Poštnina plačana v gotovini Cena Mn f*« Stev. 213. V Ljubljani, sreda 21. septembra 1938. Leto III. Na pritisk Anglije, ko sta Francija in Rusija odpovedali pomoč: Češkoslovaška je sprejela francosko-angleški predlog o odstopitvi sudetskega ozemlja Praga,__21. sept. o. Pq včerajšnji celodnevni seji češkoslovaške vlade so dobili vsi ministri nalog, da morajo ponoči ostati na stanovanjih, če bi jih predsednik republike potreboval zaradi novih sklepov in dogodkov. Češkoslovaška vlada je snoči še enkrat nradno vprašala po svojem poslaniku Osu-skem francosko vlado, če ji bo Francija prišla na pomoč, kakor to določa vojaška ogodba med njo in ČSR, ako bi Nemčija otela s silo zasesti sudetsko ozemlje. Na to vprašanje češkoslovaška ni dobila nobenega odgovora. Češkoslovaška vlada se je potem obrnila z nujno prošnjo na sovjetsko vlado, da bi ji v morebitnem spopadu z Nemčijo e: poslala vojaško pomoč. Sovjetska Rusija je to prošnjo zavrnila, češ da lahko pošlje materialno pomoč, ne more pa poslati vojaštva. Razen tega je pripravljena to storiti samo tedaj, če bi češkoslovaški pomagala Francija. Ker sta se s tem umaknili obe državi, na kateri je Češkoslovaška, pa tudi vsa svetovna javnost edino računala, da bosta pomagali Češkoslovaški, kakor to določajo medsebojne vojaške in obrambne pogodbe, ni praški vladi preostalo drugega, kakor da francosko-angleški predlog o odstopitvi^ sudetskega ozemlja in z njim vse utrjene obrambne črte na zahodu Nemčije, sprejme. Francoski in angleški poslanik v Pragi sta takoj po prvem odgovoru na francosko- angleški predlog, po nalogu svojih vlad, posredovala pri praški vladi ter sporočila, da smatrata Anglija in Francija prvi češki odgovor kot odklonitev predloga in poskus zavlačevanja, če ČSR ne sprejme franco-sko-angleškega predloga takega kakor je, potem ji bosta Francija in Anglija odtegnili sleherno svojo pomoč. Po vseh teh dogodkih ni predsedniku dr. Benešu ostalo drugega, kakor da je ponoči sklical ministre na novo sejo. Seja je trajala do zgodaj zjutraj in se končala s sklepom, da češkoslovaška sprejema fran-cosko-angleški predlog o mirni odstopitvi sudetskega ozemlja Nemcem, da s tem doprinese še zadnjo in največjo žrtev za evropski mir. Po odgovoru češkoslovaške vlade na francosko«ansleški predlog Jutri drugi sestanek Chamberlaina s Hitlerjem Angleži odklanjajo sleherno jamstvo za bodočo Češkoslovaško London, 21. septembra, o. Češkoslovaška vlada }e sinoči ob 19 odgovorila na francosko-angle-Ske sklepe glede prepustitve sudetskega ozemlja Nemčiji. V svojem odgovoru pravi češkoslovaška vlada, da ne zavrača angleškega predloga, marveč da ga je pripravljena sprejeti kot podlaga za nadaljnja pogajanja glede mirne rešitve nemškega vprašanja v ČSR. Češkoslovaška vlada želi, da naj francoska in angleška vlada še enkrat proučita svoje predloge o odcepitvi nemških obmejnih pokrajin. Češkoslovaška vlada proučuje podrobno v svoji noti francoske in angleške predloge. Angleški ministrski predsednik Chamberlain, ki je čakal tega odgovora in ni prej mogel določiti dneva za novi sestanek s Hitlerjem, je takoj začel preučevati odgovor praške vlade. Zvečer so iz zunanjega ministrstva uradno sporočili, da sta se predsednik vlade Chamberlain in Hitler sporazumela o tem, da naj se njuni razgovori nadaljujejo jutri v četrtek ob 15 v Godes-bergu. Chamberlain bo zooet vzel s »eboj *--'"«mi#rfa ministrstva Horaca Wilsona in Stranga. — .................................... Nenadni sestanki v Nemčiji: Nemčija, Madžarska in Poljska za vojaško obkrožitev Češkoslovaške Berlin, 21. sept. o. Včeraj ob 11 dopoldne so nenadoma prileteli v Berchtesgaden predsednik madžarske vlade Imredy, zunanji minister Kanya ter načelnik madžarskega generalnega štaba Ke-resztesz-Fischer. Madžarski državniki so imeli s Hitlerjem in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom dolg sestanek. Hitler jih je pridržal tudi na kosilu. Uradno poročilo čisto jasno priznava, da so na tem sestanku govorili o Češkoslovaški, kjer je po nemškem in madžarskem mišljenju položaj nevzdržen. Madžarski ministri so za madžarsko manjšino zahtevali enake pravice, kakršne zahteva Hitler za Nemce in so se dogovorili o skupnem nastopu Nemčije in Madžarske v tem vprašanju. Istočasno se Je predsednik pruske vlade marža! Goring sestal z madžarskim regentom Horthv-jem v Altsternbergu v bližini Kiinigsberga. Ti obiski so izzvali razumljivo senzacijo, ker so v zvezi z današnjim sestankom nemškega kanclerja Hitlerja in angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina v Godesbergu. Na merodajnih mestih glede na te sestanke ne dajejo nikakih komentarjev. Za danes pričakujejo, da se bodo sestali ma-Ižarski regent Horthy, Goring in poljski zunanji minister Beck. Uradni krogi teh poročil niti ne lanikajo niti ne potrjujejo. Zanimivo pa je pisanje Goringovega lista »Essener Nationalzcitung«. Ta list pravi, da se bo Horthy sestal z Beckom v vzhodni Prusiji. Zdi se verjetno — pravi omenjeni list—, da se bo teh razgovorov udeležil tudi Goring. Namen tega sestanka je brez dvoma razgovor o madžarskih in poljskih zahtevah glede njihovih narodnih manjšin na Češkoslovaškem. Pariz, 21. sept. o. Francoski krogi razlagajo nenadni sestanek med Hitlerjem in madžarskimi državniki ter napovedani sestanek med Horthy-jem, Beckom in Goringom kot priprave za vojaško obkrožitev češkoslovaške, proti kateri naj bi v primeru, da se ČSR ne bi dala mirno razkosati, kakor določa angleško-francoski predlog in kakor hočejo poleg nemških, madžarske in poljske zahteve, Nemčija, Poljska in Madžarska skupno nastopile z vojaškimi uktepi. Berlin, 21. sept. m. Poljski veleposlanik v Berlinu Lipski je včeraj ob 16 prispel v Berchtes-gaden ter je bil v Berghofu sprejet od Hitlerja. O razgovoru, ki sta ga imela Lipski in Hitler, še ni ničesar objavljenega, politični krogi pa so prepričani, da sta govorila o vprašanju Poljakov v tješinski Šleziji. Znano je namreč, da je poljska vlada naročila svojemu veleposlaniku v Berlinu, naj Hitlerja opozori na Poljake na Češkoslovaškem. alijanski ministrski predsednik Mussolini pri obhodu naše častne čete. London, 21. sept. m. Vse angleško časopisje, celo Čehom prijazni »New Cronicle« smatra angleški predlog za odcepitev sudetskih pokrajin Nemčiji kot edino možno rešitev. »Daily Mail« poroča, da so zdaj vsi uvideli, da je bila umetna tvorba češkoslovaške napačna, pa da bi bil tudi zločin to napako vzdrževati s pomočjo vojne. Najzanimivejše je poročanje levičarskega »Daily Heralda«. Ta list, ki je glasilo delavske stranke, prav tako priznava, da je stališče angleške vlade dobro, ter poudarja, da je bila napaka že v tem, da so že pred leti delali za sporazum med češkoslovaško in Nemčijo. Včeraj je bilo opaziti še drug važen preobrat ▼ angleškem časopisju. To je preobrat glede jamstev,' ki bi jih Anglija prevzela za vzdrževanje novih češkoslovaških me-j a. »Daily Express« piše, da je treba na vsak način podpreti Chamberlainov predlog ter da Angleži nočejo prevzeti nikakih garancij za meje nove Češkoslovaške. »Mi jih nočemp prevzeti zaradi tega, ker jih ne bomo mogli izpolniti«, pravijo Angleži glede teh jamstev. Večerno časopisje, levičarsko in desničarsko, med drugimi tudi »Evening Standard«, poudarjajo, da je nemogoče, da bi Anglija prevzela jamstvo za nove češkoslovaške meje, ko ni mogla jamčiti niti za prejšnje, ki so bile v strategičnem oziru mnogo boljše, kakor pa bodo bodoče. Še bolj zanimivo pa je pismo, ki ga je poslal vodja levičarske opozicije major Attlee ministrskemu predsedniku Chamberlainu. V njem Attlee obžaluje, da parlament ni bil sklican že pred štirimi dnevi, ter zahteva, da bi bil čimprej sklican. Pravi, da je sklicanje parlamenta potrebno zaradi predloga, ki ga je angleška vlada poslala praški vladi, ter zaradi namere, da bi Angleška sprejela jamstvo za nove meje na evropski celini Ta jamstva bi pomenila, da odstopa od svojih načel To so tako važna vprašanja, da zahtevajo nujno sklicanje parlamenta. V zvezi s potovanjem Winaton^ Churchila z letalom v Pariz dobro obveščeni krogi poudarjajo, da je Churchila poslala tja angleška vlada,. da stopi v stik z levičarskimi ministri v Parizu, ki niso ravno najbolj navdušeni nad sprejetjem francosko-angleškega načrta. Krogi, ki so blizu vlade, ugotavljajo, da sta Francija in Anglija res prepustOa vse sudetske okraje veliki Nemčiji in to tam, kjer je nad 50% nemškega prebivalstva. Pravijo, da je to bila edina pot, da zadovoljijo zahteve večje narodnosti v sudetskem ozemlju in da bo na temelju tega prišlo do urejevanja še nadaljnjih treh vprašanj: 1. Da ugode madžarsko-poljskim zahtevam. 2. Da dosežejo izmenjavo nemškega in češkoslovaškega prebivalstva na sudetskem ozemlju. 3. Da določijo mednarodno varstvo za razkosano češkoslovaško državo. Ljubljana obišče našo severno mejo Ljubljana, 21. sept. Dne 2. oktobra bo Društvo prijateljev Slov. goric v Ljubljani priredilo izlet s posebnim vlakom v Ljutomer. Slovenske gorice vas vabijo s svojo mirno lepoto, s svojimi vinogradi, grički, gozdovi, polji in gaji, ki so navdušili še vsakega obiskovalca. Hočejo vam pokazati živi izrez iz svojega narodnega življenja: pokazati hočejo svoje poročne običaje — prleško gosttivanje. Domačini bodo sami izvajali prleško gostii-vanje z različnimi narodnimi običaji, ki eo z njim v zvezi. Prireditev bo zelo privlačna za vsakega obiskovalca, ki se zanima za lepe narodne običaje, ki jih je freba obraniti in ki naj jih spozna tudi širše občinstvo. Udeleženci izleta bodo lahko sodelovali v gostiivanju kot gostje. Po gostiivanju bodo izleti v ljutomersko okolico, zlasti na Jeruzalem, v Ivanjkovce, Slatino Radence, Malo Nedeljo, pa tudi v Gornjo Radgono in Mursko Soboto. Po gostiivanju bo v Ljutomeru samem vinska trgatev in bodo imeli udeleženci izleta najlepšo priliko za nakup grozdja. Izlet obeta torej vsestranski užitek. Zato upamo, da se bo ljubljansko občinstvo od- Vesti 21. septembra Vse angleške zavarovalne družbe so zaradi vojne nevarnosti zvišale zavarovalne prispevke na 40 kratno sedanjo višino. Grški zastopnik pri Zvezi narodov Maru-dis je priredil kosilo odposlancem balkanskih držav. Pri kosilu so imeli razgovore, ki se tičejo Balkana in Zveze narodov. Tiho protestno procesijo proti mednarodnemu brezbožniškemu kongresu v Londonu so priredili londonski katoličani. Te procesije se je udeležilo 50.000 vernikov. Obrambna zbirka mesta Prage je do zdaj dala osem milijonov kron prostovoljnih prispevkov. Prepoved izvoza amerikanskega orožja za Nemčijo je na zborovanju v Washingtonu včeraj zahtevala ameriška mladina. Ofenziva španskih nacionalistov ob reki Ebrn se je spet začela in se nadaljuje med hudimi boji in velikimi izgubami na obeh straneh. Dunajski kardinal Innitzer je obsodil »Zvezo za verski mire, katero so ustanovili nekateri mlajši duhovniki, ki so znani kot pristaši narodnega socializma. Razgovori med kardinalom Innitzerjem in Hitlerjevimi oblastmi glede izboljšanja položaja za katoliško Cerkev v Avstriji so ustavljeni Velike demonstracije proti češkoslovaški so bile včeraj v Varšavi. Pri njih je«prišlo do raznih bučnih nastopov zaradi peščice Poljakov, ki žive na češkoslovaškem ozemlju in ki jim ni hudega. Švicarska vlada je omejila icvoa nekaterih kovin in surovin, ki prihajajo v poštev za državno obrambo. Švica je to storila po francoskem vzoru. Štiri sovjetske podmornice so zapazili pred nekaj dnevih v finskih obalnih vodah. Finska vlada bo zaradi tega protestirala v Moskvi. Avtomobil judovskih redarjev je med Jafo in Haifo zavozil na nastavljeno mino, ki je eksplodirala, pri čemer je bilo šest policistov hudo ranjenih, trije pa so mrtvi. Hitlerjev namestnik Hess je včeraj obiskal taborišča čeških Nemcev, ki so pobegnili čez mejo. Bolgarski kralj in kraljica sta včeraj odpotovala iz Pariza v domovino. Precej hud potres je bil v noči od sobote na nedeljo na vzhodni obali Grčije. Kraljeviča Tomislav m Andrej ter kneževiia Aleksander in Nikolaj so se v soboto odpeljali v Anglijo na šolanje. Zastopstvo starega češkega plemstva Je v soboto obiskalo predsednika republike in mu dalo vdanostno izjavo ter mu zagotovilo svojo pomoč. Skupina jugoslovanskih delavcev, članov državne delavske organizacije »Jugorasa« potuje po Italiji in se zdaj nahaja v Rimu, kjer je bila deležna navdušenega sprejema, kakor po drugih italijanskih mestih. Velike manifestacije proti Judom so bile v londonskem judovskem predelu v soboto. Demonstrantje so razbijali okna judovskim trgovinam. Nova zračna ladja »Grof Zeppelin«, naslednica žalostno zgorelega »Hindenburga«, je srečno prestala drugi poskusni let, ki je trajal 24 ur. Nalog za zbiranje železnine in železnih odpadkov je izdal maršal Goring hitlerjevskim napadalnim oddelkom. Zbiranje se je začelo včeraj in bo trajalo do dne 31. oktobra. Pariški nadškof kardinal Verdier je izdal mirovno poslanico, v kateri opominja vernike, naj v sedanjih težkih časih izpolnijo svoj dolžnost do domovine in da naj bodo edini, da bodo kos novim velikim nalogam. Zakon o obvezni ženski vojaški službi je podpisal romunski kralj Karol. Holandski kraljici Vilhelmini je za 40 letnico vladanja izročil naš poslanik v Haagu Kasidolac red Ka-radjordjeve zvezde, katerega ji je podelil knez namestnik Pavle. Šest milijonov kron prostovoljnih prispevkov za državno obrambo so zbrali dveh dneh v Pragi. To je uspeh akcije župana dr. Zenkla, ki je s posebnimi 350 tisoč pismi povabil na zbiranje praško prebivalstvo. Plovba po Labi iz Nemčije v ČSR je ustavljena zaradi sedanjega stanja. Tako so zahtevali nemški ladijski lastniki. Poljska ljudska stranka, najmočnejša opozicijska stranka, se ne bo udeležila volitev v novo zbornico, ač pa bo postavila svoje kandinate za volitve v po-ajinske zbore in za občinske volitve. Ne sejmu v Sremski Mitroviči je kmet Ko-sta Bukojevič ubil svojega znanca kmeta Stanka štrbačkega. Brez predhodnega kreganja ali prepira se je med gnječo zrušil Stanko ves krvav. Morilec ga je bil zabodel nekajkrat / nožem, nato pa pobegnil. Pravijo, da sta si bila v sporu zaradi 900 din, kajti Kosta je trdil, da ga je bil Kosta zanje na nekem sejmu opeharil. Kosta je stalno iskal prilike, da bi se maščeval. Jeruzalem prlčakufe arabskega napada Jeruzalem, 20. septembra. AA. (DNB) Z ozirom na poročila, da teroristi pripravljajo napad na Jeruzalem, so bile v nedeljo angleške čete v strigi pripravljenosti. Se ponoči so krožila letala nad mestom in okolico in z reflektorji in svetlobnimi raketami osvetljevala ozemlje. V starem delu mesta je angleška policija včeraj dopoldne izvedla racijo in preiskave. Podružnica angleške banke Barclay v Gazi je zaprta. Poštni promet med številnimi kraji je zaradi čestih napadov popolnoma ustavljen. Sodišče v Betlehemu je preneslo svoj sedež v Jeruzalem. zvalo našem vabilu v čim večjem številu in da bo dne 2. oktobra pohitelo v Ljutomer in Slovenske gorice- — Opozorite na izlet vase znance in prijatelje l k.jštvo prijateljev Slov. gorip. La Velika popravila v mariborski stolnici Maribor, 20. sept. Včeraj popoldne je bila na mestnem kon-skripcijskeni uradu in na kraju samem pri mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi konkurenčna razprava o popravilu stolnice in o kritju strokov, ki bodo za popravila potrebni. Razpravo je vodil ravnatelj mestnih uradov Rodošek, prisostvovali pa so ji vsi člani konkurenčnega odbora, zastopnik Škofijskega ordinariata stolni dekan dr. Cukala, stolni in mestni župnik msgr. M. Umek, oba cerkvena ključarja trgovec I. Kovači? in tovarnar F. Potočnik, ter zastopnik mestnega gradbenega urada inž. Baran. Razprava je soglasno ugotovila, da je cerkev v takem stanju, da je njeno popravilo skrajno nujno. Takoj je zlasti treba popraviti streho, ki že skoraj 100 let ni bila temeljito popravljena. Na velikem stolpu so med vojno odstranili bakreno streho in jo nadomestili z navadno pločevino, ki je bila leta 1922 prepleskana, sedaj pa je že toliko propadla, da sliči bolj mreži kakor pa varovalu proti dežju. Voda pri najmanjšem jiežju teče skozi streho na strešno ogrodje. Ce bi to trajalo še dalj časa, bi se znalo zgoditi, da bi se stolpna streha lepega dne znašla na tleh Stolnega trga. Streha nad ladjami je tudi toliko slaba, da teče voda že po zidovju v notranjost cerkve. Streho so temeljito popravili leta 1859, pred prihodom škofa Slomška v Maribor. Takrat so cerkev tudi zunaj in znotraj prenovili, leta 1888 pa so jo regotizirali, vendar zelo površno. Tako so na primer gotska rebra na stropu napravili iz lesa, kar so še danes. Zadnjič so stolnico popravljali leta 1883. Bila je v tako slabem stanju, da so jo nameravali celo podreti in na njenem mestu postaviti novo. Tega leta so zunanje stene tudi obnietali. Ta omet pa je sedaj tudi že tako slab, da je začel odpadati. Po mnenju strokovnjakov, je ta omet zidovju bolj škodil ko koristil. Zidovje je izrezanega kamna, zaenkrat pa še ni mogoče ugotoviti, v kakšnem stanju je. Popravila, ki so pričela leta 1883 so trajala skoraj 2 leti in je bila cerkev zaradi popravil dalj časa zaprta. Konkurenčni odbor se bavi s vprašanjem popravila stolne cerkve že od leta 1937 ter je na podlagi stanja spomeniškega urada in mnenj raznih strokovnjakov prišel do prepričanja, da je treba tukaj hitro ukrepati. Pri včerajšnji razpravi so vsi navzoči nujnost tega popravila ponovno ugotovili in sklenili, da se prično popravila še letošnjo jesen. Najprej bo popravljena vsa streha in odstranjen omet na zunanjih cerkvenih zidovih. Ta popravila bodo stala 270,000 din, koliko bo pa stalo celotno popravilo, bo mogoče dognati šele, ko bo odstranjen omet in ko se bo dalo ugotoviti stanje zidovja. Popravilo notranjosti cerkve, ki jo močno v propadanju, se bo izvršilo pozneje. S tem v zvezi so strokovnjaki podali mnenje, da so na notranjih stenah stare freske, ki jih bo treba pod strokovnim vodstvom odkriti in ohraniti. Tudi popravilo notranjosti je že več ko potrebno in bo povzročilo precej stroškov. Da ne bi bila cerkvena občina preveč obremenjena, je bil med konkurenčnim odborom sklenjen dogovor, da bo stroške za popravilo zunanjosti nosila cerkvena občina, za popravilo notranjosti pa patron, to je lavantinski knezoškofijski ordinariat. Župnija sama namreč nima premoženja, da bi mogla nositi stroške popravila. Cerkvena občina bo morala denar, ki je potreben, zbrati z dokladami, ki se v odstotkih naložijo na osnovne neposredne davke ter bodo znašali pri posameznih davkoplačevalceh od 1.50 din pa do 800 din pri velikih obratih. Mariborska javnost bo brezdvoina pozdrnvila uspeh včerajšnje razprave, ker bo z njim popravljena največja macibors-ka cerkev in sedež lavantinskega škofa. Tudi doklade, ki so potrebne, da zberejo potrebna sredstva, so tako majhne, da jih bodo davkoplačevalci lahko utrpeli, ker vedo, da gre za lavantinsko stolnico, ki mora vendar enkrat dobiti dostojno zunanje lice. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 21. sept. Kolman oropal tudi šentviškega profesorja Na policiji že nekaj dni zaslišujejo zloglasnega roparskega napadalca Ludvika Kolmana, ki je priznal celo vrsto raznih vlomov in tatvin. Ko je v »Slovencu« izšlo poročilo o napadu na nekega g. profesorja iz Škofovih zavadov v St. Vidu (ki pa in bil g. prof. Trdan, kot smo včeraj pomotoma poročali), je policija na podlagi tega poročila začela sumiti, da bi Kolman utegnil tudi tukaj imeti svoje prste vmes. Uprava policije se je zaradi tega obrnila na omenjenega gospoda profesorja In ga prosila, naj da nekaj natančnejših podatkov o napadu. Gospod profesor, ki tega dogodka sicer ni prijavil oblastem, je rad postregel tn sum okrog Kolmana se je vedno bolj večal. Gospod profesor je izpovedal, da sta ga 13. septembra pod Sv. Katarino napadla dva moška, ki sta ga podrla na tla in mu vzela ves denar, ki ga je imel pri sebi, srebrno uro znamke »Omega« in še nekaj drugih drobnarij. Uro »Omega« pa je policija našla tudi pri Kolmanu,. Vendar je to -na vso moč tajil, da bi bil uro kje ukradel in je do zadnjega trdil, da jo je kupil od nekega delavca. Policiji pa se je zdela ta njegova trditev presneto šibka, kajti kdor se količkaj razume na kakovost ur, \6, da delavci po navadi ne nosijo »Omega« ur. Zaradi tega je kriminalni oddelek odredil konfrontacijo Kolmana z g. profesorjem. Ta je v Kolmanu spoznal takoj onega napadalca, ki je bil najpredrznejši in najbolj surov in je g. profesorja potem, ko ga je podrl, tudi tiščal k tlom, da ga je njegov tovariš lahko oplenil. Tudi za uro je g. profesor takoj potrdil, da je njegova. Zaradi tega Kolman ni mogel več tajiti in se je vdal. Kolmanov pajdaš pa je bil pri tem napadu Čamel Hojdelič iz Bošne, ki ga je policija tudi že aretirala zaradi drugih deliktov in ga oddala v zapore ljubljanskega sodišča, kjer je temeljita preiskava o vseh njegovih grehih. Tatvine se vedno boli množe Na upravo ljubljanske policije prihaja vedno več prijav o raznih tatvinah. V poslednjem času ie bilo v Ljubljani in drugod po Sloveniji 6pet pokradenih osem koles in še nešteto drugih stvari. Zlasti hvaležno blago so za tatove v zadnjem času razni plašči, pa tudi druga o,bleka. Tako je pred kratkim iz-ginil iz nekega stanovanja na Celovški cesti damski zimski plašč črne barve in e črno kožuhovino, ki je vreden 800 din. Na Resljevi ce- sti pa je pred kratkim pogrešila neka gospa dva para damskih nizkih čevljev iz Semiš usnja rdeče in rjave barve. Oškodovanka dolži tatvine svoja bivšo postrežnico. Nekim delavcem pa je na Dolenjski cesti Izpred gostilne Zebal, kjer so se pomudili za kratek čas, nekdo odnese! 1800 din gotovine, en suknjič rjave barve in dva suknjiča sivkaste barve. Tatvina je bila izvršena 15. septembra. — Raznim zlikovcem pa pride zdaj prav tudi sadje po vrtovih. Na vrtu Broderja Ivana v Prisojni ulici je neznan tat obral za 250 din breskvic in grozdja. Prijave o raznih tatvinah pa prihajajo tudi iz drugih krajev. Pri Jakše Tereziji v Dabovicah, obč. Št. Jernej je 13. septembra neki tat vdrl V njeno stanovanje in ji odnesel dva para ženskih čevljev, dekliški kroj, dve ročni torbici, 30 din gotovine, bel namizni prt z ročnim vezenjem, 2 rjuhi in nekaj metrov kontenine in klota. Jakše-tova ima 834 din škode. V tistem času sta se klatila okrog hiše dva okrog 30 letna moška in neka ženska približno iste starosti in so ti Jakšetov nemara okradli. Prav isti dan je bilo vlomljeno tudi pri K8ni-gu Ludviku v Novem bregu, obč. Stari log, srez Kočevje. Neznan vlomilec je odnesel sledeče stvari: zlato žepno moško uro (amerikansko zlatoj z arabskimi številkami in na pokrovu s sliko lokomotive, par moških in par ženskih čevljev, par copat, suknjič in telovnik temnomodre barve, britev, 4 moške srajce, 8 kravat, več parov nogavic in 200 din papirnatega denarja. Kfinig ima 940 din škc.de. Tatvine je osumljen neznan berač, ki se je klatil tam okrog. Slov. Konjice Prva slana, ki je v primeri z drugimi leti malo prezgodaj pobelila naša polja in travnike, je občutno prizadela ajdove posevke. Padla je z današnjim jutrom vred še štirikrat in to zaporedoma. Okoli Brega in v obpotočnih dolinicah je uničenega polovico posevka, s čemer so kmetje zelo oškodvani. Mnogi trde, da je sedanji zgodnji mraz znak zgodnje zime, kar pa z ozirom na druga leta najbrže ne bo držalo. Občinski zbor društva »Krščanska šola« bo prihodnjo nedeljo po rani sv. maši v Katoliškem domu. Ustanovni občni zbor Vincencijeve konference v Slov, Konjicah bo v nedelja, dne 25, septembra, po osmi maši v Katoliškem domu. Obeh občnih zborov naj bi se udeležilo čim več ljudi, Vincencijev! konferenci pa še posebej želimo mnogo uspeha. Velik tu sko-prometni film o lepotah naših kra ev Maribor, 20. sept. V Maribor je prispel g. dr. Konstantin Ko-stič iz Newyorka, ki velja po sodbi vseh strokovnih krogov in listov kot eden največjih strokovnjakov za filmanie. Ta naš rojak se je že pred vojno preselil v Newyork, kjer je ustanovil slovito filmsko podjetje, ki se peča posebno 'z izgotovitvijo sijajnih filmov v naravnih barvah. Njegove slike se najdejo v vseli večjih nmerikansKih revijah in posebno v slovitem Geographic Magazin. Skoraj vse države Amerike in Evrope so mu že poverile izgotovi-tev propagandnih filmov. Ravnokar je končal velik propagandni film celokupnega italijanskega imperija ter so številni italijanski listi objavili izredno laskave ocene dr. Kostičevega dela. Sedaj mn je tudi naš »PUTNIK« poveril nalogo, da filma naj lepše kraje Jugoslavije, narodne običaje in folkloristične posebnosti. Naša Tusjkopfometna zveza mu je sestavila lep spored ter mu stavila na razpolago avtomobil in spremljevalce. Končal je že filmanje Savinjske in Logarske doline, Savinjskih Alp, naših zdravilišč Rogaške Slatine, Dobrne, Rimskih Toplic in Laškega ter Ik> danes filmal Maribor in njegovo okolico, nakar se bo v začetku oktobra vrnil ter ob priliki trgatve sni-mal Slovenske gorice in Haloze ter če bodo ugodne vremenske prilike, 2. oktobra tudi Prleški dan v Ljutomeru. Studijsko potovanje po naših kraiih Tujsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru je povabila uradnike Putnikovih pisarn iz Novega Sada, Subotice, Petrovgrada, Borova, Sonibora, Starega Bečeja, Osijeka, Vršca in Velike Kikinde na študijsko potovanje po mariborskem okrožju. Zanimanje za slovenska zdravilišča in letovišča je prav posebno veliko v ravninskih pokrajinah Vojvodine ter je bilo nujno potrebno, da se omogoči uradnikom, ki morajo dajati informacije in nasvete glede naših krajev, da se z njimi natančno seznanijo. Skupina uradnikov je prispela v nedeljo, 18. sept v Rogaško Slatino ter se ni mogla načuditi pokrajinski lepoti in ogromnemu napred-k utega bisera naše domovine. V ponedeljek so gosti obiskali starodavni Ptuj, kjer je posebno mestni muzej in grad, kakor tudi vinorodna okolica napravila na goste najlepši utis. Preko Vur-berga in Slovenskih goric so dopotovali gosti v Maribor, kjer so si ogledali vse znamenitosti mesta, kopališče na Mariborskem otoku ter pri prekrasnem vremenu uživali s Kalvarije lepote Maribora in njegove okolice. Po skupnem obedu, ki ga je priredila Tujsko-prometna zveza pri »Orlu«, so si gosti ogledali krasne izletniške in letovi-ščarske točke na vznožju Pohorja do Ruš, zatem pa so se po krasni pohorski cesti podali do vzhodnih pohorskih postojank. Povzpeli so se tudi na razgledni stolp, ki ga je lansko leto Tujsko-prom. zveza popolnoma renovirala. Gosti niso štedili z terazi največjega navdušenja o lepotah Pohorja in o sijajni ureditvi naših pohorskih postojank. Višek tatinske predrznosti V zaporu [e prodajal ukradeno blago - Maribor, 20. sept. Pri posestniku M. Skruba v Topolšici je bila ievršena velika tatvina. Nepoznan vlomilec mu je vdrl v stanovanje ter je odnesel: 5 moških oblek, blago za obleko, veliko perila, 8 pare čevljev, 2 klobuka, 2 žepni uri, 25 srebrnih avstrijskih kron, 10 kg prekajenega mesa in 5 kg masti v skupni vrednosti 7600 din, S pomočjo železnega sekača je vlomilec s silo odprl vrata ter vdrl v hišo, potem pa je zopet neopaženo odšel s plenom. Kakih 600 korakov od Skrubove hiše se je vlomilec v gozdu preoblekel. Pustil je svojo staro obleko in raztrgane čevlje ter se oblekel v pražnjo obleko, ki jo je ukradel. Tam je tudi ostavil dvocevno lovsko puško, s katero se je oborožil pred svojim vlomilskim pohodom. Puško je tudi najbrž kje ukradel. Orožniki, ki so vršili preiskavo, so osumili neke brezposelne postopače, ki so se v kritičnem času klatili v okolici, da so izvršili vlom. Poizvedbe so dognale, da se eden od teh postopačev, brezposelni slikarski pomočnik 27-letni Š. V. iz Kranja, nahaja v zaporih okrožnega sodišča v Celju, kamor je prišel zaradi nekaterih pregreh. Preiskava je potem ugotovila, da Je Verle v resnici izvršilec vloma pri Skrubi. v teku preiskave pa se je dognala še druga zanimivost, da je namreč prišel Verle skoraj z vsem pri Skrubi ukradenim plenom v zapor ter je Skrubovo obleko in perilo v ječi razprodal svojim zaprtim tovarišem. Pod udarom kazenskega paragrafa Zgodbe, ki so za favnost zanimive Ljubljana, 21. septembra. Na ljubljanskem o,krožnem sodišču »o se izvedle nekatere spremembe. Doslej kazenskemu oddelku dodeljeni sodnik g. Franc Kovač je bil imenovan za apelacijskega sodnika v Ljubljani, k okrožnemu sodišču pa je bil premeščen sodnik dr, Jakob Svet, ki je dcitlej vodil izvršilni oddelek okrajnega sodišča. Kazenski 6enat je včeraj obravnaval razne kazenske zadevščine. Na razpravnem programu so bile tudi velike tatvine železa, ki 6o bile storjene od lani do 18. maja letos. Tvrdka »Merkur« v Kranju, ki trguje z železnino, je bila z velikimi nočnimi tatvinami oškodovana za okoli 28.528 din. Ta razprava je bila preložena* Nepsmenost, rovnica, sin in oče Pred tri sodnike malega senata, ki mu je predsedoval s. o. 6. g. Ivan Brelih, je včeraj stopil srednjevelik kmečki fant, rojen 13. marca 1899 France Sluga ml. iz Stefanje gore na Gorenjskem. Državni tožilec dr. Leon Pompe ga je obtožil zločina hud«, smrtnonevarne telesne poškodbe. Obtožnica ga je obdr.Uila, da je bil prav on tisti napadalec, ki je 27. julija lani z rovnico napadel posestnikovega sina Franceta Novaka, ga udaril po glavi tako, da mu je na levi strani nad čelom prebil lobanjo. Zdravnik dr. Bohinc mu je iz rane odstranil za 1 din debelo koščico in se je sedaj čez rano zarasla koža. Možgani so še trajno v nevarnosti, da jih lahka najmanjši sunek ali udarec smrtno poškoduje. Obtoženec France Sluga ml. je pri generalijah povedal; »Hodil sem 6 let v ljudsko šolo.« Predsednik: »Znate pisati?«,.. »Nel«... »Kdo pa je vam sestavil tale zagovo.r.« ... »Resta dve leti zadostovali za vso to dolgo potovanje. Preživljati se mislita s prodajo razglednic in fotografij svojega čolna. GoIJnfa, ki je skubil revne ljudi In brezposelne, je prijela belgrajsku policija. Miloš Jevtovič je bil pred leti uradnik, kasneje, ko je službo izgubil, se je začel pečati z nedovoljenimi posli. Lazil je okrog revnih brezposelnih ljudi, okrog invalidskih družin in jim pripovedoval, da ima dobre zveze v visokih krogih in da lahko dobi zanje službo ali pa povišano invalidnino. Ljudje »o mu šli na led ter mu za stroške »posredovanja« odrajtovali zadnio svoje od ust pritrgane denarje. Ko jja iz služb in podobnega ni bilo nič, so začeli ljudje hoditi na policijo moledovat za pomoč. Jevto-viča oškodovanci niti poznali niso, le vedeli so da jih je navlekel »neki elegantni gospod«, jevtovič je priznal, da je grešil, le pristavil je, da se je pač moral na nek način preživeti, ce prošnje im posredovanja niso uspela, pa ni njegova krivda,,. Raistava kiparja Borisa Kalina Ljubljana, 21. septembra. Precej priložnostnih obiskovalcev je pričakovalo, da bo v Borisu Kalinu spoznalo možaka starejših let, širokopleŽega, s črno grivo in črno brado obdarjenega — pa zagledajo simpatičnega, vitkega gospoda, še mladega in brez slednjega znamenitih atributov, ki že po izročilu spremljajo umetnika: umetniško zavezane kravate, širokega klobuka in velikopotezne površnosti v vsem »exte-rierja«. Popolnoma navaden zemljan, si morajo priznati; zanimiv in simpatičen, pa prav nič preroški ali zanešen po velikem poslanstvu, ki ga opravlja. Čudovita je agilnost »Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov«. Odlično so se bili uvedli v našo kulturno javnost , in z vedno novimi razstavami svojih članov to javnost neprestano boljše informirajo ter pri njej vzbujajo stalno večje zanimanje za to panogo umetnostnega ustvarjanja. Član tega res delavnega kluba je tudi mladi kipar Boris Kalin, ki te dni prireja v Jakopičevem paviljonu svojo prvo kolektivno razstavo in sicer dela od svojega šolanja na akademiji v Zagrebu, pa do zadnjega časa — in to v mavcu, v bronu, v kamnu, v marmorju, v lesu in v pečeni glini. Zanimiva je njegova »Študija roke«, rešena v strogi anatomski in formalni izvedbi, s spretnostjo, ki tej povečavi daje neizbrisno znamenje nezmanjšane živosti; že ta študija je morala takrat, ko jo je bil kipar dovršil, vzbuditi v učiteljih in opazovalcih odločno pozornost za talent mladega kiparja. Dober' dar opazovanja, lep smisel za reševanje formalnih problemov, ki jih raz-vozljava z najbolj ekonomičnimi in zato najučinkovitejšimi sredstvi ter dober smisel za karakte-rističnost in bistvenost — vse to lahko zapaziš že pri njegovih portetih najstarejš,ega datuma ter pri delih »Mati«, »Portret dr. G. Žerjava«, »Dr. J. E. Krek« in »Madona« Tačas pa Kalin še ni bil uravnovešen; z vso mladostno neugnanostjo in z ognjem, ki je lasten slednjemu mlademu človeku, od kogar se lahko že na prvi pogled ob presoji dotedaj ustvarjenega, še česa nadejamo, poskuša mladi kipar s svojimi prvimi kompozicijami kljubovati dotedaj zabičevanim in opazovanim tezam o glavnih in odločujočih pravilih dobrega komponiranja. Prehod in definitivni mejnik ter kazalec za pot pa so skice in pečene gline. Tod je Kalin našel pravo rešitev v linearni, skrbni, povsem ki- parski kompoziciji. Prazni prostori, vrzeli med razgibanimi telesnimi deli, po kretnjah določenimi so tod že srečno premosčeni v lepih, skladnih, harmonično tekočih linijah. Prav te majhne stvari v pečeni glini so izredno dragocene, ker na nedvoumen način izpričujejo veliko kompozitorno nadarjenost in odpirajo mnogo obetajočo perspektivo za nadaljnje ustvarjanje mladega kiparja. Pot postaja jasna, linija je podčrtana vedno strožje, boljše poznavanje telesa že začenja razbremenjevati začetno, še strogo merjeno, vprav rokodelsko vestnost pri oblikovanju: zdaj se že zdi, da vse to kakor spontano, brez truda, zgolj na povelje, neprisiljeno in lahkotno vstaja iz materijala, — čim je bila dobljena formula za linijo, ki bo vezala. Najlepši vzgled za to je »Dekle z draperijo«. Kipi postajajo nadvse živi: kipar je potuhtal do kraja pojem prostornosti, voluminoznosti, okroglosti. Silen je Kalinov »Zmagovalec«, trdno vsidran v tla, miren, toda če se zastrmiš vanj, se ti nenadoma zazdi, da se bodo te noge zdaj zdaj prestopile, da bo roka, težka, živo s telesom vezana, zamahnila. Kakor deblo je ta -telesni čok z mojstrsko izdelanim prsnim košem: živ spomenik samozavestne moči se ti zdi vse to telo. Podobna je študija »Moč volje«. Ti dve veliki skulpturi izjiričujeta, da ima Kalin velik smisel za močne, široko in silovito dimenzionirane stvari. Preseneča čudoviti izraz na obrazih aktov, edinstven je ta pol srarfiežljivi, pol hudomušni nasmeh na obrazu »Pomladi«, »Jutra« in še neštetih drugih. Ta čudovita, topla liričnost daje kipom še večjo življenjsko prepričljivost. Posebna stvar so portreti, ki pričajo na sijajen način, da je Kalin odličen oblikovalec, ki ima poleg vsega še zavidanja vreden smisel za karakterizacijo in ostro pronicljivost pri študiju osebe, ki jo portretira. S kako skromnimi sredstvi je postavljena tako sijajno živa glava kot je n. pr. Portret g. Ivana Vavpotičal Ali drugi: »P. dr. Roman Tominec«, »Ga. dr. Berglezova«, »Naša Beba«, »Moja žena«, »Ga. Lesarjeva«, »Portret ge. Glanzove« in drugi! Pred paviljonom stoji Kalinov »Splavar«, delo, ki ga je kipar končal tik pred razstavo. Ta »Splavar«, iz katerega diha primitivna sila z brutalno neposrednostjo, mogočen, živ in priroden v kretnji: eno najboljših del, ki jih je bil doslej ustvaril slovenski kipar. Kalinova razstava je že zdaj deležna obilnega pbiska, javnost jo je sprejela z vso pozornostjo. .Žal bo vsakomur, ki bi si je ne utegnil ogledati. Priprave ta razstavo slov. knjige Razstava bo v Trgovskem domu od 2. — 12. oktobra Ljubljana, 21. septembra. Društvo slovenskih književnikov se je odločilo, da priredi splošno razstavo slovenske izvirne knjige in tako pokaže pirerez skozi duhovno snovanje našega naroda od početkov pa d<\ dane«. Razstava bo obsegala slovensko knjižno proizvodnjo, taiko znanstveno kot leposlovno, ki bo urejena po strokah, tako da bo vsak, ki bo razstavo obiskal, takoj našel to, kar ga iz slovenske slovstvene preteklosti posebno zanima. Enako kot domača knjižna proizvodnja bo zastopana s svojim prikazom tudi naša knjiga za mejo, prevodi izvirnih slovenskih knjižnih del v tuje jezike in prevodi iz tujih jezikav, ■ Društvo si je v zvezi z razstavo slovenske knjige zamislilo tudi izdajo posebne publikacije, ki bo s prispevki naših znanstvenih In leposlovnih pisateljev pojasnjevala razvoj naše knjige in cnbenem ugotavljala stanje, v kakršnem je današnja slovenska izvirna knjižna proizvodnja. Zamisel naših književnikov ' moramo tembolj pozdraviti, ker bo ta razstava slovenske knjige prva te vrste, zlasti pa moramo pohvaliti delo, ki ga opravljajo posamezni uredniki posameznih strok, ki bodo zbrali in ugotovili, kakšne knjige so izšle v poisameznih strokah, Vzporedno z razstavo, ki bo učinkovala po zbranem gradivu in nazorno prikazovala gibanje naše knjige skozi stoletja, pa boido predavanja z besedo nazorno pojasnjevala posamezne knjižne panoge. Tako bo dr. Anton Ocvirk razpravljal v predavanju o »Povojnem slovenskem leposlovju«, prof. Černejeva o »Mladinskem slovenskem slovstvu«, dr. Čermelj o »Zamejni knjigi«, prof. dr. Šolar pa o »Ljudskem šolstvu«.' Omenimo naj še, da bo razstava, ki bo v Trgovskem domu od 2.—12. oktobra, v resnici reprezentativna, saj bo na njej razstavljenih čez 3000 knjig. Razstava sama bo na ta način odlično kulturnega značaja, na katero opozarjamo naše občinstvo, ki bo imelo taiko priliko, da se samo na lahek način overi o stanju naše knjige, pa tudi o boju za njen obstanek. Kaj mora vsebovati olimpijski program Organiziranje naslednjih olimpijskih tekem je bilo dodeljeno Finski. Zanimivo je, da bodo te tekme najbrž nekoliko skrčene. Zato bo zelo informativno, če si ogledamo, kaj spada v olimpijski program in kaj ne spada. »Carta 01ympica«, v kateri so določena osnovna načela novih olimpijskih tekem, ima v 4. točk; sledečo določbo: »Olimpijske igre morajo vsebovati obvezno tele panoge: atletske športe, gimnastične, borbene, vodne in jahalne, penta-thlon (peteroboj) in tekmovanje umetnikov.« Ta določba je bila razširjena v občih pravilih olimpijskih tekem, kjer pravi točka 5. tole: »Službeni razpored olimpijskih tekem mora biti sestavljen po tej razdelitvi, ki jo je bil določil Mednarodni olimpijski odbor. Razpored obsega: a) atletske športe (tek, skoki, meti, hoja); b) gimnastične športe; c) obrambne športe (boks, mečevanje, rokoborba, streljanje); č) vodne športe (veslanje, plavanje), d) jahalne športe; e) sestavljene športe (moderni peteroboj); f) tekme v ciklizinu, dviganje uteži in jadranje; g) tekme umetnikov (graditeljstvo, književnost, glasba, slikarstvo in kiparstvo), h) atletske igre (nogomet, rugby, tenis, polo v vodi in kanostika, hockey na travi, rokomet, košarka (basket-ball) in pelote basque; od teh iger bo prirediteljski odbor izbral tiste, ki jih bo lahko sam organiziral Po tem takem morajo Finci prirediti vse tisto, kar je navedeno od a) do g), lahko pa pri-rede od disciplin, ki jih obsega točka h) samo tisto, kar se jim zdi v veliki izberi primerno. Za posamezno vajo lahko odrejajo prireditelji discipline takole: V 5. točki olimpijskega pravilnika stoji tole: Vsaka mednarodna športna zveza odreja v dogovoru z izvršilnim odborom CIO za vsak šport vse vaje, v katerih bodo tekme. CIO si pridržuje pravico, da v razpored ne vpiše tistih športov, pri katerih pogoji za amaterje niso v skladu z načeli CIO! Ni dvoma, da bo CIO v Laussani ugodil nekaterim zahtevam Finske, ki že z ozirom na posebne klimatske razmere ne more gojiti športov ter zanje prirediti v svoji organizaciji tekmovanja. — Glede zunanjega lica olimpijskih iger na Finskem je predsednik Finske vsešportne zveze Urho Kekkonen, notranji minister, izjavil: »Odrekamo se vseh pretiranih in odvečnih ceremonij. Želimo lota 1940 prirediti na Finskem čistno športno olimpijado.« V nedelfo bo igral Orient V nedeljo, 25. t. m„ bo gostovalo v Ljubljani moštvo sušaškega Orienta. Sušačani so odličen j nasprotnik, saj so na Bvojem terenu premagali že lepo število ligaških moštev. Zdi se, da bodo zaradi svoje ostre, nagle in žive igre najprimernejši nasprotnik naši Ljubljani, ki bo morala teden dni nato, 2. oktobra, igrati v Belgradu z Jedinstvom. Vodstvo SK Ljubljane je izrabilo zadnji termin, da svojemu moštvu poskrbi za izdaten trening pred težko tekmo t Jedinstvom v Belgradu. Iz športne krošnje Dvoje mednarodnih srečanj. V soboto In nedeljo 24. in 25. septembra stoji Jugoslavija pred dvema važnima mednarodnima srečanjema, 24. in 25. zvečer nastopi jugoslovanska moška plavalna reprezentanca v Trstu v kopališču Ausonia proti italijanski reprezentanci. Prvo srečanje letos na Bledu je naša reprezentanca odločila z 1 točko razlike v svojo korist. Tudi v naslednjem srečanju ima Jugoslavija mnogo izgledov na zmago, Definitivna postava našega moštva še ni določena. — Drugo važno mednarodno srečanje je* nogometna tekma med Jugoslavijo in Poljsko. Zanimanje za to tekmo po precejšnjih neuspehih jugoslovanskega nogometa ni veliko. Zanimivo pa je, da igra v nedeljo v naši reprezentanci samo en Belgrajčan, in še ta je po rodu Osječan, namreč Lechner. Naša postava proti Poljski je naslednja: Glaser, Kttgl, Matošič, Lechner, Jazbinšek, Kokotovič, Sipoš, Lešnik, .W81I1, Antolkovič in Welker. Se o balkanskih tekmah Po zaključku IX. balkanskih iger prinašamo še posamezne balkanske rekorde. Za primerjavo prinašamo v oklepajih najprej evropske, nato pa še svetovne rekorde. Tek na 100 m: Frangudis (G) 10.6 (evropski rekord 10.3, svetovni 10.2). 200 ni) Frangudis (G) 21.6 (20.9, 20.3). 400 m: Yordaclie (R) 49.1 (46.7, 46.1). 800 m: Goršek (J) 1:57.4 (1:48.4, 1:48.4). 1500 m: Goršek (J) 4:02.1 (3:48.6, 3:47.8). 5000 m: Krevs (J) 15:39.4 (14.17, 14:17). 10.000 m: Christea (Rom.) 82:15.1 (30:05.6, 30:05.6). 110 m zapreke: Mantikas (G) 14.8 (14.1, 13.7) 400 m zapreke: Mantikas (G) 53.9 (52.4, 50.6) Skok v višino: Papanikolau (G) 189 cm (204, 209 cm). Skok v daljavo: Lambrakis (G) 710 cm, (790, 813 cm). Skok ob palici: Thannos (G) 891 cm (425, 454 cm). Triskok: Palamiotis (G) 14.45 (15.48, 16) m. Met krogle: Kovačevič (J) 14.58 m (16.60, 17.40 m). Met diska: Syllas (G) 48.54 (58.10, 53.10) m. Met kopja: Papageorgiu (G) 64.69 m (77.87, 77.87 m). Met kladiva: Dimitropulos (G) 50.22 (60.57, 60.57) m. Štafeta 4X100 m: Grčija 42.1 (40.3, 89.8). Štafeta 4 X 400 m: Jugoslavija 3:25.8 (3:09.8, 8:08.2). Balkanska štafeta (800 + 400 + 200 + 100 m) Grčija 3:23.8. Disk (helenski slog): Syllas (G) 39.89 m. Med balkanskimi rekordi ima Jugoslavija le pet rekordov: v tekih na 800, 1500 in 5000 m, v metu krogle in v štafeti 4 X 400 m. Vse tri rekorde v tekih imata Goršek in Krevs, v metu kladiva pa Kovačevič. Ostale rekorde, po številu 14, ima Grčija, 2 pa Romunija. Letos Je bilo postavljenih 6 novih balkanskih rekordov. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-1 sko Štanjel tempe- ratura v C Z* — 08 3S S* Oti O a ' 31 O Veter (smer, Jakost) Pada- vine ■ « ■»s1 ,& «'S m/m vrsta Ljubljana 765-2 19-3 90 92 mil. in 0 — Maribor 764-4 17 4 5-0 95 0 NW, — — Zagreb 762-9 22-0 9-0 95 6 0 — — Belgrad 762-3 25-0 7-0 95 1 0 — — Sarajevo 764-2 21-0 60 90 0 0 — — Vis 762-8 17-0 12-0 95 1 NW, — — Split 761 C 240 14-0 70 1 NE, — — Kumbor 759-9 23-0 140 70 1 NE, —• Rab 762-1 20-0 15*0 60 0 0 — i— Dubrovnik 7599 25-0 160 60 0 NE, — — Vremenska napoved. Megleno, čez dan nekoliko oblačno in zmerno toplo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bila do 7 redka, nato srednje gosta megla do 8; nato pa do 10.40 zopet redka megla. Ob 10.45 se je zjasnilo, sonce pa je skozi meglo posijalo že ob 9.50. Popoldan je bilo nekoliko oblačno (visoki oblaki), zvečer ob 18.15 pa se je zopet popolnoma zjasnilo. Koledar Danes, sreda, 21. septembra: MatevZ. Četrtek, 22. septembra: Tomaž Vil. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska, c. 4; mr. Bohinec, Rimska cesta. Izlet v Trst din 58.—; posebni vlak v nedeljo, dne 9. oktobra. — V Gorico, Doberdob, Trst — dva dni z avtobusom 120 din. — T ourex Slovenja, Tujsko-prometna gospodarska zadruga v Ljubljani. Noga smukne sama v čevelj, ako uporabljate S a n o p ed - prašek za čevlje, Stane le 2 din. Izdeluje drogerija M. Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. Pozor vsi založniki in izdajatelji reviji Društvo slovenskih književnikov sprejema knjige od 20. do 24. t. m. v Trgovskem domu, 1. nadstropje, vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 18. Pozivamo vse prizadete, da nam svoje gradivo dostavijo čim/prej. V kresijo se vselijo mestni uradi tudi v I. nadstropje, ko se preseli Mayerjeva trgovina v svojo novo palačo onkraj troniostovja. Dela za preureditev sedanjih trgovskih prostorov v pisarniške prostore so že razpisana. Ob nedeljah in praznikih mestna zdravniška dežurna služba. Mestno poglavarstvo uvede s i. oktobrom t. 1. celodnevno in nočno zdravniško dežurno službo ob nedeljah in praznikih, ki jo bodo opravljali mestni zdravniki predvsem za mestne uboge in mestne nastavljence, v nujnih primerih pa tudi za druge ljubljanske bolnike in neodložljive zdravniške pomoči potrebne. Dežurna služba se bo pričela ob sobotah in dnevih pred prazniki ob 20 ter bo trajala vso noč do ponedeljka ali dneva po prazniku do 8. Ves ta čas bo dežurni zdravnik dosegljiv tolefonižno na> svojem stanovanju. Mestno poglavarstvo bo vsakokrat (sproti objavljalo v dnevnikih in tudi dežurnim lekarnam in rešilni postaji ime, naslov1 in telefonsko številko dežurnega zdravnika. Spominska svečanost za pokojnim Mihom čopom. Turistični klub »Skala«, podružnica Jesenice, bo v spomin svojemu ustanovnemu članu, nepozabnemu predsedniku pok. Mihi Čopu za njegov g>od, izvedla 24. in 25. sept. t. 1. izlet v Vrata in na Škrlatico. V Aljaževi kapelici se bo v nedeljo 25. t. m. ob 5.30 zjutraj darovala sv. maša za pokojnega Miho Čopa; po sv. maši skupni odnod na Škrlatico, kjer bomo ob skalaškem spomeniku — križu — počastili spomin vsem našim pokojnim tovarišem. »Umetnost«) mesečnik za umetniško kulturo, Ljubljana, Pod tumom M. 5. Uredniki: Maleš, Ložar, Gorše, Benčina). Pravkar je izšla nova dvojna številka 1-2, s katero pričenja revija IQ. letnik To pot se je obseg revije razširil za eno tiskovno polo za vsako dvojno številko (16 strani), tako da bo imela odslej vsaka dvojna številka 48 strani z zbranim ilustrativnim gradivom in prav tako vsaka dvojna številka tudi po eno podobo v barvah. It tega je razvidno, da se je revija med svojimi naročniki dobro vpeljala in trdno zasidrala in ni dvoma, da ji je uspeh zajamčen. Revija je v vsakem pogledu odlično urejena in prinaša 51 reprodukcij domačih in tujih mojstrov, primere ljudske umetnosti in zelo lepo tiskano podobo v barvah češkega slikarja Ludvika Kube. Poleg domačih likovnih umetnikov (Maleš, Petkovšek, Golob, Černigoji Jakac, Mušič, Pavlovec, Hudoklin, Jirak, Globočnik, Ivan Kos, Šantel) 10 reproducirana dela sodobnih francoskih slikarjev, češkoslovaški ljudski lesorezi, ilustracije F. Vika in primeri domače in tuje ljudske umetnosti. Dr. Rajko Ložar je posvetil razpravo slovenskemu slikarju Jožefu Petkovšku, dočim, razpravlja Boris Orel o ljudskih podobah. Pesmi so prispevali Al. Gradnik, Miran Jarc in Fr. Tominec s prevodi. Revijo zaključujejo pestra poročila iz umetniškega sveta in književna poročila. — Revija se tiska v dveh izdajah na Ilustracijskem papirju in na umetniškem papirju in velja letno samo 80 ali 110 din za umetniški papir. Llubllansko gledališče Drama Začetek ob 20 četrtek, 22. septembra: »Car Fjodor.« Premiera. Premierski abonma. Otvoritvena predstava. Petek, 23. septembra: Zaprto. Sobota, 24. septembra: »Veriga«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 25. septembra: »Car Fjodor.« Izven. Ponedeljek, 26. septembra: Zaprto. Torek, 27. septembra: »žene na Niskavuoriju«. Premiera. Premierski abonma. Premiera Finžgarjeve igre »Veriga« bo v soboto 24. t. m. za Premierski abonma. Posebna odlika domačega pisatelja Finžgarja je v živem risanju posameznih značajev in okolju ter njegovem Klenem jeziku. Z ljubeznijo dn razumevanjem zajeti dogodki iz kmečkega življenja nam predočajo našega kmeta in bistvo njegove nravi. V »Verigi« je postavil Finžgar z osebo Mejača (Potokar) na oder kmeta, ki povzroči zaradi svoje trme pravdo s sosedom Markom (Cesar). Skoraj simbolična figura starega, pravičnega in vernega deda Primoža (Bratina) povzroči končni razplet spora. Glavne zenske vloge bodo igrale: Mileva Boltarjeva, Polonca Juvanova, Gabrijelčičeva in Rakarjeva. Režiser Milan Skrbinšek- metrov, a njena širina odgovarja dolžim i cerkve ter meri zato 14 metrov. V novi cerkvi je s sedeži •prostora za nad vernikov, 30 kvadratnih metrov, •kniška podružnica, pa je moral duhovnik objem, razumljivo pa je časopisov v Londona. Kakor se vidi že iz slike, nemško-češkega spora. Kaj bi se tudi ne, ko je ■na za to, kakšna bo končna rešitev tega vpraša Redka umetnina na Notran|skem: Ponosna cerkev Matere Bolje na Rakeku Rakek', ki je bil do prevrata mirna notranjska vasica, podobna neštetim drugim malim va6em, kjer je potekalo življenje v mirnem vsakdanjem tempu, se je začel po prevratu in zlasti po odhodu Italijanov iz Rakeka 1. 1921., ko je postal naša važna obmejna postaja, razvijati v hitrem tempu. V vas je zašlo novo življenje. Razširjena je bila železniška postaja, v katere poslopju se je naselil obmejni policijski komisariat in finančna kontrola, leta 1926. je Rakek dobil meščansko šolo, ki pa še čaka svoje lastne zgradbe, od železniške postaje proti Cerknici pa je bila zgrajena lepa cementirana cesta, ki sega do konca Rakeka. Lansko leto je bil pred kolodvorom urejen trg s kamenito ograjo in na trgu postavljen spomenik kralju Aleksandru I. Po neki naravni poti se ves promet Notranjske steka proti Rakeku, ki je postal na ta način važna izhodna točka za vse notranjsko prebivalstvo tja do Prezida, in čeprav bi že zdavnaj po številu prebivalstva (ok. 2000) in po svoji važnosti zaslužil, da bi se imenoval trg, nosi še vedno skromno ime vasi. Pravijo da je manj stroškov. Sanje Rakovčanov gredo sicer tudi za tem, da bi se na Rakek preselila davčna uprava iz Logatca, okrajno glavarstvo in sodišče, tako da bi Rakek bil tudi politično upravno središče Notranjske, toda proti temu je stara tradicija, ki jo ljubosumno čuvajo Logatčani, kakor tudi Cerkničani. Ob takšnem napredku Rakeka pa je bil Rakek v cerkveno upravnem oziru samo podružnica cerkniške župnije, od koder je ob nedeljah prihajal in še prihaja maševat na Rakek kaplan iz Cerknice, da so bili vrli Rakovčani oskrbljeni s sv. mašo, ob večjih praznikih pa so Rakovčani romali k maši k fari v eno uro oddaljeno Cerknico, ali pa na Unec, kjer imajo svojega župnika. Nekoliko značilno je zares bilo za Rakek, da ni imel svojega župnika. Temu pa se ni čuditi, če pomislimo, da je Rakek še iz fevdalnih časov spadal v cerkvenem oziru pod »Menišfjo«, Cerkvica sv. Urha - cerkniška podružnica Cerkvica sv. Urha, k! je bila zgrajena okoli leta 1600. po tipu notranjskih cerkva z značilnim kamenitim obzidjem, ki naj bi služilo kot obrambni zid proti napadom in navalu Turkov, ki so pred 400 leti vznemirjali naše kraje, je pač ustrezala tedanjim verskim potrebam občanov, danes pa, ko šteje vas okoli 2000 prebivalcev, je bila že davno premajhna. Cerkvica sv. Urha je bila namreč dolga 14 metrov in le 6.5 metra široka, v notranjosti pa je merila vsega Kakor rečeno, je bila brez zakristije, tako da se leči kar v cerkvi za tudi, da ni bilo župnišča. Bila je to idilična cerkvica, ena izmed tistih, ki jih je toliko po ljubkih gričkih naše Slovenije. Zdradimo novo cerkev I Težnja vseh vernih Rakovčanov je bila, da bi dobili svojega župnika, ki bi opravljal vse verske potrebe doma, in da ne bi bilo treba vedno hoditi v Cerknico h krstom in porokam. Vse bi potem lahko opravili kar doma. Seveda vzdrževanje župnika stane, toda žrtve so potrebne, kadar gre za to, da ne bi utegnil kdo očitati versko mlačnost vaščanom, ki so težko pogrešali cerkvenega pastirja v svoji sredi,' V času krize je bilo. težko kaj začeti. Toda vztrajni Rakovčani niso odnehali. Stopili so po svet kar k arhitektu prof. Plečniku. Pri njem pa so zvedeli, da zna arhitekt tudi z najmanjšimi sredstvi ustvarjati velike, božje službe dostojne prostore. Gradivo, kamenje in les ter delo za cerkev so sklenili prispevati vaščani Sami. Načrte za novo cerkev je napravil asistent arh. Plečnika inž. arh. Janez Valentinčič skupno z mojstrom tako, da bo Rakovčane stala nova cerkev komaj toliko, kolikor bi stala v Ljubljani srednje velika vila. Problem je bil v glavnem Tešen. 22. julija so okoli cerkvice prvič zabili količke in Rakovčani so prvič zasadili lopate za novo cerkev. Kmetje so dali konje in vozove, ter z njimi vozili potreben kamen iz bližnje Kamne gorice nad Cerknico, drugi so spet delali v kamnolomu, četrti so kopali. Delo je vneto napredovalo. Vaščani so nabrali tudi prav lepo vsoto denarja. Cerkev Matere Bož|e stoli Zanimiva je bila Plečnikova zamisel, da bi ohranil staro idilično cerkvico, ki je bila po svoji starosti tako prikupno slovenska in naša, da je morala ostati. Cerkvice tudi v resnici niso podrli. Arh. Plečnik je ohranil vso našo dušo te domače cerkvice ter naročil arh. inž. Valentinčiču sezidati novo cerkev kar čez staro. G. Valentinčič je to nalogo odlično rešil. Čez staro cerkev je poveznil novo kar počez, tako da ležita podolžni osi obeh cerkva pravokotno druga na drugi. Velika vrata pod zvonikom so sedaj stranska vrata novega ponosnega božjega hrama, ki bo posvečen Mariji božji. Na južno stran stare cerkve je položil večji del nove s •prezbiterijem, na severno pa manjši del nove cerkve t glavnim vhodom in s stopniščem na kor. Notranjost nove cerkve je dolga 28 V prodajalnlci angleških zelo zanimali za potek vrsti odgovorna za to, vendar bo končna rešitev tega vprašanja. so se angleški časopisi Anglija v prvi Stavkujočf delavci in aradniki na Železniškem tiru f San Frančišku. Kor delodajalci niso bdeli ugoditi njihovim zahtevam, so začeli stavkati in se zdaj raje takole zabavajo ob vagonih, namesto da bi iz njih zlagali živila za tamkajšnje prebivalstvo, Stranske stene stare cerkve so prebite in odstranjene v širini 6 metrov, torej za vso staro cerkev brez prezbiterija in prostora pod korom ter v višini 6 metrov, vendar pa bo od glavnega vhoda nove cerkve popolnoma vidna vsa stara in nova cerkev. Prikupna domača značilnost stare cerkve je ohranjena z vso spoštljivostjo in treteh-tanostjo. Umetnik je hotel s tem dali posebnega poudarka vrednosti stare tradicionalne cerkve in starim vaškim spominom. Na umetniški način je povezana preteklost staTe cerkvice in vasi z bodočnostjo nove. , Na, vhodu južnega dela cerkve je prizidana zakristija z vežo in pokritim vhodom, na zapad-nem oglu prezbiterija pa bo do vrha segajoča niša. Višina notranjosti cerkve znaša do slemena 10.50 metrov, stena ob strani je visoka 6.5 m, stara cerkev pa je vsa merila v višino le 5 metrov. Višin-6ka razlika obeh cerkva je tako uštvafila kor, ki ga pokriva etreha nove cerkve. Strop etaTe cerkve nosi tla kora, ki tvori v novi cerkvi nekak most, ležeč med sprednjim in zadnjim delom nove cerkve. Ta most bo omogočal cirkulacijo zr^ka, - ker je odprt spredaj in zadaj, obenem bo pa cerkev seveda tudi še moderno ventilirana. Proti prezbiteriju ima kor balustrado, a prati glavnemu vhodu je zid ograje okrašen « »grafiti. Orgle so na koru preračunane, da bodo stale ob strani, razen tega pa so stranski prostori in shrambe stare cerkve tako urejeni, da bq podstrešje popolnoma izkoriščeno. Za primerno svetlobo v cerkvi bo skrbelo veliko okroglo okno^ z ornamentalnim betoniranim omrežjem nad glavnim vhodom in dve manjši stranski okni, ki bosta^ dajali luč zadnjemu delu cerkve in koru. Glavni novi del cerkve pred oltarjem je pa na vsaki strani razsvetljen 5 paagnj 6 oken z betonskim krogo- V1C,CStrešna konstrukcija tvori obenem strop ter je zaradi toplote pokrita s kasetiranim opažem. Ka-setirani strop deluje dekorativno, enako ogrodje z malimi okroglimi odprtinami. Vso konstrukcijo veže pod okni venec, ki opasuje staro cerkev z novo v višini stare. Poglavitno dekorativno nalogo opravljajo štirje stebri, ki nosijo kor z balustrado- Nova cerkev bo nujno imela nove oltarje, za katere bo potrebnih posebnih sredstev. Ohranjen je stari oltarček, glavni oltar bo v niši prezbiterija, ob straneh bosta dva stranska oltarja, takoj na desni ob glavnem vhodu pa bo še en oltar. Glavni oltar bo zgrajen na stebrih z baldahinom. Nekaj posebnega bo prižnica, ki se bo dvigala v prezbiteriju med glavnimi in stranskimi oltarji. Vidna bo po vsej cerkvi in bo tvorila stranice niše, kjer bo stal stranski oltar, Kraška cerkev Cerkev matere božje no Rakeku je zgrajena iz domačega kamena. Kamenite so vse stene do pod oken. Stene so neometane. Stari zvonik, ki je ostal in ki je ohranil sedanjo obliko, so primemo očistili. Nekak prebod cerkve ljubljanske okolfe# v kraško cerkev bo označeval nad glavnim Vhodom nadzidek z okencem. Cerkev bo na naši meji tipična kraška cerkev in bo poudarjala Kras id notranjsko zemljo. Stavbena dela pri nov! cerkvi Matere bolj« na Rakeku je vodil ljubljanski stavbenik g. Matko Curk, ki je prevzel težaška in zidarska dela, a domačini so s tlako preskrbeli les m kamenje. Danes je cerkev Matere božje na Rakeku na zunaj že dograjena in vzbuja vtisk umetnine, ki jo bodo občudovali vsi, ki bodo šli skozi Rakek. Naša gradbena umetnost in arhitektura je dobila svoj umetniški izraz na naši meji, ki jo bo znal ceniti vsak tujec. Cerkev bo blagoslovljena le leios. Programi Radio Llubljana Sreda, 11. septembra: 12 Akademski pevski kvintet — 12.45 Poročila -5 13 Napovedi —1 13.20 Naši pevci in pevke (plošče) — 14 Napovedi — 18 Audran: La ma, sootte. opereta (plošče) — 18.40 Mladinska ura: Kaj in kako naj beremo (e. prof. F. Vodnik) — 18 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ara: Srbi med osnovatelji prvega hrvatskega gledališča (dr Ivaa Nevestič) 1 19.50 CharUe Knnz igra šlagerje (plošče) — 20 Orgelski koncert (g. P. Bančigaj), samospeve poje g. Tone Petrovčič — 22 Napovedi, poročila ea 22J5 S tangom M začne (plošče) m Konec ob 23. Drugi programi Četrtek, 22. septembra! 19 Orkestralna glasba (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Najrovedi —, 13.20 Kvartet mandolin n 18 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovanoe (g. dr. Budali Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: predavanje ministra za telesno vzgojo naroda — 18.58 Deset minut zabave (g. Fran Linah) n, 20 Koncert delavskega pevskega društva -Cankar« — 28,:# Koncert Radijskega orkestra — 20 Napovedi, poročila « 22.15 V plesnem ritmu (plošče) r-= Konec ob 23, Na mostu Je stal fantič ter * vidnfm zadovolji etvom opazoval rdečkasto nebo. Mimo je prišel star gospod ter nagovoril fanta: »To me pa izredno veseli, da se tudi ti veselig nad lepoto narave. Ali večkrat opazuješ sončni zahod?« »Kakšen sončni zahod,« ee is zarežal fant, »sag le naša šola gori.« y v * . - ■ L \ • i. lil. Nova služkinja Je postavila na mizo umazan krožnik. »Kaj pa je to,< jo je nadrla gospa, »tak umazan krožnik si upate postaviti predme.« Mina: »Gospa, priznam, da so tile madeži od mojih prstov, ampak ješpreo, ki ee drži krožnika je pa še od poprej.« ‘ \ , Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec 'Zdaj pa zdaj so se kapitanovi prednji zobje razmaknili in takoj nato je v rjavem soku izginil tudi svet okoli martinčka in martinček sam. Stave so postajale vei^no bolj napete. Pri vsakem martinčkovem umiku so rasle v višino in skupna vsota se je zelo pomnožila. Neki topniški major z rdečo brado je stavil najbolj drzno. Računal je, da znaša pot pljunka kakšne štiri metre in pol, s krivino seveda. Ni bilo veliko upanja, da bi pri taki drznosti zmagal, toda nazadnje se je le zgodilo. Stavil je, da bo kapitan nagnal martinčka v luknjo. Nesrečna žival, ki je med tem postala nezaupna, se je še enkrat ustavila na soncu, toda to pot čisto blizu luknje v zidu. Naj se zgodi kar hoče, zdaj je imela samo še dva palca do varne luknje, razdalja od kapitana pa je znašala okoli dvajset čevljev. Kapitan je dolgo žvečil in z motnim pogledom zbiral strelivo v ustih. Stave so zlezle v tako višino, da jih je bilo treba celo po vojaških merilih imenovati nesmiselne. Kapitan Elias se je zravnal. Oči vseh so ležale na njem. In glej: Nenadno je martinček izginil, odplavilo ga je v luknjo. Nanj je bila udarila rumena mavrica, natančno kakor bi bil pomeril. Vihar navdušenja, ki je prišel za tem, je bil glasen in je dolgo držal. Major, ki je pri stavah zaslužil mesečno plačo, je zahteval, da mora kapitan z njim in njegovimi tovariši vred slaviti omembe vredni dogodek. Kapitan je dejal, da je topništvo pri tej priliki izbojevalo sijajno zmago. Odsev te slave je padel tudi na Antonia. Kapitan Jorham je sedel v sredi valujočega smeha, siv in mrzel kakor skale pred Plymouthom. Na zunaj je bil čisto miren, v srcu pa poln radosti. „ Na obzorju so se prikazale nove plošče z jedmi. Med posameznimi jedmi so mu stregli z vinom. Pil je vse in vsako pot, kadar je odstavil prazen kozarec, je bilo v njegovem obrazu mogoče brati izraz obžalovanja. Jedli so tagliarine in raviole, jedli so petelinje grebene in ovčje ledvice, sesekljane in pečene. Jedli 60 kure s špageti, gobe in račjo pečenko. Ko so bili vsi siti, je kapitan Jorham še kar naprej jedel. V na daljnjem je uničil skladovnico klobas, pečenih s česnom, naložil nanje obrok zelenih smokev ter vse skupaj kakor kos ledu, ki je prestal najhujšo zimo in začuti prvo slutnjo pomladi, poplaknil po grlu z veletoki madejre. Na družbo je legel molk, poln ugodja in sitosti ter čistega človeškega zadovoljstva. Neki major iz Gascogne, čigar predniki so bili mali, zapiti klativitezi, je gledal kapitana vneto v oči ter mu rigal neumnosti na uho. Nič ga ni motilo, da 60 besede kapitana Jorhama ostajale za razum docela nerazumljive. Kadar je kapitan pripovedoval šalo in se zasmejal, je po dvorišču kar grmelo. Dva rjava zamazana pocestna fantalina sta sedela na strehi Pergole v trt ju ter gledala. Objemala sta se čez rame in rezgetala kakor majhni opici, ki gledata levjo pojedino.~ Med prvimi steklenicami se je Antonio čutil samo gledalca, večkrat celo nejevoljnega gledalca. Potem pa, ko je spil več krvavo-rdečega vina, 6e mu je zdelo, kakor da drsi v drugi svet. Nenadno je menil, da ve, da je resnično bistvo stvari tako in ne drugačno. Vsi robovi, vsi obrisi so bili kakor obrobljeni z jantarjem. Pogledi v daljavo so imeli nekaj nebeškega ih so bili politi z zlato lučjo. To je storilo vino, sonce in trta. Sonce? Pogledal je navzgor in videl, kako sfje skozi listje. Tam gori je mrgolelo in strašilo v zmedi listne sence in blodeče luči. Zdelo se je kakor da človek sedi na dnu jezera iz luči in zraka. Vsi, ki so tu sedeli, so bili del tega čudesa iz vročine in svetlobe. Vsi so bili iz ene snovi, ljudje in reči. Vsi so se porajali iz luči. Vse življenje na svetu je bilo vendar ena sama, vedno trajajoča pojedina in popivanje. Antonio bi bil to rad povedal drugim, a se mu ni posrečilo. Sonce je vsak dan pogrinjalo mizo, eno samo in vsa človeška družba se je zbirala okoli nje. Antonio je planil pokonci. Te vzvišene misli so gh premagale in boril se je za besede. Toda z ustnic so se mu glasili samo debeli, meketajoči zvoki. Ni mogel tem ljudem povedati, kar bi bil rad in tudi oni sp sicer rjoveli vanj, a jih ni razumel. Bil je žalosten. Šel je iz njihovega kroga, ne da bi bil vedel kam. Ko se je spet zavedel, je sedel na robniku pred vrati male ( stilne in gledal po Stradi Balbi navzgor, ki se je stegovala ne dal v beli bleščavi ter tiho v vročem poznem popoldnevu. Planil je pokonci in odšel nazaj na dvorišče. S težavo se je obdržal v ravnovesju. Popil je veliko vode, ki je imela plehak okus. Pogreznjen na stolu je tik ob zidu sedel kapitan Jorham in spal. Muha mu je počasi lezla čez plešasto glavri. In vsi oni knezi, ti najboljši od dobrih tovarišev, kam so šli? Izginili so. Vsekakor so pustili za seboj prijemljivo sporočilo: Major je plačal račun. Ko je postrežnica spravljala Antonlevo napitnino, je poročala: »Na čast francoske vojske, je dejal.« V notranjosti lobanje, čez katero je lezla muha, pa ni bilo prav posebno mirno. Možgani starega kapitana so kolesca časa prestavili z kakšnih dvajset let nazaj ter moža prenesli v preteklost. Videl je sam sebe kako 6edi na klopi pred domačimi vrati v'mestecu Scituate v državi Massachusettu. Tam čez za jezom je ležala hiša Abnerja Lincolna in mlin ob potoku. Kolo se je vrtelo. Lastavke so švigale v vodo ter ridale kolobarje na plitvih mestih. Bilo je ob sončnem zahodu. Jane je gori prav spravljala malo v posteljo. Slišal Je, fako poje in kako dekletčeve nožiče copotajo po tleh. Nenadno je mlin onstran jeza začel glasno mleti. Zvenelo je kakor da dela neprenehbma »rr rr rr rr rr«. Tam v mlinu so nekaj mleli in trli — njegovo malot Treba je bilo drveti, treba je bilo, nekaj storiti, toda noge ga niso poslušale. »Ne jokaj, Jane. Jutri zjutraj greva na pokopališče.« Toda saj je bilo že jutro 1 Hotel je na pokopališče in ee prebudil ob občutku, da mu noge spodrsavajo. Nekaj trenutkov je trajalo preden se je zavedel. Da, otrok je bil že nekaj let mrtev w Ostalo popoldne sta prebila v kavarni »Sveti Lovrenc Mučenec«. Začelo je deževati in sta med dežjem zaspala. Potem jima Je' bilo bolje pri srcu in spet sta se čutila zdrava. Ura je bila šest, junijski večer lepši kakor ponavadi fn Genova 6e je že pripravljala in likala za mesečno noč, ki naj bi zdaj prišla. Po plohi je bilo jasno in hladno. Dolge, temneče se sence so križale ceste. Nič nisla pazila na pot in se prerivala po zmedi uličic, kf so bile tako ozke, da niso mogla po njih peljati vozila. Bilo je že doati prepozno, da bi bila mogla iti iskat marmor. V sedanji volji je kapitana Jorhama vleklo vsepovsod. Zato je prav rad pritrdil Antonievemu predlogu, da bosta obiskala patra K6a-verija v predmestju. Marmor in kipi pa lahko čakajo do jutril Antonio je komaj pregovoril kapitana, da ni stopil v bahato, toda neskončno umazano nosilnico. Toda nosači so se na vsakem cestnem oglu spet prikazali in se ponujali. Ni si bilo moči misliti, kam vse bi v tem kosu pohištva Antonio in kapitan prišla. Antonio ee ga je prijel, z ostrim očesom pazil na svoje in njegove žepe in romala sta naprej. Nenadno sta zapustila območje ozkih uličic In po naključju stopila na Strado Nuovo, kjer je dan v vsem svojem soju ugašal. Ta cesta se je brez konca raztezala po hribu navzgor, ozka, čedna, na obeh straneh so jo robila marmornata pročelja, z njihovih balkonov so tu in tam mežikale že prve luči. Na taki cesti je mogla stanovati samo odlična gospoda. Berači so bili tu neumestni celo za Genovo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ia inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva niiea 6/II1. Telefon 4001 do 4005. Upravni Kopitarjeva niiea C. Za Jugoslovansko tiskarno ♦ Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Bukovec. Urednik: Jože Količek.