Edini slovenski dnevnik »: v Zedinjenih državah. > Velja za vse ]<°to... $3.00 Ima 10.000 iuirocnikov[jj m® GLA list slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenian da,., in the United States Issued every day except U Sundays and Holidays s« TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687" CORTLAND^ NO. 187. — ŠTEV. 187 NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 10, 1915. — TOREK, 10. AVGUSTA, 1915. VOLUME XXin. — LETNIK XXHL NEMCI ZAVZELI PRAGO, PREDMESTJE VARŠAVE. ZAVEZNIKA PRIPRAVLJENA NA NOVE NAPADE. NA VZHODNEM BOJIŠČU SE ŠE VEDNO VRŠE BOJI, V SPLOŠNEM JE POLOŽAJ NEIZPREMENJEN. — KO SO SE RUSI UMIKALI, NISO ZA SEBOJ UNIČILI VSEH POLJ. SPOR MED DUMO IN VLADO. — NEKI POSLANEC JE REKEL, DA BO VLADA KRIVA RAZPADA RUSUE. — ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN JE POTOPIL TURŠKO BOJNO LADIJO. — NEMCI IN TURKI NAMERAVAJO NAPASTI SRBE. — ZASEDANJE GRŠKEGA PARLAMENTA ODGODENO. X____' - < f Zavzetje Prage. Berlin, .\Ym-ija. 9. avgusta- — Dosedaj ni imela Varšava za Nemce nobenega posebnega pomena, sedaj ko so pa zavzeli predmestje Prago, ki leži na vzhodnem bre-jru reke V isle, je postala Varšava zanje zelo važna postojanka. Varšava bo glavni stan armade, ki bo operirala proti bojni črti Kovno-Orodno in Iirest Litovsk. Severno od Varšave so Nemci na vseh frontah napredovali. Rusi so bili pri Lomši prisiljeni umakniti se, ker so naleteli na preveliko premoč. Severno od Ivangoroda operira armada avstrijskega nadvojvode .Josija Ferdinanda, ki si je priborila že več lepih uspehov. Trdnjava Novi Georgijevsk je navezana čisto sama nase. ker nima nobenega stika z ostalo rusko armado. Poročilo, ki ga je izdal veliki nemški generalni štab, se glasi: Naše čete se vedno bolj približujejo Kovnu. Pred trdnjavo smo vjeli 4:{0 vojakov in tri častnike ter zaplenili osem strojnih pušk. Severno in zapadno od Lom še prav dobro napredujemo. •h i/.no od Lomše smo zasedli cesto, ki vodi od Ostrova proti \Vy-škovti. Kusi so we precej časa u-stavljali, ko so pa izprevideli, da ne morejo ničesar doseči, so se u-maknili. Trdnjavo Novi (leorgijevsk smo od vseh strani odrezali od ruske armade, l'ri zavzetju Varšave smo \ji li več tisoč ruskih vojakov. — Levo krilo Mackensenove armade je pognalo Kuse preko reke Wiepri. Dunajsko poročilo. Dunaj. Avstrija. 9. avgusta. — Avstrijsko vojno ministrstvo je iz-rialo danes izjavo, ki se glasi Mi še ve ne morejo ničesar doseči, so se umaknili za svojo zadnjo obrambno črto. Žetev. Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Rusko poročilo da je ruska armada uničila za seboj vsa polja in požgala vse vasi, je neresnično. Nekaj vasi so res požgali, polj pa niso uničili, ker niso imeli za to dovolj časa. Ozemlje, ki se nahaja sedaj v ?i":iiških roka^ je zelo rodovitno. Polja bodo letos tako obrodila, kakor niso že več let. Žito bodo spravili Nemci, in so že odredili, da se mora večji del ruskih jet nikov uporabiti za poljska dela. Obstreljevanje Kovna. Petrogr&d, Rusija, 9. avgusta. Ruski generalni štab je izdal sle« deee poročilo: V noči od nedelje na ponedeljek je začel sovražnik- znova obstr« Ijcvati trdnjavo Kovno.. Naše u- trdbe so precej trpele, vendar smo lahko vso škodo sproti popravili. Nemci so se posluževali svojih največjih topov, katere so pred kratkim pripeljali z zapadnega bojišča. Pri Osovcu se ni ničesar novega prigodilo. Ob levem bregu reke Narev so se vršili manjši spopadi. Boj, ki se je bil za cesto, katera veže Lomšo z Ostrovom, je bil ne-odločilen. Položaj v Rigi. Petrograd, Rusija, 9. avgusta. V Rigi se je zbralo na tisoče in tisoče beguncev iz Kurlandije. Izven mesta so velike množine konj in goveje živine, katero so begun-ei pripeljali seboj. Med begunci vlada silna revščina. Razen mleka nimajo ničesar. Mesto je dalo zgraditi nekaj šatorov in koč, ki pa ne zadostujejo. Ker mlini več ne obratujejo in ker so vse stroje spravili na varno, ni skoraj nikjer dobiti kruha. Nemci in Turki proti Srbiji. London, Anglija, 9. avgusta. — Nemčija je že od nekdaj nameravala uničiti Srbijo in se je sedaj že začela baviti s podrobnimi načrti. Najbrže bo vdrlo nekaj nemških polkov v srbsko zemlje, od juga bodo pa pridrli v Srbijo Turki. Iz tega se da sklepati, da nameravajo Turki kmalo obračunati z Angleži in Francozi na Galipoli-su. Nemčija hoče najprej premagati vse sovražnike na vhodu, potem pa poslati vso svojo silo na zapad. Srbi so svojo armado popolnoma reorganizirali in so z vsem potrebnim izborno preskrbljeni. Nemčija in Rumunska. Milan, Italija, 9. avgusta. — "Corriere della Sera" je dobil od svojega posebnega poročevalca v Bukareštu poročilo, da je zastopnik nemške vlade princ Hohenlo-he, odpotoval iz Bukarešta, namesto njega je pa prišel tja zastopnik Kruppovih tovarn za nm-niči j o ter ponudil rumunski vladi 36 baterij in dva milijona funtov bodeče žice, če dovoli Nemčiji pošiljati skozi njeno ozemlje Turkom municijo. Kaj lie rumunska vlada odgovorila, se dosedaj še ni moglo dognati. """ Turška bojna ladij a potopljena. Carigrad, Turčija. 9. avgusta. Danes je bilo uradno razglašeno, da je neki zavezniški podmorski čoln torpediral turško bojno ladi-jo 4' Khair-ed-din-Barbarossa'\ Bojna ladija je bila zgrajena pred 25 leti na Nemškem in je imela 10,000 ton deplacementa. Ponavadi je imela na krovu 6000 mornarjev. Pri Sed-il-Bahru. Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Iz ]>oročila turškega generalnega štaba je razvidno, da vlada ob Dardanelah mir. Pred par dnevi se je vršil pri Sed-il-Bahru vroč spopad, ki se je končal s popolnim porazom angleških čet. Na bojišču je obležalo več sto mrtvih. 60 mož so pa Turki vjeli. Med ujetimi se nahaja tudi neki major in dva poročnika. Rusko vojaštvo. Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Švicarski časopis "Gazette' poroča : Padec Varšave je veliko večjega pomena, kot bi si kdo mislil. Takoj, ko je dospelo sem poročilo o padcu trdnjave, smo vedeli, da je Rusija izčrpana. Ruska armada je izgubila od začetka vojne pa do- sedaj na mrtvih, ranjenih in ujetih preko tri milijone mož. Ti ljudje so spadali večinoma k aktivnim četam in mladim rezervam. Vojaki, ki jih ima sedaj Rusija, so večinoma lieizvežbani, kar bi pa še ne bilo toliko, če bi imeli dovolj orožja in municije. Otvoritev grškega parlamenta. Atene, Grško, 9. avgusta. — O-tvoritev graškega parlamenta bo šele meseca septembra, ne pa sredi avgusta kot se jc začetkom mislilo. Zavezniki so bili prepričani, da se jim bo s pomočjo bivšega grškega ministrskega predsednika Venizelosa posrečilo spraviti grško vlado na svojo stran. Kralj Konstantin, ki je odločen nasprotnik vojne, bo zavlačeval kolikor časa bo mogel in najbrže se bo zgodilo, da se bo zasedanje grškega parlamenta šele tedaj začelo, ko se bodo vršila med Nemci in zavezniki mirovna pogajanja. Kralj dosedaj še ni podal nobene izjave, iz katere bi se moglo sklepati, kdaj bo otvoritev parlamenta. Ruska vlada in duma. Berlin, Nemčija. 9. avgusta. — Iz Petrograda je dospelo sem preko Kodanja poročilo, da se odigravajo v ruski dumi naravnost burni prizori. Dumo je odločno proti stališču, ki ga je zavzela ruska vlada. Večkrat se je že prigodilo, da so socialistični poslanci o-čitali raznim ministrom stvari, ki so bili čisto zasebnega pomena. Poslanci so očitali vladi izdajstvo, nesposobnost in korupcijo. Neki poslanec je rekel ,da bo morala Rusija propasti, če se ne bo njena vlada v najkrajšem času temeljito izpremenila. Z zapadnih bojišč. Ostri boji pri Hoop. Angleži so baje dobili nazaj za-kope, katere so preje izgubili. — Nočni boji vsepovsod. Izjava kancelarja. Bethman-Hollweg je izjavil, da bo padec Varšave pospešil sklepanje miru. Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Ob priliki padca Varšave je neka ameriška poročevalska agen-tura naprosila nemškega cesarja, naj poda izjavo glede pomena zmage in glede predlogov, katere bi stavila Nemčija v slučaju, da bi se pričelo razpravljati o miru. Državni kaneelar, Bethmann-Hollweg, je nato odgovoril, da je cesar iz principijelnih nagibov prisiljen molčati o tej zadevi. — Kaneelar pa je dostavil, da vzbujajo zmage na Poljskem v Nemčiji upanje, da se bo s tem pospešilo konec vojne. Obenem je povdaril Bethmann-Holhveg. da je cesar v vseh svojih javnih govorih izjavil, da se bori Nemčija za mir, ki bo vseboval za Nemčijo in njene zaveznike garancije narodne bodočnosti in trajnega miru. Mir. kot si ga želi Nemčija, bo zagotovil tudi vsem drugim narodom prostost na morju ter zmožnost prostega tekmovanja na vseh poljih. Izgube Canadcev. Ottawa, Canada. 9. avgusta. — V danes objavljenem poročilu vlade se glasi, da' znašajo skupne canadskc izgube dosedaj 10.680 mož. Med temi jih je 1866 mrtvih. 6738 ranjenih in 2065 pogrešanih. Angleške izgube enega dne. Angleške izgube na vseh frontah znašajo 780 mož in 27 častnikov. Med temi je mrtvih sedem častnikov in 124 mož . SLEPARJI NA DELU. SAARBRUECKEN. Nad Saarbruecken se je pojavile 32 francoskih aeroplanov, ki so vrgli 160 bomb. Zloglasna italijanska kompani-ja, ki je pred par leti osleparila Hrvate in Slovence za $750,000, je zopet na delu. Po Blovenskih naselbinah je začela razpošiljati cir-kularje, v katerih vabi ljudi, da naj pošljejo 25 ali 50 centov, za kar bodo dobili razne darove, sli ke, molitvenike itd., povrhu tega pa še neki slovenski list. Rojaki, ne sedite jim na lima-nice. Še vsakdo, kdor se je pečal z njimi, je bil osleparjen. Berlin, Nemčija, 9. avgusta. — Danes, na vse zgodaj, se je priče la v bližini Hooge, iztočno od Ypres, velika bitka. Ko je bilo izdano nemško ofieijelno poročilo, se je bitka pričela razvijati ter se v poročilu ne navaja nika kih posameznosti. Odbilo se je francoske naskoke v Argonih. V ostalem se poroča o več spopadih med francoskimi in nemškimi letalci, pri katerih so bili fran coski letalci pognani v beg. Dva aeroplana. ki sta pripadala bro-dovju, ki je obstreljevalo mesto Saarbruecken z bombami, se je pri Gondrexandre izstrelilo iz zraka. Glede obstreljevanja Saarbruecken se glasi v nemškem poročilu, da to mesto ni utrjeno ter da leži iz^en vojne eone. Od letalcev vržene bombe niso napravile nikake vojaške škode, pač pa je bilo ranjenih par civilistov. Nemški zrakoplovci so danes zjutraj izstrelili iz zraka nadaljni francoski aeroplan in sicer v bližini Ypres. Francosko poročilo. Pariz, Francija, 9. avgusta. — V oficijelnem francoskem poročilu glede položaja na vojnem po-Zorišču se glasi, da so se celo preteklo noč vršili ostri boji v Ar-skok na pozicijo, ležečo severno od Arras so vprizorili Nemci naskok na pozoeijo. ležečo severno od postaje v Souchez. Francozi so ta naskok odbili. Iztočno od ceste, ki vodi v Lille. v okolici Neuville—St. Vaast, so izstrelili Nemci mino ter nato pričeli z vso silo obstreljevati francoske pozicije. Pozneje so skušali prodreti iz njih zakopov, kar se jim pa ni posrečilo. Nadaljni nočni naskok so vprizorili Nemci nedaleč od Vienne-le-Plateau. v Argonih. Ta naskok katerega se je izvedlo z uporabo ročnih granat in bomb, se je obračal proti naprej potisnjenim postojankam Francozov, a je ostal tudi brezuspešen, ker se je pognalo Nemce nazaj v njih lastne za-kope. V zapadnera delu gozda, ki se razteza od Haute Chevauchee pa do Vauqouis, so se vršili boji tekom gotovega dela noči. Krog ene ure zjutraj so vprizorili Nemci ponoven naskok na francoske pozicije ob Lingekopf v Vogezih, a tudi ta naskok se je popolnoma izjalovil. Francozi so obsipali Nemce z ognjem ter jim prizadeli velike izgube. V večernem poročilu se posebno povdarja napad letalcev na mesto Saarbruecken. Glasom tega poročila je imelo 32 aeroplanov nalogo obstreljevati postajo in tvornico v mestu. Zračno bro-dovje so spremljali poizvedovalni letalci, ki so imeli tudi nalogo, da prepode nemške aeroplane. Vreme ni bilo ugodno za podjetje, ker so bile doline pokrite z meglo ter so oblaki zakrivali razgled. Kljub tem težkočam pa so vrgli letalci kakih 160 bomb velikega kalibra. Spremljajoči opazovalni letalci so prepodili nemške aeroplane, ki so skušali preprečiti obstreljevanje. Na ostali fronti je vladal primeroma mir. Artilerija je stopila v akcijo v Artois distriktu, med rekama Somme in Oise ter v dolini reke Aisne. Mesto Rheims je bilo zopet izpostavljeno obstreljevanju. V Argonih so skušali N emci zavzeti neko francosko o-pazovalno točko, a se jih je pregnalo. Angleška bilanca. Povečani import. Z italijanske fronte. Ustavljeno prodiranje. Situacija v Mehiki. Šest važnih točk.. Dočim se je import povečal, je Drugo prodiranje preti Gorici se Člani panameriške konference so eksport zelo padel. — Spor med je popolnoma izjalovilo ter ostalo izdelali program. — Kaj bo s Car- brezuspešno. Kitchener-jem in Lloyd George. DEPORTIRANA UMETNICA. Na podlagi novega registracijskega zakona se morajo pustiti registrirati tudi Amerikanci. ARTILERIJA NA GORAH. Avstrijci vprizarjajo protinasko-'ke ter prizadevajo Italijanom velike izgube. London, Anglija, 9. avgusta. — Angleška trgovinska bilanca za mesec julij kaže povečanje uvoza. Ta povečani uvoz se tiče v glavnem živil ter različnih kovin. — Izvoz se je zmanjšal ter je pripisovati to zmanjšanje eksportu premoga, tkanin in strojev. Deportacija umetnice. Nemška dvorna pijanistinja Maria Natalija Jonatlia, je bila danes v Londonu aretirana ter deportirana. Umetnica je članica številnih umetniških akademij v Italiji. Angliji in Avstriji. Med številnimi odlikovanji, kater ima. je tudi red Viktorije, katerega je dobila od kraljice Viktorije. Registracija Amerikancev. Angleški zunanji urad je obvestil danes ameriško poslaništvo v Londonu, da se bodo morali registrirati po novem zakonu tudi Amerikanci in drugi inozemci. A-merikancev se seveda ne more prisiliti za katerokoli službovanje ter pomeni odredba le toliko, da hoče biti vlada informirana glede tujcev. Zborovanje italijanskih socijali-stov. Rim, Italija, 9. avgusta. — 27 soeijalističnih članov parlamenta se je sestalo včeraj v Florenci na tajno posvetovanje, na katerem se je razpravljalo o odredbah, kako odpraviti vedno naraščajočo brezposelnost v Italiji. Spor med ministri. Iz Anglije včeraj potoni pošte došla poročila kažejo, da se še ni premostilo nesporazuma med Lloyd George-oin in Kitchener -jem. Spor je postal v zadnjem času še bolj oster kot je bil kedaj preje. Mirovna oonudba? Na danskem dvoru ne vedo o tem ničesar in tudi angleška vlada je na nejasnem. ROJ AKT NAROČAJTE SB NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V 2DB. DRŽAVAH. Kodanj, Dansko, 9. avgusta. — V tukajšnih dvornih krogih ne vedo ničesar o mirovni ponudbi, katero je baje stavil nemški cesar Rusiji in sicer s posredovanjem danskega kralja. Vest se je razširila včeraj ter sloni baje na poročilu ruskega "Borznega lista." London, Anglija. 9. avgusta. — Angleška vlada ne ve ničesar o kaki mirovni ponudbi, katero bi stavil nemški cesar carju. — Predlog se je baje glasil, da se zamenja Galicijo za del Poljske. V uradnih krogih so mnenja, da se je zgodilo to za slučaj, da se je res zgodilo, na neobvezen način, vsled česar Rusija ni bčila dolžna obvestiti o tem svoje zaveznike. Sklep proti izvozu municije. St. Paul, Minn., 9. avgusta. — Federacija nemških katoliških družb v Ameriki je sprejela resolucije, v katerih se protestira proti izvozu vojne mutueij.j iz Združenih držav v Evropo t€r poživlja administracijo, naj prepove to trgovino. Okuma ostane ministrski predsednik. Tokio, Japonska, 9. avgusta. — Mikado je naročil danes ministrskemu predsedniku Okumi, naj prekliče svojo resignacijo ter predstavi svoj rekonstruirani kabinet. Listi poročajo, da ima O-kuma težkoče najti zunanjega ministra, na mesto Takaaki Ka-tO. — ranzo? 5 Amerikancev ranjenih. OJAČENJE ČET. General Scott je konferiral z generalom Villo. — Pri Cameronu plenijo mehiSa banditi. Milan, Italija, 9. avgusta. — Druga splošna italijanska ofenziva ob dolenji Soči je prišla in šla in Gorica se še vedno nahaja v avstrijskih rokah. Strašna o-j brambna črta, katero tvori reka, gričevje in zakopi. je strategiČno1 še vedno intaktna, dasiravno je! postala na dveh mestih preeej tenka. Kako močno so utrjene a v-' strijske postojanke, je razvidno! iz dejstva, da so morali Italijani' pri zavzetju gore San Michele zasesti najmanj sto zakopov, uvr- ■ šČenih drug za drugim v 24 linijah. Avstrijci pa ne uporabljajo le mej iz bodeče žice, temveč napolnijo slednje z elektriko. Načrt generala Cadorne je bil. da zavzame Gorico, ki je utrjeno taborišče in ključ do Trsta. Nato naj hi se zavzelo pozicije južno in severno od mesta ter prisililo Avstrijce, da se umaknejo. V ta namen se je tudi vzelo veliko čet iz Trent rna ter jih poslalo na fronto ob Soči. Naskok se je pričel dne 18. julija, po dolgem obstreljevanju ar-tilerije. 11. italijanska divizija je šla prva v boj in sicer proti pozicijam južno-zapadno od Gorice. Bitka je potekla neodločilno. 26. julij je bil dan odločilne ak-eije. Vršili .so se boji pri Monte Nero in Plaveh, da se prepreči sovražniku odpošiljanje ojačenj in Italijani so vprizorili nato štiri naskoke na močne avstrijske pozicije na, gori San Michele. Vrstili so se bajonet ni naskoki drug za drugim. Koncem dneva pa so ojačeni Avstrijci vprizorili proti-naskok ter prisilili napadalce, tla so se umaknili na vznožje gore. Prihodnjega dne se je kljub velikanskemu odporu pregnalo Avstrijce iz njih pozicij na gori San Michele. Italijani so poslali v boj sedemnajst divizij in uspeh je bil na njih strani. Dne 28. julija so vprizorili Avstrijci protinaskok s 170.000 možmi. med katerimi je bilo 30.000 Bavarcev. Kanonada na Krasu. Dunaj, Avstrija. 9. avgusta. — Avstrijsko armadno vodstvo poroča o ostri kanonadi, ki se vrši na kraških višinah, pri Dobrdu. Pri Plaveh je vprizorila italijanska infanterija par slabih poskusov, da prodre proti Zagori, a bila je pri tem popolnoma brezuspešna. Na Koroškem so vprizorili manjši oddelki Italijanov naskoke, katere se je pa z lahkoto odbilo. D'Annunzio nad Trstom. Rim, Italija. 9. avgusta. — Pesnik D'Annunzio je poletel danes z nekim aeroplanom nad Trstom. Dočim je metal pilot bombe na vojaška poslopja, je sipal pesnik italijanske zastavice v mesto. Pesnik in pilot sta se nepoškodovana vrnila, dasiravno se je zasledovalo njih aeroplan. "Mi smo vojaki korenjaki!" Plattsburg, N. Y.. 9. avgusta.— Dvesto trgovcev, zdravnikov, pisateljev in žurnalistov je dospelo danes semkaj, da se puste od ar-madnih častnikov izvežbati. Med došlimi je tudi newyorski župan John Purrov Mitchel. Za jutri se pričakuje nadaljnih tisoč, ki se bo ameriških vojakov. Šef generalnega štaba se je o tej zadevi posvetoval z generalom Villo. Ameriške čete ob meji so dobile ojačenja. Pozor, pošiljatelji denarja I Denarne pošiljatve v AvBtrijo bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in d<* loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo n njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in onq osebe, kateri se ima izplačati. Genel • -1 K $ K 1 .80 12f...^ 19.20) 10.... l.fiO 130»... 20.80 15____ 2.40 14«.... 22.40! 20..., 3.20 150.... 24.0C1 25.... 4.00 160.... 9S.601 30____ 4*80 170.... 27.20 35____ »0 180.... 28.80 40.... £40 1*0.... 30.40 45.... 7.20 2O0.... 32.00 50____ 8.00 250___ 4'>.no 55 ... 8 80 300.... 48.00 60 ... 9.60 360.... 5r..(0 65.... 10.40 400.... 64.00 70 ... 11.20 450.... 72.00 75 ... 12 00 500.... 80. C( 80 ... 12. S0 <"'00.... 96.0( 85 ... 13.60 700____ 112.0* 90 ... 14.40 800.... 128.0* 100...« 16.00 000____ 14i.O< 110 ... 17.00 1000.... 160.0. Ker se cene sedaj Jako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo n* naš oglas. TVBDKA FRANK SAKSEB, 82 Cortlandt £t, H«« York. IL H GLAS NARODA, 10. AVGUSTA, 1915. Pf *5«mwok: Daily.} V ^Gi SkuO pabiisbed by USo^ic Publishing Co. '* forpor&tiaa.) - sAk^J? K. President. *» LP ■ 15 BLNEDIK, Treasurer. Mf#„. ** Ma^cvo j pofiina*- — aey O; ier. " " ' ■Pv* «p:«&£.e:iibi kraja naročnikov pro* oimo, da ee nam tudi prejšnjn > "ališče naznani, da hitre:« najdetnc naslovnika, L'OpisosD In poi'ljatvam naredit« ta nan'ov: »*jJLAS NARODA" tS Cortland t SL, New York uy. TnH 4»it87.CortIat3i, "Proletarec" in "Slovenska Lisa." Pod naslovom "Sine ira ct studio" je priobčil "Proletarec" v svoji 412. številki članek, v katerem se bavi uredništvo s člankom. ►riobČenim v 172. številki Glas 'Slo- Naroda" in tikajočim se vensko Lige". V odgovor omenjamo v prvi vrsti, da nas je nad vse prijetno dir-nil v vsakem oziru dostojni ton, katerega se je poslužil "Proletarec" ob tej priliki. Da pa preidemo na stvar samo, omenjamo predvsem, da se ne moremo identificirati s sklepi, storjenimi na kakem zborovanju. Predvsem pa izjavljamo, da nismo kot list, ki zastopa gotovo smer in izrazito naziranje, nikdar podpisali ali uradniškim potom •odobravali sklepov, storjenih na tej »di oni konferenci. Treba je namtv<" razlikovati med dopisi, porodili izvenuredniškili oseb ter uredništvom samim. Marsikaj, Česar se ne odobrava, so laliko priobči "brez nadaljnega komentarja, dočira je smer lista razvidna iz drugih stvari, priobčenih potom ■uredništva samega. "Proletarec" pravi, da smo iz-premenili svoje naziranje, da smo bili sprva za čikaško resolucijo, da pa smo ji sedaj obrnili hrbet t« t* ubrali druge strune. To je fundainentalno napačno. Ko je dozorela ideja o "Sloveil-•ski ligi", smo imeli v mislih le slovensko stvar. Šlo se je za to, »l.i se ustanovi slovensko bojno organizacijo. Sklenilo se je ustanoviti podružnice, sklicati skupno zborovanje ter oživotvoriti centralni odbor. S tako ustanovljeno "Slovensko ligo", s politično organiziranim slovenskim življem v Ameriki naj bi se stopilo na plan. Stopilo naj bi se v zvezo s s ličnim i organizacijami jugoslovanskih narodov ter skupno, a vendar prosto ukrepalo, na kak način pričeti boj proti sedanjemu stanju. Torej prosto in neodvisno. 0e bi se izprevidelo, da imajo prijateljski in sorodni narodi z nami poštene in odkritosrčne namene, hi šli z njimi, a nikakor ne za njimi! Če bi se pa po resnem preudarku dognalo, da je boljša bodočnost kje drugje, bi krenili v ono smer. To je odkrito, to je jasno. Prišlo pa je drugače. V Chica-gu se jo vršilo ob istem času "Jugoslovansko zborovanje", sklicano od "Jugoslovanskega komiteja" v Londonu. Govorilo se je kot se govori ob takih prilikah in čim bolj teatralen, čim bolj bombastičen in čim manj vrjeten in prepričevalen je bil govor, s tem večjim aplavzom ge ga je sprejelo. Sprejelo se je tudi ri solucije, katere fee je navzočim naravnost diktiralo. To resolucije, ki so zadostno znane, niso napravile pričakova-( jK'j&a Učinka, rrevcč neodkrito- srčnosti je v njih. "Jugoslavija" j stekleno trobento grenkosladko ni drugega kot "Velika Srbi j a' 7, liimno sv. Gambrinusa in ječme-samo da se tega noče odkrito pri-1 nov generalni marš. Če so Izraelci znati. I pred Jeriho trobentali na take Proti temu pa smo stali vedno (trobente, ni čudno, Če se je po-kot en mož. Mislili smo, da ni ho-j drlo mestno obzidje. Ko sem se diti z dežja pod kap. To nazira-1 malo oddahnil, začel sem pa ren-■nje in to prepričanje pa sloni natačiti: Ta medved zapadni si mortem. da smo narod zase, ne pa da še misli, da ne bi bil Tone spo-dialektična skupina enega ple-j soben za governerja ! Res je "fin" mena. . ' dečko naš governer, ali če bi To- To bi morda kdo smatral za o- ne zlezel na njegov stol, potem bi mejenost, a ni. Dva naroda se šele videli! Tistemu dobrepoljske-najboljše razumeta med seboj, če|mu nevernemu Tomažu pa garan-imata čiste račune, če priznavata j tiram, da bo dobil najboljši sa-drug drugega kot narod, ki je u- loon v celem Kansasu, kakor lii-praviČen do lastnega življenja, j tro bom jaz dosegel vrh governer-To je prvi pogoj za uspešno (skega stolčka. — Iz East Helene, skupno življenje, kajti navduše-jtam v hriboviti Montani, se je o-nje, porojeno v trenutku in našla-1 glasil zopet nekdo, da bo treba njajoče se na vezi sorodstva, se nekake mirovne konference med kaj hitro ohladi iu še prav poseb- j Tonetom in Tonetom in Francl-no potem, ko se prične faktieno 110m in ne vem kom še. Mislim, življenje, s svojimi vsakdanjimi j da bi dotični rad igral ulogo me-malenkostmi, svojo neprestano šetar j a in diplomata na mirovni delujočo antagonijo sil. Če potem = konferenci. Pa ne bo nič. Saj ni-ni čistih računov, se hipoma raz-j smo ta.ko otročji, kakor so bili prše vse sanje in prijateljstvo se j balkanski zavezniki, ki so se izpremeni v sovraštvo, ki utegne stepi i za Kirk Kilise ali Lozen-postati hujše kot je med čisto tujimi narodi, Vspričo vsega tega je jasno, da je treba predvsem povdarjati slovensko stvar, ne iz ozkosrčno-sti, temveč iz razlogov, katere smo skicirali zgoraj. grad (če ni bilo za Lozengr;id. je bilo pa za kak drug grad, jaz sem res že pozabil). Tone od Save, Tone od Pivke in Franci od Kolpe so preveč dobrosrčni gentlemen i. da bi se "fajtali" med seboj, ali da bi okupirali, oziroma anekti-V politiki, v življenju narodov j rail nekaj, ne da bi se vprašalo je optimizem huda kuga. Boljše, | direktno prizadete. Ali mislite, pripraviti se na slabo kot na(da bi bila Bosna-Hercegovina dobro. - | kdaj Frane Jožef ova, če bi bili Vse to velja le za slučaj, da se sme'n odločati Bošnjaki?! Sicer povdarja slovensko stališče. Ka- pa bi bila mirovna konferenca v kor hitro pa se zapusti to stališče, hladni Montani zdaj-le v vročih potem je druga stvar in nadaljuje s hlapčevstvom z edino izjemo, da se menja gospodarja. Naš program je in je bil: Politična neodvisnost slovenskega naroda, v zvezi s tem ali drugim, najrajše seveda v zvezi s slovanskimi brati na jugu. Dopisi, Frcntenac, Kansas. — No vem sicer, da li je že nastopil komar-jeve idile polni čas pasjih dni ali ne, ker sem izgubil pratiko, toda če sodim po raznih znamenjih o-zračja, odkoder se dan za dnem vsiplje prava pasja vročina, ne morem se ubraniti prepričanju, da se nahajamo ravno v nebeškem znamenju psa. V tem prepričanju me potrjuje tudi dejstvo, da so delavske razmere še vedno pod psom, dalje, da smo z ozirom na boljše čase še vedno črnogledi pesimisti, oziroma pravi pasji verniki. Pasji narod uživa praznični mir "pasjih dni", udobno se pretegujoč v senčnih uticah, mi objokani otroci Eve pa nimamo miru niti zdaj v času kislih kumare in pasjih praznikov. Premogarski magnati dovolijo prebivalstvu sive r več praznikov, kot jih določata Mazesovo in Vatikansko pravo skupaj (pa še več jih bo; ker sem ravnokar čul, da so zaprli vse (11) rove, kar jih spada Sheridan Company), zato nam pa umetnost matematike, računstva in aritmetike požre vse proste dneve in še kakšno noč po vrhu. Ker je ženijalni baron Vega že davno odšel med nebeške inženirje in matematike, bavimo se s perečim vprašanjem, odkod bi bilo mogoče dobiti računskega eksperta, ki bi nam presekal gordijski vozel čudno zavozlanega vprašanja. Gre se za skrivnost deljenja in množitve, namreč, kako bi se en cel "$" razdelil na deset enakih celot, to je pravih in pristnih ameriških "$", ali pa pomnožil na deset enakih. Ko ta "trik pogruntamo", se nam bo vest o-hladila najmanj za 90 stopinj kljub vročini pasjih dni. — Kar se moje malenkosti tiče, imam pa še svoje specijelne "martre". Ne samo solnčne rože, mulie, brenelji in komarji me zbadajo, zaletavajo se v mene celo taki, od katerih bi človek pričakoval z vso gotovostjo simpatij in sočustvovanja. Celo zdaj v pasjih dneh ne poznajo nekateri ljudje nikakega usmiljenja. Pomislite, oni dan se je oglasil nekdo iz Utah s frivolnim vprašanjem, kaj da delam toliko časa v Kansasu, ee menim postati kansaški governer itd. Kakor da bi bil jaz njega vprašal, kaj počne že toliko časa med brhkimi mormonkami, med mormonskim rožmarinom in mormonskimi bogovi! Pa ga nisem in prav nič mu ne bom nevoščljiv, četudi postane papež ali "šejk ulema" vseh pravovernih mormoncev! Tako-le arogantno vprašanje staviti prostemu Amerikancu, sem dejal, in tako sem bil "eksajtan", da sem takoj (na njegovo dušo, pa na svoj žep) prelomil temperenčno kansaško zapoved, in zatrobil na pasjih dneh pravi ideal, ampak je nepotrebna, ker menim, da smo vsi "trije bratje" ene misli, da je namreč politika odprtih vrat tudi v Amorjevem kraljestvu najbolj poštena. Potem pa še en vzrok imam, da za enkrat ne grem še otepat montanškega pelina. V Kansasu ne rastejo samo solnčne rože, ampak zorijo tudi sočne, rdečelične breskve; v sladke breskve sem pa že od nekdaj ves zaljubljen. — Najbolj "v lu ft" spravil me je-pa nagajivec iz Imperial. Pa., ki se v svojem dopisu norčuje iz moje perpetual ne smole pri kansaških solnČnih rožah. Že samo ime "Imperial" razburi moje živce, ker me spominja na črnorumeni "Imperial & Royal" dekret, ki je pognal tisoče in tisoče našega naroda v klavnico, ter drugih cesarskih'in ee-sarsko-kraljevih lopovščin, ki jih kupičijo razni kronani "ober-lopovi" nad "svojimi" narodi. Torej že samo ime "Imperial" za-diši mi tako neprijetno, kot francoska granata nemškemu kajzer-ju. Potem pa še tisto nagajanje, kakor da bi mi že solnčne rože same ne nagajale dovolj. Če dotični nagajivec ni še pod zakonsko ma-relo, privoščil bi mu prav iz glo-bočine srca, da bi prišel v bližini kake bajne solnčne rože, vile ali nimfe, "Ivi tak' sladka je in mila Kot bi rože dihala, Krasna kakor da b' se bila V rajski rosi kopala!" Potem bi pa rad znal, koliko časa bi ostal nevtralen, posebno v dobi, ko se v večjo slavo pasjih dni razcvete sloveča kansaška "fibra" in ko se tako-le ob tihih večerih pod nežnim pritiskom rožnih prstkov izpod tipk glasovirjev zvijajo melodije, kot: "The high cost of loving" ali "By the sea, by the sea. by the beautiful sea..." ali "Edelweis" ali "Kiss you once, kiss you twice..." ali "To get. to hold, to love you..." Morda se smejete, pa se ni treba. Take in podobne igrajo naše Ijubeznji-ve tako-le ob rosnih jutrih ali tihih večerih. To je sicer vse prav lepo, edina žalostna stran cele zgodovine je le, da nobena pri tem ne misli na mojo malenkost ! Ze večkrat "Tskal sem svojih zlatih dni Po tihih gajih, Kjer solnce z mrakom govori V duhtečih majih..." seveda vedno brez uspeha*in tako sem na eni teh poti utrujen ko-rajžiio zaspal pod široko vej natim brestom, vsem opletenim z bujno divjo vinsko trto tam v mestnem parku frontenaškem, ali kakor se podomače izrazimo: "v creek-u". Gozdne vile so me obstopije in kljub vročini pasjih dni "vrt mojih sanj je ležal pred menoj", prav kot je rekel pesnik. Kot ste gotovo že uganili, bil je obsajen s samimi solnčnimi rožami. Brž vzamem v roke drobno knjižico, da bi nekoliko popisal njih bajno krasoto, ali v tem hipu stopi pred mene uniformiran možic, z britko sabljico v roki. rekoč: Zapik! v imenu postave, morale in svetega Guttenberga, ki je tisk izumil, ti prepovem pisati o solnčnih rožah! Pokorno spravim, knjižicOj stopim k najlepši solnčni roži ter hočem na ves glas zažingati tisto: "Ti krasna si, Krasne j še ni, Kar jih obseva Zarja dneva..." a že me je držal za gobec drug stražnik javne morale, ki mi je razodel, da se tudi peti ne sme o solnčnih rožah. Umolknil sem, nato pa ji hotel nekaj lepega zaše-petati na uho, a že je zagrmelo iz goščave, kot nekdaj Mozesu iz gorečega grma: Nikar se ne bližaj nobeni teh sladkih cvetk, ker tvoj jesiliarski "fris" bo pokvaril ves med vseh solnčnih rož — kdo bo pa čebelice krmil potegi! Zate so dobre lešnike! Ker pa le nisem odnehal, se je škric uniformirani razjezil ter me česnil s krepelcem po butiei s tako silo. da sem zagledal Ilallevev komet in vso njegovo žlalito, nato sem se pa zbudil — zraven mene je pa ležala suha veja, ki se je odkrluiila od drevesa in telebnila ravno na mojo tikvo! Na, sem rekel, Tonček, daleč je prišlo! Pisati ne smeš več o solnčnih rožah, peti ne smeš o njih, govoriti ne ž njimi, zdaj bo treba le še enega, da ti še sanje o solnčnih rožah "zaštapa" ali vsaj cenzurira! — Ker mi je znano. da gospodje uredniki v pasjih dneh ne smejo biti preveč izbirčni pri gradivu, s katerim polnijo časniške kolone, sem prepričan, da bodo tudi temu dopisu prihranjene muke peklenskega — hočem reči, uredniškega koša ter mu bo dovoljeno zreli cenjene či-tatelje in velecenjene čitateljice iz obličja v obličje. Opravičeval se za produkt pasjih dni in kislih kumare ne bom, ker leži v teh dveh častitljivih imenih vse opravičilo.. Sicer mi pa nazadnje tudi ni toliko ležeče, kaj bodo djali ei-tatelji, skrbi me le. kaj porečejo čitateljice — tisto, tisto...! — A. J. Terbovec. Scuth Pasadena, Cal. — Tukaj se je poročila Elizabeta Pueelj, doma iz Kostanjevice na Dolenjskem. z rojakom Jurjem Stareši-ničem, doma nekje od Črnomlja na Dolenjskem. Novoporočenca sta se nastanila na Monte Bello, pri Los Angeles. Obile sreče v novem stanu! — Poročevalka. Moč, volja in bogastvo je zdravje. Iz Za invalide. Vojno ministrstvo naznanja, da se iz ustanove Jakoba pl. Schel-lenburg dajejo invalidom, ki so v vojni izgubili kak ud ali sploh postali betežni, letno 9 podpor, vsaka v znesku 25!) K 7G vin. na leto. Podpora se podeli za stalno. Pravico do teh podpor imajo v prvi vrsti invalidi s Kranjske, Štajerske in Koroške. Onim, ki se ta podpora podeli, je na prosto dano, da ali prejmejo letno podporo v gotovini, ali pa se jih sprejme v kak vojaški invalidni zavod. Prošnje, ki jih je treba nasloviti na vojno ministrstvo, so koleka proste in se morajo opremiti z listino, ki označuje, da dobiva prosilec že kako invalidno podporo, krstnim listom, domovnico. zdravniškim in ubožnim spričevalom. Najbolje je, ako se prošnja osebno vloži pri bližnjem poveljniku vojaškega dopolnilnega okraja. Kukala nam majka!... "Berliner Tageblatt" je dobil od svojega poročevalca iz Sarajeva sledeče poročilo: Polnoči je. Pod mojim oknom )Himi reka, preko reke pa plavajo k meni zvoki stare pesmi o princu Evgenu. Pesem utihne. Namesto nje pa zaigra tauiburaški zbor "Die AVaelit am Rhein". Pe^m je premogočna, da bi se je dalo svirati na nežne tamburice, toda česar inštrumenti ne opravijo, o-pravijo močna možka grla. Navdušeno pojejo Ilrvati. in ko končajo, ni "živijo" in "lioeli" klicev ne krnica ne kraja. Kako so se vendar ti ljudje izpremenili. Danes pojejo Jugoslovani' "Die Wacht am Rhein", nemško časopisje pa slavi junaške čine 'hrvaških in slovenskih polkov. Podnevi greni s prijateljem na izpre-hod. Ljudje se nama globoko priklanjajo. Semtertja spregovoriva s človekom na. cesti per besed. — Odkod sta? — naju vpraša. — Iz Berlina — se glasi odgovor. — Moj Bog. iz Berlina? Tam, kjer je cesar Viljem? Moj Bog, moj Bog! Cesar Viljem je vendar naš prijatelj. Saj se je nam zahvalil, ker smo tako lepo sprejeli njegove vojake, ko so šli v Skader. Zahvalil se nam je in pohvalil je nas. Da, da. cesar Viljem je pa res pravičen mož. Naš prijatelj je in vsega spoštovanja vreden mož. Ne vemo, če je poročal d opis- £ S S £ Si « S i Sfi m K s s s a* s BOLEZNI: Ali bolehate na kaki tei boiezni: Zelodiene, jetrne, iedične, pljučne, revmafu-ne, kronične, mehurne, spolne in tajne, ztjubo moške moči, slabokrvnost, pešanje, kašelj, trudne roke, tešlie noge, boieč križ, z».basafio.čja naroČila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži Tenar ali Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijane jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. € ^ 95 DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja JOSIP SVETE 17SO-82 E. 28th St., Lorain* Ohio. Mr. XVONKO JAXSKB, j ki je pooblaščen pobirati maroS-.nino in izdajati tozadevaa potrdila. I Sedaj se mndi t Pittilrarffli, Pa., in okolieL Uprayiiiatvo "fik* CONCORD RDEČE VINO I CATAWBA BELO VINO 60c. galona. | 80c. galona. Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba prklejati denar ali Money Order. mm liLAS NAiUJUA, 1». AVUUSl'A, 1J1B. S slovenskim praporščakom ob Soči. Zdaj žvižga nad mojo glavo. Tem- neso črno kavo. Kuharji so jo rav- movje — ne klanja se vitka jelka] "Papa, jaz sem tako zaspančka- nokar razdelili, in se vračajo še — ne pada ponosni hrast. Čakaj na!" je prosila Ula in dvignila Prodno me je praporščak peljal v kritja svojega voja, sva stopila za hip v majhno hišo. Vrata so nama na skrivoma in bliskovito odprli, da se ne ukrade kaj svetlobe ven. Bila sva v siromašni kmečki izbi, na tleh sta ležali dve žimniei. Stotnik in poročnik sta hotela ravnokar leči, ko je prišel ponočni obisk. Prosim, za božjo voljo, ne dajte se motiti!" Ne, gospoda se ne čutita motena. Praporščak in jaz naj le ostaneva trenotek, potem se bosta stotnik in poročnik še resnično slekla, kdo ve, v kolikih dueh prvič. V tej deževni noči morila ne pride do napada, in gospoda sta še od jutra popolnoma mokra. Voda stoji visoko v bivališčih. Spomnim se. da sem si prej v goriški kavarni nahitroma še dal čaja in ruma naliti v ther-mos-stekienieo, ki jo moram trikrat pohvaliti in ki mi je na jermenu visela okoli vratu. Če so gospodje tako mokri, tedaj smem morda....? Nisem niti končal vprašanja. Kuharji s kavo še dolgo ne pridejo, vroč čaj z rumom je nepričakovana slastost. Odvi-jem malo kovinasto čašo s steklenice, vsi trije pijejo, praporščak, stotnik in poročnik. Želel sem, da bi bila steklenica večja. Med tem se ozrem naokoli: izba kraškega kmeta, veliko ognjišče, okna her-metično zagrnjena, na mizi karte, časopisi, oljnata svetilka, pištola, krasen šopek iz dragocenih belih cvetov, ne morda šopek, natrgan na kakem zapuščenem vrtu. marveč ceremonialeii buket. Stotnik opazi moj pogled in se nasmehlja: prav čudno je to smehljanje. "Moj poročni buket, vam moram povedati! Pred tremi dnevi sem se poročil!" Skušam čestitati, pa kar nisem mogel razumeti. Mož mi je vendai ravnokar pripovedoval, da že toliko in toliko tednov leži tu proti sovražniku in ni mogel storiti niti onih par korakov do Gorice. ^ strelskem jarku se vendar ni poročil ? Ne, pravi stotnik, pri svoji poroki sploh nisem bil navzoč, ta se je vršila spodaj v majhnem dalmatinskem garnizijskem mestu, vojna poroka, neki tovariš je pe Ijal nevesto k oltarju. — Toda do-dobrega smo slavili ta dan; šampanjca smo si naročili iz Gorice, gospod major je poslal lepi šopek, samo tako grozno so streljali Italijani, niti sekundo ni mogel človek misliti, nobenega spanja, postane se tako truden.. . . Praporščak si je nalil zadnjo kapljo čaja; pomignem mu naskri voma, odideva. Zunaj noč. Deževalo je, in bo zopet deževalo. Čevlji se prijem-1 jejo na mokrih, razkopanih tleh. Previdno tipam s koncem palice. V tleh so globoke, z blatom napolnjene luknje, sledi izstrelkov. Podnevi ne more tu nihče pokonci hoditi, zato so tu globoko izkopani strelski jarki. Toda danes ponori se nič ne gane pri sovražniku; vse je prav prava južna noč, mirna, kakor so noči na deželi, le reflektorji strašijo po nebu okoli; in včasih, v daljavi, posamezen strel. Praporščak mi hoče pokazati sanitetno kritje, ki leži precej daleč zadaj, kar je zelo razumn . \ rudar je danes granata zasula neko sanitetno patruljo v njenem bivališču, izkopali so jo zopet živo. — Nočen zrak. V oni izbi je zatohlo dišalo po človeških telesih, svetilki, mokrih oblekah in k temu ta temna noč, luna prihaja. Vse molči in... . Misel se valovi v možganih, te daj pa se dvigne iz naročja teme kar naenkrat neko kaotično valovanje, se sklene nad menoj v grozovitem vrtincu. Brez prehoda, brez začetka je nastal iz mrtvaškega miru ropot, oster, ritmičen, vedno bolj naraščajoč, streli iz tisočev cevi. Že ploska okoli naju; brenči, poje, bobna na mokro zemljo. Naenkrat tečeva oba, praporščak in jaz, 011 mora v svojo pozicijo k svojim ljudem. Tristo korakov je. dvesto, pa brez kritja, dočim naju krogle obrizgujejo z blatom. Spotaknem se. padem napol v luknjo, ki jo je zvrtala granata, čutim, da postajajo noge mokre, zopet stojim, tečem. Odkrito povedano, »trah me je in vendar čutim popolnoma natančno, da se mi ne bo hič zgodilo. Nekje moram sredi teka misliti na ubogega stotnika, ki se je ravnokar slekel in zdaj gotovo napol nag kakor midva teče po spolzkem blatu v pozicijo. Ah, tu je jarek. En skok, pa sem v njem. na luknja v zemlji. Sto in sto ta-( kili infanterijskih kritij sem že videl ; šele zdaj razumem ves njih pomen. V podzemski koči sem. v | kateri prebiva moj praporščak; streha iz lesa, zemlje in lepenke, nizka je', toda dokler ne pade na-j ravnost v njo granata, nc pride nič skozi, male infanterijske krogle morejo dolgo bobnati. Odprtina vrat vede k nepokritemu prostoru s prsno obrambo; par korakov dalje je zopet izkopana taka torba v ilovnata tla, v tej tičita ordonanca praporščakova in še neki vojak. To se pravi, zdaj ne tičita več v njej, marveč stojita na prostem ob prsni obrambi, molita vsak svojo puško predse in streljata, počasi, stvarno, popolnoma mirno. Praporščak me dovede v svoje tesno bivališče. Pri tem pa ne pozabi. povabiti gosta, naj sede, ter mu ponuditi pločevinasto škatjli-eo s cigaretami. Iz kota prinese sekiro. ki jo bo morda rabil v bli-žinjskem boju. — Prosi me zelo vljudno, naj mu oprostim, ter gre ven, da obišče svoje vojake. Obrnem se. V zelo udobni luknji sem. In človek je popolnoma dobro spravljen, čeprav neprenehoma padajo na streho krogle ter bren-če mimo. z glasom, ki je izmed vseh zemeljskih glasov najbolj podoben jeznemu mijavkanju razdražene mačke. Toda jaz vendar ne morem, to Bog ve, še nadalje sedeti na pra-porščakovi postelji ter kaditi cigarete. Stopim ven k streljajočim vojakom ter skušani pogledati čez prsno obrambo. Vidini par tueatov pred seboj v svitu zamračene lune, cinkcakaste niti, kole žičnih ovir; sicer prav nobene stvari na zemlji. Toda nebo je postalo živo; kakor sveče navpično se dvigajo bele rakete iz svetlobnih pištol. Široke svetlobne plošče reflektorja skačejo semtertja. In ropot; to orglja in ropota in ploska in mijavka. Včasih med tem hruš-čem, skoro pomirjajoče s svojim globokim glasom, udarec topa. Zopet oprezno pogledam proti žičnim oviram. Vprašam častnikove-ga slugo, ali kaj vidi; rad bi sredi streljanja vljudno odgovoril, pa ne zna nemško. Vidim, kako se poti ter muči s puško. Nočem ga nadlegovati in odidem zopet v prapor-ščakovo podzemsko izbico. sedim na nizki postelji, kadim cigarete ter si ogledujem pohištvo. Ogenj ponehuje "langsara.", natančno po predpisih kontrapunk-ta. Končni akord, en sam strel, če-gar odmev polagoma pojenjuje. konec. Vse je trajalo komaj pol ure. Naenkrat je praporščak zopet tu. Nisem ga slišal priti. Svojo bluzo ima popolnoma odpeto, črni lasje mu vise čez čelo.4Na tem krilu ni bilo mnogo", pravi, "moji opazovalci so konšatirali le eno močno sovražno patruljo, ki ni prišla do žičnih ovir. Tam desno krilo in pozicije na hribu Podgo-ra so I juto napadli, vsled tega toliko streljanja. Zdaj je napad odbit. Jaz nimam nobenih izgub. Ali si hočete zdaj ogledati ostale pozicije?" Greva : skačeva v jarke, v katerih stoji deževnica, splezava zopet na vrh. skozi, pri drugi luknji ven. kakor skozi predor. Tipam po temi naprej: na klopi iz zemlje, vsekani v steno, leži vojak in že zopet spi: dotaknem se popolnoma mokrega sena. "Talna voda Soče", pravi praporščak. Naslednje kritje je včeraj razdejala granata. (ia bodo «:opet popravili; zdaj štrle črni bruni v zrak, kamni. kepe blata, konzervne škatlje. Zraven stoji skelet dvokolniee ; na to so postavili razne stvari; sovražniki so ga imeli za top in so ga v resnici demolirali. Ali hočem do žičnih ovir? Da; grem s praporščakom skozi skrivni predor, ki ga vporabljajo opazovalne patrulje; morda najdeva kak spomin, proč vrženo rdečo ber-saljersko čepico, vojaško steklenico. Prideva do žic. zlezeva navzgor. greva skozi žično oviro, nič. samo noč. tišina, oblaki, reflektorji. Naenkrat stopita dva vojaka zraven naju, pričarana iz teme. Korporal javi v svoji dalmatinski hrvaščini gospodu praporščaku, da je bil. kakor zapovedano, z dvema možema zunaj Srečal je močnejšo italijansko patruljo in je šel po kratkem spopadu nazaj, kakor mu je bilo naročeno. Od svojih dveh mož pa je le enega nazaj pri-vedel, drugi je mrtev, ranjen, vjet? j Ne vemo. . . . Praporščak tiho slo-I vensko kolne: takoj bo šel sam z drugo patruljo ven, morda najde ranjenca. Zdaj pa morava še par minut počakati. Med tem me spremi praporščak do soškega mostu. Medpo-toma nama pridejo vojaki nasproti; v svojih menažnih skledicah pred roso in dnevom nazaj v Go rico. Moram poskusiti kavo; vroča, zelo sladka, zelo močno okrep-čilo. Vprašam moža. kaj sicer dobi jesti. Zna italijansko in pravi, da je dobil ob 9. zvečer baccala, kuhano polenovko s krompirjem in kruhom, zelo dobro. N mostu čaka vojni orožnik na me, ki me naj spremi v Gorico. "Z Bogom, dragi gospod praporščak, še nadalje prav mnogo sreče, naj-iskrenejšo zahvalo; bilo je zelo in-teresantno". Ko izgovorim to prokleto besedo. čutim, kako neumna je bila. Praporščak me tako čudno pogleda. "Hvala!" pravim še enkrat ter mu stisnem njegovo trdo, blatno roko. Nasmehlja se mi. Morda čuti. da se mu ne zahvaljujem samo za njegov ogostoljubnost in do broto, marveč"še za marsikaj več. Oba, vojni orožnik in jaz, greva čez samotni most. Hitro nazaj Gorico. Sovražna artilerija bo takoj zopet pričela metati tisoče iz strelkov tušem. Jaz — jaz morem iti spat v fini goriški hotel, vendar me nič kaj ne veseli to — jaz pridem----" Jrokci k očetu. Vzel jo je v naroč- Nežna roka je onemogla. Bleda, J je in vprašal boječe: krasna, vlažnega očesa je stala j "Kje je mati?" V žaru juga. Novela. — Spisala Lea Fatur. (Nadaljevanj e). Zdaj jo vodi najreelnejša proza. Redovi se blesto na prsih starega grofa, važnost, ponos, je v kretnjah in na licu. Pavel bi zamahnil — udaril v tisto tolsto lice.... Svojo mladost bi odtrgal oil nje ga, iztrgal bi mu jo. hitel bi ž njo v kraje. kjer. vlada pomlad in sreča. Prazno valovanje misli.... Že je izročil Sternan Lijano profesorju, pustil reškega guvernerja, ki mu je sledil v spremstvu častnikov na desno — že so sedeli obritih glav, napihnjeni, prevzeti od last ne veličine v prvi vrsti. Nenavadno živelega obraza je bila prišla koiitesinja Anica z guvernanto za materinim spremstvom. — Za o-troke ni prva vrsta — je bil odredil papa, in Anica, ki je hotela videti ljubljeno mamo. je dobila sedež v četrti vrsti za UIo. A dolgo ni sedela koiitesinja resno in dostojno zraven guvernante. Otroci so bili kmalu vkup in guvernanta je imela oči in očali le za mladega zdravnika, ki se je namestil v njeni bližini. Julija pa na o^ru in pri Pavlu. Leskeča, krasna kakor pravljica iz jut rove dežele, je stala Lija-na na odru. Vse je strmelo v njen divni obrazek, vse je molčalo, le Plin otročji smeh je zvenel po dvorani. Zlatolasa glavica se je sklonila — strune za zatrepetale. Kakor da je prišel čarovnik, se jih dotaknil s čudotvorno palico, tako so sedeli poslušavci. Globine lepote, brezdna strasti ženske du-|še. je slikala umetnica. Gozd je šumel, dekliški smeh zvenel, oglasil se je zvon----Pa vse se je izgubilo v daljno daljavo, temni o-blaki so zakrili idilo.... V svet se je spustila duša kakor ladija z razpetim jadrom, ob solnčnem dnevu. ob petju mornarjev____Vihra, nevihta, besni valovi — razbita se vrača ladija.... Strune tožijo po solnčnem dnevu, strastno želi duša v izgubljen raj____ Juliji se je stiskalo srce. Ni bila muzikalična. — Ni umela težkih skladb, ljubila je le koračnice in plese. Pa to morje gorja se je izlivalo jasno v njeno srce. Ženska je umelo žensko. Grofica toži____ Oboževana, lepa grofica.... Komu? Ne tem ljudem, ki jo poslušajo, a ne razumejo----Pavlu toži---- Njega gleda---- Zajetih rok. za glavo večji od drugih sloni on ob zidu. v grofičino dušo se je zatopila njegova. Kakor da sta sama v svetli dvorani----Dve čeri v razburkanem morju, dve palmi v razbeljeni puščavi .... Julija je trpela. Megla, ki je ležala med njo in Pavlom, se je go-na — za njo je ostala Julijina sreča in sreča njenih otrok. Saj to je bila deklica, ki je zasenčila mladost, um in srce Pavlovo----Zlatih las, modrega očesa, je hodila po deželi njegovih spominov. Govorila je jezik, ob čigar zvoku je trepetal Pavel, ko so se peljali v ta čudili kraj — jezik njegove matere. "Majhna. ljubka — jokati mora, kdor sliši njene gosli." Tako jo je bil opisal Juliji pred leti Pavlov prijatelj. Da. jokati____ Jok bo odslej Julijino življenje. Omami ga prelestna — čuj. kaj zveni tako sladko, tako divje, do njega?---- "Sumi. vrešči vihar.... hrepeneča hitim na goro____k tebi____ na odru. Biseri so se svetili kakor velika solza, kakor bela kača je ovijala vlečka nogi. Omamljeno je molčalo vse.... Zaparjena lastnih zvokov in čuvstev je stala pred občinstvom lepa svečenica umetnosti. Tiho je pristopil profesor voditelj in ji vzel gosli iz trudne roke. Minii je čar. oživela dvorana. O-blak belega cvetja se je vsul iz rok dam na umetnico, gospodje so hiteli s šopki na oder.... Tudi Pavel.... Njo in njega je oblil dež cvetja.... Slika moške moči se je sklonila nizko nod roko nežne stvarce. Iz velikega šopka, ki ga ji je izročil grof Zichv, je vzela kr-vavordeč cvet. ga vtaknila v Pav lovo gumbnico.... O, kje je Ster nan. da ne vidi — ne razume. .. . Ah — on se oprašča za hip od soproge, ker hoče spremiti Zicliyja do nejgove jahte.... In grofica prosi Pavla: "Vedite me na verando, doktor da se ohladim." Julija je zlomila pahljačo.... Vleklo jo je na verando — da vi di svojo sramoto.. . . Zadrževal jo je ponos. V bližnji dvorani je za donel valček. Žarečega lica so se prijele dame gospodov. Bogat tr govee z Reke je prosil Aničino gu vernanto na ples. Morda le zato da ponagaja zdravniku, je izroči la le-temu skrb za kontesinjo in odšla se smeje ob roki Rečana. Zdravnik je videl konsternirano zapuščeno Julijo. Da se maščuje guvernanti, je prosil lepo gospe na valček. Raztresena se je prijela Julija zdravnika. Skoraj je bila dvorana vsa prazna, otroci so ostali sami. st gledali. Še nikdar ju niso pustil starši .tako. "Kje je mati?" sc je jezil Miro "Kje je papa?" je cepetala l*la "Vajina mati je šla plesat in moja guvernanta tudi. mi pa poj dimo k fonfani". je razjasnila ii razsodila koiitesinja. Bila je krasna mesečna noč. — Drevje in cvetlice, vse se je rado-valo nočnega hladu, foutana j( brizgala in pršela. otroci so vriska li od veselja, lovili curke, se poli vali. Kmalu so bile nove oblek« mokre. Anica si je pogladila zmi šene lase. zmočeno krilce in me nila: "Da me le ne vidi papa — liiš no naprosim, tla ne pove... Te besede so obudile težke slut nje v Plini dušici. "Kaj bo rekla mama!" — je vzdihnila. Miro se je odrezal: — "Kaj? Pazi naj na naju!" Anica je pogledala na visoko poslopje hotela. Svetilo še je v luči in mesečini med temnim lavor-jeni in cvetnimi nasadi kakor dvoi vil. dom vilenikov. Skozi odprta okna je prihajal glas vesele koračnice, mimo oken so hitele glave in rame plesajočih. Po hodnikih so letali natakarji sluge in hišne so čakali svoje gospode. Na verandi je zapazila Anica nekaj belega. Sedelo je na širokem, iz šib pletenem stolu, ob stebričju je slonela visoka moška postava. "Ah!" je vzkliknila koiitesinja tam gori je vajin papa in moja mama." Slovens ko katoliško H===S "Papa !" je zavrisnila Ula in pobrala mokri slamnik, "ti punca, veš — pel j i me k papanu, jaz sem tako trudkana." "Kar pustiva ga", je branil Miro, "znam sam domov!" Radoveden je gledal mesec na verando. Pavel je stal pred Lijano. Molčala sta. Iz prepolnega srca ni mogla beseda. Božal ju je dih južne poletne noči. Vctrič je prigibal cvetje, donašal sladki vonj. Šumelo, blestelo je morje. In v tej krasoti je sedela pred Pavlom božiča njegove mladosti, magično so se svetili biseri, vlečka mu je ovijala nogi. Pavel je pokleknil na belo vlečko — kakor zlata mreža so se vsul i Lijanini lasje črez njegovo glavo. V istem trenutku je zazvenel pri vratih Ulin glasek: "Papa, jaz sem tako trudkana, pojdimo domov...." Pavel je skočil pokoncu. Temna rdečica mu je zalila lice. Mahoma se je streznil. Otrok,"ki ga je ljubil, je bil * j ego v angel. Lijana je trepetala, se sramovala.... Kaj je hotela? Iztrgati ženi moža, otrokom očeta?" Nevoljen stoji Miro pred njo. Ula se naslanja na očeta, Aničinj mehki roki objemljeta brezvestno mater----In po hodniku diha težko, stopa naglo.... "Pojdite, Pavel", ga je prosila naglo, z zagrljenim glasom. Brez pozdrava sta se ločila. "Z Bogom, otroci — na svidenje!" je "Pleše", je godel Miro. "Pleše", je sekundirala Ula s tenkim glaskom, "in tebe ni bilo in obleka je mokra...." Pavel ni odgovoril na zaslužena očitanja. Pri vratih je srečal Sternan. ki je šel gotovo po soprogo. Moža sta se pogledala neprijazno. Grofov bučni glas je prihajal iz verande. I "Seveda. Madama fantazira v mesečini — v dvorani pa vprašuje vse po njej. Kaj pa ti, koiitesinja? Vaganbundariš s tujimi otroci — videl sem te. Kje je gospodična?" Ulo v naročju je šel Pavel v plesno dvorano, teman oblak je stal pred ženo. Sprehajala se je ob roki plesavca, se smejala glasno. prisiljeno. Očitajoče jo je zadel njegov pogled. — Kdo je kriv? — je odgovarjal njen. Zapeklo ga je v duši. Bil je hip.. .. Hip južnega žara.. Pa ni zrušil morda ta hip sreče njegovi ženi? Strastno mu je vzela hčerko iz rok. ... Mehanično je vzel ogrinjalo, jo ogrnil, ji ponudil roko. Ona se je ni oklenila. Stiskala je Ulo k sebi. hodila molče ob njem. Mimo plju-skajočega morja, mimo vzdihajo-čili dreves. Daleč ob morju je žarela rdeča luč, nad njo je migljalo jezero belih. Reka s pristanom. Nad Reko so trepetali veliki, svetli plameni. Zvezde na nebu. ali luči na Trsatu se ni videlo dobro. Iz opatijskega pristanišča je plula Liburnija žarečih očes v odprto morje. Smeh in vik izletnikov je prihajal do molčeče dvojice. Čol-.liček se je zibal pri bregu — šepet je izdajal dvoje srečnih src. Srečnih? se je grenko nasmehnila Julija. Za sladkim šepetom se skriva nemara že pelin nezvestobe----Drugi, drugemu je veljala včeraj, bo veljala jutri prisega. .. Sreča? kaka sreča je v nestalno-sti? Stalnost bi morala biti dom ljubezni, zvestoba njen vrr^?,r. — Nikdar ne bi smelo zažareti nje o-ko v tihi stali srca. nikdar ne bi smel oskruniti utnie šenet tujega 'mena. Noč je bila tako tiha. zamišljena. Posamni glasovi niso motili njenega velikega miru. Morje je pljuskalo, šumelo, zvezde, goslc. svetle, so trepetale nad njim. Julijina duša je bila tako trudna. Padel je Pavel, vzor zakonske zve stobe. Kje je uteha, mir za prevar-jeno srce? Gori, tam gori. odkoder se ozira materina zvesta duša.... V breg se je vila steza. Drevje >b njej je spustilo zamišljeno veje. ptica v grmu se je oglasila v sanjah. Miro je hitel naprej, pono sen. nevoljen, Ula je spala. Od Matulj je prihapalo tožno petje kastavških fantov: >anjaj Pavao, rosa na te pada..., Neka pada na me, ter ne pada na te. drugoga ti ljubiš, a moj prstan nosiš.... Julija ni razumela besed, pa mehko očitanje prevarjene duše je zvenelo tako jasno iz napeva, da -to oblile Julijo solze, hladile njeno bol. Napev, morje, visoka Uč-ka, ki se je vzepnjala v mesečini nebo. visoki mož, ki je hodil ob »jej. bil z dušo pri drugi — vse se je strnilo v sliko, ki je bila tako lepa in tožna. V tisti noči, polni bolečin, v južnem žaru, sc je odprla Julijina duša poeziji. • (Dalje prihodnjič). Mir s teboj! Zložil Anton Medved. Naj se lomi drevje, upogiba gr-' klicala Anica za njimi. Noč razpenja krila trudna gora se zavija v sen. Ali čutiš, duša budna, da te neka sila čudna vabi v svet pokojni ven? Z vrha, ki ga temno brinje venča in opaja zrak. rad nebo bi gledal sinje, luno in zvezda svetinje, migljajoči v tihi mrak. Sanjal bi o zlatih dvorih, kjer resnica vlada zgolj, kjer v neskončnih se prostorih duh ob solnčnih greje vzorih, vsak trenotek srečen bolj. Vsak trenotek bolj nesrečen koprnim od zemskih tal. Bolnega telesa slečen rad bi, samotar nevečen, vse pozabil in zaspal. Tajni zbor duhov ponočnih raj bi sklenil nad menoj, v krogih plaval nerazločnih, peval v glasih milozvočnih zadnjo pesem: "Mir s teboj!" svete Barbare ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box «>a, Willock. Pa. I. podpredsednik : KAROL ZAI.AR. Box 5-47, Forest Citv. Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 209, N*. Cor. 3rd St., Bock Springs. Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City. Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIX, Box 4'.*2, Forest City, l'a. Blagajnik: MARTIN M CHIC, Box £17, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joiiet, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 000 Chicago St., Joiiet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC FODYASNIK. 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINČ, Box V>-~. Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 70.1, Conemaugh, Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODIiOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN. Box 72. East Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN STKFANriC, Box 7S, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOl'ClC', i>2S Davson Ave., li. F. L>. 1, (ireen field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR. It. F. 1 >. No 2, Box 11 y2, Briilgejiort, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 13."». Brought on. Pa". II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Ttlban, P. O. llox 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." 3QS Za smeh in kratek čas. NA LETOVIŠČU. — Gospa, ali vam je soprog kaj lepega sporočil? — Da, zelo veselo novico. — Kaj pa vendar? — Da bo šele čez štiri tedne prišel pome. PRIJA TELJA. — Soseda bom pa tožil, ker je rekel, da je moja krava bolj pametna, kakor jaz. — Nikar ne toži. — Sosed ima izvrstnega advokata, ki bo pred sodnijo lahko dokazal da je res. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V Z^3 ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! / EF Jugislovanska EE S Katol. Jednata a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo. - — VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPKIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6tli St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E.1 Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—Gth St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn, LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAIIEIv, st., od društva Slovcnec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Sv. Štefana, štv. 26, Pittsburg, r* Zopet sprejeti: Ogrine John; 70, 1800, 1000, 33. — Barbich Terezija; 87, 13942, 1000, 25. Suspendiran: Osin Martin; 79, 15584, 1000, 21. Sv. Marija Danica, štv. 28, Sublet, Wyo. Suspendirani: Alojz BenČina; 91, 1718, 1000, 18. — Planinšek Ivan; 61, 3101, 1000, 43. .. ■ Sv. Jožefa, štv. 29, Imperial, Pa. Zopet sprejet: Matija Grohar; 78, 15722, 500, 34. Sv. Jožefa, štv. 30, Chisholm, Minn. Pristopil: Muhvič Jakob; 78, 18169, 1000, 37. Pristopil: Hudolin Rudolf; 83, 18165, 1000, 32. — Zopet sprejeti: Poznar John; 81, 4734, 1000. 25. — Pešhel Martin; 69, 13503, 1000, 41. — Jeraj Ignac; 77, 11568, 1000, 33. — Šeman Marko; 71, 15078, 1000, 40. Sv. Marija i.»ezda, štv 32, Black Diamond, Wash. Suspendirani: Frol John; 87, 15998, 1000, 26. — Frol Joseph; 82, 15989, 1000, 31. — Frol Anton; S5, 16003, 500, 19. — Golobar Frank; 94, 17302, 500, 19. — Komar Joseph; 79, 2106, 1000, 25. — Komar Frančiška; 80, 9201, 1000, 31. Sv. Barbare, štv. 33, Trestle, Pa. Suspendirani: Jos. Dvojak; S3, 10696, 1000, 25. — Jos. Modar; 70, 2175, 500, 32. — Frank Matko; 88, 10628, 500, 20. — Franca Dvojak; 86, 14799, 500, 25. —.- Slovo in pozdrav. Zložil Anton Medved. ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. _______Uredništvo G. N. % a Z URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. Sv. Ciril in Metod, štev. 1, Ely, Minn. Zepet sprejeti: Moravec ^Tat; 60, 240, 1000, 42. — Moravec Ana; 52, 8018, 500. 45. Suspendiran: Lackovich Marko; 82, 17269, 1000, 31. <5v. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn. Zopet sprejeti: Stefanich Anton; 91. 14494, 1000, 20. — Seme Anton; 94, 16486, 1000, 19. — Vesel Theo; 84, 450, 1000, 18. Sv. Barbare, štv. 3, La Salle, 111. Suspendirani: John Lubšina; 79. 12220, 1000. 30. — Dular Hu-i ert: 73, 3031, 1000, 31. — Poliar John; 75. 13083, 1000, 33. — Dular Ana; 85, 8165, 500, 21. Sv. Jožefa, štv. 12, Pittsburg, Pa. Zopet sprejet: John Za gore; 72, 1063, 1000, 29. Sv. Alojzija, štv. 13, Baggaley, Pa. Pristopili: Planičič Ignac; 83, 1S162, 1000. 33. — Pihler Janko; 83, 1S163, 1G00, 32. — Grobišič Krist; 84, 18164, 1000, 31. Sv. Cirila in Metoda, štv. 16, Johnstown, Pa. Suspendiran: Hodaj Vid; 75, 11081, 1000. 34. — Lokač Ana; (2, 8565, 500, 44. Sv. Jožefa, štv. 17, Aldridge, Mont. Zopet sprejet: Goriear Anton; 81, 6016, 1000, 25. « Sv. Alojzija, štv. 18, Rock Spring, Wyo. Zopet sprejeti: Perko Ignac; 82. 7645. 1000, 22. — Trpin Frank; 85, 16014, 500. 28. Odstopil: Radakovič Manuel; 78, 17576, 1000, 3G. Suspendirani: Berčič Peter; 80. 13523, 1000, 30. — Fišer Geo; 64, 2659, 1000. 40. — Gionati Jernej; 71. 10371, 1000, 37. — Kovach Mafija; 99, 1321, 1000. 21. — Oblak Jos.; 76, 13779, 1000, 34. — Berčič Marija; 87, 13608, 500, 23. Sv. Jožefa, štv. 20, Gilbert. Minn. Zopet sprejeti: Juhant Anton; 69, 12174, 1000, 40. — Kočar Valentin; 95, 17983. 1000, 20. Suspendirani: Stupnik Jos.; 80, 4517, 1000. 26. — Spicnagel Jos.; 74. 554. 1000. 22. — Stupnik Terezija; S3, 9940, 500, 23. — Spicnagel Marija; 83, 8148, 500. 23. Sv. Jurija, štv. 22, So. Chicago, 111. Zopet sprejeti: Kupar Martin; 73, 7763, 1000, 34. — Čorak Luka; 76, 10594. 1000, 32. — Graliovac Nikola; 79, 14094, 1000, 37. Smilenie Maks; 67, 1597, 1000. 35. — Grahovac Frank; 95. 15891. 1000. 17. — Grahovac Luka; 93, 14527, 1000. 18. — Čorak Frančiška. 79, 12030. 500. 30. — Smilanič Marija; 70, 8070, 500. 36. — Suspendirani: Makar John; 92, 1569, 1000, 30. — Kopernik Mihael; 70. 1557, 1000. 32. — Požek Andrej; 68, 1552. 1000. 32. — Grahovac Eva; 92. 17871. 500.-23. — Požek Marija; 73, 8866. 500. 3: — Kopernik Palona; 73, 8851, 500. 33. — Makar Julija; 74^ 8862, 500, 32. — Sv. Ime Jezus, štv. 25, Eveleth, Minn. Snspendirani: Klander Jos.; 85, 4417. 1000. 21.'— Nemgar Frank; 75, 16496, 1000, 38. — Klander Frančiška; 85, 11957, 500, 24. — Sv. Alojzija, štv. 36, Conemangh, pa. Suspendiran: Adolf Udovicli; 78, 17049, 1000, 35. Sokol, štv. 38, Pueblo, Colo. Suspendiran: Mavretich Jos.; 87, 11323, 1000, 22. — Sv. Barbare, štv. 39, Roslyn, Wash. Suspendiran: Ožbalt Ivan; 86, 6836, 1000, 21. Sv. Alojzija, štv. 43, East Helena, Mont. Suspendiran: Andrej Naglicli; 95, 16486, 1000, 17. Sv. Jožefa, štv. 45, Indianapolis, Ind Suspendiran: Deželan Martin; 95, 155514, 500, 17. Sv. Jožefa, štv. 52, Mineral, Kans. Suspendiran: Vidmar John; 84, 12707, 1000, 26. Sv. Frančiška, štv. 54, Hibbing, Minn. Zopet sprejet: Podobnik Anton: 69, 14020, 1000, 42. Suspendiran: Baksicli Jolin; 85, 16554, 1000, 28. Sv. Roka, štv. 55, Uniontown, Pa. Suspendiran: Stefanich Anton; 90, 17897, 500, 25.. Sv. Barbare, štv. 60, Chisholm, Minn. Suspendirani: Lampreclit Ludvig; 86, 14507, 1000, 25. — Perko John; 88, 5924, 1000, 18. Sv. Jurija štv. 61, Reading, Pa. Zopet sprejet: Springer Ivan; 77, 15326, 1000, 34. Sv. Petra in Pavla, štv. 66, Joliet, HI. Prestopil k društvu sv. Jožefa, štv. 29, Imeprial, Pa.: John Mandel; 89, 4684, 1000, 17. Suspendiran: Rus Frank; 81, 5579, 500, 34. Sv. Jezusa Prijatelj Malenih, štv. 68, Monessen, Pa Zopet sprejeti: Dud Grga; 97, 16252, 1000, 16. — Horvaticli Peter; 86, 13494, 1000, 24. — Milašinčič Slava; 83, 16254, 1000, 30. Matko Mato; 70, 13203, 1000, 40. — Matko Fabjan; 65, 13493 1000, 45. Suspendiran: Pirša Imbro; 81, 16446, 1000, 32. Sv. Janeza Krstnika, štv. 71, Collinwood, O. Zopet sprejeti: Mostar Martin; 72, 16256, 1000, 41. — Medved John; 76, 124^0, 100U, 24. — Krošnik John; 33, 11199, 1000, 33. Suspendiran: Verce Josip; 71, 16938, 1000, 26. Sv. Barbare, štv. 72, Ravensdale, Wash. Suspendirani: Logar Anton; 72, 2114, 1000, 37. — Logar Margareta ; 72, 9203, 500, 39. Sv. Janeza Krstnnia, štv. 82, Sheboygan, Wis. Suspendirani: Frank Korpnik; 94. 17833, 500, 20. — Steve Markau; 84, 17378, 500, 30. — Anton Žmauc; 82, 11652, 500, 27. Sv. Jožefa, štv. 85, Aurora, Minn. Prestopil k društvu sv. Alojzija, štv. 43, East Helena, Mont.: Anton Mihelich; 82, 15493, 1000, 30. Sv. Alojzija, štv. 87, St. Louis, Mo. Suspendiran: Zorko Anton; 68, 11631, 500, 41. Odstopil: Speli Jacob; 79, 12229, 500, 30. Orel, štv. 90, New York, N. Y. Odstopil: Novak Zvonko; 82, 18107, 1000, 32. tfc M. " Sv. Roka, štv. 94, Waukegan, HI. Pristopili: Lapanja Jolin; 87, 18167, 500, 28. — Mikuš Tonv; 84, 18168, 1000, 31. Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, Pa. Suspendirani: Frank Dermota; 86, 16906, 1000, 27. — John Lustrik; 77, 13239, 1000, 33. Sv. Marije Vnebovzete, štv. 103, Collinwood, O. Suspendiran: Ciglenec Roza; 78, 17724, 1000, 36. Jugoslovan, štv. 104, Chicago, HL Suspendirani: Srdač Louis; 76, 14298, 500, 35. — Srdač Frančiška ; 88, 14490, 1000, 23. Sv. Martina, štv. 105, Butte, Mont. Pristopil: Mike Krstulich; 77, 18166, 1000, 38. Slovenec, štv. 114, Ely, Minn. Suspendirani: Dejak Frank; 91, 17411, 1000, 22. — Dejak Angela; 97, 17415, 1000, 16. — Dejak Matt; 98, 18065, 1000, 17. — Milkovich John; 88, 17483, 1000, 25. Sv. Pa via, štv. 116, Deknont, Pa. Zopet sprejet: Gantar Joseph; 78, 18006, 500, 37. Pogorel je sijajni kres, prisopel vroči je srpan, odevetel je košati les, obes".! ": je k noči dan. Umrl je ogenj mladih let, rosi mi čelo težek stan, usahnil mi je upov cvet____ Večer življenja, dober dani IM W. Vm. ta stoka« Ma Bro rich. Umi, W. Ta ta Mtat Frank Kocljan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfaL Kenoiia, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Jorip Tratnik John Vodovnlk ln Frank Meh. Wis.: Frank Seplch ta Heronim Svetlin. West AHJs, Wis.: Frank Skok U Louis Ixmčarl£. Bock Springs* Wye.: A. Justin ta VaL Stallch. Wra.: Jorip liotoii. Trojezični ulični napisi v Pulju. Kakor javlja "Hrvatski List", so nabili v puljskih ulicah troje-zične — nemško-italijansko-hrvat-ske — napisne table! NAfcl ZASTOPNIKI, kateri so pooblaSčeni pobirati naročnino srn "Glas N-^-la" in knjige, kakor tudi za vse aruge v naSo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. ln okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob LovHn. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadviile, Golo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M Sojtz. Frank Janesh in John Gena Salida, Colo, in okolica: Louis Co stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant Saftich In Frank Blatnik. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rndman. Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar. Anrora, 111.: Jernej B. VerblC, 63P Knrorm Ave. Oglesby, HL: Math. HriberniS. Chicago, BL: Frank Jnrjovec. Depue, 111.: Dan. Badovinac. U Salle. 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurlch. John Z» 'etel in Frank B&mbich. Mineral. Kans.: John Stale. Wankegan, HL: Frank Petkovlek 1b Math. Ogrin. So. Chicago, DL: Frank Oerns is Rudolf PoSek. Springfield. HL: Matija BarboriC Frontenae, Kans. in okolica: Fran) Kerne. Mnlbery, Kan. ta ekoliea: Martir Cos. Calumet, Hick, ta okolica: Pavel ^haltx In M. F. Kobe. Detroit. Mich, in okolica: Josept QlariC. Manistlqne, Mich. ta ekoHca! B Kntcltn. So. Range, SBtk ta ekoliea: «. u Likorifl. Avon, man.: Jorip Facta* Chisholm, Minn.: K. Zgonc, lakot Petrich ln Frank Žagar. Rnlntta, Minn.: Joseph Sbarabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Goufc-M. ta. Kapsch, Jos. J. Peshel In Loul; M. PeruSek. Ereleth, Min.: Jnrlj Kotse. Gilbert, Minn, ln okolica: L. Vesel Hibblng, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolico: Jo< Adamich. Nash wank. Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb St Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge. Mont: Gregor Zobec. Gnat Falls, Moot.: Math. Uric* N. 5th Ave. Brooklyn. N. ¥.: Alojzij CeSarek Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorks Cleveland, Ohio: Frank Sakser, 3 MarlnčlC, Chaa. Karllnger In Jako! ttesnlk. OPOMBA: Poleg članovega imena navedene Številke značijo: Prva leto rojstva, drnga eertifikatno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred. - GEO. L. BltOZICH, gl. tej. , Barberton, O. In okolica: Alois Ba 'ant Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio ln okolica: John Eno Se 1735 B. 33. St Tonngston, O.: Ant KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okoUca: M. Kla rich. Bessemer, Pa.: Lonls Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeviile, Pa.: Rudolf PleterSek. Bnrdine, Pa. ln okolica: John Ker BSnlk. Cenemaugh, Pa.: Ivan Pajk. CIaridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.: John Koklich. Bronthton, Pa. in okolica: A. Dem Car, Darragh, Pa.: r> men tin SiavlA Dunlo, Pa. in okoliro: Josip Suhor. Export Pa. In okolica: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr Cebeo. FareU. Pa.! Anfeoa VatsatlalHL Greensburg Pa. in okolica: Josepb Novak. Irwia, Pa. te skoUea: Frank Dom •ar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Madiama, Pa.: F. Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Georg Schults Monessen, Pa: Rlath. Kikel. Moon Bon, Pa. te okolica: Frank MaCek. Ttttsbmgfc, Pa.: Ignacij Podrasnlk Imu Magister, Z. JakSe to U. K. J« koblch. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerij West Newton, Pa. ta 4kottca: Jod) Jovan.' Wmock, Pa.: Frank Seme ta Joocpfc Peternel. Toele, Utah: Anton PalCK. IRnterqnarters, Utah: Lonls Bin rich. Black Diamond. Wash.: Gr. Porenta ttrensdale, Wash.: Jakob Bom tak, ^CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. ( \ MOUTVENIKI: Duhovni boj —.60 Evangelijska zakladnica ?—.50 Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat :—.50' Jezus in Marija :—.40 Marija Varhinja :—.50 Marija Kraljica —.60 Skrbi za dušo —.60 Vrtec nebeški r—.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski, vezan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano —.40 ( Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 j Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50' Fizika 1. in 2. del —.45' Hitri računar, vezano —.401 Katekizem vez. veliki —.40 Katekizem vez. mali —.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sad j ere j a v pogovorih —.25 Sehimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Sehimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20; Slovenski pravnik $2.00! Slovenska Slovnica, vez. $1.20! Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko-angleška slovnica, vez. $1.00 [ Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna lis in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 Na indijskih otokih Najdenček Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., 2. in 3. zvezek po Naseljenci Na valovih južnega morja Nezgoda na Palpvanu Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, vez. Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbeevem Grogi Prst božji Kandevouz Revolucija na Portugalskem Senila Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Srečolovec Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov Strelec Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof Turki pred Dunajem Vojan na Balkanu, 13 zvez. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča Življenja trnjeva pot Znamenje štirih Za kruhom Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.30 —.20 —.35 —.30 —.20 —.20 —.20 —.15 —.20 —.20 :-.15 :-.80 —.30 —.25 —.20 —.20 —.25 —.20 —.15 —.45 r—.20 —.80 —.20 —.20 $5.00 —.20 —.30 —.20 —.25 —.30 $1.85 —.30 —.50 —.50 —.30 —.20 —JO ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trcnk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost ■—.C0 E vstali i ja dobra hči —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda —.10 Grof Radeckv —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3,00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije —.25 Miki ova Zala —.35 Mirko Poštenjakovic —.20 Na divjem zapadu, vez. —.60 SPILMANOVE POVESTI: 1. z v. Ljubite svoje sovražnike —2Q 2. zv. Jlaron, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol —.25 Cigani —.40 Dobro došli —.20 Pri puščavniku —.20 Putifarka —.20 Raztresenca —.30 Starinarica —.20 Županova Micka —,30 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Z slikami mesta New Torka po —.25 Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali —.35 veliki —.75 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.15 Združenih držav, mali —.15 veliki —.25 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming ki West Virginia in vseh drugih držav po —.25 OPOMBA: Narodilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih rrmmlnth. Poštnina je pri vaeh ceaah že vračunana, ^ -»_—^ • r GLAS NAHODA', 10. AVGUSTA, 1915. IZVRŠEVALM ODBOR: Frank Sakser, predsednik, Si? Cortlandt St., New York, N. Y. Edward Kalish, tajnik, G119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rudolf Trošt, tajnik, 31>3 AY. Central Park, New York, N. Y. John Jager, blagajnik, 5-41 L'pton Ave. So., Minneapolis, Minn. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. i KRANJSKO. Žrtev vojne. Vsled zadobljene rane na italijanskem bojišču je v Postojni uiurl ernovojnik Ivan Pust, magistratni sluga v Ljubljani. Prvotno se je bojeval v Srbiji, nato je zbolel in bil nekaj časa kot rekonvalescent v Ljubljani, potem pa odšel na italijansko bojišče, kjer ga je dohitela smrt. Umrla je Marija Pavšič, soproga poštnega uslužbenca, ki je pri-bcžala iz Gorico v Ljubljano. Iz italijanskega ujetništva se je oglasi! Jožef Grašič, posestnik iz (Vrnivea pri lirezjah, podomače Majerčkov. Piše svoji prežalostni, s"daj pač potolaženi ženi, da je bil ujet na patrulji in odpeljan v < 'remono. * % V rusko ujetništvo sta prišla dn»- 'JI. maja rezervni nadporoe-nik Karel Mikuž iz Ljubljane in rt /.ervni }>oročnik dr. Adoll' Salz-berger iz Tržiča, oba od 53. peš-polka. Čigava sta ctroka? V Ljubljani sla bila 13. julija prijeta dva o-troka (deklica in deček), ki sta blodila izgubljena po mestu. Deklica j«' okoli G let stara, temnih j las in zagorelega obraza, oblečena' bolj revno in obuta. Govori popol-J noma dobro slovensko in pravi, I d;i ji- Marir-ka. Deček, baje Fran-' e. lj, je okoli 3 leta star, zelo zarjavelega obraza in bos. Deklica pravi, da so živeli preje z materjo v Trstu, pred enim mesecem so se pa preselili v Zatično. Oblast je oba otroka oddala v začasno varstvo s« stri Tomčevi v Bohoričevi ulici Iz vseh dekličinih odgo-j vorov je sklepati, da sta otroka j podučena, kako morata govoriti, kajti dekletce pravi, da je poza-J bilo kako se prše mati in ona sama. Tudi o Trstu ničesar ne ve,' niti ne, da je tam morje. Nemški konzulat, ki je bil pro-! vizoričuo v Ljubljani, se je zopet preselil v Trst. Pomanjkanje, v Ljubljani je le malo sladkorja, na deželi ga je še manj. Kupci hodijo v Ljubljano pori j, pa k o manj za največjo silo dobe. Tudi moke ni. ŠTAJERSKO. Padli na bojnem polju. Iz Št. llja v Slov. gor. poročajo: Občina Ceršak je dobila uradno obvestilo, da j«' Peter Niederl, mlad. oženji*u posestnik v šentiljski občini. padel na severnem bojišču. Kil .)•' vrl mož. Jareninčan, četo-vodja Fran Šparl, piše dne 29. junija svojemu bratu-.bogoslovcu, da je dne 24. junija padel na bojišču ob Dnjestru pešec Vincene Snidarko, tukajšnji rojak. Padli počiva tik farne cerkvice v vasi Prečerno ob Dnjestru. Dne 20. ju-nija je Spari s tovariši obiskal njegov grob; polk je imel v cerkvici sv. mašo. Tudi Pešl, ki je služil pri Sparlovih, je prišel ob Dnjestr. Dodeljen je oddelku strojnih pušk. Pravijo, da se bodo naši fantje peljali na jug. vendar še to ni gotovo. — Sv. Jakob v Slov. gor. Jožef Cernčec pri dom. pešpolku št. ... se je dne 17. avgusta lanskega leta odpeljal iz Maribora na severno bojišče. Do "jo. junija ni bilo nobenega pisma •hI njega. Dne 2<>. junija pa je prišel mrtvaški li*t. ki pravi, da je že dne !>. septembra pri Gro-deku padel. Uil je v okolici največji in najmočnejši mladenič, star 2ti let. Bil je priden in miroljuben. — Sv. Andraž v Slov. gor. I)ne 15. suše a t. 1. je šel 201etni mladenič Ignacij Zorko, sin Petra Zorka, posestnika v Drebetincih, kot novinee-črnovojnik k vojakom. Prideljen je bil k pešpolku št. 58. Dne 20. maja je šel pred Przemvsl v Galiciji v bitko. Ignacij je bil priden, pošten, delaven, ponižen in prijazen fant, zato ga je tudi vse spoštovalo in ljubilo. Pisal je večkrat domov starišem in drugim in vselej je pristavil: Zadnji pozdrav!" Dne 4. junija je pisal zadnjikrat. Dne 27. junija pa so njegovi stariši dobili s severnega bojišča žalostno poročilo, ki ga je pisal tovariš Jaka Fried-auer dne 8. junija, da je sin Ignacij Zorko po zavzetju Przemy-t>ia pri prodiranju v rojmh. vr- stah od ruske krogle v glavo zadet še mrtev zgrudil. — Sv. Marko niže Ptuja. Naš prijatelj Tomaž Giažar nam piše 27. junija: Xa severnem bojišču je padel dne 12. junija blizu Dnjestra Marko Janžekovič, četovodja 4. stotnije 87. pešpolka, doma iz Stojnc pri Sv. Marku niže Ptuja. Bil je že od začetka v vojni in se je udeležil vseli bojev, v katerih se je bojeval 87. pešpolk, ter je bil odlikovan s srebrno lirabrostno svetinjo. Bil je mirna, blaga duša, zato so ga spoštovali in ljubili podložni, katerih ni nikoli mučil. Krogla mu je šla skozi trebuh. Janžekovič je bil svoj čas 4 leta na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Iz ruskega ujetništva se je po devetih mesecih oglasil Feliks Doki iz Sv. Ruperta v Slov. gor. in piše svoji ženi, da je popolnoma zdrav in da se nahaja v mestu Skotovo. Pismo je datirano od dne 26. februarja in je došlo v roke njegovi ženi dne 1. junija. Slovenski duhovnik v Rusiji mašuje in spoveduje ujetnike. Od Kapele pri Radgoni pišejo: Iz ruskega ujetništva iz Skobeleva v Turkestanu piše dne 14. sušca Lu-dovik Zver svoji materi: "S srčnim pozdravom Vam naznanjam, da sem še zdrav, samo vojni ujetnik sera. Tolaži me to. ker nas je par znanih skupaj. Drugega ne delamo, kakor uši kol jemo. Imeli smo malo snega, pa premrzlo ni bilo. Zdaj je toplo, kakor pri Vas še poleti malokdaj. Praznike sem imel žalostne. Mislim, da jih še ne bom tako kmalu obhajal doma. Pri sv. maši že nisem bil od Štefanovega, pa takrat samo napol, ker smo morali brž dalje. Danes sem imel spet sivčo. MaŠevali so nekdanji kaplan kapelski, č. g. Vladimir Cepuder. Oni tu spove-dujejo Slovence. Pa ne vem, ali so ujeti, ali drugače sem poslani. (Opomba. Vojni kurat Vladimir Cepuder je tudi ujetnik.) Mi tu malo molimo, vse nas svadi, tako da ne moremo moliti. Zato pa molite Vi doma. Denarja nimam nič. Pa se ne kaže, ga pošiljati. Bom že nekako prestal. Saj menua to ne bo dolgo trajalo, bom ga pa potem doma enkrat poštene potegnil. Tudi rožički Fricko, pa Dunkeš in Cesnikov Lovrenc so ujeti, pa jih še niso pripeljali za nami.—. Bodite zdravi do svidenja!" — Ta dopisnica je potrebovala do Kapele 113 dni. Velika, nesreča. Sv. Tomaž pri Ormožu. Velika nesreča se je zgodila 12. junija zvečer. Marija Si-raonič je po svojih večernih o-pravkili pisala svojemu možu na bojno polje, pisala je do 12. ure ponoči in se potem podala k počitku. K nesreči pa je djala svetilko na peč, kjer se je užgala in razpočila. Petrolej se je vnel in se razškropil na vse strani. Užgala se je postelj, ki je bila poleg peči. V postelji sta spala dva triletna otroka, katerima se je obleka užgala. Mati je hitela branit otroka in se je pri tem tudi njej vnela obleka tako, da ji je vsa zgorela. Ko je vse pogasila, je klicala sosede na pomoč. Ko so prišli sosedje, so jo našli sedeti ob pragu čisto obžgano in brez obleke. Na rokah je držala triletnega sinčka. Oba sta bila grozno opečena. Spravili so jo hitro v drugo postelj in hiteli po duhovnika. Bila je previdena s sv. zakramenti ob 4. uri zjutraj. Vedno je klicala: **() ljubi in zlati mož! Ne bova se videla nikoli več na tem svetu." Najmlajšega otroka je izročila svoji sestri. Umrla je dne 13. junija ob 8. nri, in sicer pri popolni zavesti. Čez dva dni po njeni smrti je umrl tudi otrok v groznih bolečinah. Klical je mater na pomoč, naj bi mu dala piti. Pa mati je bila na mrtvaškem odru, oče pa od cele grozne nesreče nič ne ve, ker je na italijanskem bojišču. Otroci so bili izročeni v roke dobrih sosedov. Ta dogodek je bil grozen in žalosten. Vsakega človeka, kateri je videl in slišal o tem strašnem prizoruj je groza pretresla. Povožen je bil na postaji Pra- gersko ogrski sprevodnik Vere-bely. Lokomotiva mu je odtrgala obe nogi. Umrl je kmalu po nesreči. Strela ubijalka. Pred nekaterimi dnevi je pridrvela čez okraj Rovesinje srdita nevihta. Tri kmetice, ki so delale na polju — stara mati, hči in vnukinja — so zbežale takoj pod veliko drevo. Komaj so prihitele k deblu, ki je že švignila strela v drevo in je vse tri ubila. Čez nekaj časa so drugi ljudje našli mater in hčer nezavestni pod drevesom, vnukinja pa je bila ubita. — Pri Judenburgu na Zg. Štajerskem je dne 6. julija ubila strela na paši 9 krav. Vsaka krava je bila vredna 1000 kron. Smrtna kosa. V Mariboru je 11. julija umrl vpokojeni nadrevi-dent južne železnice Dragotin Hren, star 71 let. Rajni je bil ime-jitelj kolajne za 401etno zvesto službovanje. — V deželni bolnišnici v Mariboru je umrl ključavničarski mojster Karol Sinkovie. kateri se je na lajteršperški cesti z avtomobilom hudo ponesrečil. — Prvenci pri Ptuju. Mirno in v nastopu osti sta živela dva brata, stara samca, Jožef in Filip Puk-šič, in ravno tako jih je tudi smrt pobrala, in sicer Jožefa dne 5. julija in Filipa dne 8. julija, tako da bosta tudi drug poleg drugega na mirodvoru počivala. — Maj-šperg. Dne 7. julija smo nesli k večnemu počitku Jakoba Sagadi-na na Sesteržah. Bil je sicer tih in ponižen, a kadar se je šlo za narodno stvar, takrat je stal kakor skala v morju za svoje narodno prepričanje že v času, ko smo Slovenci na narodnem polju še ledino orali. Za to svoje prepričanje je delal veliko let kot ud občinskega in drugih zastopov. V tem duhu je vzgojil svojega sina, ki sedaj njegovo delo nadaljuje; v tem duhu je deloval tudi njegov prezgodaj umrli zet Simon Mesarič. Dal nam Bog obilo takih mož, ki bi jih tako zelo potrebovali! — Kostrivnica. Umrla je 14. junija v deželni bolnišnici v Ljubljani po dolgi mučni bolezni gdč. Amalija Podpečan, učiteljica na tukajšnji šoli. — Prevorje. Pokopali smo na Prevorju posestnika Jožefa Graharja. Rojen leta 1841 v Št. Pavlu v Savinjski dolini, se je pred S. leti preselil s svojo družino k nam na Prevorje, kjer si je kot značajen mož pridobil srca vseh, ki so z njim občevali. Bil je odločen in zaveden Slovenec, ki svojega narodnega prepričanja nikdar ne zatajil, temveč ga je očitno kazal posebno za časa volitev, ko ni le sam izvrševal svoje narodne dolžnosti, marveč tudi druge navduševal in pridobil za pristaše narodne stranke. Svoje navdušenje in prepričanje jee zajemal iz dobrih knjig in časnikov. Bil je ud Mohorjeve družbe 45 let, "Slovenskega Gospodarja" pa je imel vedno naročenega, odkar je začel list izhajati; tudi na druge liste je bil naročen. Zanimivo je bilo poslušati, kadar je svežega spomina pripovedoval, kako je med svetom; prepotoval je poleg slovenskih pokrajin tudi Tirolsko, severno Italijo, Hrvatsko in Bosno. Dostikrat je proti nasprotnikom uspešno branil narodne pravice. Lovska sreča. Slemen pri Slivnici ob Savi. Janez Urbas, sin veleposestnika Blaža Urbasa, je dne 8. julija v očetovem lovu zjutraj med 1. in 2. uro ustrelil jelena, ki je bil težak nad 170 kg. Imel je dvanajstero rogljev (dvanajster-nik), kar je za naše kraje nekaj izvanrednega. Jelen je bil star 6 do 7 let. Vse lepo kaže. Hoče. Poljsko delo se opravlja redno in tudi o pravem času. Na travnikih so pridno pomagali vojaki. Vse blago na polju prav lepo kaže. KOROŠKO. Smrtna kesa. Iz Medgorja poročajo: Dne 8. julija popoldne je tukaj v Habru pri podomače Martincu umrl in je bil dne 10. julija dopoldne pokopan Jurij Drobivnik. Rajni je bil prvi organist farne cerkve 72 let, prvi občinski tajnik 12 let in pa prvi ljudskošolski učitelj 13 let, in si cer 10 let zastonj in le 3 leta z mesečno plačo po 15 gld. Razvidno je iz teh služb, da je bil rajni iz-vanreden pojav med koroškimi Slovenci na deželi; sicer manj spreten kmet, pa bolj izobražen v bukvah, pesmih, računih in ura-dovanju sploh. Kar je pa rajnega najbolj dičilo, je bila zvestoba in ljubezen do materne besede. Sam je ostal brez žene in otrok, in zapustil le podomače Martineevo hišo in v njej le sorodnikove otroke in svoje pesmi. Ko je Oskar DeVj c. kr. okr. sodnik v Škof ji Loki, pred petimi leti na Koroškem nabiral narodne pesmi, mu je rajni Jurij zapel do 100 cerkvenih in posvetnih pesmi, ki so,deloma že natisnjene. Prav bogato pa je obdaroval svojo farno cerkev; skoraj vse (n. pr. božji grob, podobe angelov in svetnikov, Kristus v grobu in od smrti vstali, prve orgije itd.), kamor pogledaš, je od rajnega Jurija. Letos na sv. Boštjana je bil prvikrat sprevi-den, na božje glave dan (in na Jlbehtnico) je zadnjikrat orgljal in zapel in zdaj je domači pevec 1 (bivši slavec) obmolknil. Pogreba so se udeležili 3 župniki iz Med-gorij, Radiš in Št. Petra. PRIMORSKO. Padel je na bojnem pelju rezervni nadporočnik dr. Ivan Mer-har, profesor na državni gimnaziji v Trstu. Z njim smo izgubili ne samo vzornega šolnika in iskrenega prijatelja učeče se mladine, ampak tudi delavnega moža na polju naše kulture. Profesor dr. Merhar je sodeloval pri različnih revijah in listih in so na primer njegove literarne kritike v 'Ljubljanskem Zvonu' vzbujale občno pozornost. Deloval je pa tudi sicer na polju prosvete in si pridobil za razvoj slovenskega gledališča v Trstu velike zasluge. Smrt takega delavnega moža in odličnega šolnika je za naš narod težka izguba. Pokojnik je užival iskrene simpatije v vseli krogih in mu je zagotovljen ljub spomin. Prepovedane vžigalice. Prodajanje vžigalic razpuščenega društva "Lega nazionale" je prepovedano. Umrl je na Dunaju dvorni svetnik Gelcieh iz Trsta, bivši glavni nadzornik zh komereijalni poduk. Goriški deželni cdbor. Iz z krogov goriških beguncev "Slov. Narodu" pišejo: Po vojni se bomo oglasili in bomo vsej javnosti povedali svoje pritožbe. Eno pa naj bo dovoljeno že zdaj pribiti tudi v vašem cenjenem listu, ker je to smel storiti tudi goriški "Novi Čas*'. Čim je izbruhnila vojna z Italijo, se je goriški deželni odbor preselil na Dunaj. Če bi se bil u-maknil v Vipavo ali v Tolmin, bi že ne rekli dosti, a da je šel na Dunaj, odkoder ne more ničesar storiti za deželo in njeno prebivalstvo, to ni prav. Deželni odbor bi bil moral kljubuje vsaki nevarnosti, pa makar da bi sovražnik tudi deželne odbornike interniral, ostati na svojem mestu in čuvati nad prebivalstvom in je varovati z vsemi močmi. Dočim pa so se državni uradniki, ki so po dobljenem ukazu odšli, zopet vrnili v svoja stara mesta, kar jih ni v rokah sovražnika, pa sedi deželni odbor še vedno na Dunaju. NAZNANILO. Tem potom se javlja vsem članom društva sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo., da naj vsa pisma in denarne pošiljatve, tičoče se društva, pošiljajo na naslov: Martin Orekar, 225 West "M" St., Trinidad, Colo., ker sedanji tajnik Frank Bajt odpotuje. M. Orekar. (10-12—8) POZOR naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni smo, da je pričela ta-mošnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo torej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NATANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim naročnikom redno dostavljala na dom. Upravništvo "Glas Naroda". NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal nad zastopnik 6 Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Bo jaktim ga toplo priporočamo. EpramiitTo '53« VABILO na PLESNO IN ZABAVNO VESELICO, ki jo priredijo SLOVENSKI FANTJE na Alexander Place v Canonsburg, Pa., v soboto dne 14. avgusta t. 1. v dvorani dr. 'Postojnska Jama'. Veselica se prične ob pol 6. popoldne. Igrala bode izvrstna godba. Na razpolago bode obilo vsakovrstne zabave, tudi svežega ječ-menovca ne bode primanjkovalo. Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje iz Canonsburga in o-kolice. da nas v obilnem številu obiščejo. V enakih prilikah smo tudi mi vedno na razpolago. Vstopnina za možke $1, dame so vstopnine proste. (9-10—8) Fantovski odbor. ♦ J* SLOVENSKO ZAVETIŠČE, f i m w i» M m A, rt* SLAVNI ODBOR; POUK V ANGLEŠČINI! To je gotovo lepa prilika, ka kor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na: Slovensko korespondenčno šolo, 6119 St. Clair Ave.. Cleveland, O t^ P O Z O R I ^s Čitateljem in naročnikom nazna njamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Kole darja za leto 1915. Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig. Uredništvo Glas Naroda. NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. Iščem svojega očeta ANTONA ZORC, doma iz Brezovice. Pred dvema leti je bil v "VVaukegan, 111., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, za "kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se sam oglasi svojemu sinu: John Zore, 22 Danube St., Little Falls, N. Y. (7-10—S) \risxm\fL m«IH ttftwtetkttl VTst&e Uefluhif*®. m»TS]aa 9* Es£2i*2Us «»*»* « £; ttjwta* la msm!(1tc. V •JUT* nUio ro&io, Xor »■ U »S htkftl v j>-o«hi u ««u,J v tm «ra lart»«n T pcprar*K vbmn Ruf*ic« k*jr.v r«a 4ragc k&m .«3 rAukk 99 fair kakor«.*« *4* * it*?* *rw «a4«!|alh JOHN WENZEL SIT K. «9 et Otevjfend. v slotensko-hrvaškl koloniji, Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se nt prepričate, kakšna prilika se vam nud. v elovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je ? njej kupilo farme že 160 bIovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki bo naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. Naslorite: The James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočam svoja Predsednik: Frank Sakser, S3 Cortland St., New Tort, K X. , Podpredsednik: Paul 8chneller, Calumet, Mich. Tajnik: Frank Kerie. 2711 8. ill llard Ar«.. CkJ•*■<>, E2- piatfKjnllc: GNo k. Broalch, KI7, Minn. 'Vt t DIREKTORIJi I DirekterlJ obstoji la jedneca zastopnika od Ti«k Slovanskih podporai* organizacij, od Rl.>»»n«klh listov la od rseh samostojni* druiter. ■a znamke, knjižica !n vse Aru jo se obrnite na tajnika: Frank K*r*». 1711 S. Millard Av«.. Chicago, III. Tudi rzs denarne poilljatrs poilljajte as t* Narod ki ne skrbi za sto Je rere, nima postora med elrlllsoTanlml aarodl "JloTek al ne »odpira, narodnih zavodov, nI vreden sin svojega naroda. Spominjajte se ob vseh prilikah 81ovenakega SavetUSa. Finančno stanje Zavetišča je sledeče: Zadnje poročilo dne 1. aprila 1914........................................$2,738.39 6. julija 1914, prejeto od J. Majcen. New York City.... 1.75 21. dec. 1914. obresti od nlog: do 31. dec. 1914 .. ..........G0.7.1 15. jan. 1915, prejeto od Glas Naroda ................................150.00 30. jim. 1915, obresti do 30. junija 1915 ............................43.50 Skupaj________$2,994.39 Izplačalo se je: Za brzojave jr. Frank Sakserju................ $ 2.83 Za poroštva uradnikov ...................... 23.25 $ 2ti.0S Ostanek v blagajni 30. julija 1915____ $2,968.31 Vsi uradniki Zavetišča so pod zadostnim poroštvom, katerega je postavila postavna Surety družba. GEO. L. BEOZICH, blagajnik Slovenskega Zavetišča. POROČILO BLAGAJNIKA SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA. Slovenski javnosti in rojakom, ki so prispevali za Slovensko Zavetišče se sporoča sledeče: — Doljro časa smo mirovali in tako opustili agitacijo za to dobro idejo, da že marsikateri rojak misli, da je popolnoma umrla. Ne sinemo reči, da je umrla, kajti tako dobra stvar, kakor je ravno ideja Slovenskega Zavetišča, ne sme umreti med nami. če se hočemo prištevati k izobraženim in humanitarnim narodom. — Pripoznati pa moramo, da je navdušenje zaspalo, in priznati 1110-roma, da so k temu spanju pripomogle razne nepričakovane okol-ščine. — V začetku leta 1914 sem priporočal predsedniku in tajniku Slov. Zavetišča, da bi se sklical shod, na katerem bi napravili na-daljno podlago nameravani ideji. Uradniki Zavetišča so sicer bili za to. da se skliče en sliod v ta namen, in g. Frank Sakser. predsednik Zavetišča, je bil že sklical shod za meseca marca 1914. —- Med tem so pa prišla razna mnenja od drugih uradnikov in rojakov, ki so svetovali, da je boljše, če se ponovi javno razmotrivanje glede tega, da se izve, kaj rojaki želijo, ker ne da bi vedeli uradniki Zavetišča, kaj da narod želi, je nemogoče kaj sklepati. Na ta pritisk in svet je g. predsednik Zavetišča prestavil zborovanje na mesec september 1914 in tako dal priliko celemu narodu izreči svoje mnenje. Vsak pa ve, kaj se je zgodilo koncem meseca juilja 1914 v svetovni zgodovini. Zbrali so se črni vojskini oblaki nad celo Evropo in udarila je nevihta, ki je zmajala takorekoč podlago narodov celega sveta. Umevno je. da je bila v tem trenutku obrnjena vsa pozornost na stari kraj, kjer so tudi naši rojaki prišli v zelo neprijetne zadrege, misel na Zavetišče je bila nemogoča, kajti potreba je bila veliko večja pomagati rojakom v starem kraju, kakor pa misel na Zavetišče v Ameriki. Zborovanje Zavetišča koncem leta 1914 se ni moglo uresničiti, ker vsak je nestrpno zrl v borbo in vsak je gotovo po svoji moči moral pomajrati svojcem v starem kraju. Časi pa tudi niso bili najbolji, da bi se bilo tukaj kaj storilo ker so bile povsod stavke in delavec je trpel, da že dolgo ne tako. To so glavni vzroki, zakaj je ajritaeija za Slovensko Zavetišče ponehala. Ce je sedaj ugodnejši čas za oživiti to prepotrebno idejo, naj sodijo cenjeni rojaki sami. Jaz kot blagajnik želim, da bi se zopet oglasili rojaki, kateri so se poprej zanimali za to in tudi pomagali, da se je blagajna začela. Želim tudi, da se skliče kakor hitro je mogoče zborovanje uradnikov Zavetišča, da se naredi nadaljni načrt in da se izvolijo novi uradniki, ki bodo skrbeli za na-daljno delovanje. dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvremši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani-v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga, sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po................ 50c. ,, Drožnik 4 pallone za .................... $li.00 Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 ,, 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 h Za obilno'naročbo ee priporoča Marija Grill, f 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio \ r iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 43/£ gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. j— Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE, Box Ifl, ___ im* Helena, Od, EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR % 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. 1 IZDELUJE IN PRESKRBUJE ■0 vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne g 4 nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti S K ameriški državljanski papir, dajejgfeebne informacije glede f datuma izkrcanja ali imena parnj^EŽ.' - Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno In solidno postreženl. ^ I ^ NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V DRŽAVAH. ^ NAROČITE SE NANJJ GLAS NARODA, 10. AVGUSTA 1915. 1 ^Stanka, sledil brez vsake besede. Ničesar ni bil slišal o najinem po-^ govoru ter je hodil gorindol po dvorišču, dočim sem govoril jaz z Manon Lescaut in i Chevalier Desgrieux. i -0- . $ Spisal: ABBE PREVOST. j — \ ^ Za Glas Naroda p r e v e 1: G. P. ^ 2 (Nadaljevanje) S svojim gojencem, markijem X., sem prišel iz Londona v Calais. 0c si* ne motim, sva stanovala pri "Zlatem levu", kjer sva ostala celi dan in prihodnjo noč. Ko sem šel popoldne po cestah, se mi je zdelo, da vidim mladega moža, s katerim sem se bil sestal v Pass,y. Opravljen je bil zelo borno ter bil bolj bled v obraz kot takrat, ko sem ga prvič videl. Nosil je star potovalni kovčeg in vide-jli je bilo, da je ravnokar dospel v mesto. Ker je bil njegov obraz prelep, da hi ga takoj ne spoznal, sem ga na mestu ustavil. — Govoriti moram s tem mladim človekom, — sem rekel rnar-kiju. — Ko me je tudi on spoznal, je bilo njegovo veselje nepopisno. Ah, gospod ! — je vskliknil ter mi poljubil roko. — Kako sem vesel, da vam morem še enkrat izreči svojo srčno hvalo! Vprašal sem ga. odkod prihaja. Sporočil mi je, da je ravnokar prispel z lailijo iz llavra, kamor je bil prišel pred kratkim iz Amerike. — Zdi se mi. da niste ravno preveč obloženi z denarjem? — sem mu rekel. — Pojdite k "Zlatemu levu", kjer stanujem in v par trenutkih bom pri vas. In v resnici sem se vrnil takoj nato v gostilno, poln nestrpnosti, da izvem kaj natančnejšega glede njegove nesreče in kake posameznosti o potovanju v Ameriko. Izkazal sem mu vse prijateljstvo ter dal povelje, tla mu ne sme ničesar manjkati. Sedaj pa ni niti čakal, da ga naprosim, naj mi pove zgodbo svojega življenja. Tako plemeniti ste napram meni. gospod. — mi je rekel, — •1 mene za nekaj let. a vzgojena sva bila skupaj. Ker pa je bilo premoženje njegove družine zelo majhno, je bil prisiljen posvetiti se duhovniškemu stanu ter ostati še dalje v Amiens. Imel je tisoč dobrih lastnosti. Najboljše jih boste spoznali iz moje povesti. Po-j-ebno pa je bil velikodušen v prijateljstvu ter prekašal v tem vse vzglede i/, starih časov. Da sem sledil takrat njegovim nasvetom, bi bil ostal celo življenje kreposten in srečen. Če bi se bil brigal .za njegova očitanja, ko me je strast že skoro potegnila v prepad, bi si bil lahko ohranil vsaj ostanke svoje sreče in dobrega slovesa! On pa ni žel nikakih sadov za svoje napore. Določi* sem že čas za svoje odpotovanje v Amiens. Zakaj ga nisem določil za dan preje! Prinesel bi bil svojemu očetu nazaj k. celo nedolžnost. Na dan pred onim. ko sem hotel odpotovati, sem ^e sprehajal s svojim prijateljem Tiberge. Zapazila sva pošto iz Ar ras ter ji sledita do gostilne, pred katero se je ustavila. Gnala naju je radovednost. Izstopilo je več mladih žensk, ki so se takoj odstranile. Ena pa je ostala. Bila je zelo mlada ter obstala na , dvorišču, dočim je starejši človek, najbrž njen služabnik, razkla-I dal kovČege iz voza. Zdela se mi je tako dražestna, da sem bil takoj ' v ognju, dasiravno nisem dotedaj nikdar mislil na razliko spolov.' loja napaka je obstajala v tem, da sem bil izvanredno sramežljiv )n da se me je lahko spravilo iz miru. V onem trenutku pa nisem pomisljal niti trenutek ter se približal gospodarici mojega srca. Dasiravno je bila mlajša od mene, je vendar sprejela mojo dvorijivost brez vsakega znaka zadrege. Vprašal sem jo, kaj jo je privedlo v Amiens in če ima v mestu znance. Sporočila mi je pov-hem odkrito, da so jo poslali stariši semkaj, da postane redovnica. Ljubezen me je v kratkem času, odkar je stanovala v mojem srcu, tako zbistrila, da sem smatral ta načrt za smrtni udarec mojim željam, Govoril sem z njo na način, ki ji je pojasnjeval moja čustva ill zapazil sem, da je veliko bolj izkušena kot pa jaz. Poslali so jo j roti njeni volji v samostan, najbrž, da zamore v njej nagnenje k posvetnemu uživanju, ki so je že takrat kazalo in ki je pozneje j povzročilo vso mojo in njeno nesrečo. Boril sem se proti nakanam njenih starišev z vso zgovornostjo, katero mi je dajala vsplamtela ljubezen in pridobljena šolska modrost. Ona ni kazala niti strogosti niti odpora. P okratkem molku mi je rekla, da ve vnaprej, kako nesrečno se bo čutila. — da pa je pač volja božja, ker ni nobenega sredstva, da bi ušla tej usodi. Nežni pogled, dražestna žalost, ' ki sta spremljala te besede ali tudi moja usoda, ki me je vlekla v ' pogubljenje, mi ni dovolila niti za trenutek, da bi dvomil glede odgovora. Zagotovil sem ji, da jo hočem oprostiti tiranstva sta- < rižev ter jo napraviti srečno, če se mi hoče zaupati ter verovati moji časti in iiamrieniu. katero čutim že sedaj za njo. Pač tisoč-1 tem, kje sem vzel takrat ono drznost. — ' ^ lepo tujko o ljubezni. Ker sem bil v zadregi radi njegove pošteno-K sti, sem se oprostil njegove navzočnosti s tem, da sem ga prosil, Ž naj preskrbi nekaj zame. Ko sva prišla v gostilno, iiie je doletela sreča, da sem bil sam s kraljico svojega srca. Kmalu sem spoznal, da je bila manj otrok kot sem sprva mislil. Moje srce je bilo polno tisoč blaženih čustev, o katerih nisem imel dotedaj niti najmanjšega pojma. Sladka gorkota mi je šla po žilah. Prestavljen sem bil v neke vrste zamaknjenost, ki mi je za nekaj časa vzela celo govor in ki se je razodevala le potom pogledov. — Gospiea Manon Lescaut — tako je bilo ime lepotici — je bila videti zelo vesela učinka svojih čarov. Meni se je zdelo, da ni nič manj razburjena kot sem bil jaz. Sama je priznala, da sem zelo ljubeznjiv ter da mi bo hvaležna, če ji pripomorem do prostosti. Hotela je vedeti, kdo da sem in ko sem ji povedal, je bila še bolj prijazna, ker si je gotovo mislila, da je napravila dobro osvojitev. Govorila sva že o sredstvih, kako bi mogla pripadati drug drugemu. — Po dolgem iskanju in ugibanju nisva mogla najti nobenega drugega izhoda kot v begu. Predvsem je bilo treba vspavati čuječ-nost voditelja, ki je bil sicer le služabnik, a vsekakor upoštevanja vreden. Sklenila sva. tla bom ponoči naročil poštni voz ter prišel pred njeno gostilno .dokler bi še vsi spali. Nato bi odpotovala in sicer naravnost v Pariz, kjer bi se takoj po prihodu poročila. — Imel sem nekako petdeset tolarjev, sad prihrankov, dočim je razpolagala ona s še enkrat večjo svoto. Kot neizkušena otroka sva si domišljala, da je ta svota neizčrpna ter sva z gotovostjo računala, da bova lahko izvedla vse najine načrte. (Nadaljuje se). Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in državniki o knjigi Berte pL Bottner "Doli z orožjem F' Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem s velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga Belo rpliva na človeka tn obsega nebroj lepih misli.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madama Btaei nI bilo na scetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lnd. Jakobovski: To knjigo bi Človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krleglack in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, Id bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlina): Ne slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Sil žnjo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte jo »ri: Slovenic Publishing1 Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. ® ® e> <9 & & SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, 8 sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena t platnu vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dob« isto ▼ podružnici Fr. Sakser, 1604 St Clair Ar« . N. E. <-asti m nagnjenju, sem že razmišljal o bi se ne napravilo za boginjo, če bi ne znala delati ljubezen Čudežev. — f; Lepa neznanka je vedela, da človek v moji starosti ne slepari. Rekla mi je, da mi bo bolj hvaležna kot da sem ji rešil življenje, * bi s«* ini posrečilo najti sredstva, ki bi ji pripomogla k prostosti. Ponovno sem ji zatrdil, da bom storil vse, kar je v moji moči, da ' pa imam premalo življenjske skušnje, da najdem takoj pota in sredstva, ki bi jo mogla rešiti. j Ostal Nem torej pri tem zagotovilu, ki ni mogel niti njej, niti > m.ni veliko koristiti. Medtem se nama je približal stari služabnik; in vsa moja upanja so že skoro splavala po vodi, ko mi je naen-krat prišla ona sama na pomoč. Ves presenečen sem bil, ko me je ob prihodu starca nagovorila s ''stričnikom" ter čisto mirno rekla, da jo zelo veseli, da me vidi tu v Amiens. Vsled tega hoče prelo- t / ti vstop v samostan na prihodnji dan ter večerjati z menoj. Hitro u m s<> podal v zvijačo ter ji predlagal, naj gre stanovat v neko gostilno koje gospodar, nekdanji kočijaž mojega očeta, mi je bil udan 7. vso dušo. ' Sam s.'m jo spremil tja, dočim je bil videti stari služabnik ze- J jo »:labe volje ter mi je prijatelj Tiberge, ki ni mogel razumeti se- Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuj* vsakovrstne tiskovine po nizkih esaafc« Mo oknsas^lxrriije prtrodt? UnQiko orfanMnmy Umit m dnftnta pravila, •krrfnkarpa«!^ Tta naročfla jnAjto ng Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N- Y, mi Cenjenim naročnikom v Montani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. OTO PEZDER, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravniatvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "TU Bur earn of Industrija Immigration" sa državo Nenr York varaj e in pomaga priaeljsa-eem, ki so bili oaleparjeni, oropani ali ■ katerimi ie je slabo ravnalo. Brezplačno se daje nasvet« pri seljencem, kateri go bili oalepar jani od bankirjev, odvetnikov, tr-goveev a zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, »premij e val eev, kažipotov i* posestnikov go-vtilm. Daje »e informacije v natnrall *aeij»kih sadevah: kako postati državi j as, kjer se oglasiti as državljanske listine. Borodniki naj bi se sestali s pri •eljesei na Ellis Islands ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVMOI DEPARTMENT (State Department of LabOt^ BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: M East 29th St., odprt viaki dam od 9. are sjutraj do S. popoldni ta 7 sredo sreier od S. do 18. mrS, PO ZOB ROJAKI t Nnjbolj D-■petino _ mazilo za* ien-tke in moške lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako Be rabi to mazilo. 7. rastejo v fi trdnih kraBri, gosti in dolgi lasje. kakor tudi močkim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne oeiveli. Revmatizem. kosti bol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture, kraste in grinte, potne noge. kurje oči, bradovice. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pilite takoj do cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHClC, Itn E. «4tfc St, Cleveland, Oble. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. ^ Veliki vojni atlas ^ vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skib posestev vseh velesil. Obsega A 1 raznih zemljevidov. ■a EOtih straneh in vsaka stran je 104 pri 131 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obaega d9vet raznih zemljevidov j ■a 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov. Vil aemljevidi bo narejeni v raznih barvah, da'se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesna države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov 1» mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri vačjaja adjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, m 82 Cortttndt Street, New York, N. m ft .......,_ d ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali ved rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na-lih HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO„ Dept. 490 Broome St, New York, N. I. (Ta ponndba ngasne 31. decembra 1915.) j-V" ra i *rVc l—ilb ilj':, i jT^iJif t jilJ't'- Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 38 palcih, Cena 15 centov. —i Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani [Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi'velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rnsije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai 1 Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Stree«., New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do lobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. W