PoscumLGzxia. šteirill^a stane 1 Din. ILefO IV., stev. 120. V Celjtt« celrfeR due 19. okiobra 1922. Poštntaa üteta a pwln». ¦¦ ^^H ^B^^r ^^^V ^^^^^^m ^Kj^^F ^BH^ Študijska knjižnica Stanc tetno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca *iO p. Reklame med tckstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamczaa številka stane I Din Izliaja vsak tore&, cetrlelc In sobofo. Uf-ednlštvo S~~ ..,„,.... ^. ai;-rrJ.tiaastf:Telefon št. 53. Upravničtvo Strossmajerjeva ul. St. I pritlicje. TeSefon St. 65. t= Račun kf. poStnega čekovnega urada štev. 10.066. =3 Kwmanoiroi (Po listu »Naša ZemljaO Ker praznujemo ta mesec veliko zmago srbske vojske naid Turki, hočemo podati naširn bralcem popis te pomemti- ne zmage, kakor jo je opisal ncki očivi- dec: Zavezniške vojske so hrabro ns- stopale v svojem jedrn na jugu proti Ca- rigradu. Ali treba je bi'o skrčiti vojnc po- sad'ke v stari Srbi.ii in Macedoniji. Cr- nogorska vojska se je hrabro borila, a v tem področju je čakala najtežja ualoga srbsko vojsko, to je bilo pri Kiunano- vem, kjer je bila maščevana kosovsKa pogibelj. Dne 21. oktobra zvečer je bila prva srbska armada žc pred Kumano- vem na črti Tabanovcc - NagoriCanc. Druga armada je bi!a v bližmi Ovčjega [ polja pri. Kratovu J,5 km od KumaTicnra. j Videti je biJo, da se ie rp.zvrstil en del | turške armade pri Kumanovein, kjer sc ! ni pričakovala giavna bitka. Mislilo se ] jc, da se bo vršila na Ovčjcm polju, k;er | se je nahajalo 40.000 mož turške vojskc j Namcravali so čakati še dva ali tri dnf, da sei približa še tretja srbska armaaa, ki' se je naliajala ta dan blizu Pristine. V tem položaju je čakala prva armaaa \ 22. in 23. oktobra, ko je tega dnc ob üc- ! scti-h dopoldne turška vojska. napadla konjeniško divizijo na levem krilu prvc | srbske armade, ki se .ie trudila odbttl \ napa'd. Napadena jc bila tudi douavsKa | »divizija prvega poziva, ki sc jc nahaja?a tudi na levem krihi in deli moravske l niso samo obdržali svojih pozicij, ampaK so na nekaterih mestih celo napredovan. Dež je prenehal, nebo se ie razjasnilo in mesec je nusvetljcval bojno polje. OkoM sedme ure zvcčer so Turki izvršili nočnl napad na donavsko divizijo prvega po- | ziva na levem krilu. Nočna bitka je tra- | jala da enajstih ponoči. Bila je zelo hu- J da, Tuiki so sc obupno upirali, ali tudi i Srbi so se do'bro držali in od časa ao | easa jurišali na napadalce. Preko nod j se je odločila srbska vojska, da zacne t prihodnje jutro s splosnhn napadom na I celi erti. Ko se je pričelo svitati, se jc začel krvavi boj. Urincnje topov se je razlegalo v daljavo. (31avna bitka se je i bila na levem krilu in v sredižču. TurKI I so zaptiščali pozicijo za pozlc'jo, Sr*)i so brez odmora prooiraH Redko so se I zakopali. Prodiranje se je vršilo tako c- I nergično, da za zakopavanje ni bilo ča- j sa. Vlegli so se kor na planem, nekollKo postreljali in zopet š!i naprej. Prišli so do vi'sin. za katerimi so se utaborili 'I ur- ki. 'f're-ba je bilo udariti z bajoneti, S kli- I com: «Naprijcd!« ie začela iti kolona v breg. Do turške pozicije je bilo 1c kaktfi j 4 i— 500 korakov. Okoli cne ure popoi- i dne je gromenje prenehalo. Na celi fron- j ti je na'stala tišina. Odvidec, ki popisuje to bojno sliko, je pogledal na uro: bilo je točno ob drugi uri popo'clne. Kraljevič Aleksander je pohitel v Kumanovo, kjcr še ni bilo srbske vojske, ker ni imela easa zavzeti mesto, vojska je gnala pu~ raženega sovražnika. V Kumanovem je prišlo prebivalstvo z zupanom na eelu in častitalo kraljeviču :ia zmagi. Scm In tja se je-sliša! še kak strel iz his all dža- mij, kjer so se utaborili Arnavti, a to je bil Ie slaboten odmev težke bitke tega dne. V bitki pri Kumanovem je bila uni- čena turška vardarska armada, izgubila je še 12.000 ljudi za easa umikanja do Skoplja in Velesa. RazprSila se je na de- set strain", razorožena, tako da njeni o- j stanki niso bili več zmožni za kako bit- i ko. I To ie kratki1 pregled kumai:ovske bitke, katere desctktnico hoče proslavitf vsa naša dornovina. S to bitko ni bil ie zadan smrtni udarec azi.iskema sovraž- niku, ampa'k položen je bil tudi temelj današnji Jugoslaviji. P^iatižne vesti« Shod JDS v Ptiiju. Kraievna orga- nizacija demokratske stranke je sklicala 17. tm. sestanek, na katercm sta poro- eala dr. Kukovee in dr. Lipold. Po poru- čilu obeh reierenrov je bila od mnogb- številnih zborovalcev sprejeta resolucl- ja, v kateri so vzeli z odobravanjem na znanje referat dr. Lipoida o scji demu- kratskega parlamentamega kluba in i glavnega strankinega odbora v lieogra- du in poročilo dr. Kukovea o politienern položaju, ki 'e posebno razmotrlva! i j sirankarske lazrnere v Sloveniji. Zbo- ; ! rovalci obsojajo skupino okoii »Slov. \ j Naroda«, ki z neprimernimi napadi na ! i poslanea dr. Kukovea izkrivlja razmerc ! ob narodni mej: in se protivi izvcdbi u- ) stave in uvedbi rnariborske oblasti. De- j lovanje gledt o-rganizacije uprave in sa- j niouprave posl. dr. Kukovea -e v pol- J nein soglasju vseh za'upnih zborov stran- j ke v Sloveniji. Posl. dr. Knkovcu. se )z- r*_Ka zahvala za njegovo delovanie in >e z ogoreenjem zavraea.io na niegovo po- litično delovanje ;nereei osebiii uapac«i »Slov. Narodci •>. ZSorovalci naprošajo posl. dr. Kukovea, da zastavi ves svoj vpliv za ohranitev ptujske gimnazije, Ki vrši danes važno nalogo v narodnem oziru. Zborovaiije ie pokazalo nopoino i cnodušnost pristašev demokratske stranke. Iz seie narodne skupScine 17. tm. -Prvo sejo narodne skupščiue po poeit- nicah je otvorii 17. tm. podpredsedniJc Vnjičie, katere se je itdeležil tirdi bivši poslamec Rad'iceve stranke, dr. Karlo Häusler. Zemljoradnik Stojie je stavil ustno vprašanje, zakaj je notranje mini- strstvo prepovedalo zemlicradnikom zborovanja v Dalniaciii. iMinister Timo- tijevič je odgovoril, da .is bila prepoved izdana, ker so zen ljeiadniški poslanci hiiiskali proti Vlahom. Podpredsednik Viijičič je dal ? asedo dr. Jiäuslerju, ki je zivahno pozdravljen izjavil, da se Sinatra siu-nnii, ü;i je v skupščini. Prosil je poskvnee, naj uiu zaiipajo in na] ga sodijo po njegovih deli'i. Prisel ie v zbor- nico, da dela za narod, oJ katerega ie bil izvoljen. Potem je popisai vse svoje delovanje od izvolitve za poslanea. Na- giašal je, da drži Radič svoje poslancc s terortemom na",ai Kar se tičc ustave, je proti reviziji, pač pa za nekatere dodat- ke. Poklonil se je ludi manom kralja Pe- tra Osvoboditelja in zakljačil svoj go- vor, da bo z vso vnemo deloval na ure- ditvi države. Skupščlna mu ie viharno ploskala. Nato sc je pretresil zak(\nskl naert o nekaterih izmenah v zakomi o splošni upravi. Zvanjs veliKih županov sc deli v tri razredc: z letno ulačo iO ti- soč, 9000 in 8000 Din. V roKu prvih treh let se morajo imencvati za oblastne ve- like župane sanrj oni višji nrndnikl in s javni delavci, ki imaja iakuitetno izo- ; brazbo in 10 let državne službe ali 3av- \ nega dela. Pri podrobuem jrlasovanju je j, ghisovalo 119 poslancev za, 25 pa proti. ; Predsednik je prtCita' nato akt predsed- ! stva vlade, s katerwm predlaga zakorsKl ; predlog za pomoč narodnim deiavcem, ! ki so trpeli za narodno uledinjenje m } predlog, naj se oostavi na Kumanovem ;. Panteon, v katerem bi se pokopali w- \ stanki za; narod zaslužnih ljudi. Podprea- J sednik ie nato sejo zakljueil. Med čita- | njem Häuslerjcve izjave ie zaklical Ra- i dičev zaupnik LovreKovie z galeTije: »Tako jc! Vse je istina!« Ta nustop je izzval pozornost novinanev a v zivaii- nem pogovoru se je v Lovrekovicu po- kazal kmalu Radioev vpliv. Nacionalisticiia vlada v Itaiiji na vi- diku. Italijansko časopisje poroea, da se pvibližuje notranie politična kriza svo- | 'jeniu višku. Prihodnji tcden Ie priea^co- vati odloeitve glode usode De Factovc- ga kabineta. Pogajanja so pokazala smernioc, po katerih je omogočcno so- delovanje demokratov in lašistov. Qio- iitti in Musoilini sta zadovoljna s tako rešitvijo. Ako bi se sestal nov kabinet s sodelovanjem lašistov, bi se volitve ocir- godile do prihodnje pomladi. Oiolittl )e izjavil, da k> pripravljen prevzeti sesta- vo nove vlade. Težave pri evakuaciji Tracije. Zavc»- niške eete, katere prebivalstvo prisrsino pozd'ravlja, so prieele z zasedbo Tracije. ürska armada je popolnoma demorallz*- rana in nirna nobene odporne sile veC. Prišlo je do velikih izgredov. Orki so ALPHONSE DAUDET: Zvezde. (Povcst provensalskega pastirja.) Za easa, ko sem čuval živali na Lu- bcronu, sem ostal cele tedne sam na pa- si s svojim psoni Labrijem in svojimT ovčicami, no da bi videl žive duše. Le semintja ie prisel mimo puščavnik z Mont-de-r Ura, ki je iskal zdravilna ze- lisca ali ka-k cm ogljar iz Piemonta. R^i so naivnj Ijudie, moleeči vsled vpliva samote. Zgubili so ukus govoriti in niso vedeli liicesar o tem, kar se govori spo- daj v vaseh m mestih. Ko sem sMSal vsaki-h stirinajst dni zvonec mule, ki mi je prinašala živila za stirinajst dnl in sc je prikazala rudeča ruta stare teto No- rade, sem bil srečen. Prosil sem jo, naj mi pripoveduje novice iz vasi, krstc in poroke. Kar me je pa najbolj zanimato, je bila hčerka mojih gospodarjev, go- spodična Stefaneta. najlepše dekle descr niilj naokrog. Ne da bi kazal preveč rrt- dovodnosti, sem počasi zvedel, ee je b:- b na velikih vesclicah, obiskih, če >e; prihajnlo veliko novih snubačcv. Tistlm, ki me b"odo vprašali, kaj mene ubogega • gorskega pastirja to briga, bom odgovw- ril, da sem star dvajset let in da Je Ste- faneta najlepsc bitjc, kar sem jih videl v življenju. Neke nedelje. ko sem eakal na štlri- naistdnevna živila, se je pripetilo, da so dospela zelo pozno. Zjutraj sen- dejal sam pri scbi: »Najbr/e so sc zakasnev? radi velike maze«, potcin proti poiunc- vu je nastala velika ncvihta. mislil scm si, mula ne more its po tako slabih po- ti;h. Cez tri ure se je pa zjasnilo nebo in gorovje se je blesealo vsled vodc in solnca. Slišal sem med kapanjem voc»e od listja in šumenjom naraslih potokov zvončkanje mule; tako prijetno, tako slovesno' mi je udarjalo na uho, kakor zvoncnic na Veliko Noč. Mule ni gonlla stara Norada, ampak ... uganitc!... naša gospodična, otroci moji! Prav ns- ša gospodiena jc sedela ponosno mecS vrečami na muli, rdeča od gorskesa zraka, katerega je osvežila nevihra. Mali dcček, ki mi je včasi tudi pn- nesel živež, je bil bolan. teta Norada je pa šla na poeitnice k ^vojim otrokom. i Lepa Stefaneta mi ie to takoi povedala, ko je stopala z mule in tudi, da jc pfT- ! šla zato prepozno, ker jc zgrcšila pov. ' Bila jc tako lepo nedeljsko napravljena, z lepp rožasto nito in nakitjem, človeu bi bolj verjel, da se je zamudila na plesu, kakor da je iskala pot med grmo^jftm. Oj mala, krasna stvarica! ?\1o.ie oči se je niso mogle nagledati. Res je, da jo tako blizu nisem še nikdar videl. Včasih po zimi, ko so se črede že vrnile v ravnino in Ico sem prisel v sobo k veeerji, je Sla hitro mimo nas, ne da bi govorila besc- dice s kakim služabnikom, vedno lepo napravljena in ponosna. In sedaj x> ! imant pred sobojjt.nič kakor za se. Ali ni j bilo to veselje? i Ko je vzela živež iz košarice, je j Stefaneta zaeela radovedno gledati o- | koli sebe. Popravila si jc lepo jopTco, ! stopila v kočo, hotela je videti Tiojc 1c- • žišce, jasli napolnjemt1) s slamo in po- j grnjene z ovejo kožo, mo.j veliki klobulr, \ obešen na steni, mojo' zakrivljeno pali- | co, mojo puško na kamen. Vse jo je za- i nimalo. ''¦ »Tukaj torej živiš, ubogi pastir? To ! se dolgouasis, ko si vedno sam! Kaj de- i laš? Na kaj misliš?« i Kad bi odgovoril: >'Na vas gospo- ] dična« in ne lagal bi se. Tod a bil sem ? tako zelo zmeden, da nisem sploh naSel f besodice za odgovor. Spoznal sem. da je \ zapazila mojo zadrego. /.Trfo ie se naga- . jivo pristavila: »In tvoja d'obra prijateliica, pastrr, ali te pride katerikrat obiskat na pJa- nino?... Najbrže je to zlata koza ali pa vila Esterela, ki leta po parobkih go- rovja...« Ko je tako govorila, .ie bila podobna vill Estereli, s krasnim nasmehom in na- gnjeno glavo. »Z Bogom, pastir.« «Zdravo, gospodicna.« Odšla je s prazno košaro. Ko je iz- giniia na ovinku, se mi je zdelo, da ml padajo karraii, ki so se valili pod koprti miilc^, Rillen za drugim na sree. Slišal sem jih še dolgo, dolgo. Do veeera sem bil čisto omamljen, še premakniti se nlscm, upal iz strahu, da izginejo1 te lepe sanye. Proti veceni. ko ie legcl mrak na dolme in so začele živali prihajati v stajo, sem slišal, da nekdo prihaja, zapazil sem našo gospodično. nie ve^ se ni smejara, mraza se je tresia, ker je bila premoče- na. Vsled nevihte je Sorgua narastla in ker je hotela na vsak naein čez, bi kma- lu utonila. Najhujše je bilo, ker v tej noeni uri ni mogla vee domov, sama s? ne našla poti. jaz pa nisem mogel pi;- stiti črcde. Misel, da bo morala v hrib-h pronoeiti, jo je grozno mueila. zlasti za- Stran 2. »NOVA D O B A .v. 120. zažgali mohamedanske vasi. Na kolodvo- rih vlada splošna panika. Zelezniškl u- radniki so brcz moči. Grki uničujejo vso žctcv in poljske pridelke. Nove volitve na Angleškem. Poli- tieen položaj na Angleškem jc tak, era büdo štiri politične stranke stopile v vo- lilni boj. Zbornica bo razpuščena, tia fcar bosta Chamberlain in Birketihead' usta- novila novo stranko, kateri sc pridruZi tudi Lloyd George. Večji del Sirijc dobi Keinal. Iz Bev- ruta poročajo, da odstopi Francija Se- verno Sirijo kemalistom, ker Franclja nima dovolj voiaških sil, da bi vzdrta- vala red v celi Siriji, Mehika odüfcruj fiiiancni pakt. Me- h'ski senat je sog'asno odobril pogodbo, sklenjeno med fmaiiuiim ministrom ae la Huerta in niednarodninii bankirji ' v New Yorku za poplačanje mehiškeg-a dolga na tujcm. Pogodba pojde sedaj k predsedniku Obregonu v podpis. Celjske noviee. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. V torek 17. tm. je gostovalo naTOüno glcdališče iz Ljubljane s komedijo »JacK Straw«. Gledališčc je bilo poino tazpro- dano do zadnjega mesta in občinstvo jc s pozornostjo in užitkom sledilo dovrSe- ni igri Ijubljanskih gledal. ruočij, kl so nam pod vodstvom g. režiserja Putjara pripravili zares 1'Cp umetniški užite*., kakor ga Celje že dolgo ni imelo. Ot>- činstvo je z burnim aplavzom sprejeio in pozdravljalo goste, ki so tokrat prišli oficielno k nam prvič ter upamo, da pn- dejo skoro i drugie in mnogokrat ter nam prinesejo zopet kaj lepega. flvaležni sino upravi narodnega glcdališča v Ljubljani, posebej še g. upravniku ravnateljj flu- badu in g. ravnatelju drame g. Golia, kI sta prizadevanju Cdjskegu mcstnesa gledališča ugodila ter nam ustvarila ta- ko v Celju nekaj lcpega. Predstava se je začela točno, bilo je še vedno nekaj ko- modnih ali pa brezobzirnih znrrmdnikov, upamo, da se ti nedostatki pri našern o!)- einstvu nehajo in da zavlada v nasern lc- pem hramu umetnosti' red in discipllna,, uprava Mestu. gledališča, ki je storila v razvoju celi. gledal. živlicnja velik Ko- ra'k naprej, pričakiijc od občinstva vsc- stranske podpore. Sadna razstava v Celju. Namen ra/- stave je pospcševanje umnega sadjar- stva, to se pravi, vzbujati i:i širiti ljube- zen do te velcvažne panoge našega kme- tijstva, jo povzdigniti na višjo stopinjo s tem, da pozivlja sadjarje, da goje Te sadje najboljše kakovcsti. Potom sadnlh razstav naj se tudi oživl sadna trgovi- na, to se pravi, kupec na.} se sezuanl s sadjerejoem. Le škoda. da za Jetošnjo sadno razstavo ni posebuega zanimanja — in to iz raznüi r-izlogov. Želeti bi v: bilo, da bi se povodom razstave prlrcdil tudi sestanek vseh razstavljalcev, pri lo- kalne vrste iz našega okoiiša? Kmet- sadjar. Na obrttrski sestanek v eetrtek ]y. tm. posebno opozarjamo. \Ta sestariKu predava g. ravnatelj Lešničar » c borzi in borznih porocüih«. Ker je predavanje splošne va^nosfi za vse kroge, je dostop sloboden tudi za nečlanc. Sestanek bo v salonu liotcla »Pri pošti«. Začctek toC- no ob 8. uri zveeer. — Občeslovensko obrtno drušrvo. Koncert ge. lovšetove se 21. tm. ne vrši, ker je velika dvorana Narodne^t doma zasedena za SadjarsKo razstav«. Smrtna kosa. Umrl je v Celjn 17. tm. g. Frau Ros, okrajni tajnik v pokoiu. Bolehal je že tri leta. Kjemn blag spo- min, rodbini pa naše sožalje! Vabilo na ustanovni občni zbor po- družnice »Soča« v Celju. ki bode due 26. oktobra t. ]., ob 8. uri zvečer v mali dvo- rani Naro-dnega doma. Vsporcd: 1. Poru- čilo ustanovnega odbora. 2. Čitanje pra- vil. 3. Volitev novega odbora. 4. Raznw- terosti. K polni udeležbi najvbudneje vn- bi odbor. 3-1 Našel se ie v büzini ueke liise» na Mariborski cesti 8—10 mesecev star pre- »ič. Lastnik naj se javi na polici.ü. Povodnii v Celju so bile prejsnja *e- ta nckaj bolj navadnega in otoicajnesa kakor letos, ko smo preživljali že drugo su'ho leto, in je bilo letošnie še hujše oa lanskega. Da smo po letošnji vročini m dolgotrajni suši, ki je žgaia vso kulturo koj od pomladj preko ce!o Doletje, dobill to dolgotrajno dcževje in vmes znano veliko poplavo, to ie nas Celjane spom- nilo zopet na povodnji nekdaj, ki so iiam povzročale že vclike škode. Ootovo sc je opazilo mnogo nedostatkov. ki bi se dali qdpraviti, na naše uredništvo prilia- ja v tem pogledu iz krogov občinstva ta- ko rnestnega kakor okoliškega, neštero pritožb in nasvetov glede ureditve ces? in potov. Pisci jih naslavljaio na adreso občinskega sveta tako mestnega kakor okoliškega in ne štedijo s kritiko in očit- ki, ki se paČ lahko zapišejo pa težje izv*^- šijo. Da je mesto Celje o priliki sličnm poplav skoro izolirano od okolice jc isti- na, ki smo jo letos zopet občutili, mem- mo pa, da se tega ne da odpraviti, cio- kler ni urejena struga Savinje in njcinn sicer mrtvih dotokov v mestnem porric- riju, ki pa ob večjih nalivih silno nara- stejo in poplavijo ves nizek svet okrog Celja. Na ureditvi tcga perečega vpia- šanja ni interesirana samo mestna ob- čina, ampak tudi okoliška in okrajni za- stop. Kar pa se v tem pogledu da na- praviti in popraviti, naj se stori nemii- I doma. občinski svet naj zasliši poročJ- la mestnega oskrbnistva ter wotrebno u- krene sporazumno z že omenjenimi CI- nitelji. Hodniki ob hišah se zadnje case pridno popravljajo. Preti pa pasantoin druga nevarnost. Saj nič nc recenio, Ce kdo kupi sadja ali kostanja in ga greae je, a na eno bi opozorili, naj odpadkov dotični nikar ne mcce na hodnike, ker j» nevarnost, da stopi človek, zlasti pri sc- danjem dcževmem vremenu, na tak oö- padek, zdrkne nad njim in pade. Kaj se pri tak em padcu lahko vse pripeti, je vsa- kemu znano. Pravi kras za okoliško občino je pot, ki pelje iz Zavodne v Creč mlmo Confidentija. Blata je tarn. d;i je veselje, tako da človek ne ve kam nai stopi. Zaci- nje case so res navoziii nekaj \oz pc- pcla iz kemicnei tovariio. a kaj pomaga, tisti kupi leže na cesti in ogrožajo pasan- te v nočni temi, da se eden ali drug: pre- kucne čeznje. Okoliska obeinu naj po- skrbi, da se ti kupi zravnajG in se zir.anj.- ša povTŠina vjezerov« od Zavodne ao Creta. Aretirana ie bila due IS. tm. v Ceilju nekn Lidija Schöniaig tudi Skribulja ro- iena 21. 5. 1895 v Gelsenkirchen na Wcstfalskem radi vlačuganh). Dogualo se jc da isto zaslcdujc tudi poiicija'v Za- grebu in Ljubljani. Tržne cene v Celjti due IS. okt. 1922. Govcdina: V mesnieah I. vrste 56, II. vrste 48 K. na trgu I. vrste 44, II. vrst* 36 K, 1 kg vampcv 2'S K, pljuč 26 K, Je- ter 48 K, ledic 4S K, loia 50—(.0 K. — Teletina: 1 kg telečjega mesa L 64, II. 60 K, Jeter 56 K, pljuc .-6 K. Svinjina: 1 kg prašičjega n?esa I. 96 K. U. 8S K, pljuč 26 K, jeter vO K, slanina arnoxikan- ska 116, dom;u;:j 14-1 K. ma'it amerik. 124. do.mača In'i K. 1 kg prekaiene sunke 140 K, mesa 1.% K, park!;ev Mi K, glave 50 K, js'/ka 120 K- 1 kg ko.struno- vega mesa 41 K. Kiohase: 1 kg krakev- skih 130 K, debreeinskih .'40 K. hrenovk 140 K, safalad SO K, posebnih 84 K, braunšviške 50 K, sniiui kranjskih 140 K, finih salarn 360 K. Perutnina: majhen piščanec 40 K, večii t>0 K, kokoš 90—100 K. petelin 100 K, raca 120 K, Los 2bO K, dornač zti.;cc, manjsi 30, večji CO K. divji 150 K. 1 liter mielca 12 K. 1 k* srrovesa masla 128 K, čajneija masln 160 K. 1 kj? bohinjskega sir,i 200 K. sirčka 40 K, masla 160 K, eno jajce 7 K. PijaCe: I li- ter starega Vina 44-60 K, novega 32— 44 K, piva 24 K, žganja J00 K. Kruh: I kg belega kruha 28 K. črneffa 24 K. Mala žemlja ? K, veiika 'i K. 1 kg jabolk 12—16 K, lr.i-s'< 10—24 K, navadnega kostanja 10 K. ; liter oreliov 12 K, 1 kg 26 K, suhiii iespelj 48 K. Žpecerijsko bla- go: 1 kg kave Portoriko 2^0 K, Santos 156 K. Rio 140 K, 1 kg praZenc kave I. 200 K, II. 160 K, 1JI. ;45 K. kristalni slad- kor 68 K, v ko;:.\:üi 78 K, kavne primesi 68 K, riža I. 40 K, V. 24 -40 K, 1 liter na- niiizncga olja ;0'^ K, bnčnoga !J^ V(. vin- skega kisa 15 !\. navadnega 12 K, petro- lcja 26 K, Sj/.rHs denar. c6 \\. I kg sou 15 K, celega popra I.70 K, mletega 140 K, paprike 150 K, sladke paprtke 280 K, ri- ževega skro'on SO K, pšcničnicga skn.fca 60 K, testen .n I 60 K. 11. 40 K. 1 kg mi- la 64—72 K, 1 kg karbida 16 K. Mlevski izdelki: 1 kg moke St. 0 26-80 K, št 2 25.40 K, St. 4 23.S0 K. St. h2\. 60 K, 1 kg kaše 30 K, jesprenja 26.50 K, otrobov 9.20 K, komzne moke IS K, koruznegn zdroba 21 K, pseničnega zJrol-a J7.80 K ajdove moke I. 34 K, II. 30 K. 2ito: q pšenice 1500 K, vži 1400 K. iečmena 1200—1300 K, ovsa 1200—1300 K. Pro- sa 1400 K, nove, sušene kor uze 1200— 1300 K, fižola ribničana 1400 K, prcpeli- čarja 1800 K, graha 4800 K, leoc 5200 K. Kurivo: q premoga, črni 152 K, rujavi 80 K, kubični. meter trdih drv 500 K, meli- kih 400 K, 100 kg trdih drv 140 K, meli- kih 100 K. Krma: q sladkega sena 900 K. pol sla'dkega800 K, kislcga 700 K, slame 400—500 K. Zelenjava in gobe. I kg zelja 8—10 K, ohrovta 12 K, 1 komad so- late 2—6 K, endivije 2—6 K, 1 kam. ko- lerabel—2 K, 1 kg špinače 12 K, para- dižnikov 7 K, kumare 1 komad 4—8 K, 1 buča2—8 K, 1 krožnik iižola v stročju 10 K, 1 kg čcbule 24—26 K, ecsna 35— 45 K, 1 kg krompirja na debeio 7 K, na drobno 8 K, 1 komad rcpe 1 K, l krožnik kisle repc 5—6 K. Gobe: golbanje 1 ko- mad 2—4 K, suhe gobe I kg 40—60 R. Za dijaško knhin.io se je nabralo pri trg. sestanku 100 Din in jr. Rudolf Stei- mecki, trg. v Celju da 20 Din zz odškoo- nino kot zvedeiuc. Denar pri upravni- stvu lista. Kino Gabcrje. V sre>do, četrtek. pw- tek in v soboto se prcdstavlja veliKa detektivska drama »Neznanka s Ponre Grande«. V glavni vlogi Ria Brana. Prosveta. Gperni libreti. Pravkar je izšel prvi zvezek opernih libretov: komična ope- ra v treh (dejanjih »Tajnost«, spisala E- liška Krasnohorska, godbo zložil B. Smetana, poslovenil Anton Fumtek. 56 strani. Cena 3 Din. — Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, ki je založila ra prvi zvezek, namerava tekoče izdajail librete glavnih oper, ki se bodo pele v tukajšnjem Narodnem gledališču. Kot prvi' zvezek je izšel libreto Smetanovc open? »Tajnost«, cije premiera bo pn hodnje dni. Ti libreti bodo ofoiskovalccm opere služili kot dober pripomO'cek za boljše razumevanjc predstave. Kcr *e ccna----3 Dhi za zvezek -— rnz;mcrrio zc- lo nizka, si bo gotovo vsak obiskovalcc opcre poskrbol tak praktičen pripomo- ček, s katerim bo mnogo lažje sledil iz- vajanjem na odru. Libreti se bodo dob?- vali v razprodaji tudi pri opernih bilje- terjih in pri blagajn: v operi. Ker jc oprc- ma lična in ima knjižica tudi sicer jz dramatično - literaričncga stališča svoj ponien, ter v očigied nizke cene, jo topio priporočamo. Narodno gospodarstvo. H M E L J. XIII. in XIV. brzojavno trzno poro- Cilo: Nürnberg, 14. 10. 1922. Mirno, pri- nia nespremenjeno, sekunda 20(Kj M cc- neje. Nürnberg, 16. 10. 1922. Mirno naku- povanje — nespremenjeno, 30.000 do 43.000 M za 50 kg. Vsak Jugoslovan naj bode clan »Jugoslovanske Malice« radi skrbi njenih svojeev doma. TolaXII sem j-o, kakor sem vedel in znal: »Gospodična, julija so noči kratke, to je samo kratek trenutek.« Zanctil sem urno ogenj, da bi pos«- šil njene noge in premočcno obleko. I*rr- nesel sem ji mleka in sira, uboga main pa ni mislila ne na toploto, ne na jed m ko sem videl debele solze, kt so kapaie iz njenih oči, sem začel še sam jokati- Noč ie nastopila. Le slab odsev solnčne svetlobe je bilo videti na gor- skih slemenih. Hotel sem, da naj stopi gospodična v kočo, pogrnil sem ji na svcžo slamo lepo novo kožo. voščil sem ji lahko noč, jaz pa sem se vscdel zu- naj pröd vrati... Bog mi je priča. - manjšem šumu se je naguila k meni. — Vcasi se je oglasil zategnjen, me-lanlio- ličen glas, včasi se je utrnila zvezcra, kakor, da bi nam hotela v najini težav? prinesti lučico. »Kaj je to?« me je vprasala tiho Stefaneta. »Duša, ki prihaja v raj, gospocUČ- na« in sem naredil križ. Tudi ona sc je prekrižala In raao- vedno gledala v zrak. Ccz nekaj časa }e vprašala: »Ali je res, pastir. da ste vi čarov- niki, vi drugi?« »Nikakor ne, gospo-dična. Mi živiino bližc zvezd in vemo boljše, kaj se godi, kakor ljudje v dolini.« Gledala je ves ^as proti nebu, glavo podprto z rokami, ogrnjena v ovčjo ko- žo. kakor nebeški pastirček: »Zopet ena in zopet ena! Kako ]e to divno! Še nikdar nisem kaj tacega vt- dela. Ali veš njihova ianena, pastir?« Seveda, gospodična ... Glejte, rav- iiü nad liama je pot svetega Jakoba (rimska cesta). Iz Francijc drži narav- nost na Špansko. Sveti Jakob jo je ns- rcdil, da je pokazal pot Karlu Velikernrt. ko se je bojeval s Saraceni. Nckoliko | dalje opazite voz duš (veliki medved) s štirimi svetlimi osmi. Tri zvezde, ki stole spredaj so tri živali, ta čisto majhna na- spToti trctji pa je voznik. Ali vidite o- krog in okrog ta dež zvezd, ki padajo. To so dušc, katerih Bog ne mara vzc« k sebi... Nekoliko nižie so trije kralji (Orion). To je naSa ura. Ko jo sedaj po- gledam, vem, da jc polnoCi proč. Neko- liko nižje je Ivan iz Milana, baklja zvezd (Sirius). Ali veste, kaj pripovedujejo pa- stir ji o tej zvezdi. Ivan iz Milana, trrje kralji in Pleiada so bili. povabliemi na po- roko neke zvezde. Pleiadi se je inudilo in je odšla, pravijo, prva po zgornji potl. Poglejtc jo prav tarn dalec na nerju. Trije kralji so šli nižje po krajši potl m so jo dohiteli, leni Ivan iz Milana, kl Je predolgo spal, je ostal od zadaj in jezen, I da bi jih ustavil, je zagnal proti njim pa- lico. Najlcpša, gospodična, vseh zvezd pa jc naša, zvezda pastirjev, ki nam sveti oib jutranji zarji, ko grcrno s Crc na Paso in tudi zvcčer , ko sc vračanio. Imenujemo jo tudi Magclono, lepo Ma- gdono, ki teče za Pctrom iss Provanse (Saturen) in sc poroči z njim vsaklh ' sedem let. »Kako, pastir, tudi zvezde se ženl- jo?« »Gotovo, gospodična.« Ko sem ji skušal razlagati o teh ze- nitvah, sem čutil nckaj mrzlcga in fincsa na svoji rami. Bila je njena glava, katero je prcmagal spanec, naslonila se je na- me. Ostala je tako, dokler niso začele zvezd'c bledeti in izginile s prihaJajoClm dnem. Nekoliko razburjen sem gledal na spcčo, hvaležen jasni noči, Id mi je po- darila tako lepe misli. Okrog nas so na- daljevalc zveadc svojo' tiho pot, «tJOgTjI- ve, kakor velika čreda, sem in Ija se mi je zazdelo, da je ena teh zvezd, najsvet- lejsa, najfinejša, zgreSila svojo pot ter sc naslonila na mojo ramo. da sc odpo- čije •.. Ztw. 120. »NOVA DQBA« Stran 3. Borza dne IS. oklobra. Naša krona v Curihu danes 2.6«. i Berlin 0.19, Newjork 5.543, London ; 2-4.20 Paris 40.70, Milar.o 22.95, Prag* j 18.— Budimpešta 0.21, Zagreb 2.60, Varšava 0.055, Dunai 0.0074, Avstr. kro- na 0.0078. ____________________ ! Dnevna ks»®roika. Državni svct sc je konštituiral v 6 sekcij. Prvemu odseku, čegar naloga Je proučevati in izdajati odloöbe finančnc narave, predseduje Mil. Markovič. Cla- ni so: Al. Stanišič, Mim. Karič, dr. Ste- fan Sagadin, Ivan Skarija. — Drugemu odseku načeluje dr. Tugomir Alaupovie, člani pa so: Dim. Popovič, dr. M. Djur- djevič, dr. Fran Potoenjatk, dr. Makso | Košič. Ta odsek se bo bavil z zadevam? | iz podroeja upravnega sadišča v Saraje- vu ter s predlogi in rešitvami in pritoz- barni iz področja sledečih rninistrstev: javna dela, železnica, narodno zdravje in kmetijstvo. — Trctji odsek: Živ. Zi- vaiiovič, nač-, člani: dr. Poličevič, II. Djukanovic, Živ. Araiidjctovič. Defo- krog: upravno sodišče v Beogradu m Skopiju tcr zadeve sledečih nrinistrstcv: min. predsedstvo, notranje, šume in ru- de, pošta. — Cetrti: Jer. Stankovič, na- čelnifc; člani: Pet. Petrovič, VeJ. Vufo- vič, dr. Dom. Mazzi, M. Mušicki. De?o- krotf: upr. sodišee v Dubrovniku ter m«- nistrstva: pravda, prosveta. finance. — Peti: Rad. Filipovič, nuč.. člani: Mih. I- činskih proračimih, zakonu n občinah m monopolih. Nadzira obč. samouprcivc, rešuje spore o pristojnosti itd. Unirl je v Ljubljani g. Oton Balzer, ravnatelj ljubljanskc podružnice Ceš?;e industrijske banke, rodom iz Ceškega. Bil je nekdaj uradnik Ljubljanskc kreciit- ne banke ter je kot tak prevze! prcd mnoffimi leti 'trgovsko vodstvo plvo- varcn Zalec-Laško. Bi] ie daleC naokoil znan zlasti pri nas na Štajerskern, k?cr je Delniška pivovarna Laško imela svoi obširen delokrog, bil je zaveclen in odlo- een narodnjak v onih časih, ko v pivo- varski industriji ni odločala samo kvalr- tetn, ko sc je bil celo na tem gospodar- skem polju težak boj za ob.sioj našc t»o- mače pivovarske iudustrije proti iiemšKf konkurcnci do'ma in od clrugod. BocII mu ohranjcn !'ep sp.omin! Rudarska stavka na Češkem kon- čana. Zastopniki ostravskih rudarjcv so po dolgi debati sprejeli praški sporazum, po katerem^ se delavcem znižajo rlaCe takoj za 25%, s 15. septembrom slcül znižanje nadaljnih 5%. Delavstvo priCa- kuie, da se bo z znižanjem mczd pocenll premog in se ga bo več prodalo. Z dc- lom se je zopet pričeio. Invalidski odsek oddelka za socl- .Uilno politiko žcli nabaviti za podrejenc invalidiske zavode 3 vagone krompirja. Reflektira se le na prvovrstno blago, Kl bo takoj za dobaviti. Dolične zapečatcne ponudbe (kolkovane) z označbo kakovo- sti in cen (loko Ljubljana, Celjc ali pa Tržič) naj se; pošljejo do 26. oktobra tl- mvaliidskemu odseku v Uiibljani. St. Peterska vojašnica. Sto in pet in jtfrideset bank v tri- desetih deželah Je bilo v enem \Qtu oro- panih. Med poroc'li, katera jc dobila iz raizličnih krajev narodna zvcza banKir- jev, ki zboruje v New Vorkii, sc nalia- jajo tudi poTočila glede ropov in viomov v banke. V Casu od l. scptembra pie- teklcga leta pa do ,ii. av.mista tekočc&a 1-eta so aTetiraü r.23 vopariev, v kolikor je bila obvesčena o tem zveza bankir- jev. Iz predidoče dobe je preostalo sc vöd'no 256 slučajev, vsied Cesar znas»a skupno števHo 779 slučajev. Med areti- ranimi so jih spozritiii 462 krivim. 23i je bilo oproščcnih in nadaljni so pobognili ali pomrli mcd tem tasom. One 31. avg. so ostali še sto i:i šlirje shuv:a.ü nereSeni. Tckom dvanajstih mesecev. katere n w- stal na rnestu inrtev. Vzrok samomoiu je bila neozdravlji^a bolezcn. Vsled veselja se napil in nmrl. RuskI begunec Leorctije lvanov v Šabacu jc dobil te dni pismo od svoie žene, o kateri je rni'slil, da je umrla. Vsled veselja je Sei v kavarno in se je tarn napil žganja, üa je padel pod mizo in kmalu na to umri. Boj med koniunists in naciionaüsü v BerÜnu. Ob priliki z bor o van ja zveze »za red in svoböd'o« so sc spopadli komuni- sti in nemško-nacionalni udcleženci sho- da. Dva civilista sta bila mrtva. dva stražnika pa tcžko ranjena. Dva naevo- nalca so vrgli komiinisti v reko Spree, a sta se rešila. Arctiranih je bilo 90 oseft. Norišnica zgorela. V Montrealu je iiničil požar skoro do tal norišnico St. ; Jeans. Blazne so v zadnjem trenutku spravili na varno. Skoda ic veükanska. Lionardo da Vinci. V nekem zapw- čatenem zaboju iz znpušcine grofa Kster- hazija, so origkialno sliko Lionarda aa Vincia. Slika prcdstavlja sv. Ano v kro- gu svete družine. To sliko so že pre3 40 leti smatrali za lzgubljcno. Sedaj v-o j bodo shranili v btidirnpestanskem mi'ze- ju. Zanimivo je, da sc jc takoj našcl c:o- vek, ki je poniidi; za to Lionardovo sri- ko 5 milijonov madž. K. Strašna nesreča na železnicl. Neki potniški vlak, ki je voizil iz Chicaga proti Twin Cities, je zadel v avtomobil, ki )c ob istem času prišel preko križršča. Se- dem oscb je bilo na mestu mrtvih in 'osma je bila tako poškodovana, da ne bo okrevala. Velika nesreča v japonskem kinc- matografu. Šestnajst oseb je bilo ubitlfi in štiriintriidcset ranjenih tekom požara in u tega izvirajoče panike v nekem ki- nematografu v Aomori, v provinci Mut- su, dnc 30. scptembra. Vcčina mrtvih ?n poškodovanih je obstajala iz otrok. Ko je izbruhnil požar, so ravao kazali noiti fiini tflede ekonomije. AmcriŠki zvezni jctniki kuliajo žsanje v ječi. Da jc dobiti tudi po zveznih jet- nišnicah ljudi, ki se posvečajo izdelov«- nju sladkic! vodke ali munšaina, je' bllo dokazano, ko sta vladna jetnika Joe Weaver in Bert Crimes v ječi v Clarks- \ille dalj časa kuhala visko. KruSne drobtine in drugi jedilni preostanki, p«- mešani s sirupom, ta mešanica iima ye shr/ila za kašo, iz katere sta si priprav- ljala »presladko pijačico« — žganje s pomiočjo alkoholične svetilke. Lonec r.n kavo je opravljal ves ostali posel. Kratka krila in kratki rokavi dvlg- iilli zavarovalnino. Goli vratovi, kratki rokavi, kratka krila in visoke pete pn žen-ski nošnji, vse to jc napotilo švicar- ske zavarovalnice, da so pri čenskah povišale zavarovalnino za 15 odstot- Učenec sedot na pero. Knajstletni Anthony Ficicllo je v neki hrooklynski iolj sedel na poi'O. Uoiteljica je poklicaia zilravnika, ki mil je pero izdrl in iania poslal domov. Pcu mu jc postavil nje- &-v souccru'c. Samomor radi bedc. Delavec Fr«n L'mek, 36 let star, iz Trsta. ie postal vsled operacije nezmožen za delo. Prlsv- ljen je bil beračiti, da se preživi. Prlbe^ račil je malo, ali nie. Zato je sei 16. tm. zgodaj na Qreto in se tarn zastrupil s karbolno kisJino. Mimoidoči dclavci so ga našli mrtvega. Človeški plod v Bošketu. Dečki, ki so se igrali v nedeljo v Boškctu, so na- šll v grmovju omot iz časopisov. Iz ra- dovednosti so ga odprli in našli v njem mrtvega novorojenčka^ Poklicali so1 go- zdnega cuvaja, ki je obvestil orožnik-e. Truplo novorojencka so spravili v mrt- vašnioo mestne bolnišnice. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnic. Mima gospodiena išče boljše stanovanje zu takoj. Cenjena obvestila se prosijo na 2-1 V. L. Goričar & Leskovšek Celje. Naznanllo. :-i Naznanjam s tem, da sem s I.okt. 1922 prevzel glavsii zasfop banke „Slavija" v Celju, ter s tem tudi vse posie, katere je vodil do- I sedaj g. Likar, ki je z istim dnem upokojen. Ker je v zadnjem času narastio precej zaostankov in mi v tem kratkem času ni mogoče prepotovati celega obsežnega okoliša - Vas vabim, da se zglasite prihodnjo ne- deljo dopoldne, t. j. dne 22. oktobra 1922 v moji pisarni, da uredimo vse zaostanke. Prinesite s seboj tudi vse podatke in pri- pomočke, da bo zadeva hitreje reSena. Priporočam se Vam ter belježim z od- ličnm spoStovanjem Dragotin Gotoec Glavul xaetopnlk banke „Slavlje" Celje, Razlagova ulica 11. „Lastni dorn", kreditna in stavbena zadruga v Celju sprejme takoj ali praMihanta 1217 Plača po dogovoru. 2—( Bosfiino ali yinotoc vzamem v najem v Celju ali v Ljubljani. Imam svoj inventar. Ponudbe na Anončni zavod D. BESELJ AK, Ljubljana, Sodna ul. štev. 5 pod »Gostilna«. 2—1 limMm tiplapics se sprejme za 4 - urno popoldnevno pisarniško delo pri Zvezi obrtr.Ih druätev za Slovenljo v Celju, Pre- šerncva ul. 3. 2—1 liieiiips z zidanico, pridelek ca. 40 hl večina belega vina, izdatno povečanje mogoče, poleg star in mlad sadovnjakj pridelek ca. vagon namiznega sadja, se prodct. Cena 1,200.000 K. En del letošnjega pridelka kupeu na razpolago. Šifra: ,Parcelacija 303' na upravništvo Nove Dobe. 1213 2—1 Kupi se hiša ali vila 3 v Celju. Ponudbe na upravo. 1 Kupi se doi»R»o ohrari'ew šiualni stroj J. Modic, Bukovžlak 5, p. Store. 2—1 Bs&e se družabnik za trgovino z mešanim blagom in lesom na zelo prometnem kraju. Ozira se tudi na netrgovsko izučene. Ponudbe na poštno le- žeče Celje pod »Priložnost« 27.635. 2-2 Geganfno sobo s posebnim vhodom Išče ärgovec. Stanarina postranska stvar. Naslov se izve v upravništvu. 1203 2—2 Z čevijopsha poičio eden za meSano in drugi za boljše moSko in žensko delo, se lakol sprefmeta. Fort Zagoričnik, čevlj. mojster, Petrovče. Drobno sol 40~33 in špec^f*ijsko blago nudi po najnižjjh cenah tvrdka SIRC-RANT, KRANJ teBefon Int. št. 9, ter kujpuje po najvišjih cenah poljske pvidelke in suhe ! gobeg ki se naj povzorijo. I Prodaialko zmožna nemškega jezika, z lepo pisavo, sprejme: tvrdka KI. BerdaJSf Maribor« Hrana in stanovanje v hiši. 1191 3—3 Naznaniam ceni. občinstvu, da sem nanovo uredžl 1199 2-2 umetni yaljcni mlin g. M. Kline v Škofji vasi ter prevzemam mletje na drobno in debelo. Na drobno se pšenica tudi za- menja. Priporočam se za obilen obisk Ivo Podrgajs, najemnik mlina. Sjota popcelO 10.000 W V Celltt, z 2 velikima hišama, se poceni proda. - KAROL BREZNIK, CELJE, 1180 Dolgopolje št. 1. 4—3 Viaiskisodl •tar! In novi se kupijo po ugodnih cenah pri Fr. RepiLu, sodarskem mojstru, 1173 Ljubljana, Trnovo. 4—4 Išcem kompanjona z večjim feapitalom za že obstojeLo lesno tegovino. Naslov v upravi lista. 1175 6—4 Kupim po visoki cewL vsako množino Mb in mchHib dr; plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 67-28 lesna trgovina, Braslovče. 834 t" Brez posebnega obvestila I I Potrtim sreem naznanjamo žalostno vest, da ja naš nad vse Ijubljeni I I soprog in skrbni oče, oziroma brat, svak in stric, gospod I Fran H&oš» I okralnl tajnik v pokoju I I v torek, dne 17. oktobra 1922 ob 7210. uri dopoldne po triletnem bolehanju, I I previden s sv. zakramenti, 62 let star, nenadoma preminul. I I Pogreb se bo vrSil v četrtek 19. oktobra 1922 ob 4. uri popoldne iz I I hiSe žalosti Cankarjeva cesta Št. 9 na Okoliško pokopališče. I ¦ Sv. maša zadušnica se vrši v petek ob 7. uri v župni cerkvi v Celju. I I CELJE, dne 18. oktobra 1922. | Katarina Roš roj.Pucher, Franjo Roš, učitelj, Mirko Roš, pravnik, I I soproga. sinova.______'J_________I Slroji 1172 24-2 za obdelovanje kovine9 pločevine in B©sa9 -^--,-^-aJI^^ kakor tudi transmfsije, plugt, OFOC1JG motors 1 In mlatünt slroji so stalno v asa^logri ]pr*l Karlo Jetzbaclier d. d. ZAGREB, VlaSka ul. 2$, Tel, 4-90. Oeneralno zastopstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- Ges. Wien. — Guntramsdoff, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen._______ Stran 4. »NOVA DOBA« Stsv. 120. Telefon Stev. 75 In 76 Podružnica LJublJanske kredltne banke v Celju, PoStniček.rač. 10,598 , centrsia v Liubilonl I DelntSKa glavntca isi rezervtsi zaKlada ca. 150,000.000 hron 50-32 Podpužnice v Brezäcah, Gorici, Krasiju, Mari bo pu, Wletkavicu, Nov. Sadu, P^uJMf Sarajewu, Spiifu, Trstu- [ Sprejema VlOge 2ia Rnflžice In tefeOČi JffiJR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, [ račun proti ugodnemu obresffovanju. #>Wedne lot©r»ije. Regifttpov. kreditna m stavtoena sttdpugaaeom.zav. f*^|S.B "LÄSTNI DOM" Sprejema hranilne vloge In jih obresiuje po 5% to je 5 Din od »to, proti odpovedl P° SV3% Din od sto. Pri veL|ih naloxbah po dogovoru. Umetna gnojiEa 40/42% kalijeva sol po .... K 560- I8/2O°/o kostni superfosfat po . „ 720- 15% rudninski superfosfat po „ 580 - za 100 kg z vrečami vred oddaja iz skla- dišča v Celju 3-1 Blogoimi oddelek Mm iw v Celfn. 1212 ¦wift^B^B^B^^B^B^B B^bH VvrCl HH b^HbV BdH 'Bb^H b^b^I k^bB jBiyy ^^^H ^^^H se dobi v vsaki ; množini i v mlekarni na SlomSbovem trgu I Stalnim odjemalcem ! se jamči za dnevno dobavo mleka. Prvovrstna umetna 1153 12-7 ••! gnojila dobavBja najceneje veletrgovina Vinho W\i, ZalC[ Jsamstvo za vsebino! Vse vrste v zaSogiS 18% Thomasovo žlindro, ..40—42% kalijevo sol, 18—20% kostni superfosfat, 15% rudninski super- fosfat, 15—17% apneni dušik. j WUFlNFJsI J MEDICJNflLNI KONJjJKj Najfinejši medicinalni konjak ON in vse vrste žganja iz sadja izdeluje FBRH9 VELEŽ6aH3ilRNn, ROBERT DIEHL CO o SO in druge deželne pridelke intpuje in prod&fa Oset Andrej, Maribor A lefcsandrova ceata S7 81869-30- Telefon 88 Centrala: Razlagova ulica. Lastni kamenolomi. Imoseskfl iDtnstnlska drin v Celiu izv^šuje nagpobne spomenike, g^b- nice, oitapje,pohištvene PloSce' zidne obklade ix pohepsliega granitalnvseh vpst ma^mor»ja, aa>lj« stopnice, pod- stavke In vsa v to stpofeo spadajoča dela.