Dopisi. Iz Ljubljane. (Mestne volitve. Nove zgradbe. Viaarska aola.) Meatae volitve vršile so se brez vsega hrapa. Tukajšaji Nemci, odkar so 1. 1882 prišli v maajšino, ne vdeležajejo ae vee volitev tako, da ni aobeaega nasprotaika. Izvoljeni so vsi od narodaega voliluega odbora postavljeai kaadidatje. Veadar bi bili želeli, da bi prišlo k volitvi aekoliko več volilcev, kajti vdeležilo ae jih je le 68 v III., 115 v II., 64 v I. razreda. Res da, kjer ni aasprotaika, ai pravega povoda za agitacijo, pa taka malomaraost bi utegaila prav alabe aaaledke imeti, ko bi ae aasprotaiki na tihem orgaflizovali in v poslednjem trenotku pritianili aa volišee. — Jako iaieaitea aklep storil je meatai odbor v posledflji aeji, aezidati veliko vojašaico, od katere bo mesto iaielo ačasoma lepe dohodke. Zidaraka ia draga dela stala bodo aad 400.000 gld., ti se bodo pokrili iz mestaega posojila. Delo prevzela je stavbeaa družba v zvezi s tukajšajimi obrtaiki ia ga mora koačati v dveh letih. Prostora bo v novi vojašaici za tri bataljoae. Pa še tadi druga aova poslopja se bodo lotos takaj zidala, aa primer bolnišaica za kažae bolezni, veo hiš za staaovaaja, za katera gre tu prav teaao ia konrno misli ae razširiti prisilaa delavaica. — Deželaa vinarska ia aadjerejaka šola, ki je bila 1. 1873 v vipavaki dolini astaaovljeaa, bode se po aklepu deželaega zbora preselila v Rudolfovo (Novo mesto) na Dolenjskem. Deželai odbor je že kapil primerao ia lepo poaeatvo, graščiao Germ, s 55 oralov zeailje in velikirai poslopji, kjer ae bo jeaeai odprla doleajska vinaraka aola. Ceaa posestva je bila razmeruo aizka, 30.000 gld. Dragih atroškov za arejenje aole bo kakih 10.000 gld. Da bo nova šola in nje gospodarstvo dobro aspevala, sme se pričakovati pod vodstvoai izvrstaega strokovajaka g. Doleaca, ravaatelja viaarske šole. Poduk na šoli je se ve čisto alovcaaki. Uoencev je 10 na deželne atroške. Sprejemajo se kmetaki aiaovi, ki ao vaaj 14 let stari. Poduonje ao pa zraven vinaratva in sadjarstva še v teoretičaih predmetih, v vrtflar.stvu ia v obče o kmetijstvu. Vsako leto je poaebai tritedenaki podak za ljudake ačitelje. Ko bi tadi štajerski Slovenci eakrat tako srečai bili, da bi se aa mariborski viaarski šoli poučevalo v alovenskem jezika, potem bi tamošaja šola ravno tako ploduaosna bila za atajerske Sloveace, kakor je aaša deželaa aola za kraajake. Od Voglajne. (Obeinaka volitev na Teharjili.) Vaak narodajak mora ae začuditi, kako neredao da ae je pri aaa občinska volitev letoa vršila. Imamo velikega kovara, le-ta ima kladivo in kleače, a ne aakovala, tadi mu ni zaaao kovaško delo, ker je kovač le po domače. Njegovo kladivo pa je aemčarski jezik, s katerim lomi nekakoanje aemške besede in njegove klešče so občinski slaga, zaaai berič Zupanc; te pa so z nemškim jeklom dobro podstavljeae. S tem čudnim orodjem pa seje šoipalo pred občiaako volitvo na vse atraai. Naa kovač ima čaa hoditi od kiše do hiše ter zoper aloveaske narodajake govoriti. Pregovarja ljadi, kakor je to aemčarskik preBapetaežev aavada, da volijo po županovi volji, češ: cez 12 let boste teharski obeaai ali poseatailii vse dače proati, ako meae poslušate. Pristavil še je vee takih ia eaacih stvarij in s tem je letal aam okrog in vzel ai je na poaodo ae Celjakih Bemčarjev, da ao mu v mudaem poslu pomagali. Na dan volitve ao tudi vsi le-aem priali. Žalostao je to, akoravno so ai teharaki Barodai kmeti prizadevali, da bi aarodae može v odbor apravili, bilo je zaatOB.j, vodja Štorovske tovarae je poiskal vse taiate kočarje, kateri ai tam krnliek alužijo, da so Biorali aa volišče priti, ako aiso hoteli ob avojo alažbo. Samo ob-sebi pa se vč, da poali morajo gospodarja posluaati, kar jiai zapove. To je bila tudi zapoved našega velikega kovača in ajegovega slaga, saj se rada posvetujeta, ia ata si celo pitaa brata; zdi se to pa celi občiai čadao. S tacim pritiakaajem ao aeveda zmagali ncmčarji leliko ia spravili ao v odbor skoraj ve5 tajeev, kakor domaeiaov, edea je Goraje-Štajerc, eeveda trd Nemec, drag pa je Ribaičaa. Ta človek je še le pred kratkim prišel tu sem, aeveda s trebuliom za kruhom, menim za to, da žlahaimTebarčanom rejščeta prodaja, aedaj pa je že v obč. odbora. Cadno se aam zdi, da še aiao kakošajega Srba ali Turčiaa poiskali. Dobro znani aarodajak in vedai bralec ,,Slov. Goap.", g. Miha Bizjak, od njih veličanstva poalavljeai sadjerejec, ai je pred volitvijo veliko prizadeval, ali zmagale so tokrat še ojstre kovačeve kleače. Bog pomozi! Iz Gorenje sv. Kungote. (Sreajaki ra čaa.) Dae 24. marca je bil obeiaski rarua v sreajakem odbora predložea. Seja je bila ua 9. aro predpoldaem napovodana ia aicer tako atrogo, da vsak odbornik, ki izostane, ima 5 fl. kazai. Ob odločeai ari so bili odboraiki zbraai, pa kogaai? —- Predstojaika V.Š. Bil je pri Langeatalskem kovača, tam je baje dobro viao. — Pot je bod.il po-nj, da pride; pa aliaite! še le popoldae je prišel. Med tem so pa odboraiki pili tudi knbaao vino, baje aa račan predstojaikov, — ali Bog vč, na čegav. — Rač-nn ao potem kakor tako pregledali ia hitro podpisali. Eden odbornikov je aicer terjal, aaj 8e trije odborniki izvolijo in račaa pregledajo, — pa zaatoBJ. — Prašamo: Ali c. k. glavaratvo in okrajni zastop zaata kaj o teni in kaj nameaita atoriti? Ali ae bi kazalo preiakati, kako da aeje aeja dae 24. marca vršila? — uboga občiBa Goraje-Kuagotaka! Iz Cirkovec. (Popravek.) V prejaajem liatu ,,Slov. Goapodarja" piaalo ae je, da ai neki nemeuraki Martin iz Mibovec zavoljo predstojniatva v Cirkovcah pete brasi ia da za ptajakimi aemčareeki sliae cedi. Tukaj je mala pomota. Tiati veliki aemčur, ki je predlaBakim v ptajaki kaziai Jadeževe kosti v nekem zapečaiku glodal, je nam predobro zaaai ,,Tevža" v Mihovcab. Ta nemčurski ,,Tevža" ae je nemške kaltare nasrkal, ali nemški toliko zna, kakor Bjegova babica Ba orglje igrati. Mi ae a tem človečekom ne bomo več pecali, le toliko mu lahko daaea povemo, da bo oa tiatokrat v Cirkovcab predatojnik, ko bo zadrjji iz Gradca prikobacal. Mi Cirkovčani si stotake po najžarih" aaaimo in nam ni treba na šalvereinske grošeke čakati, kateri iz blažene prajzovske dežele čez aemaki Ptuj aem dol vandrajo. Naa predstojaik bode dober kristijaa, pošten Slovenec ia prijatelj Bas kmetov, ne pa nemčurski in lačenbergaraki Tevža.