^/and
NO. 46
• '
M’ E Rl G/1' HI— HOME-
:	V-,: V , v> ■	» ' /--J'

AM6RICAN IN SPIRIT P0R6I6N IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 6, 1963

SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Velika mesfa še vedno
na sirani demokratov
Tako so ugotovili republikanci. ko so preiskovali
svoie izglede pri volitvah
prihodnje leto.
WASHINGTON, D.C. — Republikanski narodni odbor je proučeval izide zadnjih kongresnih in drugih volitev, da bi ugotovil, kake izgledg ima republikanska stranka v raznih predelih dežele pri prihodnjih predsedniških'' volitvah jeseni 1964. Pri tem je prišel do zaključka, da se položaj za republikance izboljšuje na jugu in zahodu dežele, da pa so velika mesta še vedno trdno v rokah demokratov.
Ta ugotovitev jih ne postavlja v posebno ugoden položaj. Po zadnjih predsedniških volitvah leta 19S3 so trdili, da so jih izgubili največ prav zaradi tega, ker so dobili demokrati v velemestih tolikšne večine, da so z njimi preglasovali republikansko podeželje in mala mesta.
Republikanski narodni načelnik stranke W. E. Miller je strankinemu vodstvu dejal, da izgledi za zmago leta 1964 niso preslabi, da pa bo potrebno trdo delo. Poleg velemestom bode morali republikanci posvetiti posebno pažnjo Novi Angliji, ki je bila nekdaj trdno republikanska, ki pa je pri zadnjih volitvah volila demokratsko.. Republikanci se. pri zadnjih volitvah niso nič kaj dobro odrezali v krajih z večjo brezposelnostjo. P r e i s kovalci razpoloženja prebivalstva so dognali, da republikanci tudi nimajo kake posebne opore med starejšimi državljani.
Za enkrat se resno zavzema za republikanskega predsedniškega kandidata le newyorski guverner N. Rockefeller, med tem ko se ostali možni kandidat j e kot sen. Goldwater, guv. Romney in guv. Scranton ne marajo izjaviti ali pa celo naravnost trdijo, da nimajo nobene želje in namere potegovati se za tako mesto.
------o------
Na prvi ruski ladji se s Kube ni odpeljalo preveč Rusov
HAVANA, Kuba. — Prva med tremi ladjami, ki vozijo redno med Rigo in Havano in ^majo povprečno 15,000 ton nosilnosti, Michael Kalanin, je pretekli teden vkrcala prve ruske potnike. Dasiravno trdijo u-radno, da je bilo vkrcanih oko-h 2,000, mislijo tisti, ki so v pristanišču opazovali vkrcavanje, da na ladji ni bilo več kot 500 do 600 potnikov.
Iz opisa ladij tega tipa je razvidno, da fbi normalno mogle sprejeti le: 200 do 300 potnikov, ^si potniki na ladji so bili ci: Vilno oblečeni. Med njimi je kdo tudi dosti žensk in otrok.

Večinoma oblačno, dopoldne deževno, popoldne možnost naletavanja snega. Naj višja tem-
peratura 36.
I i
J*.!
Indijski Mehru verjame v resnišnesl spra med fei in rdečimi Dajd
NEW DELHI, Ind. — Na tiskovni konferenci z ameriškimi časnikarji je Nehru izjavil, da verjame v resničnost spora med Moskvo in Peiipingom. Misli pa, da Peiping pri tem ne sega toliko po Sibiriji kot po vodstvu komunističnega sveta. Konfe-refenca v Moshi v Tanganjiki je jasno pokazala, da hoče biti kitajska komunistična partija na čelu mednarodnega komunističnega gibanja.
O kitajskih komunistih je rekel, da je sedaj doživel z njimi ■'novo skušnjo”, da pa mora o-stati Indija vkljub temu še zmeraj pri nevtralni zunanji politiki. Na morebitne kitajske atomske bombe in rakete Nehru ne da dosti, misli, da ne bodo bistveno vplivale na sedanje stanje v mednarodnih odnosih.
Nehru še zmeraj dopušča možnost, da bo prišlo do ponovnih bojev med indijskimi in ki-.ajskimi četami, je pa prepričan, da bo Indija z lahkoto zmagovala, ako bo imela dosti močno vojno letalstvo.
-----o-----
Po freh deseHeijih
Ta teden j'e bil pred 30 leti inavgnriran F. D. Roosevelt.
CLEVELAND, O. — 4. marec !. 1933 je vsakemu starejšemu Amerikancu še dobro v spominu. Po vremenu je bil zelo ne-orijazen, vsaj v Washingtonu. Oblaki in mraz so dobro izra-rali splošno razpoloženje med 'judmi. Saj je bilo tisti dan nad 13,000,000 Amerikancev brez posla, nad 5000 bank, hranilnic n posojilnic pa zaprtih.
Predsednik je bolj s samozavestjo kot z načrtom dajal poguma naši javnosti, kajti točnega programa takrat še ni imel, <aj je treba najpreje napraviti, kljub temu, da je v volivni ■campanji obljubljal vse, kar si je narod želel. Že v svojem prvem govoru na Kapitolu je pa zjavil, da bo zahteval od kongresa celo vrsto novih zakonov; 'ko jih ne dobi, bo pa zahteval jbsežna pooblastila, da bo lahko vladal kar z administrativnimi dloki. Roosevelt je takoj sklical Kongres na izredno zaseda-vje, ki .se je začelo že 9. marca, hoslovno je zavalil Kongres s svojimi zakonskimi predlogi in / “100 dnevih” dosegel od njega vse, kar je hotel imeti.
Od tistih dni je poteklo že 30 let. Danes si lahko ustvarimo nepristransko sodbo o njegovem delu. Večina zgodovinarjev trdi dve stvari:	pokojni
Roosevelt ni bil oče novih idej, pobiral jih je vsepovsod po svetu; tudi njegova zakonodaja ni zmeraj originalna, za marsikateri zakon je ustvarila podlago že Hooverjeva administracija. Bil je pa nedosegljiv v politiki; vedel je,, kako je treba ljudi navdušiti in jim vliti upanje in samozavest.
Ko je nastopil kot predsednik, je bil na primer med njegovimi najožjimi pristaši sedanji senator Byrd, pravi tip južnega konservativca. Na čelu inavguracij skega sprevoda pa je korakal general McArthur, ki po svoji miselnosti ni daleč od Byrda.
— Glaivno mesto Francije Pariz ima že preko 6.6 milijona prebivalcev.	;
Komaj 11 stara fanta sfa ustrelila nočnega
čuvaja v Washingtonu
Ta umor je vrgel čudno luč na socialne razmere v glavnem mestu dežele, posebno še na položaj mladostnikov.
WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je naša prestolica doživela zločin, ki je bliskovito posvetil v njene socijalne razmere. Dva 11-letna fantiča, ki Obiskujeta ljudsko šolo, sta sklenila, da morata postati zločinca, ako hočeta napraviti ka-rijero, tako trdi prvo policijsko poročile. Oba živita v priličnc nezdravih družinskih razmerah. Starši enega so ločeni, drugi pa živi samo z materjo. Policija ve gotovo več o tem, toda še ne daje nobenih podrobnosti.
Oba fanta sta seveda sklenila, da morata pobegniti od doma in da jima je za novi “poklic” potrebno orožje. K sreči ali nesreči, kakor hočete, je oče enega, od obeh fantov nočni čuvaj in ima torej orožje. Orožja pa ne sme odnesti s službe. Ko nastopi službo, ga vzame iz dobro zaklenjene omare, ko konča službo mora vrniti orožje v omaro in dobro zakleniti. Ima pa seveda tudi ključe od omare. Vse to sta mlada zločinca dobro preštudirala in napravila načrt, kako bosta najpreje prišla do ključa, potem pa do orožja. Načrt je bil dobro premišljen in zato sta ga tudi še preveč dobro izvršila in prišla do orožja.
Ko sta pobrala iz omare orožje, sta omaro zaklenila in eden od njiju se je z dvigalom odpeljal v nadstropje, kjer je čuvaj imel svoj uraden prostor. Tam je proti, čuvaju naperil Revolver in zahteval orožje, čuvaj ni smatral zadeve za važno. Vstal je in začel poditi fanta proti izhodu. Ujel ga je, fant pa se je bliskovito obrnil in oddal strele v čuvaja.. Eden od strelov je čuvaja zadel v srce.
Policija je primeroma hitro odkrila sled za obema zločincema in ju aretirala. Svojega zločina nista tajila. Izročena sta sodniji. Policija še noče dati vseh podatkov. Sodnija jih bo gotovo povedala, ne bodo pa prav nič laskavi za socijalne razmere v naši prestolici.
----O-----
Kennedyjeva politika v luči Gallupovih številk
PRINCETON, N. J. — Gallupov zavod redno pozveduje, kako je dežela zadovoljna s Ken-nedyjevo politiko. Ugotovil je, da ne menja tako hitro svojega mnenja o Kennedyju. Lani kot letos se je 64% izreklo za predsednikovo politiko, 22-23% pa proti. Tudi odstotek tistih, ki nič ne mislijo o politiki, se’ ni spremenil, ostal je pri 13-14%.
Ako razdelimo odstotke po o-beh strankah, dobimo drugačno sliko: Kennedyjevo politiko o-dobrava 77% demokratov, zato pa samo 46% republikancev. Tudi to razmerje se ni menjalo zadnjih 12 mesecev.
------O----
Oglasne deske ob cestah vzrok nesreč!
ALBANY, N.Y. — Proučevanje prometnih nesreč na New Yoik State Thruway je pokazalo, da so nesreče zaradi nepazljivosti voznikov na onih delih velecest, kjer so ob njih oglasne deske, trikrat številnejše kot tam, kjer teh ni.
Italija bi rada večjo vlogo v evropski politiki
RIM, It. — Italijanski zunanji minister Picciom bo šel 15. marca v London, dr nadaljuje razgovore, ki jih je lačel pred tedni angleški minist ski predsednik Macmillan v Rimu. V Rimu trdijo, da bo kmalu potem prišel na slične razgovore tudi v Washington. Med tem se je italijanska vlada že parkrat vidno odmaknila od De Ganila.
Na ministrski konferenci v Bruxelle.su je preprečila podpis o podpiranju gospodarsko zaostalih afriških držav, ki ga prav posebno zagovarja Pariz. Italija je tudi zavrnila pogajanja, ki bi omogočila francoskim kmetom, da lahko izvažajo po ugodnejših pogojih svoje deželne pridelke v Italijo. Italijanska delegacija je bila tudi proti francoskemu načrtu, naj pridejo ameriške investicije v Evropi pod javno kontrolo.
S tako politiko se menda ne strinja ves italijanski ministrski svet. Živahno jo zagovarjajo samo predsednik Fanfani, zunanji minister Piccioni in proračunski minister La Maifa. Cistah ministri se namreč bojijo, da bo Francija ob prvi priliki Rimu “plačala” vse to z obrestmi vred.
Po! stoletja zveznega delavskega lajnišlva
Zakon o ustanovitvi je podpisal republikanec Taft, demokrat Wilson pa je imenoval prvega tajnika.
WASHINGTON, D.C. — V ponedeljek so tu slovesno proslavili 50 - 1 e t nico ustanovitve delavskega tajništva. Zakon o ustanovitvi tega tajništva je podpisal republikanski predsednik ZDA W. H. Taft 4. marca 1913, zadnji dan svojega predsednikovanja. Njegov naslednik W. Wilson je nato imenoval prvega zvez nega delavskega tajnika Williama Wilsona.
Cd tistih dni- se je mnogo spremenilo:	deseturni delovni
dan je zamenjal osemurni, tedanja urna plača 22 centov se je dvignila v pol stoletja na $2.40. Delavec je v onih dneh porabil okoli 40 odstotkov svojega zaslužka za prehrano svoje družine, danes porabi za hrano, pijačo in tobak povprečno le o-koli 25 odstotkov. Tedaj ni bilo nobenega zavarovanja za bolezen, brezposelnost in ne pokojnin za starost.
Ameriški delavec si ni v tega pol stoletja izboljšal samo svoj materialni položaj, ampak si je pridobil tudi ugled in spoštovano mesto v družbi.
RADI JUŽNEGA VREMENA IN! DEŽJA NEVARNOST POPLAVj
Južno vreme zadnjih dni in dež sta povzročila nagic ma naraščanje voda zlasti na Srednjem zahodu. Reka Ohio naglo narašča in nosi s seboj nevarnost obsežnih poplav v Ohiu in Indiani. Doslej je moralo v Ohiu okoli 4,000 ljudi iz svojih domov zaradi poplav.
CLEVELAND, O. — V bližnji okolici mesta ni trenutno nevarnosti kake večje poplave. Rooky, Chagrin in druge vode niso v večji meri prestopile bregov, hujše je v dolini reke Ohio in manjših rek ter potokov južno od mesta. Po zadnjih vesteh je moralo preko 4,000 ljudi zapustiti svoje domove. Nevarnost poplave je zahtevala izpraznitev dela univerzitetnih poslopij v Athens. Guv. J. Rhodes je odprl v svojem uradu posebno pisarno za nadziranje naraščajočih voda in za organizacijo pomoči ogroženim predelom. Trdijo, da grozi našemu delu dežele v zadnjih štirih letih najhujša povodenj.
Amerika je pomagala
Britaniji k propadu!
Iz Sovjstije so ga pognali, ker je fotogra-ral vlake
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetske oblasti so pognale iz Sovjetske zveze Johna Westwooda, profesorja ruščine na univerzi v Montrealu v Kanadi, ker je stalno f o t o g r afiral sovjetske vlake in posebno zastarele lokomotive.
List “Nedelya” piše o njem, da je obiskal Moskvo, Leningrad, Volgograd in druge predele obširne dežele, toda ne za to, 'da bi užival ob njihovi lepoti ali da bi izpopolnil svoje znanje ruščine, ampak da bi zbral čim več fotografij, ki bi prikazovale Sovjetsko zvezo v slabi luči.
Fo zaonjin poročilih vremenskega urada se bo prava nevarnost povodnji na področju reke Ohio pokazala šele danes popoldne in proti večeru, ko pričakujejo, da bo dosegla nevarno stanje pri Cincinnatiju in dalje na področju države Indiana. Na raznih krajih dežele narasle vode so spravile v nevarnost vrsto domov in potnikov. Tako so morali rešiti s čolni okoli 50 družin v Newtonu in Jeffersonu, ko je naselji začela ogrožati 12 čevljev visoka voda. Little Miami River je poplavila naselje Tower Hill nedaleč od Cincinnatija tako nenadno, da je moral Irvin Hodges, ki je hitel pomagat reševat avtomobile iz narasle vode, pustiti svojo lastno ženo v nevarnosti v hiši, ko zaradi narasle vode ni mogel več v nekaj deset korak oddaljeni dom.
Naselje Morrow v jugozahodnem delu okraja Warren je skoraj čisto ločeno od okolice. Reka Ohio je poplavila nekatere predele v Zah. Virginiji zlasti n:i področju Wheelinga, danes so v nevarnosti predeli v južnem in jugozahodnem Ohiu, kjer je padlo včeraj od dva in pol do tri palce dežja.
Stanje nevarnosti je oklical župan Evans v Newarku, ko je reka Licking s pritoki začela liti preko bregov. Prebivalstvo južnega dela mesta, ki je v večji nevarnosti, je zapustilo domove in se umaknilo v višje ležeči predel.
Vrnitev hladnejšega vremena, ki je zadržalo naglo taljenje snega, utegne nevarnost velike poplave zmanjšati, kljub temu se priprave za slučaj večje nesreče nadaljujejo.
-----o------
Romunija ima preko 18
milijonov prebivalcev
DUNAJ, Avstr. — Pred drugo svetovno vojno je bila Romunija malo večja od Jugoslavije in je imela tudi nekaj več prebivalcev. Po drugi svetovni vojni je morala odstopiti Besarabijo in del Bukovine Sovjetski zvezi, s čemer je padlo tudi število njenega prebivalstva.
Po zadnjem ljudskem štetju ima 18,750,000 prebivalcev, torej nekako toliko bot Jugoslavija, ki je ob koncu druge svetovne vojne dobila nekaj ozemlja na severozahodu, Istro, Koprsko, Tržaški Kras, del Goriške, srednje in gornje Posočje ter Brda.
Malinovski pojde v Indonezijo
TOKIO, Jap. — Radio Indonezija je te dni objavil, da bo v drugi polovici marca maršal R. Malinovski, obrambni minister Sovjetske zveze, prišel v Indonezijo na obisk in bo ostal tam deset dni.
Bivši britanski zunanji minister Lloyd trdi, da je propadanja britanske moči v precejšnji meri kriva Amerika.
CLEVELAND, O. — V zadnji številki “Saturday Evening Post“ je bivši angleški zunanji minister Selwyn Llyod objavil daljši članek, v katerem odgovarja na ameriške ugotovitve padanja britanskega vpliva v mednarodni politiki. V tem članku pravi odkrito:
“Noben ameriški državnik, ki hoče zajeti padanje moči britanskega imperija, ne more zanikati, da je njegova lastna dežela storila veliko več za pospešitev tega procesa, kot je bilo modro ali varno... Ameriška obsedenost proti kolonializmu je tako pospešila razvoj k ustavnim spremebam in vodila dežele k neodvisnosti, predno so imele te sposobnosti in sredstva skrbeti same za sebe. To je u-stvarilo okoliščine, posebno v Afriki, ki so po nepotrebnem o-slabile položaje Zahoda.”
Lloyd posebno odgovarja na govor bivšega ameriškega državnega tajnika D. Achesona v preteklem decembru na Ameriški vojaški akademiji, kjer je trdil, da je Vel. Britanija svojo vlogo v svetu “skoro odigrala”.
Anglež trdi, da njegova domovina še vedno vrši svoj poln del pri ohranjevanju miru v svetu, v nekaterih njegovih delih celoijy 6.q34o čisto sama. Pri tem opozarja na' slučaje, kjer je britanska moč upadla največ po prizadevanju in dejanjih nekaterih Amerikancev.
Radi ali neradi moramo dati Llyodu vsaj delno prav. Položaj na Srednjem vzhodu bi bil brez dvoma danes precej drugačen, da so tam Amerika, Anglija in Francija nastopale skupno in v soglasju, ne pa druga proti drugi, kot se je to zgodilo v času sueške krize 1956.
Iz Clevelanda in okolice
Župan se bo sestal z guvernerjem—
Župan R. S. Locher je izjavil v mestnem svetu, da se bo jutri sestal z guvernerjem J. Rhode-som na razgovor o težavah, ki jih bo imelo mesto z zmanjšanjem državnega prispevka za podpiranje potrebnih za 800,000 ioi. Mestni svet je v dveh resolucijah pozval državnega guver-rerja, naj odlok ponovno preudari.
Povečano zalogo odvisne hrane žele—
Direktor okrajnega socialnega ikrbstva John Schaffer je zaprosil zvezno vlado, naj bi imela na ozemlju okraja enomesečno za-'ogo odvisne hrane za slučaj posebnih potreb okoli 75,000 družin, ki bodo prizadete z zmanjšanjem podpor iz javnih sred-tev. Predložil je tudi, naj bi za :n mesec, do 1. maja, odložili uvedbo živilskih znamk, ker je prepričan, da veliko družin ne bo imelo dovolj denarnih sredstev, da bi se teh moglo poslužiti v polni meri.
Zadušnica—
V	nedeljo, 10. marca, ob dvanajstih bo v cerkvi Marije Vne-bovzete sv. maša za pok. Jamesa Debevca ob 11. obletnici smrti.
V	četrtek ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za pok. Johna Steklasa ob 5. obletnici smrti.
Kdo je izgubil očala—
Ženska očala najdena 2. februarja na Schaefer Ave. Kdor jih je izgubil, naj se oglasi pri Mrs. Marija Renner, 6525 Schaefer Ave.
K molitvi—
Člani Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob sedmih v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Charlesa Strukel.
V bolnišnici—
Anthony Hlabse z 1082 E. 72 St. je v ponedeljek padel na ledu in se pri tem tako poškodoval, da so ga odpeljali v Mt. Sinai bolnišnico.
Vstopnice naprodaj—
Vstopnice za igro Kralj na Betajnovi, ki bo v nedeljo, 17. i marca, v Slov. domu na Holmes Ave., so naprodaj pri Ivanu Jakominu na 17201 Ozark Ave., pri Franku Hrenu na 21101 N. Vine St., KE 1-6196, in v Baragovem domu na St. Clair Ave. Na razpolago so rezervirani sedeži.
— Povprečno je izdanih vsako leto okoli 7,000 patentov za avtomobile.
Zadnje vesti
VARŠAVA, Polj. — Predsednik vlade Cyrankiewicz je včeraj odpotoval v Mexico na uradni obisk. Nekateri trdijo, da bo skušal posredovati v kubanski krizi.
PARIZ, Fr. — Danes je sklicana seja vlade, da reši vprašanje stavke rudarjev. Ti so zavrnili zahtevo vlade, naj se vrnejo na posel kljub grožnji mobili-zaciie- i .. ,
Seja—
Klub upokojencev v Euclidu ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo.
Vdrl v hišo in posilil mater—
Policija v Willoughby išče moškega, ki je včeraj zjutraj okoli pete vdrl v stanovanje neke 25 let stare ločenke ter jo z grožnjami, da bo napadel njeno malo hčerkico, ki je spala v sosednji sobi, prisilil, da se mu je vdala. Lopov je pobegnil skozi okno spalnice.
Le megla je delala težave—
Ko je dober del države, zlasti predeli na jugu, delno poplavljen ali v nevarnosti večje poplave, je področje Clevelanda v pogledu vremena in naraslih voda kar brez skrbi. Edino megla je od ponedeljka zvečer do včeraj zjutraj delala težave in so morali zaradi nje preko noči od ponedeljka na včeraj Hopkins letališče zapreti. Trdijo, da ni izključeno, da nas megla danes ponovno obišča» ^ ^
/tMERfi^iU P©iH©yim


6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
?14.00 na leto; ?8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 46 Weds., March 6, 1963
Pred italijanskimi volitvami
Italijanska politika je prišla v zagato takrat, ko je stranka krščanske demokracije zgubila absolutno večino v rimskem parlamentu. Ker ni bilo nobene druge stranke, ki bi mogla prevzeti vlado, jo je morala ona, za kar je potrebovala koalicijo z nekaterimi manjšimi sredinskimi strankami, posebno z republikansko in in desno usmerjeno socialistično skupino. Seveda so te male stranke zahtevale pretirana plačila za svoje sodelovanje v vladi in krščanskim demokratom onemogočila voditev politike v smislu njihovega programa.
Krščanski demokratje so zmeraj bolj čutili, da bo tako vladanje delalo zmeraj več težav in škode, in so iskali izhod iz zagate. Izhod je bil samo eden; sporazum s tretjo največjo stranko v parlamentu in to so levičarski socijali-sti, ki jih vodi Nenni. Sedanji ministrski predsednik Fan-fani je že dolgo tipal, kako bi ustvaril koalicijo z Nenni-jem, toda nagajal mu ni pri tem samo precejšen del levičarskih socijalistov, ampak tudi desničarska skupina v njegovi stranki.
Nenni se je med tem naveličal svojega političnega prijateljstva s komunisti, ki so od njega imeli več koristi komunisti kot njegova stranka. Seveda niso bili in še sedaj niso vsi levi socijalisti istega mnenja kot Nenni. Na letošnji seji glavnega odbora stranke je za Nennija glasovalo samo 45 odbornikov, 35 jih je bilo proti. Vse to je nagnalo tudi Nennija, da počasi in previdno plete vezi s Fanfani-jem. Dogovorila sta se, da bo Nennijeva stranka zaenkrat samo “pri vladi” ne pa na vladi. Zato ne bo glasovala proti sedanji vladni večini, s tem pa onemogočila opoziciji, da podere vlado. Famfani je pa Nenniju obljubil, da bo naci-jonaliziral elektrarne in pripravil vse potrebno za organizacijo pokrajin, kot so predvidene v ustavi. Sporazum je do sedaj držal in še drži, toda ima razpoke.
Prva velika razpoka so zahrbtne misli obeh “zaveznikov”. Fanfani bi rad za zmeraj razbil staro povojno politično zvezo med Nennijevimi socijalisti in komunisti. To delo mu ne gre tako od rok, kot bi rad videl. Levo krilo Nennijevih socijalistov je še zmeraj močno in upa, da se bo staro prijateljstvo s komunisti prej ali slej obnovilo. Nenni seveda bi rad videl, da se razcepi stranka krščanske demokracije v levo in desno skupino. Tako bi veljava njegove stranke močno narastla. Razume se, da oba zaveznika dobro vesta za zahrbtne misli in da skušata preprečiti njihovo uresničenje.
To zakulisno igro pokriva seveda na zunaj politična taktika obeh strank. Fanfani je sicer nacijonaliziral elektrarne, toda desničarjem je dal zagotovilo, da ne bo več ničesar spravil pod državno kontrolo. Pridobil je Nennija tudi za načrt, da bodo volitve v pokrajinske avtonomije šele (po parlamentarnih volitvah.
Tako je postalo vprašanje pokrajinskih avtonomij eno med glavnimi političnimi debatami v italijanski politiki. Nennijevi socijalisti so za avtonomije, ker upajo, da bodo vsaj tam dobili večino v nekaterih pokrajinah, da torej ne bodo popolnoma odrezani od oblasti. Podobno upanje imajo tudi komunisti, zato spadajo med najbolj goreče zagovornike avtonomij. Skupaj s socijalisti bi gotovo dobili besedo v precejšnjem številu novih avtonomnih pokrajin. To seveda ne gre v račun krščanskim demokratom. Še manj gre to v račun vsem italijanskim desničarjem, ki so goreči pristaši sedanjega upravnega sistema, ki je s centralističnega stališča res idealen. Vsa Italija je razdeljena v 100 provinc. V vsaki provinci vladata dva uradnika; prefekt in kvestor (policijski ravnatelj); oba sta seveda popolnoma odvisna od italijanskega ministra za notranje zadeve, ki je tako absoluten gospodar v javni upravi. Ako bodo organizirane avtonomne pokrajine, bo politična moč centralne vlade močno zmanjšana. Bo pa redna prikazen, da bodo avtonomne pokrajine v rokah ene stranke, centralna vlada pa v rokah druge. V federalno urejenih državah je to nekaj vsakdanjega, za italijansko politično pamet je pa to nekaj nezaslišanega. In vendar se bo v letošnji volivni kampanji vrti! političen boj v glavnem okoli načrta za avtonomne pokrajine. Ne morda med volivnimi množicami, ampak med poklicnimi in priložnostnimi politiki.
Na zunaj se bodo debate vrl'ile tudi okoli davkov, gospodarstva, napredka v južnem delu Italije, socijalne politike, toda to bo samo vaba za volivne glasove. Tudi zunanja politika ne bo igrala tiste vloge, kot misli ameriško časopisje. Italija ne more iti v Moskvo, to vedo vsi, toda rada je s Hruščevim v dobrih zvezah. To ji koristi v gospodarskem pogledu, to ji daje ugled v mednarodni politiki. Ako je pa proti politični zvezi z Moskvo, ji ne preostane drugega, kot da je z Zahodom, torej v NATO, Evropski gospodarski skupnosti itd.	; * ! v:
Italija se tudi tu ne počuti dobro. Misli, da jo'svobodni svet vse premalo upošteva. Prizadeta je sedaj posebno po
novi osi Pariz-Berlin. Os ne bo gojila posebnih simpatij do Rima. V Bonnu še niso pozabili, da jih je Italija pustila na cedilu v obeh svetovnih vojnah, v Parizu pa niso pozabili, da jim je padla v hrbet ravno takrat1, ko je bila Fran-* cija na tleh. Italijanska politika išče tolažbo v Londonu; ve pa, da tudi Anglija išče pri tem samo svoje koristi in čim manj upošteva laške. Več upanja kažejo sedaj zelo tople zveze z Ameriko. V Italiji je bila Amerika zmeraj zelo priljubljena — seveda še bolj ameriški dolar —, qelo v vojnih časih. Sedaj misli naša administracija, da mora sedanjo italijansko vlado podpreti, kjer se le da. To je tudi namen Kennedyjevega potovanja v Rim.
V volivnem boju bo sicer nekaj govorjenja tudi o zunanji politiki, toda nove ideje ne bodo pri tem prišle na dan.
Naj poteka volivni boj tako ali tako, naj bodo izidi volitev taki ali.taki, bistvenih sprememb ne bo po volitvah ne v italijanski notranji ne v njeni zunanji politiki. To je skoraj soglasno mnenje vseh tujih političnih opazovalcev v Rimu. Mislimo, da imajo prav.
iiuumiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pennisy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk) '
iiiiiiiniiinumiimmiiiiiimiiiiniiiiimiiuiimiiimiiiiiimimjiiminmmmmiiiimminummmiuiimmiiimimimmiiHmi
Pittsburgh, Pa. — “nova metla bolje in pometa”, smo culi že
Rek, da sko upravo. Reklo se ibo: Vsi so bolj čisto ^ glib, tisti, ki “marčajo” za de-od naših j mokratskim oslom, in tisti, ki
starih prednikov. Ta rek se lahko obrne in uporabi, kakor že1 slučaji kažejo. Mi v Pennsylva-niji ga lahko obrnemo na podlagi obljub naše sedanje nove državne administracije v dobro njenih načrtov. Seveda to ni že kako zasluženo priznanje1 — je le pritrjevanje njenim načrtom in obljubam. To, če jih bo sedanja administracija izvedla tako, kakor jih je napovedala. Potem šele bo ta “medalja” pristajala na njena prša!
Kaj nova sedanja državna administracija, ki ji načeluje sedanji novi guverner Wm. Scranton, obljublja s svojimi načrti?
Ena izmed glavnih obljub je znižanje upravnih stroškov naše države Penne za 20%, če mu bo uspel ta načrt in ta napoved, bo prihranil državi letno nekako okrog 60 milijonov dolarjev. Ta vsota pa že ni kak “chicken feed”, kakor pravijo Amerikanci, niti ne kaka navadna “prosena kaša”, kakršne smo bili navajeni pred 60 leti in več tam po naši Belokra-jini. Iz tega ozira je! načrt in obljubo tudi izvedlo in izpolnilo!
Kaj in kako velik je proračun naše države Pennsyvanije za leto 1963?
Ves proračun znaša za vse razne potrebe okrog enega bilijona dolarjev, s številkami to kaže takole:	$1,000,000,000. To
je že precej denarja. Za upravljanje državnih uradov gre od tega nekako $300,000,000, kar je malo manj kakor ena tretjina vseh stroškov. Cie bo novi guverner skušal znižati te stroške za 20%, bo to prihranilo samo pri tem okrog 60 milijonov dolarjev. To je že kar čedna vsota.
.S tem seveda se bo nekaterim {prikupil — drugim zameril. {Njegov načrt, da se zniža državno osebje za nekako 10,000 državnih nastavljencev po raznih uradih in službah, napoveduje, da se bo samo pri nižjem številu uslužbencev prihranilo okrog 40 milijonov 20 milijonov bolj strogi ekonomiji pri nabavah materiala in raznih oprem za državo.
Taki računi in gospodarski načrti ugajajo seveda predvsem davkoplačevalcem. A tisti, ki bodo s tem prikrajšani, posebno
jo “mahajo” slonom.
In lahko je, da bodo imeli kar prav!
*	NASE MESTO “VEČNEGA
DIMA” PITTSBURGH, kakor so mu pred leti razni časnikarji in poročevalci nadeli to ime, bo postalo, kakor i zgleda zdaj kmalu “mesto proučevanja vesoljstva”. In najbrže še vse nekaj več, kakor pa to predstavlja ravno navedeno “ime”. Yes, naj kdo zmajuje z glavo sem ali tja, ali kakor že hoče, mi imamo med seboj “kunštne glave”, ki ne delajo računov le, kako bodo pomladi sejali solato in sadili “fiance”, krompir in repo, ampak delajo račune, kako naj se napravi “lojtre”, po katerih naj čimpreje pridejo ljudje na luno in razne planete. Da se je začelo posvečati zanimanje za te idejV, je precejšen razlog v tem, da je predsednik Kennedy v svoji poslanici zaprosil, naj se dovoli za pospešitev raziskovanj in študij o vesoljstvu vsoto $4,200,000,000 (štiri bilijone in 200 milijonov dolarjev). Dela raziskovanj in poskušanj se bodo vršila na več raznih znanstvenih ustanovah v našem mestu in okolici. V Oaklandu se bo ustanovil in organiziral poseben “Research Center”. Akcijo za to že sedaj vodi in bo načeloval ustanovi Dr. David Hal-liday. Raziskovanja bodo:	O
možnostih življenja na planetih kot luni in drugih planetih. Najti poznanstvo magnetičnega polja v zemlji in njegovih sil, ki vodijo kroženje Zemlje itd. In tako še več vrst drugih raziskovanj in študij o vseh mogočih novostih, ki prihajajo na dan zadnje čase. Če se bo vse to le nekoliko uresničilo in prineslo k napredku le nekaj uspehov, bo že veliko in dovolj velik razlog, da dobi naše mesto tudi v teh ozirih nov naslov “Mesto raziskovanj vesoljstva”. To je; seveda samo moj skromni predlog kot starega meščana mesta, ki je nosil dosedaj ime “Mesto večnega dima”. Ampak
dolarjev in okrog povdarim pa naj vsemu svetu, dolarjev pa pri | da Pittslburžani nismo kar tako, da bi nas kdo v kak kot postavljal, ampak gledamo z velikimi očmi in z veliko korajžo v bodočnost!
*	“STARI JOŽE JE VREDEN 300 MILIJONOV”. Tako berem v “PPG” in vest objavlja urad
kega Jim Fayne-a, bivšega part-' nerja v Hornblower & Weeks družbi, ki prodaja in posreduje pri prodajanju in nabavah investicij. Ta pa, da je starega Kennedy j a takole opisal:
“If Joe (Jože, moja omemba) te ima rad, si na vrhu — negle-de, kaj kdo o tebi pravi in kako te sodi. Če te pa jenja imeti rad, potem pa sploh ne obstojaš več. Nekateri ljudje so prizadeti in ranjeni, ne pa Jože; On je že videl mnoge, ki so prihajali in odhajali.”
Polovico njegovega premoženja je v oskrbniških skladih (trust funds), ki so namenjeni in določeni za Kenndyjeve o-troke in vnuke. Določil in ustanovil jih je še v letih 1926, 1936 in 1949. V zemljiščih ima investiranega nekako eno četrtino, pravi Fortune Magazine; Ostala četrtina pa je investirana v razne od davkov izvzete mestne in občinske ibonde, razne delnice in milijone rezerv v gotovini, ki jih drži Kennedy za razno špekulativno imovino.
za republikanskim Ko je njegov sin Edward ‘ Kennedy kandidiral
oni, ki so imeli dosedaj mastne Udruženega Tiska. Kdo naj bi položaje in službe — tisti se !bo-; bil ta “stari Jože”? Ta vest v do pa “zeksali” in v svojih “PPG” pravi, da je “Fortune željah pošiljali v “teple nižave” i Magazine” ocenil, da je Joseph guvernerja in tiste, ki jih bodo)P. Kennedy vreden danes okrog
(če bodo?) te omenjene načrte izvajali.
Sicer pa so mnogi pri tem poročilu mnenja, da vsi ti načrti so le nekakšni “besedni vetrovi”, ki naj ustvarijo o novi u-pravi ugodno mnenje. Vse bo ostalo največ le pri besedah in besede same pa za nikogar davke ne plačujejo in predno bo dolgo, bo javnost zopet gledala na državno gospodarstvo, kakor i nike. je gledala na zadnjo demokrat- Isti
300 milijonov dolarjev in po-vdari nato, da to v neki propor-ciji z razdvojenim in razbitim prijateljstvom. Isti magazin, da pravi dalje v istem članku pod.
za zveznega senatorja zadnjo jesen, pravi isti članek, da nista .bila za to posebno navdušena ne predsednik J. P. Kennedy, ne njegov drugi sin, ki je Attorney General Robert F. Kennedy, da bi cd njiju mlajši sin kandidiral za senatorja. Ampak stari je dejal: tako bo in amen, in postavil njegovo določilo glede tega. In v članku ga kvotirajo, da je rekel:	“Vidva sta imela, kar sta
hotela in vsi smo pomagali, da sta dobila, kar sta. Zdaj pa je Teddy na vrsti. Gledal bom, da pride do tega, kar hoče.”
In tako je bilo, Edward je bil izvoljen za senatorja.
Vsekakor zanimivo poročilo. Starega Jožeta Kennedyja, ki je poslamkoval v Londonu in imel važne položaje, to dobro opiše. Je bil izvrsten politik na svojih položajih, izvrsten gospodar zase in druge, a ključem se ne odpove, dokler diha in dokler mu ne bo dana v roke sveča, s katero si bo svetil pot v večnost. Bog ve le, če: si bo znal tako u-spešno svetiti svoja pota onkraj granic tega življenja. Kot kristjan mu vsaj jaz privoščim vse najboljše in vso srečo tudi tam.
* NE ŠKODI, ČE SE VE TU Dl TOLE:
....— Kateremu komponistu (skladatelju), je bil dan prislov “Waltz King” (kralj valcar-jev)?
— Ta prislov je bil dan znamenitemu skladatelju Johannu Strauss-u II., ki je skomponiral nad 400 “ valcarjev”.
— Kdaj so Združene države imenovale in postavile v diplomatsko službo prvo ženo?
— To je bilo leta 1933, ko so Z.D. imenovale za diplomatsko predstavnico in zastopnico Mrs. Ruth Bryan Rhode pri danski vladi.
■— Kdo je bil izvoljen za predsednika Z.D. v volitvah, v katerih je bilo dovoljeno ženskam prvič voliti v predsedniških volitvah?
— To je bil Warren G. Hard-ing, ki je bil izvoljen leta 1920.
— Kateri vodni kanal je najdaljši na svetu?
— Najdaljši vodni kanal na svstu je “St. Lawrence Canal”, ki je bil poglobljen In odprt za parebrodni promet leta 1959. Dolg je nekaj nad 2,400 milj.
— Kako so si Združene države pridolbile pomorske in druge pravice v Guantanamo zalivu na Kubi?
— To je bilo takoj v začetku tega stoletja. Združene države imajo pravico po pogodbi do baze v Guantanamo zalivu, dokler želijo, pod pogojem, da plačajo letno najemnino. Baza
naslovom:	“Joseph P. Kenne-'je ped upravo Z.D.
dy: Podoba ustanovitelja”, da vsakdo, ki se mu posreči priti do denarja ali bogastva, si ne more pomagati, da ne bi s tem napravil proti sebi tudi sovraž-
članek potem omenja
ne-
vse od tedaj, ko je ameriška mornarica pregnala Spance od tam v špan-sko-ameriški vojni.
Naj zadostuje za to pot, drugič pa o čem drugem iz naših bregov, dolin in rid, katerih je tod mnogo. Vse čitatelje in na-
VE ST ZV-
Pekarija v bivših hlevih
O kruhu in kočevski pekarni se ljudje po “Novicah” takole pritožujejo:
Ni vedno dovolj kruha. — Kruh ni dober. — Včasih s kruhu kaj najdemo, kar ne sodi vanj. — V glavni prodajalni je vedno gneča, pa tudi kruha ne prodajajo po vseh higienskih predpisih!
Časnikarji, ki so vse te pritožbe slišali, so si šli pekarno o-gledat. Dognali so, da je v bivših grajskih hlevih, ki pa se jih ne da tako urediti, da bi vsestransko odgovarjali zahtevam sodobne' pekarne. Tako jim je vsaj razlagal direktor pekarne in slaščičarne Adamič.
“Stavba je stara in v njej je tudi precej mrčesa (ščurkov, muh, itd.) ... Samo stalnemu u-ničevanju mrčesa in pazljivosti pekov se je zahvaliti, da doslej še ni bilo primera, da bi mrčes prišel tudi v kruh”, je pravil direktor.
Zmogljivost sedanje pekarne bo zadostovala še do 4 in 5 let, čeprav poraba kruha stalno raste; Povprečno spečejo na dan okoli 2,800 kg kruha. V letu 1961 so ga prodali 31 odstotkov več kot v letu 1960. Pravijo, da je prodaja zelo narasla tudi lani.
Sanitarna inšpekcija priznava, da je vprašanje kočevske pekarne že staro, da pa se doslej ni našlo primerne rešitve zanj. Po njihovem je nujno potrebna nova pekama že od leta 1950, toda ostalo je še sedaj le pri “nujnosti”, kruh pa pečejo v starih hlevih.
Poklici izumirajo
V	ljubljanskem okraju je več kot tisoč nezasedenih delovnih mest. Ta .so predvsem v poklicih, ki izumirajo. Trdijo, da je očitno pomanjkanje' modistk, dimnikarjev, pekov, mizarjev, kovačev in raznih inštalaterjev.
Majhne mesnice brez bodočnosti
V	Ljubljani prodajo letno o-koli 3,600 ton sveže govedine, teletine in svinjine. Meso dobavljajo večja podjetja in manjše klavnice, prodajajo ga pa v več kot sto lokalih. Največ mesa prodajo v manjših mesnicah, kjer je le redko mogoče dobiti vse kakovosti mesa, ker bi bilo to prehuda obremenitev za te vrste poslovalnic. Meso večinoma še vedno sekajo po starem, namesto da bi ga žagali, kot je navada v modernih velikih mesnicah. Strokovnjaki svetujejo manjše število večjih
ročnike pa lepo pozdravlja po vseh domačih slovenskih “manirah”	Stari Majk.
-------o-------
lafis Tekam lijailja
Euclid, O. — Od prvega seznama 'darovalcev za novo slovensko župnijsko cerkev sv. Gregorija v Hamiltonu v Kanadi, objavljenega v AD 21; jan. t. L, so se po meni odzvali še naslednji dobrotniki:	Društvo
sv. Kristine št. 219 KSKJ $50, Mr. in Mrs. Frank Štefančič $50, Mr. Stanley Stefančič $25, Mr. in Mrs. Joe Mršnik $25, Mr. in Mrs. John Lube $25, Mr. in Mrs. Anton Milavec $25, Neimenovana Mr. in Mrs. iz Chicaga, Pl. $10, Neimenovana “po zaobljubi” $5, Mr. in Mrs. Anton Šuster $5, Mr. Ernest Terpin $5, Mr. in Mrs. Steve Savaekhe $5, Miss Razen Savaekhe $2.50. Bog povrni vsem s svojim blagoslovom! če želi kdo še darovati, izroči svoj dar lahko na naslov: Matth Tekavec, 20531 Goiler Ave., Euclid 19, Ohio.
Obenem bi danes rad popravil, da Mr. in Mrs. Anton Ser-nel nista darovala $10, kakor je bilo pomotoma objavljeno v seznamu od 21. jan. t. L, marveč $20.
modernih mesnic, kjer bi bilo mogoče poskrbeti za boljšo zalogo mesa, pa tudi za njegovo bolj higienično shranjevanje.
Premalo prašičev
Letošnjo zimo je bila ponudba prašičev manjša od potrebe. Predvidevali so, da bo letos prišlo na trg okoli milijon manj pitanih prašičev kot leta 1960, ko je1 bila ponudba skoraj večja od povpraševanja. Zaradi tega je zanimanje za rejo prašičev padlo tako pri privatnikih kot na zadružnih posestvih. Da bi zagotovili zadostno število debelih prašičev za letošnje leto, so predložili, naj bi se podjetja mesne industrije dogovorila z rejci za naprej določeno število rejenih prašičev in za njihovo odkupno ceno. Ta naj bi bila v odnosu 7:1 za rejene', 7.5:1 za nerejene prašiče. To se pravi, če bo kila koruze stala 40 dinarjev, ho dobil rejec za pitanega prašiča 280 dinarjev za kilo žive teže.
Po sodbi strokovnjakov bo potrebovala klavniška industrija letos kakih 5,600,000 prašičev. Te seveda delno uvažajo, ker domača ponudba ne krije vseh potreb. Predloženo je1 bilo, naj bi bil uvoz s 1. julijem letošnjega leta ustavljen.
Tovarna “Sava” v Kranju se bo selila
Tovarna gumijastih izdelkov “Sava” v Kranju se bo iz mesta preselila na Gaštej, kjer je že zgradila nekaj novih obratov. Za letošnje leto je dobila potrebne kredite, da bo poveča la svojo proizvodnjo od sedanjih 7,600 ton na blizu 11,000 ton, ko bodo vsa dela končana. Predvidoma bodo vsi obrati presoljeni na Gaštej do konca prihodnjega leta.
Zgodba © fes® uilmflci tekali
Previdno grebejo arheologi v gumijastih škornjih in z lopaticami v rokah po naplavinah ob plitvi obali. Poševno v tla zabite tirnice, prepletene z železnimi drogovi, varujejo iz morskega dna izbrskane ostanke bark pred valovi plime v zalivu Roskilde zahodno od Koeben-havna. Zgodovinarji ricusajo kar najmanj poškodovano zbrati tisto, nad čimer so se še nedavno jezili kot nad naj večjo oviro lovci na ostrige v Skuldelev-skeim, zalivu.
Raziskovalno delo danskih zgodovinarjev naj bi po uspešnem zaključku potrdilo ali ovrglo staro zgodbo o “pokopališču vikinških bartk” na morskem dnu, pravljico o “Margaretinem ponosnem vojnem ladjevju” in o “Vikinških barkah, ki so jih potopili samo zato, da bi tam postavili oviro, ki bi je prodirajoči sovražnik ne mogel premagati.”	'
Po vestnih pregledih lesa in po ponovnem preverjanju borih zgodovinskih podatkov, oprtih v glavnem na izročilo, so danski zgodovinarji izrazili domnevo, da so barke stare kakih tisoč let. Potapljači so prebrskali vse na dnu roskildskega fjorda in našli delno z naplavinami zasute in razmeroma dobro ohranjene trupe šestih bank, zgrajenih okoli leta 1000.
Pod pokroviteljstvom danskega narodnega muzeja in ob pomoči tehničnih strokovnjakov so se razmahnila reševalna dela. Sredstva so nabrali v glavnem s prostovoljnimi prispevki. Brž ko spravijo katero izmed mnogih očrnelih hrastovih brun na gladino, ga oškropijo s posebno kemično snovjo, da bi preprečili prenaglo sušenje. Postopno bodo zbrana bruna ponovno sestavili v barke, za katere natmera-merava damsko ministrstvo za kulturo pripraviti posebno muzejsko poslopje.
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
mrnmmrnmmimMmmmmmmmmmmMmmmmmmmmzmmmmmMm Tukaj je torej bila Boulai-^Dve veliki medvedji koži sta nova brigada, ki je prepevala bili pogrnjeni na tleh na dru-ponoči ob uri, ko bi počivali !gem koncu kabine. Po stenah vsi tisti, ki hočejo biti ob zori'so visele podobe, štiri okna na svojih mestih. Carrigan je'pa so imela čipkaste zastore, napeto gledal predse. Malo'obšite z damastom. Luč, ki jo še, pa se njegova zadeva obr-'je bil Bateese prižgal, je bila ne. Gotovo se je moralo nekaj |pritrjena na steni poleg nje-dogoditi, ko so pristajali na ga. Bila je iz svetlega srebra kraju. Močni svit ognjev ga in je razlivala jasno luč, ki jo je iznenadil in zmedel. Sedaj je dušil senčnik zlate barve, se mu je posvetilo. Ljudje te Kraj kabine je bil v poltemi, Jeanne Marie-Anne Boulain'ali Carrigan je tam odkril so taborili na peščeni lisi, kjer klavir, čemur se ni mogel naje bila v slojih tekoča smola, j čuditi. Ni mogel verjeti očem, in zažgali so mnogo pramenov!vstal je in se mu približal, plina, ki vre iz zemlje. Mno- Hodil je med stoli. Poleg kla-gokrat je že videl, da gorijo virja so bila druga vrata in ob reki taki ognji. Včasi si je'velikanski divan, pokrit tako tudi kje tako zakuril, da bi si depo kakor njegov. Tik zraven pripravil jed, potem pa je'je videl mizico s knjigami in ogenj pogasil z vodo. Kaj po-Jraznimi časniki ter košaro za dobnega kakor nocoj pa še ročno delo. V košari pa je
zdaj zasehal zaspan maček!
Potem je zvabila njegove oči trikotna, na steni obešena zastava. Na črnem temelju je bil izdelan velik severni medved, ki se je zoperstavil čredi volkov. In takrat se je spom-motalo okoli. Od daleč se je nil: veliki medved... volkovi, zdelo, da se gibljejo pritlikav-;znamenje Pierra Boulaina!
Hotel je naglo nazaj k mizici, ali moral se je oprijeti
ni videl. Bilo je sedem ognjev v obsegu enega hektara, velikanske bakle, ki so žoltasto plamenele po deset in petnajst čevljev visoko. Med tistimi ognji je videl živahno vrvenje. Mnogo postav se je
se mu je vrtelo... Ali pa se je ladja zibala. Zdelo se mu
ci ali škrati v pravljičnem svetu. A Bateese je močno poganjal čoln, da so se podo- naslonjala pri stolu. V glavi be večale in plamenice višale.
Sedaj je Carrigan vse razu-Jnel. Boulainovci so v hladnih je, da se suče maček v košari nočnih urah smolili svoje lad-jin da je sedaj več zastav. Tla jice. Res je bilo vohati močan'pod njim so se premikala, vsi vonj po degetu in v krogu j predmeti so bili strašno zviti žoltastih luči je bilo videti |in skrivljeni. Temna senca ga šest velikih bark, okoli kate-|je obdala in zajela. Skoz to rih so imeli možje opravka. V temo se je opotekel k svoje-
sredni je bil nad ognjem velik kotel, od katerega so ljudje nosili velike posode k barkam. Kakih trideset mož je bilo pri delu in šest bark je ležalo narobe na pesku. Poleg brega, ali izven kroga luči, je bil
mu ložu. Ravno prav je prišel, da se je zgrudil nanj kakor mrtev.
VI.
Ko se je moč njegovega telesa popolnoma zrušila, je David Carrigan dolgo živel v
jako velik čoln popolnoma na črnem svetu, kjer je čreda
samem.
K tisti
ladji je Bateesne
nevidnih majhnih besov spuščala v njegove možgane ža-
pognal čolnič. Ko so se pribli-'rece prekaljene strelice. Ni zavali in ljudje na bregu niso,j videl, da bi bil kdo navzoč, bili dalje kakor za lučaj ,ni opazil, da se je divan spre-kamna, je veličina prizora menil v posteljo, da so naž-
Carrigana porazila. Take po-1 sadke še ni nikdar videl. Indijancev ni bilo med njimi. Gibčni, skočni, razoglavi, z Solimi rokami in nagimi hrb-G> ki so se rumenkasto svetili, 80 pridno delali okoli bark in
gane štiri luči in ni se zavedel, da dve temnopolti roki s prsti kakor kremplji opravljata na njem čudež praktične kiru-gije. Ni videl starega lica Nepapinasovega, “Blodečega sončnega žarka”, kakor so
velikega kotla. Niso- videli imenovali upognjenega in sla-kližajočega se kanuja in Ba- hotnega Krij a, ki je že osem-teese ni hotel vzbuditi njihove^deset let reševal umirajočim Pozornosti. Tiho je zdrknil za življenje. In ni videl tiho str-Veliko barko. Tam je nekdo|inečega Bateesa, niti bledega Zgrabil za čoln in ga pritrdil, obraza in prestrašenih oči Carrigan je zapazil obraze.! Jeanne Marie-Anne Boulain, Kakor bi trenil, je dekle bila ki je s svojimi drobnimi prsti ■na krovu, Bateese pa se je pomagala starcu pri delu. Bil sklonil nadenj in ga vzdignil je v temnem breznu, kjer so kakor dete s svojimi opičjimi ga napadali in mučili duhovi: r°kami. Ob mesečini je videl, boril se je proti njim in kri-tolike ladje še ni bil opa-zil na reki, in zdelo se mu je, je dobra polovica v njej kabina. Bateese ga je zanesel v kabino in položil na reč ob steni, ki je Carrigan mislil o ■'Dej, da je postelja na zaklop.
Kič se ni protivil, ko ga je spravil nanjo. Poslušal je Bateesa, ki je lomastil okoli nje-fa> in čul je, kako prižiga šibico. Zaprl je oči. Takoj po tistem je čul, da so se vrata kabine za mesticem zaprla.
^ele takrat je odprl oči in se Usedel.
'Sam je bil. Ozrši se okoli sebe, je moral vzklikniti. Take kabine še ni videl. Bila je ^elga trideset čevljev, široka Pa nekako osemnajst. Stene s stropom vred so bile iz svetle cedrovine, tla pa iz gladkih desk. To ga je iznenadilo in še posebej obdelava lesa, potem pa se je zavzel še zavoljo drugih reči. Na postelji, kjer J® ležal, saj menda je bil divan, je bila velika preproga
The Duquesne Usmrnif! tamburaši v Clevelanda
Na sliki vidimo gdč. Terezo Santo v narodni noši s hrvaškega Posavja, ki tudi nastopa s tamburaši Duquesne univerze.
CLEVELAND, O. — Tamburaši Duquesne univerze v Pittsburghu bodo v nedeljo gostovali v Clevelandu. Pod vodstvom W. Kolarja bodo nastopili ob treh popoldne v Public Music Hall na E. 6 St. in St. Clair Ave. Skupina je najbolj znana svoje vrste v vsej Ameriki.
Vstopnice za koncert so na-
prodaj pri Burrowsu na 419 Euclid Ave. po $3:50, $3, $2.50, $2.00, $1.50 in $1.00, za otroke pa le 50 centov.
Celi nedeljski prireditvi tamburašev načeljujeta J. Petkoviča iz Euclida in P. Shimraka iz Lakewood a, člana društva Žuimiberak br. 859 HBZ, ki je že več let zapored pokrovitelj nastopa tega zbora v Clevelandu.
Zenske so bolj zdrave, njihova povprečna življenjska doba ji daljša kol pri moških
Na statistične podatke se opi- bolj izpostavljeni raznim otro-rajo tisti, ki trdijo, da po vsej škim boleznim kakor deklice,
prevzamejo hormoni nadledvične žleze. Te žleze v ženskih organizmih označujejo zdravniki kot pravcate “banke,” v katerih se vse od prvih dni življenja nabere več zdravstvenega kapitala kot pri moških.
------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Frank Konestabo
ki je izdihnil svojo blago dušo dne 28. februarja 1962.
V tihem grobu že počivaš celo leto dni,
Tvoj spomin pa v našem srcu vedno še živi in živel bo do konca dni!
Pa enkrat bomo se združili v raju gor nad zvezdami, takrat se bomo veselili in nebeško srečo vživali! Žalujoči:
JENNIE, soproga; SINOVI, SNAHE, VNUKI in VNUKINJE; brat JOE v Ameriki; brat GREGOR v domovini. Cleveland, O., 6. marca 1963.

verjetnosti obstaj a neraziskan naravni zafccn, ki zagotavlja ženskam povprečno daljše; življenje kot moškim. To razliko —-morda le z neznatnimi spremembami — je opaziti pri vseh narodnostnih skupnostih po svetu ne glede na barvo polti in na okolje, v katerem živijo ljudje. Zdi se, kakor da hoče narava z nekaj dodatnimi leti nagraditi ženske za vse skrbi, težave in nevarnosti, ki jih prinaša materinstvo.
Razlika v povprečni, življem,ski dobi v korist žensk se veča že vsa leta sedanjega stoletja. Rekord imajo Američanke, ki živijo povprečno šest let dlje; kot možje istega letnika. Takoj za njimi so Francozinje in Angležinje, medtem ko Švicarke živijo povprečno le štiri leta dalje: časa kot moški.
Med novorojenčki pride na
.kasneje pa je iz leta v leto več kandidatk za zakon kot pa ženinov. Ta pojav še vedno ni povsem pojasnjen.
Zdravniki so ugotovili, da so moški na splošno manj odporni preti raznim boleznim kakor pa ženske; to se nanaša predvsem na bolezni srca in ožilja, na tuberkulozo in na vse nalezljive bolezni razen oslovskega (kašlja, ki je pri deklicah pogostnejši kot pri dečkih. Tudi žrtev raka je med moškimi več kot med zastopnicami “nežnega -spola,” ki smo mu spričo vsega tega povsem neupravičeno dali vzdevek “šibkejši.” Med boleznimi, ki napadajo ženske pogosteje kot moške, velja omeniti predvsem sladkorno, Iki je pri ženskah tri — do šestkrat (glede na posamezna področja) pogostejša kot pri moških.
V vsakem organizmu sproži
čal; njegova borba in kriča,-nje sta v očeh deklice, ki se je bila sklonila nadenj, samo pričala, da mu gre za smrt. Ni čul njenega glasu in čutil stiska njenih rok, niti močnega pritiska ni začutil, kadar ga je Bateese v kritičniii trenutkih trdo prijemal. Ne-papinas, ki je že tisočkrat gledal smrt, je delal kakor stroj in ni nehal, dokler ni opravil .. . Takrat pa je nekaj razgnalo vražiče, ki so v temi mučili Carrigana.
(DejJe urlhodnjlfi).
UNESCO o prevodih
V knjigi “Index translatio-rum,” ki jo izdaja UNESCO, mednarodna organizacija za prosveto, znanost in kulturo, je podatek, da je leta 1959 izšlo v 63 deželah 30 tisoč prevodov raznih književnih del.
Pastorki glede skrbi za prevajalsko dejavnost sta Kamerun z enim samim knjižnim prevo-
vsakih sto deklic povprečno 106 negativni zunanji vpliv (okužba dečkov, vendar se ta razlika iz-! poškodba, telesna ali živčna poravna — nekako med 15. in 19. obremenitev) organizirano o-letom življenja — iker so dečki hrambo, katere poglavitni delež
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI SMRTI MOJEGA LJJUBLJENEGA SOPROGA
Frank Zagorc
ki je umrl 6. marca 1962. leta.
V tihem grobu že počivaš celo leto dni,
Tvoj spomin pa v mojem srcu vedno bolj živi!
Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, dragi mi, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo!
Tvoja žalujoča
soproga JENNIE Cleveland, 6. marca 1963.

dom in Gana, ki sploh ni ome-'lz mehkega zelenega žameta. jena v tej statistiki.
PET LET VESOLJSKE DOBE — SUka kaže velikanski radar za nadziranje vesoljskih poletov v Woomeri v Avstraliji, ki so ga pred petimi leti zgradile tam Združene države. V kabini “trgača češenj’’ si ameriški in avstralski predstavniki ogledujejo od blizu radar, ki je grajen za posebno globoko gledanje v vesolje. Združene države vzdržujejo po vsem svetu 27 takih postaj.
Boljše varstvo za Titov konzulat v Muenchenu žele
BEOGRAD, FLRJ. — Zastopnik zunanjega ministrstva je; v razgovoru s časnikarji o previdnostnih ukrepih za varstvo jugoslovanskega konzulata in stanovanja j u g o s 1 o vanskega konzula v Muenchenu na Ba-
Ženske dobijo deio
Za našo novo tovarno v Willoughby, Ohio
mm® IŽVEŽBAT!
sposobne vajeniške moči za vrsto raznih dobro plačamin šivalnih del s pleteninami. Nudimo stalno zaposlitev s posebnimi nagradami po preteku vežbalne dobe. Garantirane mezde na uro, prijetni delovni pogoji v moderni tovarni, plačan dopust in druge ugodnosti.
Oglasite se pri ROSE LIEBOLD
Ohrisliana iiils, fnG*
5
6611 Euclid Avenue Cleveland, Ohio
(48)
varskem dejal, da je trajno varnost zastopnikov Jugoslavije v Zah. Nemčiji mogoče doseči le, če vlada odločno prepreči vsako delovanje “kvislinških zločincev” in njihovih organizacij.
S “kvislinškimi zločinci” in organizacijami označujejo jugoslovanske oblasti pretežno hrvaške in srbske nacionalistične organizacije.
MALI OGLASI
Delo za žensko
Iščemo žensko srednje starosti, da bi skrbela za bolehno žensko in gospodinjila. Stanovanje in mala plača. Kličite CL 1-188'L
(48)
Moški dobijo delo
Stožičasie stružnice “Turret Lathe”
Delo dobi moški, ki je sposoben sestaviti in operirati W & S3’s; 4’s; 5’s and 3A’s. Zahteva se najmanj 15-letna skušnja. Visoka urna mezda. Plačan dopust in prazniki.
western mmm
IFG, 00.
3710 E. 93rd St. Michigan 1-0327
(49)
MALE HELP — WANTED
Short Order Cook night shift.
Sorn’s Restaurant
6036 St. Clair Ave.
(x)
Stanovanje oddajo
V najem se oddajo 4 opremljene, čiste sobe s toplo vodo, brez kopalnice, zgoraj. Vprašajte po 4. uri pop. na 1407 E. 41 St.	—(48)
Naprodaj
Grocerija in mesnica, licenca za pivo in vino. Se proda zaradi bolezni v družini. Dajte ponudbo. KE 1-0375 po 6. uri popoldne.
(x)
Hiša naprodaj v Euclidu
Colonial hiša, 3 spalnice, v dobrem stanju, preproge in zavese vključene. Lastnik IV 1-8056.	(49)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Stavbni mizar
izvršuje vsakovrstna hišna popravila solidno in po zmernih cenah. Delo zajamčeno. Kličite od 6. do 9. zvečer. LI 1-4337.
-(46)
V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
John Steklasa
ki nas je za vedno zapustil 6. marca 1958.
Pet let je že minulo, odkar Ti srce več ne bije, črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije.
Skupaj mnogo let živela, slabe in dobre čase imela, Bog pa hotel je tako, da Tebe prvo vzel je v nebo. Prosi tam za nas. Boga, da še nas k Tebi pripelja, ko zemljo bomo zapustili, za vedno bomo se združili. Žalujoči ostali:
JENNIE, soproga;
JEAN, AGNES, JOSEPHINE, hčerke;
TONY, EDWARD, JAMES, zetje; vnuk in vnukinje. Cleveland, O., 6. marca 1963.
1148 Norwood Rd.
4 stanovanja v sprednji hiši in enodružinska zadaj. Garaža, nova veterna okna, nove bakrene cevi, nova napeljava, nove kopalnice. Lot 40x140, lepo dvorišče z drevesi. Dober dohodek. Lastnik EX 1-8319.	—(48)
Avto naprodaj
1961 Pontiac Ventura, 4 vrata, “hard top”, kakor nov, ima vse. Zmerna cena. Morate videti. Privatno. 335 E. 156 St. IV 1-5639.
(48)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje oddajo zgoraj na 1249 Norwood Rd. Kličite HE 2-2446.
— (pon., sreda)
Stanovanje oddajo
Na 6026 St. Clair Ave. oddajo 4-sobno stanovanje s kopalnico. Kličite IV 1-4888. (MWFX)
POSESTVO ZA DOHODEK
4 stanovanja v bližini sv. Vida — $15,900. Malo napla-čilo.
R.L Gal! Realty
Kličite John Prhne, KE 1-8040 po 6. uri pop.
(47)
NOTE
« ZNANIH AVSENIKOVIH MELODIJ,
•	HRVATSKIH IN SRBSKIH PESMI,
•	NOTE ZA HARMONIKE
•	TER VELIKA IZBIRA SLOVENSKIH
graiftctokih plošč
v prodaji pri
MIHELIN
TRAVEL BUREAU
3956 St. Clair Avenue, Cleveland 14, Ohio
Ceniki in katalogi zastonj.

>
l
[
r
•V
JULIUS ZEYER:
ANDREJ CERNISEV
★ ★ ★
Nekoč, med koncertom velikega kneza, je slednjič Soltikov sklenil, da spregovori z njo popolnoma naravnost o svoji ljubezni. Sedela sem poleg nje in se delala, kakor bi z razkošjem poslušala ono peklensko godbo smešnega Petra, toda medtem mi ni ušla niti ena besedica njunega razgovora. “Plameneče besede”, mu je odvrnila, očividno osupla od njegove drznosti, “plameneče besede svoje ste hoteli najbrže povedati drugi osebi, in zato vedite, da niso prišla do ušes, za katera so bile določene.” Godba je bila tako šumeča, da nisem slišala, kaj ji je na to odgovoril, po izrazu njegovega obraza je bilo to nekaj zelo strastnega; čudila sem se njegovi brezobzirnosti, strmela sem, da se ne boji tako pred celim svetom svoje občutke dajati v občudovanje, mislim pa, da je ravno ta brezobzirnost, ta odločnost in energija imela pri nji uspeh. Nekaj časa je gledala na svoj šopek in je slednjič ostro uprla svoj pogled na njegov obraz.
“In kaj”, ga je vprašala, “če
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — ARLINGTON HT3. 3 Bedrm. Brk. Ranch. Alum. Strms. & Scms., Cptg., G-arage with att. screened porch. Finished bsmt. with family room. Walking distance to schools. Asking $20„800, CL 3-8063.
(46.)
GLENVIEW — Spacious 4-bdrm. colonial, full bsmt., att. 1%-c. gar. Beautifully landscaped, with Ige. patio. Paved drive. Lovely neighborhood. $30,500. Call PA 4-1067 for appointment.	(43)
PARK RIDGE — 8 rms., 4 bdrm., IVz bath Colonial. Choice NE loc. Fam. rm., patio. 2 blks. to school. 5 min. NW. train. Call for appt. 825-3019.	(47)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — WAUKEGAN Real good bldg, and equipment. Living qrts., ample parking, business & property. Price low $30’s. Substantial down. Phone 336-7094. (48)
RESTAURANT & GRILL v for sale
Business bldg, or both Est. 18 yrs. 45 seats, counters, booths, knotty pine int. well eqpd. Air-cond. Open Mpnday thru Saturday 6 A. M. to 9 P. M. 5146 W. Madison St. — Call ES 8-9527.	(46)
BEAUTY SALON — Good est. business. 4 operator shop. Priced for quick sale by owner :— only $6,500. WO 9-4561. Westmont, 111.	(49)
CANDY Store — Schools supplies, novelties, etc., Good estab. business. Wilson, nr. Clark. $3,500. Illness. BU 4-9321.	(48)
FISH EQUIP. FOR SALE
FISH AQUARIUM. TANK AND FILTERS.
Motors, Heaters, Light, Plant. Complete line. Owner will sacrifice. Ph 549-8227 after 5:30 PM.	(46/
DOGS FOR SALE
WIRED HAIR PUPS. MALES AND FEMALES. — AKC. CHAMPS. — $50 to $100. Private. Mrs. M. Schwartz, East Troy, Wisconsin. North of Lake Geneva. — Ph. 414-642-7623.	(46)
je moje srce že oddano?”
Soltikov je postal bled kakor smrt in morda bi prišlo h kaki sceni, ako se ne bi koncert ravnokar končal.
Kmalu nato je povabil gospod Čoglokov Katarino na lov, ki se je vršil ne daleč od mesta, na otoku, ki je last gospoda Cogio-kova. Konje so poslali naprej. Katarina in njen dvor so se peljali tja po vodi. Soltikov je bil ves čas med vožnjo na njeni strani, njegove besede so- tekle gladko kakor med, tudi najne-znatnejša fraza je bila nadah-njena z nežnostjo, ki se je zdela, da je temelj njegovega značaja. Katarina je bila ginjena, čeprav se je trudila svojo razburjenost na vse mogoče načine prikriti. Slutila sem, da se bliža kriza in zbrala'sem vso svojo hladnokrvnost in premetenost, da bi bila vedno v bližini velike knežnje; že vnaprej sem vedela, da bo iskal Soltikov pogovor z njo na samem, za kar jima je mogel lov na otoku nuditi priložnost. Usoda je bila Soltikovu prijazna. Katarina je ostala le v moji družbi sama v gozdu in jaz sem se namenoma ločila od nje, privezala sem v gostem grmovju svojega konja in sem se plazila kakor gad neopazno za njo. Soltikov je računal na ta slučaj, kakor sem pričakovala; tudi on je zasledoval Katarino, in komaj sem izginila med drevjem, se je prikazal. Bila sta sama! Tako sta vsaj mislila, ker nista seveda slutila, da se plazim za njima kakor senca. S/ svojega skrivališča pod drevjem sem slišala njegov strastni govor; silil jo je, naj mu odgovori, in čeprav ni spregovorila več kakor samo nekaj besed, mu je vendar njen tresoči se glas izdal njegovo popolno srečo. Videl je vkljub vsemu njenemu zanikanju, da je ljubljen.
“Vsaj dovolite mi, da bi smel upati, da vam nisem vsakdanji”, je prosil, lomil je z rokami in jo požiral z žgočim pogledom.
“Nikomur ne morem braniti, da bi si delal kakršnekoli iluzije”, je odgovorila šaljivo.
Soltikov je zopet dvignil za-tvomKce svoje zgojvprnosti in
F blag spomin
OB PETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA, STAREGA IN PRASTAREGA OČETA,
Frank Hribar, Sr.
ki je umrl 27. februarja 1958. leta.
Čas beži v naglem teku; pet let je že minulo, ko smo žalostni, v joku, truplo Tvoje v grob zasuli.
Sedaj odšla je za Teboj še naša ljuba mati!
Spomini vedno k Vama nam hite, kot svetla luč nam svetijo v srce. In ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč!
Žalujoči:
OTROCI
Cleveland, 6. marca 1963.
Katarina, zvesta svoji vlogi, se ni nehala smejati, toda njen smeh je bil tako ponarejen, da mu je še pomnožil up.
“Toda pojdite že”, je rekla slednjič, “s tem podaljšanjem najine zabave vzbudite sumnjo.”
“Drugače ne grem kot pod e-nim pogojem: ako mi namreč daste zagotovilo, da vam nisem vsakdanji.”
“No torej, dam vam ga maga-ri, samo pojdite že”, se je smejala Katarina.
“Hvala! Vedno mi bodo te besede v spominu!” je vzkliknil Soltikov veselo in je odhitel v gozd. Katarina se je ustrašila. “Ne, ne!” je klicala ža njim s polnim glasom, in videla sem, da so jo oblile solze, to je bil najbrže poslednji spomin na vas, Andrej. “Da, da!” je zvenel njegov odgovor iz gozda. To je bila zaroka njunih src — od onega trenotka ste bili pozabljeni, čeprav se je vaša slika najbrže še
ves večer branila v njeni duši proti novemu vtisu, zakaj Katarina je bila žalostna in zdelo se je, da je bila takrat najbolj nesrečna.”
Andreju je klonila glava na prša in Ana je zmagoslavno končala kruto nalogo, ki si jo je bila določila.
“Dvor je odšel v Oranienbaum, kjer je potekalo življenje velike knežnje brezskrbno in brez vohunov, prijetno in sladko. Oddaljena od vseh zavidnežev, sta uživala zaljubljenca v krasnem kraju do dna srečo blažene ljubezni, njuno življenje je bilo njima kakor rajske sanje v dolgem mraku našega podnebja, ki se ne more imenovati noč, na bregu ažurnega morja ob sladki godbi njegovih: valov. Toda vsake sanje imajo svoje grenko prebujenje, in njun blagor se je končal s krasnim vremenom. Pozimi smo se vrnili v mesto in cesarica je. izvedela vse. Zelo
stroga je napram nravnosti — drugih. Soltikova so odstranili, toda bil je srečnejši od vas, postal je poslanik na Švedskerii, Osamela Katarina se ni tako dolgo mučila kakor za vas, morda boste našli v tem tolažbo za svojo prevzetnost. Iskala je po vzgledu drugih nadomestila in je padala nižje in nžje. Cesarica, tako užaljena vsled prave ljubezni, je veliko bolj prizanašala galantnim avanturam svoje nečakinje. V ljubezni do Soltikova je bil še polet in strast, toda sedaj Katarina sploh nič več ne ljubi; ta ponosna junakinja, ta svetnica vaše fantazije, skrbi samo za prilizovanje. Nočem vas več mučiti, nočem naštevati imen onih, ki so postali srečni vsled‘dobre volje te nove Kleopatre. V najnovejšem času še ji je priljubil neki Orlov, surov človek, brez kreposti, olike in duha. Mislim, da se sploh ne more nižje pasti, in hvalim nebo
I
:k, ...\	■ Ah' V' .‘
JVaznanilo in JZahnJala.
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma umrla naša ljubljena mati, stara in prastara mati in tašča,
Katarina Hribar
Previdena z zadnjimi tolažili sv. vere je odšla k GOSPODU na dan J, februarja 1963. leta.


/
Rojena je bila 9. novembra 1887 v vasi Trnjava, fara Krašnja pri Lukovici na Gor., odkoder je prišla v Ameriko leta 1906.
Pogreb se je vršil 5. februarja 1963 iz pogrebnega zavoda J. Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njene d uše bila darovana sv. maša zadušnica. Potem pa smo njeno truplo prepeljali na pokopali šče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Bila je članica društva Carniola Hive št. 493 T. M. in Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo Father J. Godini, ki je blagoslovil truplo pokojnice v pogrebnem zavodu, daroval sv. mašo zadušnico in pokojnico spremil na pokopališče.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so ob oder naše drage pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen in prijateljstvo.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so daro- ■ vali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice in ki so jo spremili na pokopališče!
Posebno se zahvalimo članicam društev, ki jim je pripadala, za molitve ob njeni krsti in za lepo slovo od svoje umrle sosestre.
Hvala pogrebcem, sorodnikom in pri-
jateljem umrle, ki so nosili njeno krsto.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. Posebno se za vso njih ljubeznivo pomoč zahvalimo Mrs. Agatha Zajc, Mrs. Anny Čebul, Mrs. Mary Ruza in Mrs. Antonia Vrh. Bog naj vsem njim poplača njih dobroto stotero!
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za skrbno in ljubeznivo postrežbo in vzorno vodstvo pogrebnih priprav.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, v kolikor smo imeli njih imena in naslove. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam MagohMno oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo!
Ljuba mati, počivaj v miru v blagoslov Ijeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje druge domovine!
BOG Te je poklical nenadoma k SEBI in Te sprejel v SVOJE naročje, da Te bogato poplača za vse dobro, ki si ga na tem svetu storila. Mi pa se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah!
Hvala, naša dobra mati, vso ljubezen si nam dala, vse meči in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča naj Te spremlja v večnosti!
Žalujoči ostali:
FRANK (umrl), JOSEPH — sinova;
MARY por. WATTS in KATHERINE por. VRH — hčeri; MELBA — snaha;
EDWARD in JOSEPH — zeta;
6 vnukov in vnukinj;
3 pravnuki in pravnukinje;
1 brat iin 2 sestri so umrli;
OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, 6. marca 1963.

ali peklo za sladko maščevanje, da vidim namreč to žensko pod seboj, ki ste jo tako visoko stavili nad menoj. Končala sem. Delajte se, kakor da ne bi verjeli, meni je to vseeno, vendar sčasoma se boste prepričali o resničnosti mojih besed. Res, ko ne bi bili jetnik, bi se lahko zgodilo to v najkrajšem času, zakaj danes pride Katarina na maške-rado , Omiljanskih v ‘Alhambro’, kjer ’se gotovo snide ž Orlom.” j “Stojte!” je vzkliknil Andrej.
“Niti besedice več! Vedite, da je samo moja stvar, ako hočem iti iz te ječe, prav lahko bi se udeležil maškerade in se vrnil zopet sem, kamor me veže častna beseda. Na to najbrže niste pomislili?”
(Dalje prihodnjič.)
-------o-------
— Švedska, Norveška in Danska so imele svoj čas enega samega vladarja.
SEE AND HEAR
AMERICA’S FINEST FOLK SONG AND DANCE GROUP
TIE DUPESiE UNIVERSITY
TAiiOlITZilSI
SUNDAY, MARCH 10, 3 P.M.
in Cleveland, Public Music Hall E. 6th & St. Clair Ave.
TICKETS ON SALE NOW
Burrows	John Petkovič
419 Euclid Ave.	RE 1-6018
$3.50. $3. $2.50, $2, $1.50, $1 Children, 50 cents
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS
Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore B!vd. KEnmore 1-6300
- FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
V BLAG SPOMIN
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
ki je zaspal v Gospodu dne 6. marca 1952.
Enajst let je že minulo, odkar si ločil se od nas, kako tužno je življenje, ko Te več med nami ni.
Čas beži, a rane nam ne celi, spomini dnevno nam hite, k Tebi — soprogu in očetu, ter nove nam odpirajo solze.
Le počivaj v božjem miru, kjer ni gorja, kjer ni solza, in trudapolna pot na svetu, naj nas pripelje k Tebi vrh zvezda.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga;
SINOVI in HČERI;
SNAHE, ZETJE, VNUKI in VNUKINJE. Cleveland, O., 6. marca 1963.