro pripravljena, tako da je odpadlo vsako čakanje. Novost je bila, da je bil pritegnjen za dve brigadi še en delavec, ki je imel nalogo, da je opravljal vsa drobna neproduktivna dela, tako da so člani brigad delali samo izdelavno delo.
Brigadi sta začeli s tekmovanjem ob šestih. Že po prvi uri se je pokazalo, da dosega druga brigada boljše uspehe, kakor prva. Kakor je razvidno iz grafikonov, se je diferenca med tekmovanjem povečala, kljub temu, da so bili v obeh brigadah zelo dobri delavci in delavke. Treba je, da ugotovimo, zakaj je nastala takšna razlika. Delo je šlo v obeh brigadah od prve do tretje faze skoraj enakomerno, pri četrti fazi pa je nastala razlika med prvo in drugo brigado. Tovarišica 'Povšetova v drugi brigadi je bila ipri svojem delu izredno urna in skok čez mizo ni bil za njo nobena ovira. Zaradi svoje urnosti je imela večkrat nekaj časa več, da je lahko pomagala tovarišicam pri drugih fazah dela. To je imelo za posledico, da je šlo delo v drugih fazah hitreje.
Uspehi v izpolnjevanju dnevnih norm so bili izredno lepi, kakršnih ni pričako-
val noben optimist. Preseči dnevno normo za 90% in 64% pri dosedanjem povprečnem presegu za 5%, pomeni velik korak naprej. Jasno je, da ta uspeh ni bil dosežen samo na račun dobre organizacije, temveč je veliko pripomogla večja delovna vnema tekmovalcev.
Tekmovalcem gre vse priznanje kot prvim borcem za večjo storilnost dela v našem podjetju.
Pri prvem tekmovanju je sodelovala samo ena mladinka, tovarišica Povšetova. Nikakor pa mladina knjigoveznice noče
zaostajati za drugimi sodelavci. Že 9. oktobra |jej sama organizirala mladinske brigade, v katerih so bili: Jože Kobal, Tone Jordan, Marija Povše, Joža Fink, Mara Kirn, Otilija Marušič, Cilka Varl in Marija Arko. To tekmovanje za večjo storilnost so mladinci knjigoveznice, kot edini v podjetju, organizirali v čast 30-letnice SKOJ-a. Mladinci so dosegli zelo lepe uspehe. Normo so presegli za 55%. Žal pa je to tekmovanje šlo mimo sindikalne podružnice in celo mimo mladinske organizacije. Posebno priznanje za prireditev tekmovanja zaslužita oddelkovodja knjigoveznice tov. Čeme in Trinkaus.
Najboljša brigada v knjigoveznici med prvim tekmovanjem za večjo storilnost
POGLED V NAŠE ODDELKE MED TEKMOVANJEM
Kje bi dobila tovariša Boža? sem vpraševala v nedeljo tovarišico v upravi tiskarne, ko so prav marljivo zapisovale uspehe brigad, ki so ta dan tekmovale po Sirotanovičevem načinu.
»Ob slabem času si prišla, Božo je danes tako zaposlen, da sam ne ve, kje se ga glava drži!« Na srečo je prišel tovariš Svetle, ki me je povedel od brigade do brigade, kjer sva zvedela za vse uspehe.
Odšla sva v knjigoveznico. Že med potjo sva zvedela, da je Dirječeva brigada dosegla izredne uspehe. Tudi Maks Hvale dela v tej brigadi. Pod njegovim vodstvom so že pred nekaj tedni prvič prebili led; takrat je postal udarnik, ta častni naslov je prejel že drugič. Vsa brigada se je potrudila, da bi dosegla res dobre uspehe. Tekmovali so pri vplatničenju knjig z obsegom 35 tiskovnih pol, kar ni lahka stvar. Vendar so pri delu dosegli povprečno normo za 222,10 odstotka. Doslej je brigada presegala normo le največ 8%. Delalo jih je pet. V nedeljo pa so brigadi priključili še pomožno moč in storilnost je močno porasla. Z novim uspehom je bila zadovoljna vsa tiskarna, najbolj pa člani brigade.
Ko sva zvedela za, njihove uspehe, sva se s Sveticem hitro poslovila, kajti tekmovala je vsa tiskarna in obiskati sva morala še druge brigade. Napotila sva se v knjigo tiskarsko strojnico, kjer
sva že na grafikonu opazila njihove uspehe. Poiskala sva še vodjo brigade tovariša Škofiča, ki nama je povedal, kako so dosegli nove uspehe v oddelku. »V našem oddelku je norma, lahko rečem, najbolj realna v vsej tiskarni, zato jo tudi nismo mogli nikdar preseči več kot za 2%. Vendar pa smo jo v današnjem tekmovanju dosegli za 131,90%. Kako smo prišli do tako visoke številke? Največjo pozornost smo posvetili strojem. Vsi stroji sto bili stoodstotno izkoriščeni, ljudje v brigadi pa so delali kot eden. Če je vlagalki zmanjkoval papir, je že priskočil strojnik in ji ga naložil, če je pa morala od stroja, jo je nadomeščala izlagalka. Stroji niso stali niti minuto. Ta dan smo delali z eno delovno močjo manj kot sicer in vendar so uspehi večji kakor druge dni.«
Tudi o članih brigade je govoril udarnik Škofič, ki je bil ta dan nadvse dobre volje, seveda zaradi uspehov brigade.
Oprosti, tovariš, še k mladinski brigadi morava. Slišala sem, da tudi tekmujejo ... in že sva hitela k vodji mladinske brigade Mariji Finko vi. Anica, Otilija, Marija in Cilka so se vključile V brigado in tekmovale v sestavljanju blokov po 51 listov. Kdo bi mislil, da delajo v tiskarni šele 1 do 2 leti, saj so bile tako spretne, in polne mladinskega zanosa, da je razumljiv uspeh 38,66% nad
normo. Takih uspehov še niso dosegli-Normo so poprej presegale največ za 4 odstotke.
Razen mladink so tekmovali tudi mla' dinci v risalnici, ki so se vključili v mla' d insko brigado. O njihovem delu je ve' del povedati tovariš Možina, ki mi i® tudi razložil, da je tekmovanje v risalni^1 mogoče le v izboljšanju kvalitete. Komi' sija, ki je pregledala kvaliteto dela, ocenila s prav dobrim uspehom.
Tekmovali; so vsi oddelki in dosegi tudi lepe uspehe. Povsod so normo segli mnogo bolje kot druge dni. V ro®. ni stavnici bi pa moglo tekmovati tekmovalcev, kakor jih je.
Čeprav so se po končanem tekm°v'j7 nju tekmovalci razšli, so se zvečer 0 šesti uri zopet sešli v menzi. Uspehe ? proslavili. Čakala sta jih dobra večfr'^ in razvedrilo. Tudi Boža smo našU ^ menzi, seveda zopet zaposlenega s PJj, zdravnim govorom. »Jutri, tovarišica, < tri boš dobila tekmovalne rezultate,1 ' že je izginil med tekmovalci, ki ,s0,A-povsod nestrpno pričakovali, kajti movalne rezultate vseh brigad je 'm j le on. Zaključni tekmovalni slovesu ^ sta prisostvovala zastopnika KSS, »i v kratkih besedah pozdravila tekm°v in jim želela še uspehov.	,g.
Vesel je bil nedeljski večer, ^ose. vsakdo, ki je proslavljal uspehe, ^of3 žene v tekmovanju, je vedel, da ®c boriti še za večje.	jfl, L-
Namesto osmrtnice
JOSIPU FR. KMFLICU
Življenje — to je korektura in ti si v njem, korektor in novinar, napako večkrat našel kakor dinar — n kaj bi dal, čeprav bi le nadura
ti dana še bila nad zrela leta, da tu bi sredi hrupa in vrtinca ostal pri korekturah, lesku svinca, kjer škrat tiskarski misli svoje spleta!
Vedrina, smeh, beseda ognjevita, narave in jezika čar, lepota, zbadljivka — ne strupena — duhovita
4
— vse, kar si ljubil, tu je vsota, življenje, korektura plemenita: da živel si, ni pač bila pomota!
Bogate izkušnje iz zagrebškega tekmovanja
V	stremljenju po čim večji storilnosti v grafični industriji je bilo, poleg tovarišev in tovarišic, M so svoje izkušnje izmenjali že v knjigoveški stroki med delavstvom iz bratske republike Hrvat-ske in Slovenije, tudi podobno tekmovanje med strojnimi stavbi iz Štampairi-je novimi iz Zagrebla in iz Ljudske pravice iz Ljubljane ter Mariborske, tiskarne iz Maribora.
Takoj v uvodu bi povedal, da je bila organizacija tega, tekmovanja v Zagrebu zeilo dobra, medtem ko je billa v Ljubljani slaba. Krivda leži predvsem na krajevnem odboru, ki ni tej stvari posvečal toliko pomena kot republiški odbor grafi carjev v Zagrebu. V Zagrebu so mi šli glede vseh informacij in nasvetov zelo na roko in lahko rečem, da sem si pridobil mnogo izkušenj glede načina dela v strojni stavnici kakor tudi. glede saime organizacije dela
v tem oddelku.
V	Štampariji novina; v Zagrebu je delo tipizirano. To je tipična časopisna tiskarna in se v njej stavijo dnevniki, tedniki, štirinajstdnevniki in mesečniki. Časopise metirajo od jutra do večera, človek bi mislili, da bo pri, tolikem številu časopisov vsaj kdaj pa kdaj delo zastalo ali pa' se pojavile kakršne koli ovire. Temu pa ni tako. Vse gre brezhibno in točno do minute najprej. 0 slabih rokopisih ni govora. Tudi dnevniki, In to še posebno v zadnjih minutah pred lomljenjem, nimajo slabih .rokopisov. Teh pa tudi ne sme biti! Norme so visoke in delavstvo slabe rokopise brezizjemno odklanja, Tudi niso dovoljeni ni,kaki odstotki na slabe rokopise. Strojni stavci imajo pri delu popoln mir 'n v vseh treh dneh, kolikor sem bil v Zagrebu, nisem opazil v strojni stavnici nobenega urednika kakršnega koli lista.
Tiskarna ima 26 stavnih strojev, ki Pa niso vsi naenkrat v pogonu. Izmene delavcev so različne, tako dai je strojna stavnica neprestano v obratu. V tej tiskarni nimajo čiščenja strojev kot pri
nas pri jutranji izmeni. Vse to opravijo pomožni delavci in reči moram, da so stroji dobro očiščeni, Takoj v začetku dela1 se vsede strojni stavec za- stroj in ga ne zapusti do konca svoje službe. Za vsako oviro, ki nastane pri stroju, je takoj na razpolago monter, ki napako takoj odpravi. Pomožni delavci so večinoma ženske. Norma je visoka — 8000 črk na uro ali 187 vrst na 12 ciicero. To je običajni format -časopisov v tej tiskarni. Stroji so večinoma starejšega tiipa in je bilo — posebno za nas Slovence — delo precej težje od tovarišev, ki so prišli iz Zagreba k nam. Kvaliteti ne pripisujejo tolikega pomena kot mi in smo tudi pri tem tekmovanju dokazali, da smo bili v kvantiteti posebno pa še v kvaliteti dosti boljši od Zagrebčanov.
Večino nadomestnih delov za stavne stroje izdelujejo ali popravljajo doma v svoji mehanični delavnici. Nekaj materiala pa že izdelujejo sami v tovarni v Zagrebu (vložke itd.).
Kot sem že omenil, je bila organizacija tega tekmovanja zelo dobra. Prostori v Štampariji novina so ozvočeni in so vsaki dve uri sporočali rezultate tekmovanja. Pri tekmovanju je nam kot tovarišem iz Zagreba delal preglavice jezik in pa- nepoznavanje strojev. Vendar smo se tudi temu kmalu privadili in je šlo delo potem skoraj brezhibno od rok.
Taka tekmovanja so brez dvoma zelo uspešna tako glede proučevanj,ai deila samega kakor tudi. v tem, da smo si pridobili mnogo izkušenj v organizaciji -dela v strojni stavnici, kar bomo z uspehom uporabili v svojih delavnicah.
Dobro in priporočljivo bi bilo, da, bi se tako medsebojno tekmovanje vršilo tudi med tovariši i,z Beograda in Ljubljane, tako da bi spoznali delo v strojnih stavnicah vsaj v večjih mestih in tako čim več pripomogli za dosego večje storilnosti tudi v grafični industriji.
E. Goslar.
Veder večer
Po daljšem presledku je našo podružnico dne 9. t. m. spet obiskala skupina umetnikov, ki pogosto nastopa na sindikalnih prireditvah, v radiu itd. Nastopili so priljubljeni »fantje na vasi« (kvartet), kot recitator dramski igralec Janez Rohaček in Milčinski - Ježek. Njihovo umetnost zna ceniti tudi naš delovni kolektiv, kar je pokazal s svojo udeležbo in s toplim sprejemom umetnikov. Nastopi umetniških družin so pri nas skoraj nujni, ker se nam še vedno ni posrečilo, da bi sestavili iz svojih precej številnih vrst pevskega zbora in ker tudi dramatska skupina ni stolna ter nastopa vselej posebej sestavljena pri vsaki priložnosti. Takšne priložnosti pa so na žalost tudi precej redke. Zdravega razvedrila, ki bi bilo na višini umetnostne prireditve, torej pri nas nikakor ni preveč. Podobni »vedri večeri« bi bili potrebni vsaj enkrat na mesec. Prav tako bi toillo prav, če bi imeli enkrat na mesec kinematografsko predstavo. Skratka: dvorano, ki je nalašč urejena za sindikalne prireditve, dramat-ske, koncertne, kinematografske itd., mnogo premalo uporabljamo. Zato je zares veder večer vsaka nadaljnja prireditev, .ko se- nam po dolgem času nudi. Zdaj pa prepustimo besedo našemu recenzentu :
Prireditev je res ustrezala naslovu, bila pa je hkrati na umetniški višini. Sodelovali so »fantje na vasi«, dramski igralec Janez Rohaček in priljubljeni Ježek.
Uvodoma nas je pozdravil kvartet z našo narodno pesmijo, ki sta ji sledili dve partizanski.
Janez Rohaček je res umetniško recitiral Wolkerjevo balado »Kurjačeve oči«. Nato je nastopil naš šaljivec, pevec in pesnik — Ježek. Vedrega večera bi si brez njega res ne mogli misliti.
Pevci so nastopili še dvakrat, vselej le z narodnimi pesmimi. Janez Rohaček pa je recitiral še Prešernovo »Sveti Se-nan« in belokranjsko »Ciganska«. Ježek pa je povedal tisto o teti Meti, ki že štiri leta napoveduje, da bo »kmalu vse drugače«.
Nastopajočih nima pomena ocenjevati, saj so dobro znani umetniki. Nečesa pa sem vendar pogrešal, kar je krivda prireditelja.
Zdi se mi, da vse preveč pozabljamo našo borbo, naše žrtve in pridobitve ljudske revolucije. Ob vsaki priliki bi se morali spomniti tudi tega. To bi naj bila prva točka vsakega programa, potem bi pa naj slekla mladostna vedrina in prešemost sama na sebi. Pravim — mladostna. Da, tudi tega pogrešamo. Naša mladina — mislim mladino »Ljudske pravice« — vse preveč troši svoje sile za malenkostne zadevice. Nikjer pa jih nisem še videl nastopiti množično. Kdaj jih bomo zdramili?	—i
fiža&ehviKano
»m&acUnsko Stkan.«
I!
15—gg „ _
£9til
IZ ZGODOVINE ŠAHA
(Nadaljevanje)
Steinitaa je, na podlagi njegovih velikih uspehov, tudi tisk začel imenovati svetovnega prvaka. Njemu osebno je bilo to ljubo, vendar je vztrajno zahteval, da se vprašanje svetovnega prvenstva reši na podlagi dobro organiziranega dvoboja. Nasprotnika pa naj mu določi javnost. Ker je bilo takih kandidatov več, kot n. pr. Zukertort, Cigo-rin, Gunsberg itd., je to vprašanje najprej rešil velik mednarodni turnir, ki je bil leta 1883 v Londonu. Zmagal jo Zukertort z 22 točkami pred Steinitzem 19 točk, Blackburn 16 in pol, Čigorin 16 itd. S to svojo zmago se je Zukertort kvalificiral za dvoboj za svetovno prvenstvo s Steinitzem.
Steinitz in Zukertort pa sta bila med seboj sprta že več let. Vzrok temu je bila polemika, ki sta jo vodila med seboj vsak v svojem šahovskem listu, zaradi katere je Steinitz izgubil svoje uredniško mesto in se kmalu nato preselil v Ameriko. Toda Steinitz se je izkazal kot značajen človek, priznal Zukertortu kvalifikacijo in mu ni delal v Ameriki nikakih težav. Pogajanja, za dvoboj so se zavlekla do konca leta 1885. nakar se je začel dvoboj 11. januarja 1886 v New Yorku, nadaljeval v St. Louisu in končal v New Orleansu.
Steinitz je v tem dvoboju zmagal z veliko razliko, dobil je 10 partij, 5 jih je izgubil in 5 iger je bilo neodločenih. To je bil prvi uradni dvoboj, organiziran za svetovno prvenstvo.
Nadalje je igral Steinitz dvoboj za svetovni primat s Cigorinom in ga premagal z 10:6, ena partija pa je ostala neodločena. Gunsberga je odpravil s 6:4 in 9 remijev. Revanžni dvoboj s Čigorinom pa je le še z veliko težavo dobil z 10:8, dočim je 5 partij končalo remis. Leta 1894 je 58 letnega Steinitza premagal komaj 26 letni dr. Emanuel Lasker v razmerju 10:5 in 4 neodločene igre.
Oglejmo si prvo partijo, ki je bila igrana za prvo uradno svetovno prvenstvo.
Beli: Zukertort	Črni: Steinitz
(1. partija, New York, 11. jan. 1886)
1. d4 d5, 2. c4 c6, 3. e3 Lf5, 4. Sc3 e6, 5. a3t Sbd7, 6. Sf3 Ld6!, 7. c5! Lc7, 8. b4 e5, 9. Le2? Sf6, 10. Lb2? e4, 11. Sd2 h5t, 12. h3 Sf8, 13. a4 Sg6, 14. b5 Sh4, 15. g3 Sg2+, 16. Kfl Se3:+,	17. fe Lg3:,	18. Kg2 Lc7,
19. Dgl Th6, 20. Kfl Tg6, 21. Df2 Dd7, 22. bc bc, 23. Tgl Lh3: + , 24. K el Sg4. 25. Lg4: Lg4:, 26. Se2 I)e7, 27, Sf4, Th6, 28. Lc3 g5, 29. Se2 Tf6, 30. Dg2 Tf3, 31. Sfl Tb8, 32. Kd2 f5, 33. a5 f4, 34. Thl Df7, 35. Tael fe+, 36. Se3: Tf2, 37. Df2: Df2:, 38. Sg4: Lf4+, 39. Kc2 hg, 40. Ld2 e3, 41. Lel Dg2, 42. Kc3 Kd7, 43. Th7+, Ke6, 44. Th6+ Kf5, 45. Le3: Le3:, 46. Tfl+ Lf4 in beli se vda. (Dalje prihodnjič)
Hren Lado.
Varnost pred požari — naša velika skrb
Naloga našega kolektiva je tudi, da skrbi za varnost pred požari v našem podjetju. To pa nedvomno ni ena zadnjih nalog. Kako razumemo svojo nalogo, smo pokazali s svojim programom v tednu, ki je bil posvečen propagandi za izboljšanje požarno-varnostne službe. Naš program pa tudi ni bil tako majhen. Oglejmo si, kakšne naloge smo prevzeli in kako smo jih izpolnili.
Program je vseboval: sestanek članov gasilske čete, da sprejmejo program za požarnovarnostni teden; množični sestanek članstva, ki bi se naj seznanilo o požarnovarnostnih ukrepih in pomenu tedna propagande; hkrati je bil na dnevnem redu referat o protiletalski zaščiti (PAZ); naslednja prireditev je bila gasilska vaja; nadalje je bilo določeno, da člani gasilske ekipe pregledajo podjetje glede na varnost pred požari; izobesiti je bilo treba gesla; prirediti smo morali razstavo gasilskega orodja in priprav v sindikalni dvorani.
Vzroki slabega tiska
Na predavanju o tiskarstvu je strokovnjak med drugim govoril tudi o slabem kritju (paser-register) in neenakomerni barvi pri knjigi. Rekel je, da slabega registra in neurejene barve ne odtehta še tako lepa vezava.
Res je tako. Neurejena barva in slabo kritje opažamo po vojni skoraj pri vseh knjigah in brošurah. Razen strojnika in vlagalke, ki odgovarjata za slabo tiskanje, hočem navesti še druge či-nitelje, ki so vsaj delno vzrok slabega kritja.
Papir je večkrat že v papirnici slabo rezan, kar precej ovira natančno vlaganje zlasti ,pri avtomatih. Vlažen, in ne-uležan papir je mehurjast in valovit; povzroči slabo, neenakomerno kritje ali tudi skrčenje papirja, tako da je treba po drugi strani tiska format večkrat spreminjati Ali popravljati.
Tudi stavci pri lomljenju imajo svoj delež. Nekateri kar preveč uporabljajo karton. Kako težko je pri dvaintridesetih straneh ujeti točen pas er, če so strani natlačene s kartonom, bo vedel vsak strojnik. Razen tega je še nevarnost, da se končne strani uležejo. Čim manj kartona med vrste!
Še grše je pri knjigi neurejena barva. Neenakomerna barva pri knjigi je neokusna in delo nestrokovnjaško. Ko dobiš novo, lepo vezano knjigo v roke ter jo prelistavaš, vidiš tisto pobliska-
vanje — sivo - črno, svetlo - temno itd.; niti dve poli nista enaki po barvi. Vse je nekako divje, grobo, kakor da je bilo narejeno nevestno in brez inteligence. Povsem drugačna pa je knjiga, če je barva enakomerna. Tisk je lep, miren in ne moti, oko počiva. Marsikateri strojnik misli, da je glavno zanj priprava če to srečno opravi, ko jo odobri oddel-kovodja, pa je zanj konec skrbi, češ barva ni tako pomembna. V resnici pa je pri knjigah barva nad vsem. Vse pole je treba tiskati po vzorcu prve. Da strojnik to doseže, mora imeti barvnik in valje povsem v redu, zakaj to je bistveno pri tiskalnem stroju. Komur se zdi to postranskega pomena, ne bo nikdar isposoben za prvovrstna dela.
Če se strojniku ponesreči, da barva »zasumi, zaplava«, jo mora takoj odvzeti s papirjem. Še bolje je umiti valje. Nikar naj ne tiska poprej! Ena sama pola pokvari knjigo. Bodi pri stroju tako dolgo, dokler ne veš popolnoma zanesljivo, ali je barva urejena. Pojdi večkrat pogledat in ne zanašaj se na vlagalko. Če tiskaš ves dan, je treba barvo dodajati in barvnik odpirati, ker barva postaja mehkejša in medla.
Dandanes, ko se dela ocenjujejo po kakovosti, bo slab in nevesten strojnik ne le težko dobil tiskanje boljših tiskovin, temveč bo to tudi vedno pogosteje čutil pri mesečnih prejemkih. L. R.
Priznanje našemu fizkulturnemu aktivu
Na slovesnem zborovanju Telovadnega društva H., Tabor (ki je najboljše telovadno društvo v državi), so bili pohvaljeni in nagrajeni najboljši! fizkulturni aktivi. Med njimi je tudi aktiv naše podružnice prejel pohvalo »za uspešno in nesebično delo na fizkulturnem področju«. V znak priznanja je prejel tudi denarno nagrado 5000 din.
To priznanje pa nam še tembolj nalaga dolžnost, da kritično pregledamo svoje napake. Ena prvih je nenačrtno&t. Fizkulturni aktiv ima prijavljenih 120 članov po raznih sekcijah, ki pa obstoje — samo na papirju. Te sekcije je treba oživeti, sestaviti odbore, napraviti delovni program vsake sekcije in ga seveda tudi izpolniti.
Organizirali borno naslednje sekcije: 1. telovadno, ki se bo udeleževala telovadbe na Taboru; 2. odbojkaško (redni treningi vsak četrtek v realčni telovadnici); 3. sekcijo namiznega tenisa (ping-pong) — redni trening v sindikalni dvorani; 4. kegljaško sekcijo (enkrat tedensko trening na kegljišču »Slovenskega poročevalca; 5. plavalna sekcija (enkrat na teden pouk plavanja v zimskem bazenu tivolskega kopališča).
Vse sekcije so dolžne do 15. decembra sklicati sestanke in izvoliti svoje načelnike.
Program ni ostal na papirju. Reči smemo, da je naš kolektiv — predvsem seveda člani, ki sodelujejo stalno v gasilski četi — častno izpolnil svojo nalogo v tednu propagande za varnost pred požari. Izpolnili smo vse naloge. Posamezniki so se še posebno odlikovali. Zato je vodstvo podjetja na predlog sindikalne podružnice nagradilo pet članov gasilske ekipe. V tednu smo. pridobili štiri nove člane za ekipo.
'Gasilska ekipa je izpolnila svoje naloge v lepem sodelovanju sindikata in uprave podjetja.
BALINARJI IN KEGLJAČI
Od spomladi do oktobra smo se zbirali 'balinarji vsak torej in petek — seveda, če je bilo vreme ugodno — na igrišču v Jernejevi ulici 24 v Šiški ter vneto balinali. Na trening je prihajalo okrog deset članov, včasih tudi več, kakor smo imeli pač čas glede na službo in prostovoljno delo. To število pa bi bilo lahko večje, ker je v naši podružnici' še precej balinarjev, ki še niso našli poti v naš krožek. Upamo, da se bodo prihodnje leto naše vrste pomnožile.
V	drugi polovici naše sezone smo odigrali tri tekme. Pri vsaki tekmi smo odigrali po štiri, igre. Dne 28. avgusta smo nastopili na »svojem« igrišču proti balinarjem tovarne »Saturnus«. V tej tekmi smo zmagali z rezultatom 3:1, posamezne igre pa so izpadle takole: 9:21, 21:3, 21:6 in 21:4.
V	drugi tekmi dne 25. septembra smo se prav tako na »svojem« igrišču pomerili z balinarji »Industrije umetnega kamna«. Tudi to tekmo smo dobili s 3:1 (21:6, 21:15, 10:24, 21:16). Povratno tekmo s tem aktivom smo odigrali na njihovem igrišču ob Tyrševi cesti dne 2. oktobra. To tekmo smo izgubili z rezultatom 3:1 (21:10, 21:15, 21:10, 6:21). Končni izid vseh treh tekem je 7:5 v naš prid. Vsem tekmam je prisostvovalo precej »kibicev«, ki so napeto sledili zanimivim igram.
Z nastopom slabega vremena smo balinarji svojo sezono zaključili ter prešli k sorodni panogi športa — kegljianju. Možnost udejstvovanja v kegljanju nam nudi delovni kolektiv »Slovenskega poročevalca«, ki si je letos dogradil odlično kegljišče ob tiskamiškem poslopju v Knafljevi ulici. To kegljišče nam bo v kratkem na razpolago enkrat tedensko od 16. ure naprej. Doslej se je prijavilo v našem delovnem kolektivu 26 kegli3' čev. Vabimo vse tovariše in tovarišice' ki se žele udejstvovati v tem športu. Pa se še niso prijavili, da se nam pridru-žijo.	Met