8000032 OSREDNJA KNJIŽNICA ŠTEVILKA 23 LETO XL 6. JUNIJ 2008 CENA 1.35 EUR SPORTUi? Konopljo * gojila v \ domačem ^ hlevu CELJE i Muzejski trg 1 a 3000 Celje Smrt na • ^ • 'V ' ■ N* • • brezini Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3, Gornji Grad StANOVANJSK! krediti UGODNA OBRESTNA MERA banka celje Zadruga mozirje AKCIJA v PC Ljubija Kosilnica Muraj Visokotlačni čistilci Pizzerija :®qi Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje | ____ ____________ Gsm za naročila : 031/898-685 http:www.izoles.si BBS ...... .............Delovni čas : , _ .... Pon. - čet od 5.30 do 23. ure VSAKODNEVNE MALICE Pet. - sob od 5.30 do 1. ure 09.06. Testenine Izoles, solata Ned.in Prazniki od 8.00 do 23. ure J 10.06. Pečenka, pečen krompir, solata 11.06. Zrezki v omaki, testenme, solata j. .. 19.06. Krompirjev golaž s hrenovko, sladoled ft® do 21. ure 13.06. Ocvrt mesni kanelon, krompirjeva solata ** Samo 3,30 €I 14.06. Pleskavica na žaru, pontmcs, solata PRIPRAVLJENE MALICE: - Ciganski golaž - Krompirjev golaž s hrenovko, sladoled 399 EUR Velik izbor kosilnic Claber zalivalni sistem I Hidravlični cepilniki drv LANCMAN I- 7,8; 10, 13, S16, 17, S21, 22, 28H I- ležeči ali pokončni I- na električni ali kardanski pogon I- za domačo ali profesionalno uporabo Krožne žage za drva - na električni ali kardanski pogon - velikosti: 450/600/700 mm Zahtevajte brezplačen katalog| 03/700 15 03 d.o.o. SI-3305 Vransko KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj KMEČKA LISTA 7.\ SLOVENSKEGA KMETA IN PODEffiJE Kandidati za člane sveta KGZS na državni ravni IVAN GOLTNIK Šmihel 24, Mozirje rojen 24.2.1959 priznan govedorejec SONJA ARLIČ Škale 82, Velenje rojena 6.4.1964 predsednica Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije ŠTEFAN ŠTREKEIJ Breznica 12, Breznica rojen, 25.12.1958 ugleden govedorejec in predsednik OE KGZS Slovenj Gradec Obkrožite i Kandidati za člane sveta območne enote Slovenj Gradec JANKO ARLIČ, JOŽEF RAKUN, JOŽICA ROTNIK, JOŽICA ARBITER, BRANKO BREZOVNIK, STANE KOPRIVNIKAR, MATEJ GORENŠEK, EDVARD KRESNIK Obkrožite št. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA Binalo kruha in premalo iger Dušan Šešok, predsednik komisije za financiranje športa pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS), je pred nedavnim pripravil analizo, iz katere je mogoče zaključiti, da se slovenskemu športu v prihodnje ne obeta nič posebno dobrega. Delež javnih sredstev v financiranju slovenskega športa je namreč zgolj 19-odstoten, evropsko povprečje pa je 28 odstotkov, med drugim ugotavlja predsednik za financiranje športa pri OKS. Po Šešokovem mnenju je dovolj alarmanten že podatek, koliko so stari naši najboljši športniki, in kako hitro narašča delež pretežkih otrok v Sloveniji. Le-ta se je v zadnjih 20 letih močno povečal, otroci pa na šolskih tekih dosegajo opazno slabše rezultate kot pred leti. Šešok je prepričan, da bi država z večjim vlaganjem v šport več otrok spravila na igrišča in v telovadnice, namesto da prosti čas preživljajo pretežno pred televizijskimi in računalniškimi ekrani. Slovenija za šport namenja le 0,074 odstotka bruto družbenega proizvoda, sedemkrat več oziroma 0,5 odstotka paza kulturo. To ne pomeni, da kultura dobi preveč, zagotovo pa je financiranje športa nezadostno, zato je Šešokova komisija za financiranje športa pri OKS pripravila pobude za davčne in druge olajšave v športu. Glede na dejstvo, da je mandat sedanje vlade pri kraju, ni pričakovati, da bi se prav hitro zgodile bistvene spremembe. Še nekoliko bolj neugodno je stanje na področju zagotavljanja finančnih sredstev za šport v Zgornji Savinjski dolini. Zgolj z nostalgijo se lahko spominj amo časov, ko smo imeli v dolini nogometnega republiškega prvoligaša, iskra upanja pa je znova zažarela z ženskim odbojkarskim klubom, ki se je prebil celo v evropski pokal. Vrhunskih rezultatov je bilo potem konec, dokler se niso, hvalabogu, odprla vrata BTC, kjer je Jože Mermal zagotovil sredstva za delovanje ljubenskega smučarsko skakalnega kluba. V Nazarjah so po izgradnji športne dvorane uspeli novi klub zavihteti v prvo ligo - a le za kratek čas. Razen nazarskih košarkarjev, ki imajo podporo BSH Hišnih aparatov, in ljubenskih odbojkaric, ki jih podpira KLS, je danes vse ostalo v veliki meri prepuščeno iznajdljivosti staršev, športnikov in športnic ter klubskih funkcionarjev, ki so seveda še kako hvaležni za vsak evro iz občinskih proračunov, hkrati pa obsojeni na »fehtanje« denarja pri sponzorjih v segmentu malih podjetjih, kar seveda ni prava rešitev. Povedano v prispodobi - pri nas ne primanjkuje samo kruha, ampak tudi iger... IZ VSEBINE: Zgornja Savinjska dolina: Od države še kar nekaj denarja za odpravo posledic poplave..........6 Gornji Grad: Engo v stečaju (še) brez kupca.......6 Velenje: 10. srečanje velikega in malega gospodarstva.................7 Intervju: Katarina Kresal, predsednica Liberalne demokracije Slovenije.....8 Teden gozdov: Priznanja najboljšim lastnikom gozda.10 Zgornje Pobrežje: Inšpekcija ugotavlja vzroke pomora čebel.... 13 Ljubljana: "Veliki braf' pohvalno o zgornjesavinjskem časopisu Paraolimpijske igre: Tiršek prva rezerva za POI Peking 2008.25 ISSN 0351 -8140, leto XL, št. 23,6. junij 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Novinar: Edi Mavrič - Savinjčan. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. RAZVOJ ŠPORTA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI JE ODVISEN OD DOLGOROČNE STRATEGIJE, BREZ PRIMESI DNEVNE POLITIKE Premalo kadrov in sredstev za vrhunske rezultate v športu Ena bistvenih prvin uspešnosti v vsaki dejavnosti je načrtovanje strategije oziroma načrtovanje ciljev in spremljanje njihovih uresničitev. V športu je sicer ves čas prisotna zahtevna dilema, saj je težko izmeriti proizvod, ki se pojavlja v obliki tekem in tekmovalnih rezultatov, na drugi strani pa je merilo uspešnosti dosežen rezultat tekme, uvrstitev v višji nivo tekmovanja in čim višje število udeležencev športnih prireditev. V svetu so športni dogodki pomemben finančni vir športa, v zgornjesavinjskih razmerah pa le nekaj športnih dogodkov privabi relativno veliko število gledalcev. Ljubenski smučarsko skakalni klub je edini v dolini, ki ima že več kot deset let zaposlenega profesionalnega trenerja. Tudi zato lahko v klubu zadržijo državne reprezentante, ugotavljata Rajko Pintar (levo) in Alojz Murko (foto: EMS) MED LJUBITELJSTVOM IN PROFESIONALIZMOM Tako kot na mnogih področjih se tudi v športu odpira vprašanje, koliko so zgornjesavinjske občine sposobne delovati povezovalno. Gre predvsem za financiranje športa, ki presega ozke okvire občinskih plotov, saj se po izkušnjah sodeč dogaja, da so športniki bolj ali manj prepuščeni sami sebi oziroma iznajdljivosti klubskih funkcionarjev. Posebna zgodba so športniki, ki se ukvarjajo z individualnimi športi, saj v dolini skoraj ni primerne infrastrukture. Športniki, kot so olimpijec Urban Acman, smučarka Mateja Robnik in še kdo, so tako bolj rezultat prizadevanj ozkega okolja in predvsem odrekanja staršev, ki so nedvomnim talentom z lastnimi sredstvi omogočili športni razvoj. V tem oziru je svetla izjema Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC, ki je zaradi polstoletne tradicije smučarskih skokov vraščen v miselnost Ljubencev. Menda je tudi v tem del vzrokov, da se ne bojijo organizirati vrhunskih tekem na 90-metrski skakalnici, kar dokazujejo s tekmovanji za ženski celinski pokal in FIS za moške. Vendar se tako kot večina športnih kolektivov tudi Ljubenci srečujejo s problemom podmladka. In če so se še nekaj let nazaj preko skakalnice poganjali samo Ljubenci, danes jedro kluba tvorijo skakalci iz cele doline. Tako predsednik kot generalni sekretar kluba Alojz Murko in Rajko Pin- igralcev, če si sami poiščejo možnost igranja v drugih klubih, zagotavlja Matej Pečovnik (foto: EMS) tar priznavata, da si razvoja skokov brez generalnega sponzorja BTC ne morejo zamisliti. Iz kluba namreč prihaja več državnih reprezentantov v različnih kategorijah, med njimi tudi člana A in B reprezentance Primož Piki in Sašo Tadič, kiju po učnih in športnih uspehih štipendira prav nemalokrat z lastnimi sredstvi reševal finančne probleme Ijubenske-ga skakalnega športa. RAKOVA POT ŽIVOTARJENJA Za nogomet velja, da je najpomembnejša postranska stvar na svetu in bolj kot za pomembno velja za postransko tudi v Zgornji Sav-injski dolini. Tako vsaj ugotavlja predsednik pred šestimi leti ustanovljenega Kluba malega nogometa Nazarje Dobrinko Danojevič. Z dvajset tisoč evri, katere v glavnem prispevata Občina Nazarje in glavni sponzor Glin Nazarje, klub bolj ali manj životari in temu primerni so tudi rezultati. Realno gledanoje druga liga trenutno najvišji domet nazorskih nogometašev, s čimer se strinja tudi Danojevič, ki želi delati predvsem z igralci iz Zgornje Savinjske doline. »Matična občina pomaga po najboljših močeh, vendar je to za resno uveljavitev premalo. Vse, kar počnemo, je na nivoju hobija, zato bi morala celotna dolina strniti vrste in se vprašati, če si nadaljnji razvoj malega nogometa sploh želimo,« poudarja Danojevič, prepričan, daje Se brez denarja pri športu res vse ustavi? (foto: UK) generalni sponzor kluba. »Klub izredno veliko dela na prizadevanju staršev in prostovoljcev. Če bi morali vse plačati, bi bilo zgodbe zelo hitro konec,« sta prepričana Pintar in Murko. Slednji je skupaj s podpredsednikom kluba Jožetom Kotnikom nazorski klub malega nogometa eden od nosilcev športa v Zgornji Savinjski dolini. Podobno bitko za preživetje kot nogometaši bijejo tudi nazorski košarkarji, ki bodo jeseni s člansko ekipo nastopili v tretji slovenski ko- šarkarski ligi. V klubu deluje šest selekcij, poleg članske še pet mlajših, kjer se s košarko ukvarja okoli 80 otrok. »Trener dobi nagrado, vsi ostali delamo zastonj. Za igralce je glavna nagrada igranje tekem, zato je potrebno pohvaliti Košarkarsko zvezo Slovenije, ki ima tako organizirane državne lige, da lahko tudi najmlajši igrajo v državnem prvenstvu. Glede na rezultate selekcij se uvrščamo med petnajst najboljših klubov in s tega vidika je mladim potrebno omogočiti vadbo pod strokovnim vodslvom,« pravi predsednik Košarkarskega kluba Nazarje Matej Pečovnik. Želja je, da bi v naslednjih letih branili barve kluba igralci iz domačega okolja, ki bi se bili sposobni enakovredno kosati v tretjem in po možnosti drugem kakovostnem Dobrinko Danojevič: »Če želimo igranje malega nogometa dvigniti na višji nivo, se bo moral spremeniti odnos znotraj slovenske nogometne zveze, ki funkcionira na nivoju posameznikov (foto: EMS) razredu slovenske košarke. Za kaj več po Pečovnikovem mnenju ni finančnih pogojev. V primerjavi z ostalimi klubi sodi nazorski med siro-mašnejše in vendar dosegajo solidne rezultate, predvsem po zaslugi podjetja BSH Hišni aparati, ki ima izreden posluh za lokalno okolje. BOLEZEN JE V GLAVAH Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da se strukturne spremembe, ki so se stranzicijo zgodile vZgornji Savinjski dolini, odražajo tudi v športu. Za legendo slovenskega športnega novi- Ivo Milovanovič je prepričan, da ima Zgornja Savinjska dolina kar nekaj skupnih točk, zato tudi športno prihodnost vidi celovito (foto: EMS) narstva Iva Milovanoviča je ključ uspeha v načrtnem izobraževanju ljudi, kar je naloga lokalnih skupnosti, saj brez stroke tudi v športni panogi ni pričakovati rezultatov. »Pri tem je najbolje omejiti ambicije, vendar z jasno postavljenimi mejami. Ljubenski skakalci morajo imeti vrhunske, v kolektivnih športih naj bi bile ambicije skromnejše. Bojim se, da je bolezen v glavah, saj mnogi mislijo, da samo prva liga nekaj velja. Ponuditi je treba prave možnosti in tudi s športnega vidika narediti dvajsetletne razvojne načrte, kar seveda pomeni, da se mora dnevna politika umakniti. Šport mora biti sestavni del Zgornje Savinjske doline,« je prepričan Milovanovič. Po njegovem mora dolina priti do skupnih ciljev in v kolikor do tega ne bo prišlo, je po Mi-lovanovičevem mnenju nekaj narobe z ljudmi, ki jim je zaupano vodenje tukajšnjih občin. »Na področju športa morajo biti ambicijejasne. Dolina ne more imeti prvoligaša, saj ga ni sposobna finančno preživeti, zato se mora športna infrastruktura ustvarjati in prilagajati potrebam domačih ljudi. Za vrhunsko ekipo je kadrov odločno premalo,« dodaja Ivo Milovanovič, ponosen na eno najlepših dolin na svetu, znotraj katere bo potrebno tudi razvoj športa načrtovati enotno, brez skrivanja za občinske plotove. Savinjčan Na kratko Kmetje bodo volili v kmetijsko zbornico V nedeljo, 8. junija, bo nekaj manj kot 113 tisoč kmetov imelo priložnost na tretjih volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) odločati o tem, komu bodo za štiri leta zaupalisedežvnajvišjih organih te največje nevladne organizacije. Kot doslej bodo volitve potekale na treh ravneh: v svet zbornice, ki je najvišji organ (ta bo imel po novem 57 članov), v svete območnih enot zbornice (teh je 13, v vsakem se voli od devet do 13 članov) in v odbore območnih izpostav (teh je 60, v vsakem pa se voli po šest članov). Volivci bodo izbrali 558 predstavnikov organov zbornice, kandidirajo pa lahko tudi tisti, ki so se v KGZS vključili prostovoljno. EMS Pomanjkanje parkirišč Na Ljubnem se soočajo z vse bolj perečim problemom pomanjkanja parkirnih prostorov za osebna vozila, zato je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sprejel sklep, da je potrebno čim prej zagotoviti primerna parkirišča v Vrbju in pri zdravstvenem domu. Problem so očitno postali tudi tako imenovani ležeči policisti na Petkovem klancu, saj po mnenju podžupana Stana Zagožna povzročajo preglavice samo še traktoristom, glavnina ostalega prometa pa seje preusmerila na obvoznico. Zato bi jih bilo potrebno po njegovem mnenju odstraniti. EMS Zaposleni želijo obstoj podjetja V gornjegrajskem komunalnem podjetju menijo, da izpad dela, ki bo nastal z zaprtjem odlagališča v Pod-homu, ni težko nadomestiti z delom na drugih področjih. Težava je v financiranju, ki že doslej na mnogih področjih ni bilo zagotovljeno ali pa vsaj ne vzadostni meri. Zavedati seje namreč treba, poudarjata direktor Jože Poznič in njegov pomočnik Zdenko Purnaf, daje bila Občina Gornji Grad v primerjavi z ostalimi občinami v boljšem položaju, saj je lahko Komunala na račun na odlagališču ustvarjenih viškov izvajala ostale obvezne gospodarske javne službe, za katere je zadolžena lokalna skupnost. EMS Svetniki podprli predlog ravnatelja Ljubenski vrtec izkazuje v zadnjih letih negativne rezultate, saj prihodki ne pokrivajo odhodkov, zato so svetniki občine potrdili predlog ravnatelja ljubenske osnovne šole Rajka Pintarja za dvoodstotno povišanje ekonomske cene vrtca. Na Ljubnem ob Savinji so še pred leti zaradi pomanjkanja otrok razmiš- ljali o ukinitvi enega od štirih oddelkov vrtca, trenutno pa se ukvarjajo s povsem nasprotnim problemom, saj bodo morali zaradi velikega povpraševanja ob vpisu resno razmisliti o kriterijih, po katerih bodo sprejemali otroke v predšolsko varstvo. EMS Most in lokalne ceste V Občini Gornji Grad so na podlagi zakona o javnem naročanju izbrali celjsko podjetje CMC, ki bo skladno s podpisano pogodbo dokončalo izgradnjo mosta na lokalni cesti Kropa-Čeplje. Župan Stanko Ogradi pred- videva, da bodo dela zaključena do konca junija. Na podlagi izbranih ponudb so v Gornjem Gradu izbrali tudi izvajalca za sanacijo lokalnih cest, kije dela v glavnem že opravil. EMS DRŽAVA JE OBČINAM ZA NASLEDNJA TRI LETA ODOBRILA ŠE KAR NEKAJ DENARJA ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAVE So občine odobrena sredstva sposobna porabiti? Ob skupnem sestanku ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika s predstavniki zgornjesavinjskih občin je bilo slišati kar nekaj pikrih na račun države, ki naj bi na vodni infrastrukturi naredila občutno premalo za odpravo posledic vsakokratnih poplav. Očitek je verjetno umesten, drugo pa je vprašanje, koliko je umestno, sicer neuradno, razmišljanje predstavnikov ministrstva, da občine odobrenih sredstev niso sposobne pridobiti oziroma porabiti. Občine so bile dolžne pripraviti popis škode in oceno stroškov sanacije. Na osnovi tega je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo pogodbe, s katerimi se občine zavarujejo za izplačilo denarja, katerega ministrstvo nakaže na podlagi dokazila, da so bila dela dejansko opravljena. V poplavno najbolj prizadeti občini Nazarje zagotavljajo, da so z odpravljanjem posledic na občinski infrastrukturi zadovoljni, povsem druga realnost pa so po besedah župana Ivana Purnata hudourniki, za katere je sredstev občutno premalo. Sicer pa so Nazarčani zahtevek za 254 tisoč evrov državi že izstavili. Najbolj nujna dela v višini 171 tisoč evrov so opravili tudi v občini Rečica ob Savinji in tudi že napisali zahtevek za denar. Tako Purnat kot Jeraj zavračata očitke, da občine niso sposobne opraviti administrativnih postopkov, na podlagi katerih jim država izplača odobrena sredstva. Res pa je, ugotavljata župana, da ni vedno enostavno preko noči pripraviti projekte, izvesti gradbena dela z nadzorom vred in pripraviti vso potrebno dokumentacijo. Na Občini Gornji Grad so pogod- bo o predhodnem delnem sanacijskem programu prejeli januarja. Preko zime je bila izdelana projektna naloga in izbrani izvajalci za izdelavo geološko tehničnega poročila za sanacijo plazu nad Bočno ter izvajalci za izdelavo inženirskih planov za izvedbo nujnih interventnih del na plazu in inženirske skice za izvedbo pregrade na Bočnici. Župan Stanko Ogradi zagotavlja, da se bo na podlagi teh poročil takoj pristopilo k nadaljnjim ukrepom oziroma izvedbi del. Savinjčan GORNJI GRAD SOCIALNI DEMOKRATI (SD) Engo v stečaju (še) brez Na volitve s svojim kupca kandidatom Stečajnemu upravitelju gornjegrajskega občinskega podjetja Engo Tomažu Kosu pretekli teden na javni dražbi na celjskem okrožnem sodišču ni uspelo prodati premoženja propadlega podjetja za proizvodnjo in dobavo toplotne energije. Ker Občina Gornji Grad jamči za poslovanje Enga, je od uspešnosti prodaje odvisno, koliko dolga bo odpadlo nanjo, ki ima prav zaradi jamstva Probanki že skoraj dve leti blokiran zakladniški račun. Kot rečeno, se na dražbi ni pojavil niti en kupec, zato bo Kos sodišču predlagal novo dražbo, sedanjo izklicno ceno 1,8 milijona evrov pa bodo znižali za 30 odstotkov. V kolikor Engo tudi v drugo ne bo prodan, se lahko zgodi, da bo potrebno podjetje prodajati po kosih, to pa pomeni, da bi iztržili še manj, zato bi morala 2,8 milijona evrov, kolikor znaša dolg Enga, odplačati Občina Gornji Grad. Župan Stanko Ogradi je na sodišče že pred časom vložil tožbo, s katero spodbija poroštvo za poslovanje Enga. Predlagano poravnavo bodo proučili pravniki, v vsej zgodbi pa je pozitivno, da je sodišče Gornjegrajcem povečalo mesečni limits 120tisoč na 150 tisoč evrov. Savinjčan V mozirski območni organizaciji Socialnih demokratov se zavedajo, da se volitve v državni zbor hitro bližajo. V okviru stranke zato želijo z alternativnim vladnim programom, ki bo zagotavljal razvoj Slovenije kot socialdemokratske družbe s posluhom za težave ljudi in gospodarstva, pritegniti volivce. Po besedah tajnika območne organizacije Bojan Ropa bodo na volitvah nastopili s svojim kandidatom, človekom, ki izhaja iz zgornjesavinjskega okolja. »Med ljudmi narašča razočaranje in nezadovoljstvo z delom sedanje vlade in nad delom politikov nasploh. Vedno večje tistih, ki pravijo, da se volitev ne bodo udeležili, to pa je voda na mlin sedanji vladi, ki se želi obdržati na oblasti s populističnimi ukrepi. Znano je, da so volivci aktualne vlade, še posebno to velja za največjo koalicijsko stranko, med najbolj discipliniranimi,« je prepričan Rop, zato bo morala stranka po njegovem mnenju vložiti več naporov v osveščanje volivcev. Samo udeležba na volitvah namreč daje možnost za spremembe, ki so po Ropovem prepričanju potrebne, da se negativni trendi zasučejo v pozitivno, za vse bolj prijazno smer. Savinjčan GORENJE Ugodni poslovni rezultati prvega četrtletja Gorenje, d.d.,je konec maja objavilo nerevidirano poročilo o poslovanju družbe Gorenje, d.d. in Skupine Gorenje za obdobje januar - marec 2008. Prvo četrtletje ocenjujejo kot uspešno in v skladu s poslovnim načrtom. Poslovanje je obravnaval tudi nadzorni svet družbe. Skupina Gorenje je v konsolidiranem čistem poslovnem izidu v višini 5.353 milijona evrov presegla vrednost primerljivega obdobja lani za 21,5 odstotka in dosegla 20,2 odstotka načrtovanega za leto — 2008. V čistem poslovnem izidu je vključen delež čistega poslovnega izida manjšinskih lastnikov v višini 560 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja Gorenje, d.d. je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta višji za 13,6 odstotka in dosega 29,0 odstotkov načrtovanega za leto 2008, medtem ko so prihodki od prodaje v Gorenju, d.d., za 4,6 odstotka nižji kot v enakem obdobju lanskega leta. V strukturi celotne prodaje dosega prodaja ve- likih gospodinjskih aparatov 69,8-odstotni delež in je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta nižja za 5,8 odstotka. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 4.370 milijona evrov in je 22 odstotkov višji od čistega poslovnega izida enakega obdobja lanskega leta. Na izboljšanje dobičkonosnosti so vplivali izboljšana prodajna struktura izdelkov v diviziji gospodinjskih aparatov, rast produktivnosti dela, učinkovito obvladovanje stroškov blaga, materiala in storitev. To je izboljšalo maržo poslovnega izida iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA marža), ki je skoraj za eno odstotno točko višja od načrtovane marže. Prodaja izdelkov za dom Gorenje je na evropskih trgih v prvih treh mesecih zmerno rasla, predvsem na območju Vzhodne Evrope. Po rasti prodaje še vedno izstopata Rusija in Ukrajina, sledijo jima Češka, Slovaška, Srbija in Slovenija. ArtPuk 10. SREČANJE VELIKEGA IN MALEGA GOSPODARSTVA w Krepitev in rast gospodarstva SASA regije Jubilejno srečanje velikega in malega gospodarstva, ki ga je skupaj s Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo ter velenjsko in mozirsko obrtno-podjetniško zbornico pripravila Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, je tokrat potekalo pod sloganom SAŠA regija v obdobju največjih investicij. Za razliko od minulih let je bilo deseto srečanje enodnevno, program pa je bil strnjen v tri vsebinske sklope. Plenarno zasedanje je z uvodnim nastopom začela predsednica regijske gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer, ki je ob nizanju podatkov o stanju gospodarstva v SAŠA regiji v preteklem letu ugotovila, da dročju industrije, in sicer kar 32 odstotkov, sledijo transport, gradbeništvo in trgovine. 1.714samostojnih podjetnikov je v letu 2006 zaposlovalo 1.894 zaposlenih, od tega 30 odstotkov v predelovalni industr- Cvetka Tinauer: »Naš cilj je, da postane Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica »zbornica aktivnih članic« in da postane članstvo standard poslovne odličnosti (foto: EMS) po število zaposlenih in celotnih prihodkih v regiji prednjači industrija. S 60 odstotki vseh zaposlenih ustvari 55 odstotkov vseh celotnih prihodkov. Po številu zaposlenih ji sledita rudarstvo in energetika ter gradbe- iji, sledijo gradbeništvo, prevozništvo in trgovina,« je dejala Tinauerje-va. Pri tem je izpostavila male gospodarske subjekte, ki kljub solidnim gospodarskim gibanjem ne zmorejo rasti v srednja podjetja. Na srečanju velikega in malega gospodarstva se je predstavil tudi lesarski razvojni center Arles (foto: EMS) ništvo, po celotnih prihodkih pa trgovina in energetika. »Podatki za samostojne podjetnike kažejo, da so največ celotnih prihodkov ustvarili prav tako na po- V nadaljevanju je direktorica Slovenskega podjetniškega sklada mag. Maja Vidovič Tomanič spregovorila o sistemu državnih pomoči malim in srednjim podjet- Udeleženci plenarnega dela srečanja so z zanimanjem prisluhnili predstavitvam razvojnih načrtov nosilnih podjetij SAŠA regije (foto: EMS) nikom preko treh finančnih linij, pomočnik generalnega sekretarja obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Dušan Krajnik pa je prisotnim odstrl svoj pogled na uspešnost slovenskih malih in srednjih podjetij v luči bolj učinkovitega davčnega sistema z manj administrativnih ovir in prožnejšim trgom dela. V plenarnem delu so sodelovali še predstavniki Premogovnika Velenje, Termoelektrarne Šoštanj, Es-otecha, Gorenja, BSH Hišnih aparatov, Forija, Term Topolšica in Kmet- ijske zadruge Šaleška dolina ter predstavili svoje razvojne načrte in možnosti sodelovanja z malimi podjetniki. Popoldanski del srečanja je bil organiziran v obliki štirih ločenih delavnic, na katerih je bilo mogoče dobiti konkretne informacije o nabavnih potencialih Gorenja, BSH Hišnih aparatov in Forija. Predstavila sta se tudi nazorski Lesarski razvojni center Arles in SAŠA podjetniški inkubator. Savinjčan CITYCENTER CELJE Atraktivna predstavitev Slovenske vojske Od ponedeljka, 9. junija, do nedelje, 15. junija, bo v Citycentru Celje potekala predstavitev Slovenske vojske (SV). Decembra lani je bila funkcija pridobivanja kadra izločena iz strukture SV, novi urad za vojaške zadeve pa je prevzel tudi naloge promocije in pridobivanja kadra za vse tri kategorije - poklicni pripadnik SV, pripadnik pogodbene rezerve in prostovoljec na služenju vojaškega roka. V Sloveniji sta bila pred petimi leti opuščena nabor in obvezno služenje vojaškega roka v miru. Začel se je proces profesionalizacije Slovenske vojske, uvajanje pogodbenega opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi SV in prostovoljno služenje vojaškega roka. V Sloven- ski vojski lahko pod enakimi pogoji sodelujejo tako moški kot ženske. Kandidati in kandidatke se lahko redno zaposlijo, postanejo pogodbeni rezervisti ali pa opravijo prostovoljno služenje vojaškega roka. V Citycentru Celje bodo v dneh od 9, do 14. junija vsi zainteresirani lahko dobili želene informacije o Slovenski vojski. V tem času bodo na različnih lokacijah v centru predstavljena vozila in oprema vojske, potekale pa bodo tudi razne demonstracije. V petek, 13.junija, bo od 18. ure dalje potekal pogovor z vrhunskimi športniki, zaposlenimi v vojski, v soboto, 14. junija, pa bo ob 11. uri še nastop orkestra SV in šov program gardne enote. KF KATARINA KRESAL, PREDSEDNICA LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE (LDS) "Z državo je potrebno ravnati kot dober gospodar" Katarina Kresal (foto: EMS) Katarina Kresal je prva predsednica parlamentarne stranke v Sloveniji in celo ljudi na terenu je uspela prepričati, da ni zgolj lepa igralka, ampak v resnici misli tisto, kar pove. Njen namen je povsem jasen; storiti vse, da se na jesenskih parlamentarnih volitvah oblast zamenja, saj po njenem sedanja vlada Janeza Janše dela samo še napake in rešuje osebne spore. To pa za Katarino Kresal ni vlada, za katero bi želela, da ostane na oblasti tudi v prihodnjem mandatu. - Leta 1989 ste imeli šestnajst let in takrat se je predhodnica LDS začela ozirati po oblasti. Da... - In tista punčka je danes predsednica dolga leta vodilne stranke, ki se je po zadnjih parlamentarnih volitvah skoraj potopila. Samo, da danes ni več stara šestnajst let. - Vam je znano, da ste največkrat iskana oseba na spletnih straneh? Tega pa nisem vedela! - Sedaj veste... Zanimiv podatek, iz katerega lahko sklepam, da ljudi zanimam. Očitno želijo izvedeti, kdo sem, kaj sem, kaj mislim. Če iščejo podatke, o meni ne vedo dovolj. - Morda je vzrok v tem, da ste najlepša med vsemi predsedniki parlamentarnih strank? In edina ženska. - Domnevam, da vaš obisk Zgornje Savinjske doline ni namenjen izključno družabnim dogodkom? Namen vsakega obiska je, da obiščem člane stranke, da se seznanim s konkretnimi problemi in srečam z nosilci družbenega in gospodarskega življenja v regiji. - V Zgornji Savinjski dolini doslej levosredinske stranke na parlamentarnih volitvah niso dosegale vidnejših rezultatov. LDS ni pri tem nobena izjema in sploh se zdi, da šteta prostorže vnaprej prepustili desnosredinskim strankam. Pojavljamo se v mejah zmožnega. Verjamem, da se lahko z dobrim delom stranke na državni ravni dober vtis širi tudi na območja, ki sicer LDS niso najbolj naklonjena. V Zgornji Savinjski dolini nas res ni veliko, vendar tisti, ki so, delajo dobro. Prisotni moramo biti in verjamem, da lahko s trdim delom in prepričljivimi stališči pridobimo naklonjenost ljudi. - Gotovo imate kandidate za volitve že evidentirane in čeprav ste pri razkrivanju imen precej skrivnostni, vas vprašam, kdo iz tega okolja bo zastopal LDS na parlamentarnih volitvah? Saj ne gre za vprašanje skrivnostnosti. Bolj zato, da je potrebno nekatere postopke zaključiti znotraj stranke. Končna lista še ni dokončno izbrana. Na nekaterih območjih imamo več možnih kandidatov, zato je potrebno z notranjo demokracijo izbrati tiste, ki nas bodo zastopali. Veste, v politiki je tako kot sicer v življenju. Brez napak ni napredka. Ljudi mučijo konkretni življenjski problemi in tisti, ki bo znal odgovoriti nanje, bo morda pridobil njihovo pozornost. Tisti, ki bo dobil mandat ljudi, bo moral povedati, kaj konkretno bi bilo potrebno narediti na državni ravni, da se odpravijo problemi, ki so lokalne narave. Ker imamo visoke kriterije in zelo pozorno izbiramo kandidate, bomo tudi na tem območju izbrali nekoga, ki bo znal povedati, kako bi lahko stvari delali bolje. - Očitno ste sposobna predsednica, sam vam je uspelo v relativno kratkem času ponovno utrditi liberalno demokracijo. LDSje bila dolgo časa na oblasti in nije stranke, ki bi bila imuna na krizo vladanja, še posebej če se potem znajde v poziciji, kije ni vajena. Stranka je doživela krizo, se skozi njo očistila in prevetrila. V LDS so ostali ljudje, ki radi delajo v tej stranki in po moji oceni stranka vedno bolje funkcionira. LDS je preživela vse krize, ker ima zelo močno lokalno mrežo in ogromno ljudi, ki so v njej od vsega začetka zaradi idej in prepričanja, ne zaradi morebitnih koristi. Ti ljudje ostajajo in tvorijo našo mrežo. Pameten predsednik se mora znati znjimi pogovarjati injim prisluhniti. Kot sem sama opazila, moji predhodniki tega niso najbolje znali, niso vprašali za mnenje. Jaz te napake ne delam, zato se o vseh večjih odločitvah pogovorimo znotraj stranke in tudi zato sem veliko na terenu, da na lastna ušesa slišim, kaj o določenih zadevah mislijo člani stranke. Moja naloga je poslušati in čim bolj pametno usmerjati. »Zame je popolnoma nesprejemljivo, da imamo 40 tisoč delavcev, ki zaslužijo manj kot 400 evrov, da obstaja 160 tisoč upokojencev s 300 do 400 evrov pokojnine. S tem denarjem ni mogoče preživeti.« - Moč in pozicija stranke je merljiva predvsem po podpori javnosti, ta pa, vsaj po javnomnenjskih raziskavah, LDS ni ravno pretirano naklonjena. Moč stranke se ne meri samo po anketah javnega mnenja, ampak tudi po tem, ali se lahko stranka dobro organizira in ali lahko uresniči določene projekte. LDS ima znotraj svojih vrst sposobne ljudi, ki so sposobni gledati v prihodnost. - V kakšnih odnosih ste z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom? Imava korekten odnos. Je zelo izkušen politik, zato cenim njegovo mnenje. - Sprašujem zato, ker si vse bolj prizadeva za povolilno koalicijsko sodelovanje levosredinskih strank, seveda v primeru, da politična levica osvoji parlamentarno večino. Vse bo jasno po volitvah. Najboljše koalicije se sklepajo po volitvah, na podlagi volilnega rezultata in vsebinskih prioritet posamezne stranke. Milan Kučan se še vedno javno oglaša, ker ga skrbi prihodnost države. Opozarja na nižanje demokratičnih standardov in na pomanjkanje pravih strateških odločitev in v tej oceni delim njegovo mnenje. Mislim, da Slovenija zasluži alternativo in drugačno razvojno vodenje. Pri odločitvi o sodelovanju v vladi so prva izbira programsko sorodne stranke. - LDS je bila na oblasti dvanajst let in marsikaj, kar očitate Janši, korenini v času vaše vladavine. Ta vladaje imela štiri leta, da se izkaže. Na ob-lastje prišla z zelo jasno kritiko korupcije in klien- r: i 8 ____> telizma, z zelo poudarjenim namenom izvesti reforme. Nič od obljubljenega ni naredila in izgovarjati se na neke zametke je skrajno neresno. Štiri leta so dovolj dolga doba, da pokažeš, kaj znaš, predvsem pa da lahko pokažeš, da znaš stvari delati bolje. Ta vlada ni dokazala, da zna delati bolje, lahko bi celo ugotavljali, da seje učila samo iz napak. - LDS seje verjetno kaj naučila iz lastnih napak, zato bi bilo dobro slišati, kaj je vaša alternativa Janševi vladi? Ne ukvarjam se pretirano s tem, kaj so počeli moji kolegi, zase vem, kakšno prihodnost si želim za Slovenijo. Dokler je imela Slovenija jasne in dolgoročne cilje, in dokler seje bila sposobna dogovoriti, da so to naši skupni cilji, je zelo hitro napredovala. Zadnjih nekaj let teh ciljev ni več, ukvarjamo se samo še z lastnimi malimi aferami. Zame to ni vizija razvoja Slovenije, zato je LDS pripravila program, iz katerega je razvidno, kakšna država naj bi bila Slovenija čez deset let. Poleg tega smo si zadali, da to postane družba kvalitetnega življenja in blaginje, predvsem pa da postane v poldrugem desetletju ena od najuspešnejših evropskih držav. - Vodja vaše poslanske skupine Jožef Školč je nedavno dejal, da če bi bila opozicija sistematična in trdna, bi bilo marsikaj drugače... In Janševa koalicija ne bi mogla početi, kar je počela in še počne! - Kaj bi pravzaprav lahko bilo drugače, nenazadnje odloča razmerje glasov v parlamentu? Naloga opozicijeje, da opozarja na napake. Če sklepa sporazume o sodelovanju in skupnem nastopanju, ne more biti jasen in glasen kritik koalicije. LDS je bila edina stranka, ki ni podpisala sporazumov z Janšo in ves čas jasno in glasno opozarja na napake. Jasno je, da opozicija nikoli nima večine, kar pa ne pomeni, da bi morala samo sedeti in čakati. »Ta vlada je imela štiri leta, da se izkaže. Na oblast je prišla z zelo jasno kritiko korupcije in klientelizma, z zelo poudarjenim namenom izvesti reforme. Nič od obljubljenega ni naredila in izgovarjati se na neke zametke je skrajno neresno.« - Politika se je odločila breme odločitve o pokrajinah prenesti na državljane. Ali v LDS podpirate delitev Slovenije na štirinajst pokrajin? Podpiramo regionalizacijo Slovenije in če se spomnite, smo bili začetniki tega projekta. Gre za enega večjih nacionalnih projektov, ki bo bistveno spremenil podobo in funkcioniranje države. To ni poskusno igrišče, na katerem bi se igrali, zato je potrebno projekt speljati premišljeno iz z jasnim vedenjem, kakšne učinke želimo doseči. V času priprave na sprejem te zakonodaje ni vlada pripravila niti ene simulacije delovanja pokrajin. Če bomo uvedli nedorečene pokrajine, ki bodo povzročale več stroškov kot koristi, potem bomo naredili slabo delo. V LDS se ne opredeljujemo za ali proti pokrajinam. Ko bomo imeli na mizi vse podatke, kijih lahko pripravi samovlada z vsemi svojimi službami, se bo izkazalo, ali je štirinajst pokrajin prava odločitev. - Ustavna kategorija socialne države je vse bolj ogrožena, saj je vse več ljudi, ki s poštenim delom komaj zaslužijo za preživetje. Na drugi strani se vlada navidezno bori proti tako imenovanim tajkunom in moralno spornemu bogatenju na račun vse večjega števila siromakov. Absolutno se strinjam. Trdim, da je Slovenija dovolj sposobna in bogata država, da nikomur ni treba biti reven. Dovolj smo majhni in okretni, da se lahko upravljamo na tak način, da imajo vsi plače za dostojno preživetje. Zame je popolnoma nesprejemljivo, da imamo 40 tisoč delavcev, ki zaslužijo manj kot 400 evrov, da obstaja 160 tisoč upokojencev s 300 do 400 evrov pokojnine. S tem denarjem ni mogoče preživeti. Smo evropska država, v okolju razvitih držav in moramo biti sposobni zagotoviti evropski standard življenja. Vsako gospodinjstvo ve, da ne more trošiti več kot zasluži. Na državni ravni je popolnoma enako. Z državoje potrebno ravnati kot dober gospodar in razmišljati strateško. Tega v zadnjih letih nismo videli, zato upam, da bo nova koalicijska vlada sposobna tega razmisleka in si bo zadala jasne cilje, kakšen standard želi omogočiti svojim državljanom. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan let Se želite zaposliti v perspektivnem, rastočem in stabilnem podjetju, kjer cenimo naše sodelavce in nudimo dolgoročno sodelovanje in zaposlitev? Iščemo nove, sposobne in ambiciozne sodelavce za naslednja prosta delovna mesta: - KNJIGOVODJA (M/Ž) (saldakonti dobaviteljev, materialno knjigovodstvo) - V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri - zaželjene so ustrezne delovne izkušnje - PLANER (M/Ž) (materialno planiranje in termmiranje proizvodnje) - VI. stopnja izobrazbe tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri - kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami imajo prednost - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika - SPECIALIST ZA MERILNE SISTEME (M/Ž) (upravljanje optičnih merilnih sistemov) - najmanj VI. stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri - delovne izkušnje na področju kontrole oz. merilnih sistemov - aktivno znanje angleškega jezika - OPERATERJI NA ROBOTIZIRANIH PROIZVODNIH LINIJAH - najmanj IV. stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri - VILIČARIST - izpit za voznika viličarja Če si želite postati naš sodelavec, vas vabimo, da se osebno oglasite pri nas, ali pa pošljete pisno prijavo na zgornji naslov najkasneje v roku 8 dni od objave. kis Kovinska industrija KLS d.d., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 839-32-00 35 TEDEN GOZDOV 2008 Priznanja najboljšim lastnikom gozda Rajko Pintar (desno) in Toni Breznik sta podpisala listino o medsebojnem sodelovanju šole in gozdarjev pri skrbi za urejenost učne poti Savina (foto: EMS) gozdarstva in da imamo ravno zaradi tega dejslva zelo ohranjene gozdove, tako v evropskem kot svetovnem merilu. Kot vsako leto so tudi tokrat najboljšim lastnikom gozda podelili priznanja: po oceni gozdarjev si ga je v Krajevni enoti (KE) Luče prislužil Franc Ošep (Bevšek), v KE Ljubno z gozdom najbolje gospodari Ivan Atelšek (Golobst), v KE Gornji Grad je naj gozdar letošnjega leta Tomaž Lamprečnik (Ajnik), v KE Nazarje je ta naziv pripadel Branku Goličniku (Povhu) in v KE Šoštanj Francu Jelenu (Žovneku). Priznanja je podelil vodja območne enote Toni Breznik, ki je z ravnateljem ljubenske šole Rajkom Pintarjem podpisal listino, s katero je skrb za čistočo obnovljene učne poti Savina prevzela OŠ Ljubno. Učna pot je bila za obiskovalce prvič urejena že pred več kot tridesetimi leti in je najstarejša v Zgornji Savinjski dolini. Savinjčan V okviru tradicionalnega slovenskega tedna gozdov, ki letos poteka pod geslom Gozdovi v srcu Evrope, so gozdarji nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije pripravili osrednjo prireditevvljuben-ski osnovni šoli. Na njej so spomnili na pomembno vlogo gozdov - Slov- zato so gozdarji povabili k sodelovanju v Solčavi živečega Nizozemca Jožefa Debetsa, ki se ljubiteljsko ukvarja s proučevanjem metuljev. Na Solčavskem je evidentiral že okoli 450 različnih vrst, pisano zbirko metuljev pa so si lahko učenci šole in udeleženci prireditve Letošnji prejemniki priznanj za najboljše lastnike gozda (z leve) Branko Goličnik, Franc Jelen, Ivan Atelšek, Tomaž Lamprečnik in Franc Ošep (foto: EMS) enija je med najbolj gozdnatimi državami Evropske unije - in trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Tokrat so posebno pozornost namenili naši državi v Evropski uniji, tudi ogledali. Z domišljenim sloganom prireditve želijo slovenski gozdarji evropski in tudi domači javnosti povedati, da imamo v Sloveniji dolgo tradicijo sonaravnega ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE IN CINDI SLOVENIJA Apel prebivalcem celjske regije za raziskavo o zdravju 16. maja je stekla tretja nacionalna raziskava o vedenjskem slogu, v katero je v celjski regiji vključenih 2.400 prebivalcev. Vprašalnike so naključno, računalniško izbrani anketiranci prejeli po pošti, vendar jih je v dveh tednih izpolnila le petina anketiranih s Celjskega. Raziskavo Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije izvaja CINDI Slovenija v sodelovanju s Katedro za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani in območnimi zavodi za zdravstveno varstvo. Vanjo želijo zajeti vzorec 16.000 prebivalcev, starih od 25 do 74 let, raziskava pa želi omogočiti vpogled v razširjenost, intenzivnost in medsebojno povezanost različnih dejavnikov tveganja, ki lahko ogrozijo naše zdravje. Anketiranci bodo tako odgovarjali na vprašanja o svojih kadilskih, pivskih, prehranjevalnih in gibalnih navadah, o zagotavljanju varnosti v cest- nem prometu ter navadah glede koriščenja nekaterih zdravstvenih storitev. V prvih dveh tednih je na vprašalnike v celjski regiji odgovorilo 485 prebivalcev oziroma samo 20 odstotkov anketiranih. Na Zavodu za zdravstveno varslvo Celje zato prosijo anketirance, da čim prej odgovorijo na vprašanja in vprašalnik odpošljejo v priloženi ovojnici. »Vsi, ki doslej niso vrnili ustrezno izpolnjenega vprašalnika, ga bodo skupaj z vabilom prejeli še enkrat. Le dovolj velik odziv v anketi nam bo omogočil reprezentativno in zanesljivo interpretacijo rezultatov o zdravju ljudi in vedenjskem slogu v celjski regiji,« je povedala Nuša Konec Juričič, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varslvo Celje. Bolezni srca in ožilja, rak, poškodbe in samomori so najpogostejši vzroki umrljivosti in obolevnosti v razvitem svetu in pri nas. Prebivalci Slovenije obolevajo mlajši in umirajo prej kotv razvitih evropskih državah. Med vedenjskimi dejavniki tveganja je na Celjskem najbolj izstopajoča telesna nedejavnost, debelost in tvegano pitje alkohola. ArtPuk SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE (SDS) Poslanci SDS bodo obiskali SAŠO regijo V ponedeljek se bo na obisku v Savinjsko-šaleški regiji mudila poslanska skupina največje vladne stranke. Obisk bodo pričeli v Velenju z novinarsko konferenco in srečanjem z gospodarstveniki in predstavniki območne gospodarske zbornice. Na delovnem kosilu v Mozirju se bodo seznanili z delovanjem tamkajšnje obrtno-podjetniške zbornice, na Golteh pa jim bodo predstavili razvojne načrte smučarsko rekreacijskega centra. Popoldne se bodo poslanci SDS srečali z mozirskim županom Ivanom Suhoveršnikom in si ogledali trško jedro, katerega obnova se financira tudi s sredstvi Evropske unije. Po ogledu nove proizvodnje Tassimo v BSH Hišni aparati in lesne proizvodnje obrtnika Janija Kakerja bo poslanska skupina Janševe stranke sklenila obisk v mozirski športni dvorani, kjer bodo poslanci odigrali prijateljsko nogometno tekmo z ekipo gospodarstvenikov ter lokalnih predstavnikov SDS. Savinjčan MED BOČNO IN GORNJIM GRADOM SE JE ZGODILA PROMETNA NESREČA, V KATERI JE UMRL SOPOTNIK V VOZILU Smrt na brežini Drete .m ■ *-i < * Nedelja zjutraj. Nad gornjegrajsko kotlino se je dvigovala jutranja zarja. Urni kazalci so kazali pol šesto uro in se za nesrečnega 24-let-nega Andreja Kolarja iz Gornjega Gradu tudi za vedno ustavili. Zgodila se je nesreča, ena tistih nerazumnih in nerazumljenih, ki se dogajajo kar naprej, da se kri na gornjegrajskih cestah več ne posuši. Tako kot predhodni žrtvi je bil tudi Andrej sopotnik v avtomobilu. Iz Bočne proti Gornjemu Gradu je drvel avto in zaradi prevelike hitrosti je izven naselja Kropa v desnem ostrem ovinku zapeljal naravnost na levo bankino in nato na travnik, kjer je vozilo trčilo v drevesa in obstalo na brežini reke Drete. Hudo poškodovanega voznika je ob trčenju vrglo izvozila v Dreto, Kolar pa je ostal ukleščen v vozilu, kjer je zaradi hudih poškodb umrl. Policijsko poročilo še dodaja, da nobeden od njiju ni bil pripet z varnostnim pasom. Takšna je torej uradna verzija tragedije, v kateri je ugasnilo mlado življenje in verjetno za dolga leta zaznamovala štiri mlade fante, ki jih je 45-letni voznik iz Gornjega Grada prehitel nekaj borih sekund pred usodnim koncem vožnje. Devetnajstletni Toni Suhoveršnik iz Lenarta nad Gornjim Gradom dan po dogodku še vedno vidno pre- dogajalo v teh kratkih sekundah, samo to, da ko smo pripeljali izza ovinka se je na kraju nesreče močno kadilo. Pohiteli smo na brežino Drete in ?M} • ' r Hudo poškodovanega voznika je ob trčenju vrglo iz vozila v Dreto, sovoznik pa je ostal ukleščen v vozilu, kjer je zaradi hudih poškodb umrl tresen pripoveduje: »Peljali smo se iz Bočne in na Kropi sta nas prehitela. Dobro se spomnim, da smo se vozili 50 kilometrov na uro in tudi onadva pri prehitevanju nista pretiravala. Ne znam razložiti, kaj seje doživeli pravo razdejanje. Motor popolnoma razbitega avtomobila je še tekel, vvodi pa je na trebuhu ležal človek. Brez pomišljanja sem se pognal v Dreto, ga potegnil iz vode in ga položil na bok. Naslednji tre- nutek sem poklical rešilca. Ponesrečenec je bil pri zavesti, vendar se ni zavedel, kaj seje zgodilo. Sopotnik je ležal v avtu, negiben in nem. Utripa na vratni žili ni bilo čutiti, mislim, da je bil Andrej Kolar na mestu mrtev,« počasi pripoveduje Suhoveršnik. Voznik, ki je bil v vodi samo nekaj sekund, se mora bržčas za življenje zahvaliti prisebnim fantom, ki so do prihoda gasilcev in reševalcev storili vse, kar so v danem trenutku lahko. Odslej, pravi Suhoveršnik, bodo tudi sami dvakrat premislili, kako in kaj, preden bodo sedli za volan. Nedeljska nesreča je že tretja v slabih dveh letih, ki seje zgodila na območju Gornjega Gradu. V vseh treh primerih je voznik preživel, sopotnikom usoda te sreče ni naklonila. In spet se odpirajo vprašanja brez odgovora, čepravjeta preprost in bi ga moral vsak voznik nositi v svoji glavi in srcu. Namreč zavedanje, da so vsi udeleženci v prometu prijatelji, katerim je potrebno želeti samo dobro, lahko posuši kri na naših cestah. Zakoni in kazni očitno ne! Savinjčan REČICA OB SAVINJI Konopljo gojilo v domačem hlevu Domači hlev sta osumljenca preuredila v prostor za gojenje konoplje Mozirski policisti so konec maja opravili hišno preiskavo pri 38-let-nem občanu iz Poljan nad Rečico ob Savinji in pri tem zasegli kar 119 sadik prepovedane droge, rastline konoplje in pripomočke za njeno gojenje. Kot sporoča tiskovna predstavnica Policijske uprave (PU) Celje Milena Trbulin, je bila hišna preiskava opravljena na podlagi zbranih ob- Policisti so zasegli 119 sadik prepovedane droge, rastline konoplje vestii in odredbe Okrožnega sodišča v Celju, in sicer v sodelovanju s Sektorjem kriminalistične policije PU Celje. Pri preiskavi domačega hleva, ki ga je omenjeni 38-letni osumljenec s pomočjo 28-letnega občana iz Varpolja preuredil v prostor za gojenje, je bilo zaseženih 119 sadik prepovedane droge rastline konoplje. Zaseženi so bili tudi pripomočki za vzgojo rastlin in sicer dvanajst reflektorjev z grelnimi žarnicami, digitalne in mehanske programske vezne vtičnice ter tekoče gorivo. Mozirski policisti so opravili hišno preiskavo tudi pri 28-letnem osumljencu iz Varpolja in zasegli že posušene cvetove prepovedane droge, za katere obstaja sum, da izvirajo iz odkritega nasada, manjšo tehtnico ter registrsko tablico iz odtujenega avtomobila. Kotje vtak-šnih primerih običaj, bo zoper oba osumljenca napisana kazenska ovadba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Pri preiskavi so policisti tudi ugotovili, da sta imela osumljena električno en- ergijo, ki stajo potrebovala za gojenje konoplje, napeljano mimo merilnika, za kar se bosta morala prav tako zagovarjati. Savinjčan GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Delčki večne lepote »Ikona je pogled, ki me spremlja in me popelje v duhovno. Ikona je okno, ki mi odpre pot v razmislek o večnosti, človeku in Bogu. Ikona ni tisto, kar vidimo, ampak je zastopstvo višjega, nematerialnega sveta. Je naše okno v večnost, zato na njej ni ne senc ne znakov minevanja časa,« je ob razstavi ikon Vide Dešman ter Zefke in Dolfija Glinik zapisala Kristina Dešman. oblika skupne meditacije (foto: EMS) Po njenem mnenju je za tri ustvarjalce, ki tokrat razstavljajo v gornjegrajski galeriji, pisanje ikon oblika skupne meditacije. Vsak od njih je v njem našel svoj način izraza. Dolfi v hitrih potezah celote, Zefka v natančnosti drobnih detajlov, Vida v neki posebni mehkobi, ki izžareva iz njenih ikon. Avtorji razstave prihajajo iz Škocjana na avstrijskem Koroškem, vendar so rodovno trdno povezani z Zgornjo Savinjsko dolino, saj sestri Vida in Zefka izvirata iz Knezovega rodu v Robanovem kotu. Avtorji sodijo, da galerija ni pravi ambient za ikone. Mesto ikone je v cerkvi, v svetem prostoru. Pred iko- no se verniki globoko priklanjajo v spoštovanju in prevzetnosti, pred njo molijo, pravoslavni ikono poljubljajo. Ali kot je na odprtju razstave dejal rektor doma Sodalitis v Tinjah, Jože Kopeinig: »Kojih gledamo, one hkrati gledajo nas. Skozi poglede svečanih in poduhovljenih likov Kristusa in Matere Božje se nas dotika njihov mir, ponujajo okus nebeškega, ki omogoča dvig nad minljivost. Ikona sama po sebi na nezavedni ravni človeka osvobaja črnogledosti in ga priteguje v bolj odrešene razsežnosti, ki so dane slehernemu kot možnost.« Savinjčan GLASBENA ŠOLA NAZARJE Uspešna kitaristka Učenka 4. razreda kitarskega oddelka Glasbene šole Nazarje Eva Evelina Zamernik je na mednarodnem tekmovanju v italijanski Gorici osvojila tretjo nagrado. V njeni kategoriji je nastopilo še 32 izvajalcev. Mednarodno kitarsko tekmovanje Enrico Mercataii v Gorici je bilo letos organizirano petič. Potekalo je od 23. do 25. maja, udeleženci pa so bili v Evini kategoriji poleg Italijanov še Hrvati, Srbi, Čehi, Avstrijci in Slovenci. Približno takšna je bila tudi sestava strokovne komisije. V ostalih kategorijah pa so nastopali še Madžari, Poljaki, Belgijci, Belorusi, Britanci, pa celo udeleženci iz Mehike in Združenih držav Amerike. Eva je nastopila v drugi kategoriji, kjer je od 32 tekmovalcev dosegla 6. mesto, kar je pomenilo tretjo nagrado. Najboljši tekmovalci so bili namreč tako enakovredni, da seje, potem koje prvo mesto zasedla kitaristka iz Zagreba s kar sto osvojenimi točkami, komisija odločila, da drugo in tretjo nagrado razdeli na več izvajalcev. Po tistem ko je nazorska učenka Eva Evelina Zamernik, stara je 13 let, Kitaristka Eva Evelina Zamernik je posegla po še enem odličju (foto: arhiv GŠ Nazarje) osvojila na mednarodnem kitarskem festivalu v Murski Soboti srebrno priznanje, sta se z njeno mentorico mag. Suzano Hebar z enakim programom prijavili še na tekmovanje v Gorici. Hebarjeva je razpis zanj našla na spletu. Tekmovanje v Gorici nima obveznega deia, mesec dni časa pa je tudi premalo, da bi naštudirali nov program. Po vsakem tekmovalnem dnevu je bila zvečer podelitev priznanj, kjer so nagrajenci prejeli tudi materialne nagrade - note, strune in podobno. »Moram omeniti, daje na takih mednarodnih tekmovanjih zelo visok nivo igranja in da včasih znanje mladih izvajalcev resnično preseneča,« je povedala mag. Suzana Hebar, ki je svojo varovanko spremljala v Gorici in kije Evina mentorica vsa štiri leta. Marija Lebar DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Jozlnova mama praznovala 90 let Mariji Podgoršek so ob visokem jubileju čestitali člani Društva upokojencev Nazarje (foto: Janez Štiglic) Marija Podgoršek izžlabraje 18. maja dopolnila častitljivo starost 90 let, zato so jo v ponedeljek obiskali člani Društva upokojencev Nazarje. Ob tej priliki so ji zaželeli še obilo zdravja, ji izročili šopek rož in priložnostno darilo. Ob sproščenem pogovoru so ji misli in besede vedno uhajale v mladost in takratne vojne dogodke, ki se jih živo spominja, sajje bila v taborišču in med vojno izgubila tudi brata. Kljub vsem tegobam, ki jih je prestala, je še krepkega zdravja in pri branju ne uporablja očal. Pri vsakdanjih opravilih ji pomagata sinova ivan in Franc, občasno pa tudi hčerka Marija. SK POMOR ČEBEL NA ZGORNJIH POBREŽJAH Inšpekcija ugotavlja vzroke zo o vsebnosti fitofarmacevtskih sredstev, bodo v naslednjih dneh poskusili ugotoviti vzroke, zaradi katerih so čebele pomrle. Golob pravi, da so se čebele pred smrtjo obnašale precej živčno, pri poskusu letenja so omagale in umrle na deski pred CENTER STAREJŠIH OBČANOV GORNJI GRAD panjem. Jeseni mu je pomrlo sedem čebeljih družin in če bo šlo tako naprej, bo Golob ostal brez čebel in dokler ne bodo pojasnjeni vzroki za pomor čebel, ne sme uživati niti medu oziroma ga prodajati. Savinjčan 102. rojstni dan Vide Pariš Analiza bo pokazala, če so za pomor Golobovih čebel kriva fitofarmacevtska sredstva (foto: EMS) V nedeljo zjutraj je čebelar Rudi Golob opazil pred svojim čebelnjakom precejšnje število mrtvih čebel. V ponedeljek je bilo mrtvic še več, zato je možakar, ki čebelah že skoraj pet desetletij, obvestil predsednika čebelarske družine Franca Levarja in poklical veterinarsko inšpektorico. Pri ogledu čebelnjaka in okolice sta veterinar Boleslav Bizjak in Alenka Jurič z veterinarske uprave ovrgla možnost bolezni varoje in gnilobe. Na podlagi odvzetih vzorcev, ki so bili oddani v anali- Vidi Pariš je ob visokem življenjskem jubileju čestital tudi gornjegrajski župan Stanko Ogradi (foto: EMS) V gornjegrajskem centru starejših občanov so imeli 22. maja posebno slavje. Stanovalka Vida Pariš je praznovala 102. rojstni dan. Ob tej priložnosti soji zaposleni v domu pripravili praznovanje, katerega seje poleg slavljenkinih sorodnikov in prijateljev udeležil tudi gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Največje veselje Vide Pariš so bili in ostajajo najmiajši otroci iz vrtca, ki so skupaj s pevko Veroniko Steiner in ansamblom Golte sooblikovali priložnostni program. Čeprav nekoliko gluha in slabovidna je slavljenka klenega duha delila radost z vsemi, ki so ji ob tako častitljivem jubileju stisnili roko in ji zaželeli zdravja. Njene, večkrat ponovljene besede, vse vas imam rada, so izrazile vso širino starkinega srca, ki seje preko dolgoletnega delovanja v Rdečem križu razdajalo za druge. Kar je sejala, to sedaj žanje, in čeprav ji v zadnjih letih življenje ni prizanašalo, ostaja optimistično zazrta v prihodnost. Savinjčan SAVINJSKE NOVICE OBISKALE DELO »Veliki brat« pohvalno o zgornjesavinjskem časopisu Vsebinska primerjava med lokalnimi Savinjskimi novicami in osrednjim slovenskim časnikom Delo je skoraj neprimerna, razen po branosti (Delo na državnem in SN na lokalnem nivoju). Tako bi lahko strnili v en stavek razmišljanje staroste slovenskega novinarstva in svetovalca odgovornega urednika Dela, Vlada Šlambergerja, ob sobotnem obisku sodelavcev Savinjskih novic v redakciji Dela. Delo je od osmih slovenskih dnevnikov še vedno najbolj bran časnik na Slovenskem, največ Zgornjesavinjčanov pa posega po Savinjskih novicah. Novice so po Šlambergerjevem mnenju solidno vsebinsko in tehnično urejen časopis in takšnega so očitno navajeni tudi bralci. Šlamberg-er meni, da ima časopis klasično vsebinsko zasnovo, od uvodnika odgovornega urednika do pisma bralcev na koncu, zato je izpostavil določene uredniške in novinarske možnosti, ki bi bile zanimive tudi za bralce. V drugem delu srečanja so si ustvarjalci Savinjskih novic ogledali centralno redakcijo Dela, kjer jih je Šlamberger seznanil z ustvarjanjem njihovega časnika. Savinjčan »■»oc Vlado Slamberger (za računalnikom) je ustvarjalce Savinjskih novic med obiskom Delove hiše seznanil tudi z delom v centralni redakciji časnika (foto: Ciril M. Sem) Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 Šešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643. E-mail: termo.sgd@emall.si Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! YL mZLAO M a; 3 udi ira Za slikovitostjo pokrajine se skriva tudi erozijska moč narave, ki je vodi utrla pot v dolino. Med spodobneži velja, da lepote ni mogoče opredeliti z besedami, še najmanj s preprostimi. Dana od Boga je vsakemu ponujena v presojo po njegovih merilih, ki pa se v primeru vrednotenja naravnih lepot tako preprosto in hitro poenotijo. Stvarnik vedno poskrbi, kot je prav; če je mogočnejši del Rogatca namenil Gornjegrajcem, so skrivnostne igrice njegove radožive razposajenosti namenjene ljudem v podvolovlješkem pogorju. Padanje slapa Rep je kakor žuborenje življenja skozi ozke žile gozdnega srca, ki se pri kmetiji enakega imena poistoveti z darežljivo preprostostjo tamkajšnjih ljudi. Savinjčan Po krivici premalo poznan slap Rep je primerna izletniška točka tudi za nedeljske izletnike s primerno obutvijo (foto: EMS) Bližnji sosed slapa Cuca je slap Rep, skrit ob desnem bregu Repovega grabna. Komaj nakazana potka pelje do njegovega vodovja v stalni senci in zato je redko presušena. V resnici je ves breg do njega gladek in lepljiv in prav tako brvter lestev iz debel ob padcu šumeče vode. Kakih dvaindvajset metrov pada v treh stopnjah. Bolj radovedni se lahko slapu približajo tudi po levem bregu; malce desno od vhoda v sotesko je potka, ki vodi nekako pod sredo slapa. Skrit in samoten se poganja Repov slap čez Na podlagi 20 letnih izkušeni Vam bomo brezplačno svetovali prt Izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov RoefbtaR Baumtt) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naro6Hu kvalitetno In cenovno ugodno tudi Izvedli. Slop Rep skalovje. Kot bi ga hoteli domačini obvarovati pred radovednimi pogledi. Samo ob cesti za Podvolovljek smerokaz opominja, daje nekje pod planino občudovanja vredno delo narave. Po krivici nekoliko zapostavljen se bohoti brez izmerjene povprečne širine, tudi o vodnem pretoku se lahko samo ugiba, samo to je znano, da ima najmočnejši pretok po spomladanskem dežju. Še bolj verjetno mu bolj izdatno krepijo moči jesenske padavine. Samo v nečem se Rep ne razlikuje od mogočnejših in bolj opevanih slapov. Njegov skokje možno občudovati samo od spodaj in malo bolj drzni tudi maio višje. Čeprav Žep po svoji višini krepko zaostaja za največjimi slapovi v Sloveniji, pa je vsekakor občudovanja vreden zaradi svoje lepote. V vsej skromni veličini se pokaže v še dokaj neokrnjeni naravi. Pravzaprav bi za oba slapova z Rogatca, ki se stekata na lučko stran, lahko rekli, da sta prava bisera zgornjesavinjskega predalpskega sveta. Zaradi dokaj enostavnega dostopa bi lahko bila spodobna izletniška točka tudi za naključne pohodnike. FASAD, NOTRANJE M ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, I I ELRMO 5GDJo.o. POSLOVKO-STANOVANJSKE OBJEKTE! www.termosgd.com fi Staremu atu za 60. rojstni dan Veliko sreče, zdravja in veselja, to je zate moja želja. Vnukinja Ema j? Francu Jakopu za 60. rojstni dan En poljub na vsako stran prejmi za svoj rojstni dan. Srček naš pa ti želi še veliko rojstnih dni. To ti želijo žena Anica in sin Matej ter hčerka Renata z družinama POSLUŠAJTE MAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RÀDIO GOLD!' Savinjski vai www.radioi Mhz ' now m®» - st« Mm® V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz 8 ■d Piše: Aleksander Videčnik Že Ignac Orožen je v svoji knjigi Das Dekanat Oberburg (Dekanija gornjegrajska) opozoril na razne najdbe iz rimskih časov v krajih od Letuša do Gornjega Grada. Koje bil župnik v Mozirju, je vse najdbe opisal tudi v mozirski župnijski kroniki. Nekatere predmete oziroma njih ostanke iz rimske dobe je celo narisal in točno opisal kraj najdbe. Rimski zlatnikje bil najden tudi v Šmihelu, pa tudi v okolici Mozirja so bili najdeni rimski novci. Kar pa je pomembneje, najdeni so bili tudi kamni z napisi, ki pričajo o prisotnosti Rimljanov predvsem v dolini Savinje. Prvi je bil najden v vinogradu kmeta Hrašana, sedaj kmetija Flere, naslednjega je Orožen opisal pod rimsko cesto na Prihovi, in sicer na koncu sedanje Hlačunove njive, kmetije Jože Banko v Spodnji Rečici. Še dolgo je bilo na mestu, ki ga Orožen opisuje kot staro rimsko hišo, vidno grobišče ali ruševine pod zemljo. Ob popravilu cerkve svetega Janeza v Polju (Šentjanž) sta bili najdeni dve napisni plošči, ki so ju vzidali nad vhodom v cerkev. Ena je bila votivne vsebine, druga pa družinska. Ob vhodu v to cerkev, na poglobljenem mestu je še viden manjši kamen, vzidan na višini kakih treh metrov. Žal pa tistih dveh napisnih plošč, ki sta bili vzidani nad vhodom v cerkev, ni več. Ko sem pred tedni z arheologinjo dr. Visočnikovo iz arheološkega inštituta pri SAZU iskal plošči, sva žal ugotovila, daju ni več. K sreči ima omenjeni inštitut točen opis obeh rimskih spomenikov, pa tudi Ignac Orožen ju je opisal in vsebino prevedel. KAJ JE ZNANEGA O TEM? Celjski zgodovinarji, posebno prof. Kolškova, so rimske napisne kamne v naši dolini popisali, toda že takrat seveda ni bilo več stavbe pod rimsko cesto na Prihovi, znano pa je bilo, da je kmet Hlačun iz ruševin ploščo prenesel na svojo kmetijo v Spodnjo Rečico, kjer naj bi jo vzidal v hišo, ki sojo pred nedavnim porušili. Ob podiranju stare hiše so bili Hlačunovi zelo pozorni na ploščo, ki naj bi bila vzidana vtej stavbi, tako je bilo razbrati iz ljudskega izročila. Na sami stavbi je niso našli, je pa bil najden del nje v temelju. Kot lahko domnevamo, je bila plošča točno po sredini prerezana inje domnevati, daje drugi del vzidan v temelju katere izmed še stoječih hiš. Naši predniki so radi vložili v temelje hiš "sveti kamen", da bo v hiši življenje varno in srečno. ZANIMIV SPOMINSKI KAMEN V Gornjem Gradu pa je bil vzidan v nekdanji "ka-jhi" velik kamen votivne podobe. Ob prenovi stare hiše so kamen odstranili in ga sedaj hranijo v lap- Sledi Rimljanoi) v naših krajih idariju domače katedrale. Verjetnoje bil pod ploščo tudi kakšen napis, toda kaj takega niso našli. Po nahajališčih omenjenih plošč lahko sklepamo, da so imeli Rimljani tudi skozi naše kraje cesto proti Emoni (Ljubljani) in to preko Črnivca. Zanimivo, nobeden izmed spominskih napisov ni bil vojaške vsebine, kar pomeni, lahko bi tako domnevali, da so tod okoli živeli tudi razni njihovi uradniki ali naseljenci. STROKA SE JE VKLJUČILA Doktorica Visočnikova je že poslala literaturo in zaznambe o teh spomenikih, ki bodo lahko služile za nadaljnje raziskovanje in možne objave. Zato naprošamo naše bralce, da nam sporočijo, če bi kje videli podobne napise rimskega izvora. Hvaležni bomo za nova odkritja, ki bodo možna ob sodelovanju strokovnjakov. Vedeti moramo, da so naši predeli krajine izredno redko arheološko raziskani, zato se moramo pač zadovoljiti z naključnimi najdbami. Pomagajte nam in sporočite na uredništvo našega časopisa vaše vedenje o teh in podobnih kamnih. Kdo je bil Pid Strgar? O solčavskemu zdravilcu Vidu Strgarju - Fidu vemo, da je bil rojen v Solčavi 1836. leta kot nezakonski sin Ane Strgar. Vemo tudi, daje vSolčavi umrl leta 1922. Kdaj je odšel iz Solčave in kam, pa ni znano. Kje seje izobraževal, daje bil izobražen, je lahko ugotoviti iz njegovega zapisa Zdravje bolnikov. Zakaj se je po vrnitvi vSolčavo naselil vzijalki, kiji danes pravijo Fidova zijalka in leži malo nad Firštovo hišo na začetku Logarske doline. Po ljudskem izročilu naj bi imel veliko knjig, ki so po požaru koče, v koterije potem živel, zgorele. Ljudje so ga zaradi njegove posebnosti šteli med čarovnike ali temu podobne ljudi. Če je del ljudskega izročila resničen, je bil brez dvoma neke vrste jasnovidec. Zakaj so ga pokopali zunaj pokopališča, tako tudi njegovo ženo, čeprav sta hodila redno v cerkev? Takšni postopki so bili namenjeni izobčencem. V čem je torej zaslužil takšno ravnanje? Cela vrsta neznankje okoli tega zanimivega moža. KJE SE JE IZOBRAŽEVAL? Treba bi bilo raziskati, kje je v času, ko ga ni bilo v Solčavi, bival in kaj je delal. Vsekakor je bil izobražen človek, sicer v tistem času ne bi tako spretno in strokovno popisal solčavsko floro, celo narisal je nekatera zdravilna zelišča. Tudi način ureditve njegovega obsežnega zapisa, ki ga hrani knjižnica akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, dokazuje sposobnost človeka, ki je veliko bral. Da posebej ne poudarjamo vsebinskih posebnosti njegovega zapisa. Posebej je opisoval zelišča in posebej njih rabo v domačem zdravilstvu. In na koncu je vso vsebino prikazal v nazorno urejenem kazalu, kar za tedanje zapise podobne vsebine ni bilo ravno v navadi. FIRŠTOVA RAZSTAVA O DOMAČEM ZDRAVILSTVU Vsekakor marsikaj od naštetega zanima obiskovalce razstave o domačem zdravilstvu, ki jo je omogočila družina Firšt. Številni obiskovalci si ogledajo tudi Fidovo zijalko in vzorčen nasad zdravilnih zelišč, ki nastaja ob poti do zijalke. Firštovi so uredili dostop do zijalke in poskrbijo za vodstvo, saj brez tega ni dovoljen dostop do Fi-dovega gaja, kot so ta del svoje neposredne okolice poimenovali. Vsekakor je omenjena razstava prvi tovrstni prikaz v Sloveniji, kar seveda nekaj pomeni, saj na ogled privablja vse bolj tudi strokovnjake medicine. 3ščemo slare fotografije Pred solčavsko streljalnico okoli leta 1933. Slika je v hrambi Hedvige Vidmar iz Slovenskih Konjic. 15 \___/ Geoturizem -nov trend v potovanju KATJA MAJERHOLD turistična delavka Razvoj, onesnaženost, globalizacija, masovni turizem vplivajo na to, da se vse več turistov odloča za des-tinacije, ki povzemajo druge oblike turizma. Tam si prizadevajo za nižje onesnaževanje zraka, bolj varčno rabo energije in ostalih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja ter okolice, v ponudbi pa uporabljajo tudi organsko pridelano hrano in tako svojim gostom sporočajo, da so odgovorni tako do okolja kot do prihodnjih generacij. Take oblike turizma so: trajnostni turizem, ekoturižem, pojavlja se tudi nova vrsta turizma, znana kot geoturizem, ki postaja vse bolj popu- laren in ga povzemajo tako desti-nacije kot obiskovalci oziroma turisti. Seveda masovni turizem še zdaleč ne bo izginil, vendar bo v ospredju turizem, ki temelji na sam-oizpolnitvi, močnih čustvenih dražljajih, ko obiskovalec v turistični destinaciji igra glavno vlogo in dogajanje ne samo opazuje, temveč se vanj tudi aktivno vključuje. KAJ JE GEOTURIZEM? Po definiciji je geoturizem turizem, ki vzdržuje in poudarja zemljepisne značilnosti določenega kraja -njegovo okolje, estetiko, zgodovinsko in kulturno dediščino ter dobro življenje njegovih prebivalcev. Geoturizem vključuje koncept, ki ga je prvotno utemeljil trajnosten turizem, ki pravi, da naj destinacije ostanejo nedotakljive bodočim generacijam. Povzema tudi načelo ekoturizma, ki stremi k temu, da prihodek iz turizma prispeva k ohranitvi okolja in zaščiti biološke in kulturne raznolikosti. Spodbuja tak način potovanja, da zmanjšuje škoden vpliv množičnega turizma, kateri nosi negativne posledice na okolje, lokalno skup- nost in druge. Gradi odnos med obiskovalcem in destinacijotermed gostom in gostiteljem. Geoturizem so zasnovali leta 1997. Nekaj držav je že podpisalo ustanovno listino geoturizma, s katero so se zaobljubile, da bodo spodbujale in podprle njegova načela. Med prve destinacije lahko štejemo: Honduras, Norveško, Kukove otoke, Romunijo, Mehiko, Vermont in Arizono v Združenih državah Amerike. KDO SO GEOTURISTI? Geoturisti iščejo destinacije, kjer doživljajo verodostojno kulturo, naravo in podpirajo krajevno turistično industrijo. Se poslužujejo lokalnega vodenja, prehranjujejo se v restavracijah, ki servirajo hrano tipično za posamezno območje, pridelano na lokalnih kmetijah, kupujejo turistične spominke neposredno od lokalnega prebivalstva, ne kupujejo izdelkov narejenih iz ogroženih vrst ali starodavnih artefaktov. Podpirajo lokalno prebivalstvo in njihova podjetja, planinarijo, kolesarijo ter uporabljajo javen prevoz tam, kjer je za to poskrbljeno. Koristi, ki jih prinaša geoturizem so: - nudi mir, sprostitev, doživljanje naravne in kulturne lastnosti območja, - prednosti geoturizma so okoljevarstvene in družbeno koristne, poudarja gospodarske in so- cialne koristi za destinacijo, -pritegne tak tip turizma, ki najbolj podpira naravne in kulturne lastnosti pokrajine, - stimulira lokalno kreativnost, - ustanavljajo se geoparki za geo-turiste. V Evropi so prvi geopark odprli leta 2000. V desetih evropskih deželah je približno 25 geoparkov in sicer: Nemčija - Geopark Gerolstein (www.vulkaneifel-european-geopark.de), Španija - Maestrazgo Kulturni park (www.turismo-maestrazgo.com), Grčija - Otok Les-vos itd. Geoparki so razločna območja, ki nudijo edinstveno pokrajino, naravo in kulturno doživetje znotraj dane države. Pri geoparkih ni samo pomembna naravna in kulturna dediščina, temveč tudi ljudje, ki bivajo v tem območju. - pomeni nadstandard v turistični ponudbi območja. Turizem postaja v 3. tisočletju ena vodilnih in najpomembnejših gospodarskih dejavnosti, zato veliko držav ne glede na ekonomsko razvitost, politično usmerjenost in kulturno različnost poudarja razvoj turizma kot svojo strateško razvojno usmeritev. Ob pravilnem razvoju turizma lahko turizem številnim turističnim državam in regijam omogoča hitrejši razvoj, rast osebnega standarda ter življenjske ravni. V primeru neprimernega turističnega razvoja pa lahko turizem negativno vpliva na pokrajinsko in biotsko raznovrstnost, uniči kulturno značilnost kraja, kar v zaključni fazi povzroči zmanjšanje dohodka lokalnega prebivalstva (IUCN, 2003). 5* Drage bralke, dragi bralci! Akcija uredništa Savinjskih novic, v kateri smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na islet z nami je KONČANA! Izmed prejetih kuponov iz 22. številke smo izžrebali še naslednje odgovore: - Maje Natek iz Mozirja, - Marije Čopar z Rečice ob Savinji, - Stanka Ramšaka iz Zavodic in - Terezije Gostečnik z Zgornjih Pobrežij. V naslednji številki bomo še enkrat objavili vse tiste, ki ste bili izžrebani in boste šli z nami v soboto, 21. junija 2008, na celodnevni izlet v terme Olimia. Vsem, ki ste pridno pošiljali svoja mnenja, se za sodelovanje najlepše zavaljujemo, vsem tistim, ki jim sreča tokrat ni bila naklonjena, pa želimo več sreče v naslednjih akcijah, ki jih že pripravljamo za zveste bralce Savinjskih novic. Okolju in naravi naklonjene oblike turizma imajo eno izmed najhitrejših stopenj rasti med sodobnimi turističnimi proizvodi. Med take oblike turizma sodi tudi geoturizem, katera glavna skrb je, da omogoča trajno ohranjanje virov okolja, pokrajinsko in biotsko raznovrstnost s sodelovanjem prebivalcev, lokalne skupnosti ter obiskovalcev kraja, ki so preko geoturizma deležni promocije in izobraževanja o naravi ter kulturni krajini. Gradi na geografskem značaju kraja - »občutek za pros- tor«, ki ustvari tak tip turizma, da poudari njegovo lokalno značilnost in pri tem spodbuja zaupanje med lokalnim prebivalstvom ter obiskovalcem. Iz raziskav, ki se ukvarjajo s turističnim povpraševanjem, je razviden izrazit porasttako imenovanih geoturistov, ki iščejo edinslvena in kulturno verodostojna potovalna doživetja ter ne hodijo v področja industrijskega turizma, ampak dobro plačajo za svež zrak, zdravo prehrano in mirv lepoti neokrnjene narave. PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE REČICA OB SAVINJI Vabljeni! BMMI DOGODEK KDAJ, KJE, ORGANIZATOR j 12.6. četrtek Sveta maša ob občinskem prazniku Kancijana, Rečica ob Savinji 13.6. petek Promocijski koncert Suške bande ob izdaji CD-ja Ob 20.00, Kulturni dom Rečica ob Savinji, KD Rečica ob Savinji, informacije: 041/953-615 14.6. sobota Pohod otrok in staršev na Kuglo Ob 9.00 izpred občinske stavbe. PD Rečica ob Savinji, informacije Stanko Gašparič: 041-862-214 14.6. sobota Gasilska veselica z razdelitvijo opreme gasilskim društvom v Občini Rečica ob Savinji Ob 20.00, Pobrežje, PGD Pobrežje 17. 6. torek Slovesnost ob občinskem prazniku Občine Rečica ob Savinji Ob 19.00, OS Rečica ob Savinji, Občina Rečica ob Savinji 20.6. petek Pogovor Berta Savodnika s prijatelji: qost Mitja Meršol Ob 20.00, OS Rečica ob Savinji, KUD Utrip Rečica ob Savinji 21.6. sobota Odprti turnir šolanih psov Ob 8.00, Varpolje, Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline 21.6. sobota Colnarič-Zunterjev memorial Otvoritev razsvetljave Ob 12.00, igrišče Varpolje, $D Gmajna Varpolje 21.6. sobota Rock žur Ob 20.30, igrišče Rečica ob Savinji, TD Rečica ob Savinji, informacije: 041/783-494 24. 6. torek Kresovanje v Borseki Ob 20.00, Borseka, PD in PGD Pobrežje, informacije Stanko Gašparič: 041-862-214 25.6. sreda Turnir v ženskem nogometu Ob 14.00, igrišče Rečica ob Savinji, TD Rečica Ob Savinji, prijave Tadej: 040 727 552 28.6. sobota Športno humanitarna akcija: »VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI« Začetek ob 11.00, igrišče Varpolje, ŠD Gmajna v sodelovanju s ŠD Mladost. Prijave: Filip, 040/437-335 28.6. sobota Gasilska veselica Ob 20.00, pred gasilskim domom na Rečici ob Savinji, PGD Rečica ob Savinji 29. 6. nedelja Nogometna tekma »Stari: mladi« 10.00, igrišče Rečica ob Savinji, SD Mladost 29. 6. nedelja Otvoritev razstave likovnih del slikarke Mojce Semprimožnik in narodopisne razstave »Žehta«. Ob 17.00. v OS Rečica ob Savinji, TD Rečica ob Savinji in OŠ Rečica Ob Savinji, 041/783-494. Razstava odprta do 6.7.2008. 5.7. sobota Večer pod trško lipo Ob 20.30, na trgu, TD Rečica ob Savinji 6.7. nedelja Igre med zaselki Občine Rečica ob Savinji Ob 15.00, igrišče na Rečici ob Savinji, TD Rečica ob Savinji OBČINA NAZARJE KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE KS Nazarje praznuje svoj praznik 12. junija. Ob tej priložnosti Vas vabimo na naslednje prireditve: TOREK, 3.6.2008 ob 18.00 uri jedilnica OŠ Nazarje Letni koncert otroškega pevskega zbora OŠ Nazarje Nosilec prireditve: OŠ Nazarje ČETRTEK, 5.6.2008 ob 19.00 uri jedilnica OŠ Nazarje Letni koncert mladinskega pevskega zbora OŠ Nazarje Nosilec prireditve: OŠ Nazarje SOBOTA, 7.6.2008 Pohod in kolesarjenje k »Svetemu Urbanu«, pri povratku družabno srečanje pri »Vrhovniku« ob 8.00 uri start pohodnikov izpred gasilskega doma ob 10.00 uri start kolesarjev izpred gasilskega doma Nosilec prireditve: PD Nazarje TOREK, 10.6.2008 ob 18.00 uri jedilnica OŠ Nazarje »Plesni ŽIV ŽAV« Nosilec prireditve: Plesni krožek OŠ Nazarje ČETRTEK, 12.6.2008 ob 19,00 uri dvorana GŠ Nazarje Koncert učiteljev Glasbene šole Nazarje Nosilec prireditve: GŠ Nazarje SOBOTA, 14.6.2008 ob 10.00 uri športno igrišče v Nazarjah Turnir v malem nogometu med zaselki KS Nazarje Nosilec prireditve: ŠD Vrbovec ob 17.00 uri pri gradu Vrbovec »IZ RODA V ROD« ter predtekmovanje za »Zlato harmoniko Ljubečne« Nosilec prireditve: TD Nazarje KRAJEVNI ODBOR NAZARJE Matična kronika za mesec maj 2008 ROJSTVA: Rodilo seje 14 deklic in sedem dečkov. POROKE: Stojan Zorč iz Trente in Bojana Kravanja iz Koritnice, Marko Gluk in Meri Kladnik iz Šmartnega ob Dreti, Miha Šipek iz Ribč in Suzana Zaletel iz Ljubljane, Franci Plevnik in Andreja Jevšenak iz Žalca, Dejan Lamovšek in Maja Pistotnik iz Zagorja ob Savi, Borut Jereb in Ksenija Lekič iz Vojnika, Gregor Palčnik iz Žalca in Petra Narat iz Maribora, Robert Hribernik iz Varpolj in Špela Matijevič iz Florjana, Dejan Zorc iz Loga pri Brezovici in Tatjana Cevzar iz Ljubije, Dominik Pečnik in Anamarija Bičič iz Gornjega Grada, Boris Žuntar in Violeta Jovčevska iz Dol-Suhe, Janez Govek iz Okonine in Katja Kolenc iz Home, Matjaž Ključevšek in Klavdija Pilih iz Štor, Boštjan Habjanič in Ines Doler iz Velenja Uroš Lesjak iz Celja in Karmen Fijavž iz Žalca, Emil Hrapič in Alena Mustafič iz Velenja, Andrej Trtnik iz Ljubljane in Benjamina Šuster iz Mozirja, Andrej Lubej in Maja Jagrič iz Celja. SMRTI: Alojzij Tisnikar iz Mozirja, Frančišek Ugovšek iz Florjana pri Gornjem Gradu, Amalija Pustos-lemšek iz Nove Štifte, Jožefa Mavrič iz Gornjega Grada. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Ponovno v boj za nastop na olimpijadi Več kot pet tisoč gasilcev se je v Ravnah na Koroškem pomerilo na dvodnevnem gasilskem državnem tekmovanju v različnih kategorijah. Med njimi so tekmovale tudi desetine z Rečice ob Savinji in Nazarij. Med najboljše so se z osvojenim četrtim mestom uvrstili mladinci iz PGD Rečica ob Savinji in si priborili vstopnico za kvalifikacije za izbor za nastop na naslednji gasilski olimpijadi. Poleg mladincev so si nastop na državnem prvenstvu priborile desetina veteranov, članice B in mladinke. Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline so zastopali še pionirji iz Nazarij, ki pa rezultatsko tokrat niso dosegli vidnejše uvrstitve. Rečiške gasilce, ki se zahvaljujejo vsem sponzorjem, je vseskozi spremljal in spodbujal tudi župan Vinko Jeraj, vsem skupaj pa ostaja nekaj grenkega priokusa zaradi, po njihovem mnenju, spornih sodniških odločitev. Savinjčan Veterani PGD Rečica ob Savinji so se z osvojenim devetim mestom uvrstili na državno prvenstvo (foto: US) OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Flosko - Trubarjevo berilo 'ctrjeuo Genio Na ljubenski osnovni šoli so sredi maja predstavili literarno glasilo Flosko - Trubarjevo berilo. Posvetili so ga 500-letnici rojstva Primoža Trubarja in 250-letnici rojstva Valentina Vodnika. Oba velika moža v svojih delih ne uporabljata visoko poetičnih besed, ampak preprost jezik, s katerim kažeta svojo usmerjenost k ljudstvu. In prav preproste besede, ki sojih zložili v povedi ali rime so uporabili tudi ljubenski osnovnošolci. Produkt njihovega delaje uredil odgovorni urednik Tomaž Repenšek, za oblikovanje pa je poskrbela Ksenija Poličnik. Ko bralec poseže po glasilu ter se sprehodi skozi njegovo vsebino, kaj hitro ugotovi, da so prispevki izpod peres tako tistih, ki so se šele začeli učiti črk in besed, kot tistih, ki jim je pisanje že »mala malca«. Literarni in likovni ustvarjalci so raziskovali življenje obeh veleumnih možTrubarja in Vodnika, življenje nekoč v domačem kraju, predstavili svoje najljubše športnike, zabeležili babičine pripovedi, se poglabljali v pripovedke in pravljice, predstavili svoje pesmi. S križanko in nagradno igro so pomislili tudi na razvedrilo. »V našem kulturnem prostoru v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji, se trudimo, da kulturi damo svoj dolg. Tudi letos smo se potrudili in oblikovali šolsko literarno glasilo, v katerem se predstavljajo ljubitelji slovenske besede,« je v uvodu zapisal odgovorni urednik Repenšek in otrokom potrkal na srce: »Ljubite in negujete materin jezik, naj bo vam v ponos, kjerkoli ste.« Dogodek so pospremili z bogatim kulturnim programom, v katerem so poleg instrumentalistov in pevcev nastopili mladi ustvarjalci in oblikovalci glasila. Marija Sukalo Ljubenski osnovnošolci so literarno glasilo posvetili 500-letnici rojstva Primoža Trubarja in 250-letnici rojstva Valentina Vodnika V devetletni osnovni šoli se vedno bolj poslužujemo metode celostnega učenja in poučevanja, kar je najlaže doseči z medpredmetnim povezovanjem učnih predmetov - s projekti. Prav s takšno obliko dela sem učencem 2. razreda želela približati gozd - naravni življenjski prostor, saj je učencem zelo blizu in hkrati zanje velik učitelj na vsakem koraku. Cilj projekta je bil iskati, odkrivati, opazovati, primerjati in raziskovati rastline in živa bitja v gozdu ter razvijati in oblikovati pozitivno stališče do narave. Pri pripravi projekta so učenci posredovali svoje predloge, interese in želje. Naše projektno učno delo smo naslovili V gozdu; Od drevesa do izdelka. Začeli smo meseca oktobra, ko se je gozd že odeval v pisane barve in končali, ko so drevesa začela z brstenjem. Ksodelovanju smo povabili gozdarja Damjana Jevšnika in Toneta Kladnika, ki sta učence seznanila, kakoje gozd kot življenjski prostor pomem- Ker nas obdajajo prekrasni gozdovi, smo del le-teh postali tudi mi (foto: Branka Nareks) ben tako za človeka kot za živali. Gospod Damjan jih je poučil tudi z imeni gozdnih dreves, njihovimi značilnostmi, plodovi in s podrastjo ter sestavo gozdnih tal. Beseda je tekla tudi o gozdnem bontonu in pretiranem nabiranju gozdnih plodov. Lovec Alojz Planovšekje predstavil divjad in strokovno odgovoril na vsako zastavljeno vprašanje. Gospod Kladnik pa nas je preko diapozitivov popeljal v svet malih gozdnih živali in avtohtonih rastlin. Učenci so vse svoje izkušnje in pridobljena znanja kasneje spretno uporabili pri pouku; ustvarjali so čarob- na ter družinska drevesa, delali so drevesne diagrame, pisali pravljice, pesmice in uganke o gozdnih živalih ter drevesih, vživeli so se v gozdna bitja, izdelovali so lutke in z njimi igrali... Toda vedoželjnosti še kar ni bilo konca. Zanimalojih je, kako bi ljudje gozd čim manj prizadeli, a kljub temu zadostili minimalnim potrebam po lesu. Pri Govekovih so si v žagi ogledali razrez lesa, nato pa šev podjetju Glin Nazarje sušenje lesa in izdelavo ter skladiščenje oken. V razredu so se proizvodnega dela lotili tudi sami. Od doma so prinesli lesene odpadke in po določenem postopku naredili zanimive, a tudi uporabne lesene izdelke, ki sojih podarili staršem. Vsi smo bili zelo veseli, da smo se odločili za ta projekt, saj je bil pouk še bolj zanimiv in raznolik kot običajno. Prepričali smo se, da v gozdu res domujejo sreča, ljubezen, mehkoba, zadovoljstvo, mir... Delček tega smo pokazali tudi staršem ob zaključku našega projekta. Branka Nareks OSNOVNA ŠOLA NAZARJE V gozdu - Od drevesa do izdelka KAKOVOSTNO, MODERNO,UGODNO V juniju akcijske cene izvoznih programov pohištva! Do odprodaje zalog določeni programi znižani do -50 %! Pohitite in izberite med prvimi. Industrijska prodajalna programa Pohištvo • Lesarska cesta 10 • 3331 Nazarje • Tel: (03) 839 3138 • www.gorenje-no.si • Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, ob sobotah zaprto www.gorenje-no.si gorenje Ljudje in dogodki, Oglasi OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE V dnevni sobi veveričke Pravljične ure v Osrednji knjižnici Mozirje in njenih krajevnih enotah so se odpravile na zaslužen poletni počitek, kar pa ne velja za pravljičarje, ki so se razigrani odpravili na zaključni izlet v Logarsko dolino. Tam so spoznavali lepoto, čarovnijo in pravljičnost gozdov, prisluhnili so vetru in se sprehodili skozi dnevno sobo rdeče veveričke ali mogoče celo zlate lisičke. Pri tem jim je pomagal vodnik Marko Slapnik, ki je pod organizacijo družbe Logarska dolina d.o.o. poskrbel za brezplačno animacijo. Netopirji so se trudili uloviti kakšno veščo (foto: Tatiana Golob) Otroci in nenazadnje tudi njihovi spremljevalci so ob prijetnem sprehodu spoznavali užitne in strupene rastline in se učili, kako se obnašati v gozdu, kije nenazadnje dom različnih živali. Ogledali so si oglarsko kočo, slap Palenk in se povzpeli do slapu Rinka. Marko jim je med sprehodom pripovedoval lokalne pripovedke, prav zabavno pa je bilo tudi opazovanje netopirjev - takšnih na dveh nogah - ki so se trudili uloviti kakšno veščo. No, vešče so bile zelo urnih nog in netopirji so tokrat ostali bolj kot ne lačni. Seveda pa izlet pravljičarjev ne bi bil vreden svojega imena, če ne bi otrok v Logarski dolini čakala tudi pravljica. Pravljičarka Vladimira je otroke popeljala v zgodbo o zmaju iz Logarske doline, ki pa menda ni več med živimi. Vsaj pravljičarji na tokratnem izletu k sreči nanj niso naleteli. Tatiana Golob BSH Hišni aparati smo hčerinsko podjetje tretjega največjega svetovnega proizvajalca gospodinjskih aparatov Bosch and Siemens Home Appliaces Group. V preteklih desetih letih smo se BSH Hišni aparati razvili v vrhunski razvojno proizvodni center za male gospodinjske aparate na motorni pogon ter termične aparate. S svojimi izdelki pod blagovnimi znamkami Bosch, Siemens ter Ufesa smo prisotni na vseh svetovnih trgih. Pri našem delu nas vodijo visoki standardi kakovosti, procesov ter vodenja. Zanašamo se na inovacije, ki nam omogočajo doseganje jutrišnjih zahtev že danes. Pridružite se najboljšim Zaradi širitve projektov vrhunskega razvojnega kompetenčnega centra ter obsega proizvodnje vabimo k sodelovanju: • UNIV./ DIPL. INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE ALI STROJNIŠTVA Za delo na področju tehnologije in zagotavljanja kakovosti v Oddelku za merjenje kakovosti Za delo na tem področju je potrebno znanje angleškega in/ali nemškega jezika • UNIV./ DIPL. INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE ALI STROJNIŠTVA Za delo na področju konstruiranja, laboratorijskega preizkušanja ter certificiranja Za delo na tem področju je potrebno aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika • UNIV. DIPL. EKONOMISTA Za delo v računovodstvu Od kandidatov pričakujemo: - najmanj tri leta delovnih izkušenj ■ poznavanje SAP (FI/CO modul) - aktivno znanje angleškega in/ali nemškega jezika ter hrvaškega jezika • UNIV. DIPL. FIZIKA Za delo na področju predrazvoja v Oddelku za razvoj in raziskave Za delo na tem področju je potrebno aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika • ELEKTROTEHNIKE, STROJNE TEHNIKE, MEHATRONIKE Za delo na področju vzdrževanja in kontrole kakovosti v proizvodnem procesu • SODELAVCE V PROIZVODNJI Za delo v neposredni proizvodnji Od kandidatov pričakujemo pripravljenost na večizmensko delo •ŠTUDENTEIN DIJAKE Za počitniško delov juliju in avgustu Vsem kandidatom ponujamo: ■ urejeno delovno okolje - samostojno, odgovorno in dinamično delo - načrtovanje svoje karierne poti, napredovanje glede na rezultate ■ ob izpolnjevanju pogojev ter obojestranskega interesa nudimo možnost zaposlitve za nedoločen čas Vse zainteresirane kandidate prosimo, da pošljejo ponudbe z življenjepisom na naslov: BSH Hišni aparati, Kadrovska služba, Savinjska cesta 30,3331 Nazarje ali na elektronski naslov fne-jobs-si@bshg.com. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 03 83 98 309 (Gregorc Štefka). BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP www.bsh-group.si KOSOVA HIŠA V VARPOLJAH Razstava vezeain Varpoljske vezilje so predzadnjo soboto v maju postavile na ogled svoje izdelke in tako dostojno obeležile spomin na svojo prvo mentorico Zaliko Rakun. Odprtje dvodnevne razstave ročnih del v hiši Franca Rakuna na Kosovi domačiji v Varpoljah, kjer je predstavljen beli vez -rešilje, so s kulturnim programom obogatile ljudske pevke Pušeljc, rečiški osnovnošolci in folklorna skupina Krmariš z Rečice ob Savinji. Obiskovalci so ob starem kmečkem pohištvu v »hiši« in »kamri«, ki se je dopolnjevalo s prti, prtički, zavesami in številnimi drugimi uporabnimi predmeti, lahko občudovali dela skoraj štiridesetih vezilj. Te so svoje vezenine oblikovale z ljubeznijo in jim vdahnile tudi del svoje duše. Vezilje pri svojem delu posegajo po vzorcih rešiljeja in obrob z ažurjem. Umetnine pogosto dopolnijo s kvačkanimi obrobami. Vsebina njihovega ročnega dela so slovenski nagelj in drugo cvetje ter motivi iz slovenskega ornamenta. Vse mojstrice igle in niti stremijo ktemu, da niti dve deli nista enaki. To je dokazala tudi bogata razstava številnih izdelkov, za katere so številni obiskovalci menili, da se po natančnosti in porabljenem času izdelave lahko enakovredno kosajo tudi s klekljano čipko. Po zatrjevanju vodje skupine Marije Križnik, kije tudi sama mojstrica drobnih vbodov, zanimanje za tovrstno dejavnost narašča. V petih letih je več kot 60 deklet in žena svoje znanje pridobivalo v organiziranih skupinah v zimskem času. Med njimi je kar sedem takšnih, ki so se odločile za pridobitev potrdila Obrtne zbornice Slovenije, da je »izdelek domače obrti«. Marija Šukalo Nekateri obiskovalci so menili, da se izdelki lahko enakovredno kosajo tudi S klekljano čipko (foto: Marija Šukalo) ŠMIHEL Veselica za prikolico Gasilci so organizirali šaljivo gasilsko tekmovanje (foto: Benjamin Kanjir) V Šmihelu že tri desetletja deluje gasilska trojka, člani katere so lahko v primeru požarov ali drugih nesreč na tem delu mozirske občine prvi na intervenciji. Matično gasilsko društvo jih je sicer opremilo z več kosi gasilske in osebne varovalne opreme, kljub temu pa slednje nikoli ni dovolj. Zavoljo tega so se odločili, da je potrebno nabaviti gasilsko prikolico, ki bi bila opremljena z vso potrebno opremo. Zalogaj je dokaj obsežen, saj je finančno ovrednoten z okoli 10.000 evri. Mladi Šmihelčani so se zato odločili, da organizirajo ves- elico, katere izkupiček bi namenili nakupu te prikolice. Zraven so stopili še gasilci, ki so ob tej priliki organizirali šaljivo gasilsko tekmovanje. Gasilske desetine iz Mozirja, Rečice ob Savinji in Paške vasi so se pomerile v vajah z vedrovko in štafeti s prenosom vode. Dobre volje in smeha ni manjkalo, tekmovalke in tekmovalci pa so se kljub šaljivi noti tekmovanja lotili z vso resnostjo. Nova prikolica bo kupljena in predana v uporabo v letošnjem oktobru, mesecu požarne varnosti. Benjamin Kanjir Gašperju Veselje in zdravje sta bisera dva, naj ti v življenju sledita oba! Vse najboljše za tvoj 10. rojstni dan! Ti želita Štefka in Janez 'grafične Sl Puntare I Na trgu 5/P, Mozii I -J* I Tel.:839-50-80 I info@unigraf.si a www.unigraf.si :t I Delovni tas: % od ponedeljka do petka 1 8.00-12.00,13.00-16.00 • vabila • zahvale • konfetki • naprsni šopki B o €1! trgovina, proizvodnja, storitve Stari trg 26, Velenje Tel.:03/897-49-80 GSM:041/728-017 Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. DISKONT i^W^AS Košarica ugodnega nakuog Vino Refošk Simčič 1 I................ Sok breskev 1 I, Presaci.............. Ledeni čaj goz. Sad. 1,5 i, pvc Radenska Cockta 1,51, pvc ..................... Sirup borovnica 1 I, Presad........... Donat 1 I, pvc........................ Radenska Classic 1,5 I, pvc........... Voda Za life 1,5 I, pvc............... Jogurt navaden 180 g, 3,2%, Lj.ml..... Sir topljen alpski 140 g, Lj.ml....... Kisla smetana Mileramm 450 g, Lj. ml... Margarina sonč. Remia 500g............ Jajca m jata 10/1 .................... Hrenovke vp Strašek (cena /kg)........ Salama goveja Strašek (cena/kg)....... Pršut rezan cca 300 g, Brozina (cena/kg) Pašteta telečja Pik 50 g ............. Marmelada marelica Presad 700 g, pvc.. Sladkor Agragold 1 kg................. Kava Bar mleta 100 g.................. Čaj filt. goz. sadeži Droga 50 g...... Keksi Resana orange 150 g............. Sol fina Droga 1 kg, vrečka........... Sol kamena Tuzla 1 kg................. Dodatek k jedem As 250 g.............. Kis vinski Simonič 1 I, pvc........... Olje sončnično Bimal 2 I, pvc......... Olje olivno extra dev. 1 I, uvoz...... Riž dolgozrnati Splendor 1 kg......... Moka t-5oo Katič 1 kg................. Špageti št. 3 500 g, Barilla.......... Požki mali Durum Aurea 500 g.......... Ozki rezanci 5 mm Durum Aurea 500 g.. Fidelini Durum Aurea 500 g............ Ketcup Remia 750 ml................... Rdeča pesa Eta 1 kg, koz.............. Kumarice Kamniške Eta 1 kg, koz....... Zelje kislo Eta 1 kg, koz............. Repa kisla Eta 1 kg, koz.............. Fižol rdeči Bella rosa 850 g, ploč.... Paradižnik pelat Bella rosa 800 g .... Gobica Glitzi 3/1, Vileda............. Detergent za posodo 1 I, Kirni........ Čistilo za steklo 1 I, Kirni........... Pralni prašek Arix 3 kg, Kirni........ Mehčalec plus 3 I, Kirni.............. WC čistilo 0,75 I, Kirni............... Papir toaletni roza 32/1, Dompak...... Brisače papir. Kuh. 2 sloj., Tenerela 2/1 .. Cviček Krško, 1 I Jeruzalemčan, Ormož, 1 I Tirolka mini, Strašek, 400 g Brik jabolko 50%, 1 I Fructal MS Mleko alpsko 3,5% 1 I, bp Tuna Maremi v rast. olju, 80 g Gorčica Eta 1,05 kg, koz Vrečke za smeti 150 modre 50/1 Velika izbira pijač S Izposoja točilnih aparatov Vse za piknik Velika izbira gastro programa J*S» j ir * SIP1*:' Košarica ugodnih nakupov velja do razprodaje zalog. Slike so simbolne. Vse cene že vseiljejo DDV KNJIŽNICA MOZIRJE Fotografije Cirila Velkovrha poudarjajo bistvo Konec maja seje v mozirski galeriji z razstavo Štirideset cerkva in drugih znamenj ob Slomškovi romarski poti predstavljal Ciril Velkovrh. Avtorja številnih fotografij je predstavila Marija Marovt, o njegovem delu pa je spregovoril umetnostni zgodovinar Franci Pečnik. Ciril Velkovrh zase pravi, da ni fotograf, da na svojih fotografijah želi predvsem poudariti bistvo in ne toliko umetniškega vidika. Serija njegovih fotografij iz pričujoče razstave vsekakor poudarja tisto bistvo, ki je Velkovrha zanimalo ob njegovem fotografiranju. Cerkve in nabožna znamenja opazovalca njegove razstave popeljejo skozi celotno Slomškovo romarsko pot, ki pa ni edina pot, ki jo je avtor razstave prehodil in hkrati dokumentiral na fotografijah. Po upokojitvi je sprva pre- hodil Slovensko planinsko pot in ob tem fotografiral naš gorski svet, kasneje tudi vsa verska znamenja in cerkve ob tej poti. Podobno delo je nato opravil še ob Aljaževi in Slomškovi poti. O delu Cirila Velkovrha je spregovoril umetnostni zgodovinar Franci Pečnik, ki je poudaril pomen vsebine fotografij: »Ko nam v objektiv poda cerkev, jo želi postaviti na pomembno mesto, želijo izpostaviti. Z odsotnostjo likovnega vfotograf-iji se te cerkve torej zdijo kot neme priče. Neme priče ali spomeniki nekih zgodb. Zgodba o skrivnostni sili, ki je vlivala voljo ljudem, da so vztrajali pri gradnji, preurejanju in lepšanju teh bogoslužnih stavb. Cerkve na fotografijah so preprosto tam. Želijo nam povedati: smo. Željo, da bi odkrili svojo pot do sporočila teh cerkva, nam z zbirko fotografij cerkva na Slomškovi poti želi vzbuditi tudi gospod Velkovrh in nas obenem vabi, da kakšno izmed teh cerkva tudi obiščemo ter najdemo svojo pot, sporočilo in življenjsko moč.« Tatiana Golob KULTURNO DRUŠTVO BOČNA Pesem pomladi letos skromno obiskana Gostujoči ženski zbor se je predstavil s pesmimi Kaj pa dekle tukaj delaš, Lepa ura, sonce sije in Oj, lepo je res na deželi. Najštevilčnejši pevci nazorskega mešanega zbora so z Žabami, Guantanamero in Alleluio Twardowskega poželi bučen aplavz poslušalcev, kvintet Fantje treh vasi pa je zapel Ko bo prišla pomlad, Triglav Josipa Fleišmana in Ena ptička priletela. Kvaliteto glasovje prikazal dekliški kvartet Prjatlce iz Cola nad Ajdovščino, pevke so očarale občinstvo ter odpele vrhunec prireditve s pesmimi Pojdem na ravno polje, Moj očka ima Jakoba Ježa in šopek narodnih Matije Tomca. Moški pevski zbor Bočna je odpel Ipavčevo Domovini, Na planine in zazibal dvorano v ritem z rusko narodno Tari bari. Ženska vokalna skupina Jua iz Središča ob Dravi je poleg ljudske Po Koroškem, po Kranjskem, mehiške La cucaracha pevskemu nastopu dodala gibanje za ponazoritev pesmi Diamonds are a girl's bestfriend. Kot zadnji so nastopili člani lovskega pevskega zbora iz Škofje Loke in odpeli lovske Bistriški jager, skoraj že himno Vgozdu in Jager gre na jago. »Naša življenja in pesem so hram veselja in druženja, zato kulturno društvo z največjim veseljem razdaja speve pomladi med ljudi,« so zapisali v programski list organizatorji, toda letos prireditev ni prinesla številčno toliko obiskovalcev kot v preteklih letih. ArtPuk Letošnja 13. prireditev Pesem pomladi je v Bočno privabila številne nastopajoče, ki so se s pesmijo predstavili ljubiteljem zborovskega petja. Repertoar nastopajočih zborov iz Zgornje Savinjske doline je bil že slišan na reviji Pa se sliš' v Lučah, prireditev pa so popestrili gostujoči pevski sestavi iz Cola nad Ajdovščino, Središča ob Dravi in Škofje Loke. Pevci nazarskega mešanega zbora so z Žabami, Guantanamero in Alleluio Twardowskega poželi bučen aplavz poslušalcev (foto: ArtPuk) ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Srečanje študijskih krožkov V nedeljo, 15. junija, bo v Glažut-nici pri Radečah srečanje študijskih krožkov, ki delujejo v okviru Zavoda za gozdove Slovenije. Krožki bodo predstavili zanimive teme, od koroških Šintiov do krompirja in ljudskih pesmi. Udeleženci prireditve bodo iz vse Slovenije, od Pirana do Vuzenice, od Šenčurja do Črnomlja. Tudi udeleženci študijskega krožka Črni graben iz Nazarij se bomo predstavili s kratko predstavitvijo. Med drugim bosta na izbiro dva zanimiva enourna vodena sprehoda po okolici. Udeleženci se bodo lahko razve- drili ob zabavnih igrah, zvokih godbe na pihala, prisostvovali bodo slavnostnemu zažigu oglarske kope, predstavitvi gozdne železnice... V Radeče bo organiziran avtobusni prevoz iz Nazarij 15. junija ob 8.00 uri izpred gradu Vrbovec. Udeležba je za člane študijskega krožka Črni graben brezplačna, za vse ostale pa 10 evrov na osebo. Na nazorski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa na telefonsko številko 04Ì/657-628. IS VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI V Nazarjah razmigali »kav<« generacijo Letošnja vseslovenska športno družbena akcija Veter v laseh - s športom proti drogi 2008 poteka po številnih slovenskih krajih. Preteklo soboto so se pod tem naslovom družili tudi mladi na igrišču v Nazarjah, kjer sta Športni uniji Slovenije pri organizaciji priskočili na pomoč občina in Športno društvo Osnovne šole Nazarje. Otroci so se pomerili v mini nogometu, odbojki, košarki, rolanju in likovnemu izražanju (foto: Marija Šukalo) Organizatorji so prepričani, da med mladimi vse več posameznikov postaja del »kavč« generacije, nekateri med njimi tudi iščejo rešitev v drogah. Da bi to preprečili, so po besedah vodje projekta Primoža Jelšnika s prireditvijo želeli mladim približati šport, kjer lahko sproščajo svojo energijo in sebe ter druge spoznavajo na pozitivne načine. Z Spoštovane članice in člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS)! V nedeljo, 8. junija 2008, so volitve v organe KGZS. Slovenska kmečka zveza ima prav gotovo zgodovinsko vlogo pri razvoju slovenskega kmetijstva in podeželja. Enako je zaslužna za ustanovitev KGZS kot največje nevladne organizacije v kmetijstvu. V zadnjem času si mnogi prizadevajo za zmanjšanje ugleda in vloge KGZS. To je potrebno spremeniti! Tudi z večjo vlogo Slovenske kmečke zveze v organih KGZS. V delovanje KGZS je potrebno vrniti več notranje demokracije, okrepiti pomen kmetijstva in podeželja, zagotoviti več socialne varnosti kmetov, pravičnejšo obdavčitev kmetov, pregledno in pravočasno izvajanje ukrepov kmetijske politike,... Zato Vas vabim, da se udeležite volitev in oddate svoj glas za Društvo SKZ-Slovenska kmečka zveza. za Društvo SKZ-Slovenska kmečka zveza Andrej PRESEČNIK Naročnik oglasa: Andrej Presečnik, Zgornji Dol 20, 3342 Gornji Grad boljšo telesno in psihično kondicijo je namreč vsakdo lažje kos vsakodnevnim stresnim situacijam. Zato je otrokom v Nazarjah veter pihal skozi lase ob igrah zžogo, kjer so se pomerili v odbojki, košarki in mini nogometu ter rolanju in likovnemu izražanju. Slednjega je vodila likovna pedagoginja Irena Zagožen. Športno sobotno dopoldne v Nazatjahje doseglo svoje poslanslvo. Aktiven, prijazen, vesel, sproščen, dinamičen, skratka prevetren danje na igrišču ob Dreti preživelo več kot sto otrok in mladostnikov od devet do 15 let. Najboljše ekipe se bodo podale tudi na finalno prireditev konec junija. Marija Šukalo SLOVENSKO PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE 2008 Med najboljšimi tudi PD Nazarje in PD Ljubno Mladi nazarski planinci so v kategoriji B med 17 ekipami dosegli 3. mesto Konec maja je bilo uspešno izpeljano Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje SPOT Rogaška 2008, kije potekalo na Kozjanskem in Voglajnsko-Sotelskem. V dveh dneh seje na orientacijskih progah zvrstilo 72 ekip iz vse Slovenije, med njimi tudi člani področne lige Smrekovec, planinska društva (PD) Nazaije, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad. Velik uspeh in stopničko med najboljšimi so dosegli mladi planinci iz PD Nazarje in starejši člani PD Ljubno ob Savinji. SPOT Rogaška 2008je ob pomoči Odbora za orientacijo pri Mladinski komisiji Planinske zveze Slovenije organizirala Rogaška orientacijska liga. Vse ekipe so na startu reševale teoretične naloge iz planinskega in orientacijskega znanja ter dodatnega gradiva o geografsko-turis-tičnih značilnostih Kozjanskega in Voglajnsko-Sotelske Slovenije. Na progi so tekmovalce čakale še prak- tične naloge iz orientacije, planinskih vozlov, prve pomoči, varslva narave in poznavanja gorstev. Odlično so se v vseh nalogah odrezali mladi nazarski planinci, ki so v kategoriji B (učenci 7,8. in 9. razreda osnovne šole) med 17 ekipami dosegli 3. mesto. Ekipo so sestavljali Petra, Tadeja, Patricija, Anamarija in Miha. Prav tako dobro so se izkazali starejši člani iz PD Ljubno ob Savinji, ki so v kategoriji E (starost nad 40 let) tudi stopili na bronasto stopničko. Skupina odraslih planincev iz PD Nazarje seje udeležila tekmovanja v kategoriji G (lažja odprta) in v skupini trinajstih ekip zasedla šesto mesto. S temi odličnimi rezultati zgornje-savinjskih planincev seje zaključila letošnja sezona tekem v orientaciji. Jeseni se pričnejo nove tekme v področni ligi, eno izmed teh bo organiziralo tudi Planinsko društvo Nazarje. TG KLJUB ZLATEMU ZNAKU OKS - ŠZŠ BREZ VSTOPNICE ZA PARAOLIMPIJSKE IGRE Tiršek prva rezerva za POI 2008 Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS - ŠZŠ) je konec maja v okviru prireditev Tedna športa na Ravnah na Koroškem podelil priznanja najboljšim športnikom. Zlati znak za športne dosežke v letu 2007 je prejel tudi član slovenske reprezentance strelcev invalidov Nani (Gorazd) Tiršek iz Gornjega Grada. V teh dneh je s strani njihove reprezentančne trenerke Polone Sladič padla tudi odločitev, kdo od strelcev bo branil slovenske barve na letošnjih poletnih paraolimpijskih igrah (POI) v Pekingu na Kitajskem. To največje športno tekmovanje invalidov bo potekalo od 6. do 17. septembra, na istih prizoriščih, kjer se bodo dva tedna pred tem končale olimpijske igre. Športniki invalidi bodo nastopili v atletiki, golbalu (igra z zvenečo žogo za slepe in slabovidne), namiznem tenisu, plavanju, kolesarjenju, sedeči odbojki in strelstvu, kjer pa je organizator iger letos Sloveniji podelil le dve kvotni mesti. Kljub odličnim rezultatom, ki jih je dosegel v zadnjem času, dobri formi in uspešnih obremenitvenih testih Tiršek žal ni med izbranci, ki bodo odpotovali na Kitajsko. Naše strelce bosta zastopala Franc Pinter - Ančo in Damjan Pavlin, dolgoletna člana reprezentance, ki sta že nastopala na POI, Tiršek pa je v vlogi prve rezerve. Takšno odločitev trenerke je nekoliko pričakoval, vendar muni ravno vseeno. Kot največji dosežek pri njem še vedno šteje zadnji rezultat iz Nemčije, dobro pripravljenost in motivacijo pa bo skušal čim bolje unovčiti na novi preizkušnji v Beogradu. Pogosto se pojavlja, da predpisane norme s Lovska družina Gornji Grad je v nedeljo, 25. maja, na strelišču v Zagradišču izvedla prvenstvo Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin (SK ZLD) Celje v veliki lovski kombinaciji. To so bile hkrati tudi kvalifikacije za letošnje državno prvenstvo v Predgrađu na Kočevskem. Tekmovalci so se pomerili v disciplinah lovska risanica (krogla 4x5 strelov) in glinasti golobi 2 X 25, lovski položaj. Uvrstitve so se najbolj razveselili člani domače lovske družine, saj so pobrali Olimpijski komite Slovenije je Naniju (Gorazdu) Tiršku podelil zlati znak za športne dosežke v letu 2007 (foto: Irena Drobež) strani mednarodnega paraolimpijskega komiteja doseže večje število kandidatov, kot organizator iger kasneje posamezni državi podeli kvoto udeležencev za posamezne panoge. Odgovorni so se tako znašli pred zelo nehvaležno nalogo, koga pustiti doma. Vsekakor pa bi si Tiršek zaradi izjemnih dosežkov po komaj enem letu zastopanja slovenske izbrane vrste zaslužil odhod v Peking, česar se dobro zavedajo tudi v reprezentanci. Irena Drobež obe zlati in eno srebrno odličje. V ekipni kombinaciji se je tako na prvo mesto s 1.052 točkami uvrstila Lovska družina Gornji Grad, na drugo LD Oljka iz Šmartnega ob Paki (976), na tretje pa LD Grmada iz Celja (939). Med posamezniki se je najbolje odrezal Peter Verstovšek iz LD Gornji Grad, drugi je bil ravno tako član domače ekipe Dušan Žehelj, tretje mesto pa sije pristreljal Dušan Urankar iz LD Braslovče. ID MOZIRJE Športniki dobili nov objekt Mozirska športna infrastruktura na desnem bregu reke Savinje je od 24. maja bogatejša še za en objekt. Uradno otvoritevje namreč dočakala stavba, v kateri so garderobe za uporabnike igrišč in večja soba, ki jo bodo lahko društva koristila za svoje aktivnosti. Objekt, s katerim se zaokroža mozirski športni park, je rastel skoraj šest let. Potrebnoje bilo veliko volje in finančnih sredstev, daje končno dočakal obliko in vsebino, ki bo služila občanom. Prvotno je bilo mišljeno, da bodo za gradnjo poskrbeli prostovoljci. Izkazalo seje, daje zalogaj prevelik, zato je morala investicijo s proračunskimi sredslvi podpreti mozirska občina. Slednja je upravljanje poverila Zavodu za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje, ki bo sklenil pogodbeno razmerje z glavnima uporabnikoma. Gre za Nogometno društvo Mozirje in Športno društvo Mozirje. Oba društva sta že doslej zgledno upravljala s športnimi igrišči in za to ni bilo potrebe po spremembi. Z novim objektom so se članom obeh društev bistveno izboljšali pogoji delovanja. V novi zgradbi je tudi večja soba, ki jo bodo lahko uporabljala druga društva. Potrebno bo le še doreči vsebino in vzpostaviti ustrezne relacije za pokrivanje nastalih stroškov. Slednje bo mogoče kriti tudi z zaračunavanjem najemnine gostujočim društvom in klubom, ki kažejo veliko zanimanje za uporabo lepih in urejenih športnih površin. Benjamin Kanjir STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z zračno serijsko puško Člani gornjegrajskega strelskega društva so prvo junijsko nedeljo organizirali tekmo z zračno serijsko puško na strelišču domače lovske družine v Zagradišču. Po sobotnem treningu na 10 metrov stoje, 10 diabolami za preizkus in 40 za oceno, so se v nedeljo pomerili mladinci in člani. Pri članih je zmagal Boris Purnat pred Jožetom Gombocem in Janezom Železnikom, pri mladincih pa je najbolje streljal Aleš Kolar, drugi je bil Beni Černjavič, po uspehu pa mu je sledil Matevž Rihter. Jože Gomboc Da bi doumel pravo vrednost veselja, moraš imeti koga, s komer ga deliš. Mark Twain Kraški udor Jespa V 21. številki, 23. maja 2008 je bil objavljen članek Kraški udor Jespa. V njem je avtor Edi Mavrič Savinjčan zapisal, daje Jespa zagrajena z bodečo žico. Članek je zelo dober, vendar je treba povedati, da je bila bodeča žica zamenjana z navadno žico že skoraj pred tremi leti. Predsednik Pašne skupnosti Menina Gospodna -Globače Ivan Presečnik PRVENSTVO SK ZLD V VELIKI LOVSKI KOMBINACIJI Domačini pobrali tri odličja ČRNA KRONIKA • DRZNA TATVINA NA POKOPALIŠČU Nazarje: 29. maja je neznani storilec v Nazarjah na pokopališču izvršil drzno tatvino, saj je občanki, kije prižigala sveče, z rame iztrgal žensko torbico in zbežal. S tem jo je oškodoval za 60 evrov. Storilcu so policisti že na sledi. - • NAJDENO GORSKO KOLO Gornji Grad: 30. maja je občanka iz Gornjega Grada obvestila poli- ciste, daje na svoji njivi v krompirju našla gorsko kolo in da gaje odpeljala domov. Policisti so navedeno kolo vrnili lastniku, kije še pred najdbo policistom prijavil tatvino. • TATVINA KOLESA Ljubno ob Savinji: 31. maja je občanka iz Konjskega Vrha obvestila dežurnega policista, da ji je neznani storilec iz odklenjene stanovanjske hiše iz hodnika ukradel gorsko kolo znamke tuji. S tem jo je oškodoval za 250 evrov. • PROMETNA NESREČA S SMRTNIM IZIDOM Bočna: 1. junija okoli pol šestih zjutraj je prišlo izven naselja Bočna do hude prometne nesreče, v kateri je na kraju dogodka ena oseba umrla, ena pa bila z reševalnim vozilom odpeljana v celjsko bolnišnico. Policisti so na kraju ugotovili, daje 45-letni voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti v nepreglednem desnem ovinku zapeljal z vozišča, kjer je nato izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v reko Dreto. Pri tem je 24-letni potnik ostal ukleščen v vozilu in podlegel poškodbam, voznik, ki je padel iz vozila, pa bil huje telesno poškodovan. w • *4Ä^■ ' OBVESTILO 2. junija dopoldan sta se na območju Šmartnega ob Paki in Letuša pojavila neznana tujca, ki sta se ustavljala na domačijah, zlasti tam, kjer stanujejo starejši občani ter pod pretvezo, da se zanimata za pot, izkoristila nepazljivostter odtujevala denar. V enem primeru sta odnesla dobrih 300 v drugem pa 500 evrov. V enem primeru je bila lastnica na vrtu ob hiši, tako da sta neznanca nemoteno vstopila v odklenjeno hišo in odnesla denar. Pripeljala naj bi se z vozilom temno modre barve. Naj vtem primeru ne bo odveč opozorilo, da neznanih oseb ni dobro puščati v hišo ali stanovanje, saj nikoli ne veste, s kakšnim namenom so prišli. Če pa hišo zapustite tudi le za zelo kratek čas, vedno zaklenite vrata. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 K/)MN«$K$T«a i Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica I04c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 'e°-<96 Slovo od našega prijatelja Andreja Komaj četrt stoletja je minilo, že nam novo bolečino v srcu je pustilo. Spomini o tebi večno bodo živeli, vedno zelo radi smo te imeli. Če kdo je bil zlo slabe volje, ti pokazal si nam pot na bolje, smeh, ki znal si ga privabiti, rečemo lahko le hvala ti. Takih prijateljev, kot bil si ti, življenje ne more ga več srečati. Solza se nam je utrnila, ko nas grozna novica je presunila, srca naša za trenutek so se ustavila. Kaj na tem krutem svetu napačnega smo storili, da zdaj tebe smo izgubili, vse na tem svetu zate bi storili, da le nazaj med nas prijatelje bi te dobili. Iskrene sožalje družini Kolar, vaš sin Andrej bil nam je dar. Upamo, da na nas se boste obrnili, z veseljem na pomoč vam bomo priskočili. Vsi skupaj zdaj tukaj smo se zbrali, da vam našo žalost bi pokazali, trpljenje zdaj skupaj si bomo delili, nobena beseda pa bolečine ne omili. Koliko življenj nam vzela je naša cesta, smrt v naši dolini je že prava gesta. Ne vemo več, kako bi to preprečili, če nesreča nas nikoli ne zapusti. V slovo samo to še povedali bi, zdaj ko skupaj smo se zbrali vsi, vašega sina Andreja nikoli na bomo pozabili, vsi njegovi prijatelji. Meseca maja, ko vse cveti, si kot regratova lučka ugasnila ti, naša draga mama. ZAHVALA 25-5.2008 je tiho zaspala Amalija PUSTOSLEMŠEK Pogledska Malka iz Nove Štifte Zahvaljujemo se vsem, ki ste se naše mame kakorkoli spomnili v dolgih letih njene bolezni in ob njenem slovesu. Pogledski v Zahvale, Oglasi Ni te več na pragu, ni te več v naši skromni hiši, usoda se kruto s teboj je igrala, saj polno ti čašo grenčineje dala, vendar pogumno si čašo prejel, grenkobo, gorje, vse za dobro si vzel. Bolezen tebi vso moč je izpila, za tabo ostala je le praznina. Z ljubeznijo, ki obilo si nam jo dajal, za vedno v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V najlepšem mesecu maju nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric Franc UGOVŠEK (23.10.1928 -13.5.2008) po domače sp. Jamelski iz Florjana Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za osebno izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove cerkve za sv. Frančiška Ksaverija. Zahvaljujemo se g. monsinjorju Jožetu Vratanarju in diakonu Stanku Čeplaku za lepo opravljen cerkveni obred in molilcem rožnega venca, pevskemu zboru, pogrebcem, vsem trem govornikom, praporščakom, čebelarjem in Konjerejskemu društvu Zgornje Savinjske doline. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju, pogrebni službi Anubis. Posebno pa se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času bolezni prihajali obiskovat. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na Božjo njivo večnega počitka. Žalujoči vsi njegovi Pri srcu še boli, ker tebe dragi ni, po licu solza mi polzi, se na tvoj prerani grob spusti. V SPOMIN 9. junija mineva dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Franci IRNAR Hvala vsem, ki se ga spomnite v molitvi ali prižgete svečo na njegov grob. Vsi njegovi Dvajset let že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Franci HUDOHMET (1988 - 2008) Za vedno boš ostal v naših srcih Vsi njegovi Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza našega trpljenja, otrpne srce, ostane bolečina, v srcu dragega spomina. V SPOMIN 11. junija bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil Damjan KOS izVarpolja Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižgete svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi pogrebne stor/7v^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini WWW .net Za razvedrilo Krasno! Vidim, da je vaša pečka že pripravljena! Zoprna pohvala “Čemu mrk obraz?” vpraša Zadrečanka nejevoljno Savinjčanko. “Direktor mi je povedal, da sem nenadomestljiva.” “Kaj ni to dobra novica?” “Jaz bi raje videla, da bi imela priliko napredovati.” Srečanje zadnje vrste Pavel v nevihti sreča starčka. “Ste videli, kako blizu je udarilo?” ga vpraša. “Tako blizu mene še svoj živi dan ni udarila strela. Če ne bi zdajle srečal vas, bi mislil, da sem že na onem svetu. Kako vam je pa ime?” “Peter, pri vas na Zemlji mi pravijo pa Sveti Peter.” Mesojedi vegetarijanec Mamica je vsa vesela, ker si sin vsako jutro zaželi zelenjavni sendvič. Nekoč ga le vpraša: “Si prepričan, da ne bi kdaj v šolo vzel sendvič s salamo?” “Ni potrebe. Sošolec, s katerim si izmenjava malici, ima dosti boljšo salamo kot mi.” Hitro mu je dovolj Renato je ves bled na vožnji čez Črnivec. “Ti je rado slabo v avtu?” ga vpraša kolega. “Kaj bi to, včasih je dovolj že, če pogledam na njihove cene.” Slikarska zvrst “Kdo so to abstraktni slikarji?” vpraša sinko očeta. “To so na nek način fotografi pijančevih misli.” Dober test, slab rezultat Mozirjanka svetuje Rečičanki: “Zvestobo moža lahko preizkusiš na preprost način.” “Kakšen?” “Sredi noči ga zbudi in zavpij: Beži, moj mož seje vrnil!” “In kaj potem?” “Obstaja možnost, da bo pobral šila in kopita ter skočil skozi okno.” “Če bo to storil, mi to nič ne pomaga, saj bi se vrnil. Ko bi živela vsaj v tretjem nadstropju, tako pa sem v pritličju.” Zvezdogled Miha gleda v zvezde, mimo pride Mojca in ga vpraša, kaj se dogaja. Miha zamišljeno: “A si slišala, da smo pristali s sondo na Marsu?” “Kaj res? A tako dobro vidiš?” Emil, nehajta že s prodajalko pomerjati spodnje perilo! Rodbinski sindromi “Doktor, nekaj je narobe z mano," potarna Leponjivčan. "Če preveč pijem, se zjutraj zbudim s krvavečim nosom.” “Čudno, res čudno. Mogoče je to kaj v povezavi s simptomom vaše žene.” “Kaj? Kakšnim simptomom moje žene?” “Zadnjič mi je potožila, da potrebuje dobro kremo za roke, ker dobi odrgnine na členkih, kadar pridete pijani domov.” Brez perspektive V zgodovini pa res ni nobene prihodnosti. Cvetóe fokùprìm) DELOVNA DELOVA LEGENDA Vlado Šiamberger, starosta slovenskega novinarstva: »Sodeloval sem pri Kamniškemu občanu, Novemu tedniku, Jutranjiku, Slovencu, Republiki, Dnevniku, Delu... Zdaj ko sem upokojen, imam samo še dve neizpolnjeni želji - da me povabijo k sodelovanju s Financial Timesa ali pa še bolje, k Savinjskim novicam. Slišim, da iščejo mlado, svežo moč.« ZDRUŽENE MOČI NA DELU Edi Mavrič, novinar Savinjskih novic: »Jože, dajva Vlada Šlam-bergerja fotografirati hkrati, da bova imela skupaj močnejši fleš.« Jože Miklavc, dopisnik Savinjskih novic: »Edi, na tri, štiri, zdaj!« Edi: »A si že rekel zdaj? Nič te ne slišim, tako je temno.« MLADA TISKARKA PRI DELU Irena Drobež, dopisnica Savinjskih novic: »Če bi še zdaj tiskali na takšnih napravah, bi bile današnje novice predvčerajšnje, preden bi jih bralci dobili v roke. Meni se pa zdi že tipkanje sms sporočila v mobitel zamudno opravilo.« SESTAVIL PEPS TOMISLAV LADAN GRŠKI POTUJOČI PEVEC KRATEK SUNKOVIT GLAS (KNJIŽ.) BOLGARSKI PESNIK- NAJDEN TON E, ZVIŠAN ZA POLTON ORGANSKE KEMIČNE SPOJINE SKANDINAVS- OSEBNi ZAIMEK ZVOK OB PRELOMU ČESA TISKANJE TEKSTOV S KLIŠEJI NEKDANJI GENERALNI SEKRETAR OZN- KOFI DRAG KAMEN, KRISTAL KORUNDA RAZTOPINA BITUMENA V BENCINU, PREMAZ LEDENA JAMA NA MEN. PLANINI LISTAVEC BREST TUR, ČIR, MOZOLJ (NAR.) ČOLN Z ENIM VESLAČEM POSODA ZA KEMIČNE POIZKUSE SPODNJI DEL PROSTORA, POD SLOVENSKI IGRALEC- PRIMOŽ JACQUES IBERT KRAJ NA PRIMORSKEM ZNAČAJSKO POZITIVNA LASTNOST CT VEZ, SPONA UDAREC Z DLANJO OB DLAN SLOVENSKI KOLESAR- BOŠTJAN PRAŠIČ (EKSPR.) OTOK V MELANEZI-Jl ŽELEZNIŠKA PROGA, TRAČNICA TAGE ERLANDER 16. ČRKA HEBREJSKE ABECEDE KRATEK MOŠKI SUKNJIČ PSIČEK, PES (ZANIČ.) IZRASTEK NA GLAVI SLADKOVODNA RIBA Z BRKI IZRASTEK V USTIH RIMSKA BOGINJA PLODNOS- TI PONOVNI POJAV PLANETA PO MRKU DAVID NIVEN KLANA DEŠČICA, GONTA, KALANICA OSVEŽUJOČA BREZALKO- HOLNA GRANKA PIJAČA VAS PRI SPODNJI BOHINJSKI DOLINI ZDRAVILIŠ- ČE, TERME PRI PADOVI, ITALIJA Portal Savinjske dolina mm MINI SLOVARČEK: EMERZIJA- ponovni pojav planeta po mrku AHERON- reka v podzemlju v Grški mitologiji AJIN-16. Črka hebrejske abecede GEROV- bolgarski pesnik- Najden EMAE- otok v Melaneziji KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Morgan, Sally: V objem korenin, Gregory, Philippa: Druga sestra Boleyn, Dunant, Sarah: V družbi kurtizane, Gómez-Jurado, Juan: Božji vohun, Patterson, James: V pajkovi mreži. MLADI: Rowling, J. K.: Harry Potter - Svetinje smrti, Casalis, Anna: Mišek Tip noče jesti, Cousins, Lucy: 1 2 3, Minka, Suhodolčan, Primož: Ti kanta požrešna, Paulsen, Gary: Sekira rešitve. Napovednik dogodkov • Petek (6. junij), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Glasbena prireditev Osnovne šole Mozirje______________ • Sobota (7. junij), ob 8.00. Gasilski dom Nazarje Start pohoda k sv. Urbanu (kolesarji ob 10.00)________ • Sobota (7. junij), ob 16.00. Laze pri Kokarjah 18. tradicionalni gasilski turnir za kip sv. Florjana • Sobota (7. junij), ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Primož Trubar in pismenstvo 16. stoletja___________ • Sobota (7. junij), ob 20.00. Laze pri Kokarjah Gasilska veselica z ansamblom Rosa____________________ • Ponedeljek (9. junij), ob 17.00. Galerija Mozirje Otvoritev razstave likovnih del predšolskih otrok Celjske regije______________________________________ • Torek (10. junij), ob 18.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje Klavirski recital Ane Glušič_________________________ • Torek (10. junij), ob 18.00. Jedilnica OŠ Nazarje Plesni živ-žav___________ _______ ________________ • Sreda (11. junij), ob 19.00. Galerija Mozirje Koncert učencev Glasbene osminke_________________ • Četrtek (12. junij), ob 19.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje Koncert učiteljev Glasbene šole Nazarje________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam pujske težke od 30 - 40 kg; tel. 588-55-70 ali gsm 031/868-931. Prodam bikca sivca, težkega okrog 110 kg; tel. 583-52-73._ Prodam bikca rj., težkega cca. 130 kg; tel. 583-51-15 ali gsm 041/354-638. Prodam teličko sivko, staro teden dni; tel. 584-5169. Prodam telico ciko, brejo 7 mesecev; tel. 584-13-90. ŽIVALI - KUPIM Kupim brejo telico - sivo ali čb - pašno; gsm 051/217611. Kupim telico za pašo, lahko breja; gsm 040/ 373-024. Kupim kravo in telico za zakol; gsm 031/533-745. Kupim 10 dni starega ali težjega bikca, mesni tip; gsm 031/676633. Podarimo mucke, stare 2 meseca, navajene otrok; gsm 041/676-911 (popoldan). Podarimo lepe, mlade, dolgodlake, sive muce; gsm 031/519-744 (Špela). DRUGO - PRODAM Prodam kosilnico gaspardo - dvojni rez in dva kardana; gsm 031/539651. Prodam zgrobljalnik sip 330 tandem, dobro ohranjen; gsm 031/316622. Prodam novo tuš kabino 80 x 80, polkrožno, (200 eur); prodam okopavnik za multikultP vator; gsm 041/909-212. Ugodno prodam samostojeći hladilnik z za- mrzovalnikom; gsm 041/208-116. Prodam maces., rezljano balkonsko ograjo (novo), v = 1 m, š - 11,5 cm, d = 1,8 cm, 20 tek. m; gsm 031/694-248. Prodam grušt, dim. 16x 14+ 13x 12,dolžina od 5 do 7 m; tel. 583-40-19. DRUGO Kupim kosilnico bes, novejšo, dizel; gsm 031 / 759-955, tel. 583-54-53. Kupim ali menjam sličice - nalepke euroma-nia - rabim št. 85 in 149; gsm 041/405-621. VOZILA - PRODAM Honda civic shuttle 1.6i, 4x4, letnik '91, po delih prodam; gsm 031/296-012. Prodam seat cordoba, I. '96, 149.000 km, 1.6 clx, srebrn, ohranjen, red. servis., dodam zim. gume; gsm 041/318644. Prodam otroško kolo od 4 do 6 let - ugodno; gsm 031/387-164. NEPREMIČNINE Prodam stanovanje v Nazarjah - 78 m2; gsm 051/640658. Prodam stanovanje: 70 m2 + 26 m2 kleti + vrt v 4-stanovanjskem bloku v Nazarjah; gsm 031/451-930. Prodam 1,5-sobno stanovanje v Nazarjah; gsm 040/378-101. Mozirje v centru, odlična lokacija, oddam lokal; gsm 041/650-151. Najamem stanovanje v Mozirju ali bližnji okolici (1- ali 2-sobno); gsm 051/840-587. V najem vzamem hišo ali bivalni vikend z možnostjo kasnejšega odkupa; gsm 031/ 570691. & MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljajo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitvez gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okviijanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307635 ali tel.: 839-56-50. KERAMIČARSTVO Iščete ustrezno rešitev in kvalitetnega izvajalca? Pokličite gsm 041/ 483-692 ali tel. 03/838-81-33 ali pišite na arlus@email.si. A. Artus, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. OTOK ZVERINAC PRI ZADRU Oddam apartmaje - (klima, parkirni prostor, gril, čoln); info 00385-98-798-926; www.aDartmani-slavko.com. Slavko Škifič, otok Zverinac, 23281 Sestrunj, Hrvaška. ELEKTRO STORITVE IN TOP VAROVANJE Elektro storitve, protivlomna vrata, roloji in rešetke. Gsm 031/396-629. Peter Budna s.p., Za Ljubnico 39, Ljubno ob Savinji. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Delovni in modni natikači, čevlji, cokli; gasilniki, plinske svetilke, gorilniki, vikend plinske jeklenke. Tel. 03/839-4841 in gsm 031/513-752. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. RAČUNOVODSKE STORITVE kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Ugodnosti za vse nove stranke. Gsm 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. ZAPOSLIMO pizzopeka za delo v pizzeriji in trgovko za delo v trgovini z obutvijo. Informacije na gsm: 041/724-522 do 12 ure. Panatop d.o.o., Šmartno ob Dreti 70,3341 Šmartno ob Dreti. ZAPOSLIM klepar - krovec (pomožni delavec). Informacije na gsm 041/444-131. Žlebovi AS, Andrej Strnad s.p., Tlaka 12, Gornji Grad. Pzlji*\òjVA na Marje! Med nami so tudi otroci in ostareli, ki si ne morejo privoščiti počitnic, radoživega letovanja, druženja in blagodejnega vpliva morja. To pot za njih zbiramo sredstva. Na ta način bomo omogočili 500 otrokom in 100 starejšim iz socialno šibkejših okolij počitnice v naših letoviščih Debeli rtič in Punat na Krku. Rdeči križ Slovenije prosi za vašo solidarnost. Vsak prispevek je dobrodošel. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100-1234567891, sklic 11-98990 ali pa pošljite SMS z besedo MORJE na 1919. Vnaprej hvala za vašo dobrosrčnost in zaupanje. www.rks.si/morje ‘Podjetji Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije. Vrednost SMS sporočila je 1 €. SDS zb V okviru obiska posla^^^Državnega ; SAŠA regiji Vas vabimo^^^^Bgw malem nogometu,| ki bo v športni dvorani^^^^^M 9. junija, ob 19. uri. Na parketu se bost^pomerili ekiohšP poslancev ter gospodarstvenikov irijpoiitikov. IVstc siorest f storitev z rtosntehom. Restavracija, bife in letni vrt hotelu Benda 200 m od Mozirskega gaja V prijetni restavraciji se lahko vsak dan osvežite z najrazličnejšimi napitki, solatami, prigrizki... Ustavite se na okusni malici, kosilu, enolončnici ali preprosto samo popijete kavo. Pripravljamo praznovanja, poroke, poslovna kosila, sprejemamo zaključene družbe ter večje skupine. Prisrčno in vljudno vas vabimo v našo restavracijo ali na naš senčni vrt. Za večje skupine lahko izbrane jedi pripeljemo in postrežemo tudi izven naših prostorov. Vsak dan Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. Za vse dodatne informacije prosimo pokličite: 03 898 07 00 ali 03 898 07 10 Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošta: info@hotelpaka.com WWW. V petek, 20. junija 2008, ob 19. uri v Športni dvorani v Nazarjah koncert Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira • v piceriji Pr pek v Mozirju • v Piceriji 902 v Gornjem Gradu • v gostišču Na Produ na Ljubnem • v Frizerskem salonu Ana na Ljubnem • v gostišču Čujež na Rečici ob Savinji • na uredništvu Savinjskih novic • in v Muzeju gozdarstva in lesarstva v Nazarjah Cena vstopnice: • za odrasle je 6 € • za mladoletne 4 € • za predšolske otroke pa je vstop prost ZAIGRAJ FRAJTÖNAR'CA V predprodaji lahko vstopnice kupite: Glasbeni gostje bodo ALPSKI KVINTET ANSAMBEL GOLTE ANSAMBEL ZAPELJIVKE HARMONIKARSKI ORKESTER GLASBENE ŠOLE CELOVEC ROBERT GOTER DIE JAUNTALER HAPPY BAND Prireditev bo vodil Franci Podbrežnik S plesom bo glasbo spremljala folklorna skupina KRMANIŠ z Rečice ob Savinji PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Trgovini Parižlje 1, tel. 703 31 30 - toplotne črpalke in sončni kolektorji ■ centralno ogrevanje ■ vodovod sanitarna keramika Parižlje 12/a, tel. 705 02 80 - gradbeni material - barve in laki - vijaki in okovje - izolacije - bela tehnika d. o. o. - Dostava na dom - Montaža Celje - skladišče D-Per 7/2008 5000022014,23 COBISS e simcr PVC okna in vrata urajte PrTSUskih prihrankov, (