Poštnina plačana v gotovini. V Uublliitl, dele 30. aprila 1924. Leto. VI at. Glasil® »Samostoine . p i kmetijsta stranke ia Slovenijo m Naročnina: celoletno .................. Din 25'— poluletno.............................Din 1250 četrtletno .............................Din 7v* Fosamezna številka...................Din 1*— Kmet pomaga) si sam, En svoje stališča v držaji uravnal si sam 1 Inserati: malt oglasi do 9 petit vrst . . . . , večji inserati od 10 petit vrst napre) . notice, Izjave, poslano, reklame petit vrsta ' * » • a Din l&: k Din 2--k Din 3-- Uredništvo in tipravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „£konoma". Kmetski dolgovi. V eni stvari so vsi meščanski listi složni, pa čeprav se drugače še tako napadajo. V tem namreč, da se kmetu tako dobro godi, ko nikomur drugemu. Danes je ta meščanska bajka postavljena na laž, kajti dokazano je, da se godi kmetu tako »dobro-«, da leze vedno bolj v dolgove, da bodo kmetije skoraj tako zadolžene ko pred vojno. Leta' 1913 so znašali kmetski dolgovi 4o milijonov kron. leta 1918 16 milijonov kron, leta 1919 4 milijone dinarjev, leta 1920 že preko 10, leta 1921 že preko 20, leta 1922 že preko 50 in za leto 1923 znašajo ti dolgovi že preko 50 milijonov dinarjev aii preko 200 milijonov kron. To so porazne številke, ki jasno dokazujejo, da se godi kmetu najslabše in da je njegova davčna moč že davno izčrpana. Pomisliti je treba zlasti sledeče. Kmetski stan je edini stan države, ki letno pridobiva vrednote. Kmetski stan •je najproduktivnejši stan v državi, ker s svojim delom pridobiva iz sicer mrtve zemlje bogastva, ki omogočajo življenje vsemu prebivalstvu v državi. Vrhu tega pa je pridelek kmeta tako velik, da ga moremo v velikih množinah še izvažati v tujino. Ta izvoz kmetskih pridelkov je tako velik, da smo samo vsled njega dosegli ravnotežje v naši trgovinski bilanci Če bi bile razmere zdrave, če bi bilo vse urejeno tako ko treba, potem bi moralo bogastvo kmeta stalno rasti in sicer v tej višini, kakor znaša izvoz kmetskih pridelkov. Ta predstavlja namreč čisti dobiček kmetskega dela. — Mesto tega pa vidimo, da leze kmet tV dolgove. Kdo je temu kriv?? Deloma je temu kriva nezavednost Ttmeta, ki si ni prisvojil politične moči, 'dasi so mu za to vsi pogoji dani. Kmetov je v državi 80 odstotkov in po sedanjem volilnem redu bi morali imeti kmetje nad 240 poslancev od 313, samo fce bi bili vsi kmetje zavedni, če bi volili tv resnici kmetijske stranke, če bi bili (vsi združeni v Savezu Zemljoradnikov. Nezavednost kmetskega ljudstva pa 3ma še hujše posledice. Vsled nje ni zadružništvo razvito tako. kakor bi moralo biti in ves izvoz kmetskih pridelkov in kmetskega bogastva (živine, lesa) v tujino vrše razni prekupčevalci in tem ostane tudi ves čisti dobiček kmetskega letnega pridelka. Odtod zadolževanje kmeta. Edino sredstvo proti zadolžitvi kmeta je zato v politični in gospodarski osamosvojitvi kmeta, v njegovi organiziranosti v samostojnih kmet. .strankah in zadrugah. Druge rešitve za kmeta ni in kdor dela kaj drugega je izdajalec kmetskih interesov, je grobokop kmetskega stanu. Sedanjih žalostnih razmer pa ni kriv samo kmet, temveč glavno krivdo nosijo drugi. Nemogoče je, da bi kmet, komaj osvobojen, že tudi spoznal v vsej celoti kmetsko misel. Zlasti še, ko so njegovi dosedanji voditelji z vso vnemo skušali mu prikriti jedro kmetske misli. Glavni krivci sedanje kmetske zadolženosti so dosedanji voditelji kmeta — predvsem voditelji klerikalne stranke. Vso politično moč slovenskega naroda so imeli in imajo v svojih rokah. Todai kako so uporabili to moč?? Z vso silo so se borili proti oznanje-valcem kmetske misli in niti proti radikalom in demokratom, glavnim pred-staviteljem nadvlade meščanstva nad kmetom, se niso borili tako ko proti SKS. — Niti to pa jim ni bilo zadosti. Zadružno misel so popolnoma zavrgli in njihovo gospodarstvo se vrši danes v znaku bančne politike. Kmet i j slu družba, ki bi morala: biti najsilnejša opora kmetskemu zadružništvu in gojitvi kmetske misli, ne deluje, ker hočejo tako klerikalni generali. Vrhu vsega so pa ti nesrečni generali vso svojo pažnjo posvečali samo raznim državnopravnim vprašanjem, mesto, gospodarskim. Za odpravo davkov se niso brigali, vsako drugo vprašanje pa jim je bilo pri srcu. Tako je moralo priti do tega, da so kmetski dolgovi pričeli rasti in da še rastejo. Zadolžen kmet je odvisen od onega, ki mu denar posoja in zadolžen kmet ni politično nevaren. Zato se gospodje vsled zadolževanja kmetij ne ganejo. Treba pa je. da se gane kmet sam, kajti drugače bo suženj vse večne čase. Kmetske dolgove je treba zmanjšati in to se doseže z zvestobo do kmetske misli. Vsi v boj za zmago kmetske misli in kmetski dolgovi bodo padli, kmet bo resničen in edin gospodar svoje zemlje. Kdor pa dela drugače, ta dela za propad svoje kmetije, tega bodo kleli še pozni potomci! Venkov o Savezu Zemljoradnikov. Glasilo češkoslovaškega ministrskega predsednika Švehle piše v članku »Savez zemljoradnikov v sedanji politični krizi SHS« sledeče: »Beograjska vladna kriza še ni odločena. Cas naj omogoči rešitev. Za Pašiča kot za Davidoviča je čas enako ugoden. Na ozemlju, ki ga obvlada Pašič, se z vsemi sredstvi ovira propagandno delo Davidoviča, kakor je to pokazal shod v Subotici. Zato pa je sprejet Davidovič na Hrvatskem, kakor med svojimi. Zagrebška manifestacija, na kateri je Davidovič s takim uspehom formuliral svoj politični program, kaže, od kje se bodo pri prihodnjih volitvah rekrutirali Davidovičevi volilci. Med tem, ko se na obeh straneh ostrijo meči za bližnji boj, kajti navidezno mirovanje radikalov ne smemo smatrati za simptom Pašičevega nedela, pa vstajajo v napetem ozračju vse mogoče kombinacije. Kralj, v čigar rokah je odločitev, ne sme z nikomur spregovoriti besede, da ne bi bil dotični že označen kot bodoči ministrski predsednik. Ko je pred svojim odhodom iz Beograda sprejel kralj vojvodo Stepo Stepanoviča, že so širili listi kot dejstvo vest, da je vojvoda poverjen s sestavo vlade. Iste nade je tudi vzbudil prihod poslanika Baludžiea v Beograd. Baludžič velja kot mož izrednega kraljevega zaupanja. Zato se je takoj razširila vest, da je Baludžič poklican razrešiti gordij-ski vozel. Tako se s temi vestmi stalno bega javnost, dočim se v resnici ničesar novega ne zgodi. Zanimivejše in pomembnejše od teh vesti, s katerimi se pita zvedavost ju-goslovenskih krogov, pa je za nas opazovati nekatere na prvi pogled sicer manj zanimive pojave v srbskem političnem življenju. Kdor n. pr. pazneje zasleduje radikalno časopisje in zlasti glavno glasilo »Samouprave«, ta vidi koga smatrajo radikali za svojega glavnega nasprotnika. Niti demokrate, niti Radiča — ampak zemljoradnike. To dokazuje nenavedna pozornost, ki jo »Samouprava« stalno posveča zemljoradni-kom. S tem odkriva radikalni tisk, da je srbski kmet tista Ahilova peta, na kateri slabo stoji radikalna stranka. Srbski zemljoradniki so tudi tisti, ki so prizadejali radikalom v skupščini naj- občutljivejše udarce. To ne dokazuje samo pisava radikalnega tiska, ampak tudi dejstvo, da je bil proti njim poslan v boj iažizemljoradnik Komadinič. Toda sodeč po sprejemu, katerega, so pripravili zetski kmetje temu plačancu, temu zagrizenemu nasprotniku češkega naroda, stoji stvar za Komadini-ča zelo slabo. Drzno čelo in velika usta, prostaške fraze in psovanje svojih prejšnjih prijateljev, vse to pa ni zadostno priporočilo za demagoga. K tem intrigam se pridružujejo še grožnje. Laza Markovič, katerega je obdolžil Savez zemljoradnikov, da je bil kot minister korupten, grozi, da bo pri prihodnjih volitvah »odpihal« zemljoradnike. In volitve so pravi vzrok radikalnega napada na Savez zemljoradnikov. Kajti z nobene druge strani ne grozi radikalom pri volitvah takšna nevarnost, kakor s strani zemljoradnikov. Sav. zemljoradnikov je namreč zadel radikale na njihovem najbolj občutljivem mestu — v Šumadiji. Vgnezdil se je tam in dnevno pridobiva pristašev. Ce pomislimo, da je Šumadija srce Srbije, da je Šumadinec tipični predstavitelj srb-stva, potem razumemo, zakaj nastopa močna radikalna stranka s tako silo proti enemu svojih najmanjših protiv-nikov, ki ima v skupščini v vsem samo 11 poslancev. O Savezu zemljoradnikov se je pisalo, da je sklenil dogovor z Radičem in sicer tako dalekosežen, da je bila sklenjena izmenjava kandidatov. Te vesti sicer niso bile zanikane, toda treba jih je popraviti z avtentičnimi informacijami. Dosedaj še ni bilo ničesar slič-nega sklenjeno, dasi se v tem zmislu vodijo pogajanja. Pri tem je treba zlasti naglasiti, da je tak sporazum s poslanci - kmeti dosegljiv, dočim skušajo Radičevi poslanci - kmetje to preprečiti. Ti čutijo predvsem in izključno nacionalno in nacionalni značaj stranke bi hoteli ohraniti in izraziti tudi pri stanovski koncepciji stranke. Iz tega se vidi jasno, da ni mogoče govoriti o dogovoru kot o gotovi stvari in da ni Hrvatska republikanska (Ra-dičeva) stranka tako čisto kmetijska, kakor bi se sicer moglo misliti po njenem naslovu. Savez zemljoradnikov čaka torej težak boj pri volitvah, ki bodo najkasneje v jeseni. Volitve bodo ne le merilo zavednosti srbskega kmeta, temveč tudi sposobnosti in čvrstosti njegovih voditeljev, zakaj razmere zahtevajo v resnici izredno zmožne voditelje in pa —* čist ščit.« Izvajanjem vodilnega lista češkoslovaških zemljoradnikov nimamo dostaviti drugega, ko da bodo prihodnje vo-, litve v resnici preizkušnja za zavednost kmeta in sicer ne samo srbskega, temveč v nič manjši meri tudi slovenskega. Trdno verujemo, da bo jugoslovenski kmet to preizkušnjo zmagovito prestal, ker njegovi voditelji so možje na mestu in njegov ščit je čist. To pa je glavno!: Ne v Kanado! K nekemu Amerikancu, našemu rojaku je prišel te dni neki Mr. Hamorjr, bankir iz Youngstowna, Ohio. ter mu pokazal načrt nekega delniškega podjetja in hotel nagovoriti našega rojaka, naj vloži v to podjetje svoje prihranke, češ, da mu bo to neslo velik dobiček. Naš Amerikanec ni hotel sprejeti bankirjeve ponudbe, pač pa se je o tem podjetju dobro informiral ter dognal, daj je cela stvar v sledečem: Ustanoviti nameravajo deln. družbo z glavnico od 350 tisoč kanadskih dolarjev. Ta družba bi potem kupila v Kanadi, provinciji Ontario, 1000 oralov zemlje, katero bi uredili kot farmo. Ta zemljišča bi potem obdelovali delavci proti plačilu v naravi: za stanovanje* hrano in nekaj nagrade v denarju. Delavci za farmo naj bi prišli iz Evrope, iz onih dežel, ki imajo mnogo izseljencev, a tako majhno priseljeniško kvoto, da ne morejo vsi v Zvezne države ter komaj čakajo, da bi jih kdb, pustil vsaj v zemeljski raj v Kanadi. Vsak delavec, ki bi tedaj hotel priti v Kanado, bi moral za to srečo plačati 100 dolarjev na roke agentu omenjenega, društva m si poleg tega nabaviti sam prevozno karto. Ko je naš Amerikanec vprašal, odkod naj dobe siromašni delavci denar za vožnjo in pa onih 100 dolarjev. je odgovoril gospod bankir, da si bodo delavci sposodili denar od svojih rojakov ali prijateljev v Zveznih državah, pri čemur jim bo šla družba na roko. Na farmi bi dloibivali delavci hrano in stanovanje. V eni delavski hiši, ki je dolga 80 a široka 40 čevljev, bi stanovalo po 20 in več ljudi. Delavcev bi bilo toliko, da bi prišel na vsakega po en oral zemlje za obdelovati. Poleg hrane in stanovanja bi prejemali delavci tudi mesečno plačo 20 dolarjev. Od te plače Lepi se kmalu! jamcar. Roman. Spisal Rado Murnik. 16. »Mare, pazi na Alijano! Vrnita Zbogom, ljubica!« »Zbogom, mamica, zbogom!« 13. »Al: vam je slabo, gospodična Frauensteiner-jeva:« jc vprašal grof Leonard Starograjski Saldo na dvorišču. Stala je vsa bleda ob zidu in trepetala po vsem životu. Videla je. da odhaja hči grofa Blagaja... Slutila je, da se bliža.usodepolna ura in osvojila jo je silna razburjenost. »Vročina, gospod grof,« je odgovorila tiho in gledala mimo njega kakor v neizmerno daljavo. »Nevihta bo.« »Nevihta bo!« je povzel hitro vitez Ahac. »Ali nisem trdil že zjutraj, da bo danes še treskalo in grmelo? Po nebu se pode grde oblačine kakor izgubljene duše.« Soparno je bilo na dvorišču in vroče tudi v senci. Ali to ni prav nič motilo bojaželjnih vitezov. Docim so plemenitašinje posedale na odru po klopeh, pogrnjenih z rdečim suknom, so odšli hudi junaKi v veliko hladno orožarnico; ondi je viselo na kolih orožje in bojna oprava za vojnike m konje, izdelana večinoma v Milanu, koder so bue najboljše tvornice morilnih priprav. Alijana in Mare sta odšli iz gradu z Matko-vicevim Markom in klapouhim, velikim psom Tigrom., ki mu je varoval vrat močan ogrljak z ostrimi bodlikarm. Vroč veter je vznašal pesek pa prah in ga gnal pred sabo proti Kolpi Soince se je skrilo za sivotnimi kepami debelih oblakov. Ali-jani ie zvenela venomer materina pesem po ušesih... Že oddaieč so slišali živahno vpitje in vriskanje veselih seljakov. Pot je vodila skozi gozdiček, k; ga je ločil pokošen travnik od velike goščave. Južno od tega travnika in gozdička se je širila ledina, polna naroda v slikoviti noši. Na dolenjem koncu trate so goreli veliki ognji. Ondukaj so pekli in vrteli na ražnjih celega vola in več janjcev iz grajskega hleva. Pod košatim hrastom so imeli v sodih in mehovih vino, domače pivo in medico iz grajske kleti. Rdečelica dekleta v širokih snežnobelih »rokavih« in rdeče opasanih robačah so se smejale, šepetal? in gledale proti fantom, ki so stali, navidezne hladni, še sami zase v dokolenskih robačah in ohlapnih bregešah, prepasani z rdeče-usnjatimi čemeri, s črnimi kriljaki na glavah. Starci s koščenimi lokavimi obrazi so modrovali med sabo in se pogovarjali z materami, ki so pe-stovale svoje male otroke. Nekateri razposajeni paglavci so letali in se podili po trati, drugi pa so radovedno gledali lepo oblečeno hčerko grofa Blagaja. »Marko! Marko!« je klicala Ane, Markova mlajša sestra in mu tekla naproti. Bila je zala polnoudna devojka s sanjavimi očmi in izredno dolgimi oglenocrnimi kitami. Kakor drugi deklici, je nosila tudi ona na glavi šapelj, venec, ki so od njega vihrali zeleni, rdeči, višnjevi in rumeni trakovi. Vrat ji je ovijal trojen niz debelih raznobarvnih koiald. Nad robačo si je bila prevezala pisan predpasnik, na noge pa obula rdečevolnene čarape. Ko ji je segel brat Marko v roko, se mu je razvedril trdi, od osepnic razjedeni obraz. Z velikim veseljem in poslušal sestrino naglo govorico. »Marko, pojdi pit!« so ga vabili radostni glasovi, »Janjci so že pečeni. Hočeš sesti? Boš igral tudi ti?« Marko, v svesti si svojega dostojanstva, se je držal ponosno, vendar je milostivo počastil vsakega vabilca s prijaznim odgovorom. Čutil se je med kmeti takega gospoda, kakor grof med hlapci. Ne daleč od hrasta se je jelo zbirati kolo v vrsto. Mladi glasovi so zapeli veselo na glas: Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor tiseh mladih divojak... Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor, useh mladih Junakov! Lahkonoga dekleta, male snahe z belimi pe-čami in visoko vzrasli fantje so se držali za zavozlane robce in jeli vsi obenem stopati dva koraka naprej in enega nazaj. Izmed vseh se je slišal najbolje glas Markove sestre, črnooke vojarinke Ane, ki je vodila, kolo in pela z drugimi vred: Hajdi, hajdi, draga moja, hajdi brzo, milena, koto iigrat, duša draga, lepa ti devoičica! Igraj brzo in veselo, mlada moja rožica! Izprva so kolali počasi, potem pa hitreje in vedno hitreje. Naposled so jeli skakati, in umolknila je pesem. Fantje so ukali, dekleta so vriskala in v vetru so vihrala njih bela krila, njih pisani trakovi, kite in rokavi. Zdajpazdaj je vzel dečak deklica iz kola in zaplesal z njo pred drugimi kolaši. Razčetrtali so pečenega vola in sekali pečenko na deskah. Vse se je veselilo, jedlo in pilo in hvalilo obeh grofov radodarnost. »Marko, treba se bo vrniti,« ga je opomnila Mare. »Bliža se huda ura.« »Ostani še malo, Marko!« je prosila Ane. »Nevihte še ne bo tako kmalu. Glej, tako veselo je danes! Ostani!« »Ne smem.« »Ostani samo še pri enem kolu!« Marko se je obotavljal, naposled pa se je vdal. »Mare, pa pojdita vidve malo naprej, takoj pridem za vama.« Varuhinja je počasi odšla z Alijano. Na ledini so že zopet kolali in peli: Stan se gore, mladi junak, tvojo rožo drugi trga! Naj jo trga, naj jo nosi, naj jo nosi mile marke! Alijani je še vedno zvenela pesem o golobici po ušesih; zapela jo je poluglasno. Tiger je skakal po tratini in tekel proti malemu logu. i Za gostim grmovjem kraj pota sredi gozdiča sta prežala Čirikli in njen mož Angar (Ogel), črn, bradat cigan, vitek pa žilav. V ušesih sta se mu svetila dva srebrna uhana. V desnici je držal širok' nož, v levici pa kos zastrupljenega mesa. Pri nogah' ciganke je ležal spleten umazan robec, ki je bila. vanj zavila debel kamen. Močna sapa je šumela! v drevju in ji razpletala lase. Tiger prihaja vedno bliže, se ustavi in jame vohati. Tedaj zamahne rjava roka za grmom in na pot pade kos mesa. Pes ga hlastno popade ia pogoltne. (Dalje prih.) jbl dobiti vsak mesec izplačanih ie 10 dolarjev, ostala polovica pa bi se jim odtrgovala kot donos za glavnico Holding Coanpanv, tedaj nova deln. družba, v kaiteri bi bili delavci delničarji. Ta družba bi imela na farmi trgovino za prodajo stvari, ki jih delavstvo potrebuje. Delavci bi bili dolžni kupovati samo v tej trgovini, sicer bi bili odpuščeni od dela. — Ostane tedaj 10 dolarjev na [mesec. Od teh 10 dolarjev se zopet od-jtegne vsota 2.50 dolaTjev za bolniško »zavarovanje. Na koliko bi bili delavci .zavarovani? In kako? Ali samo za slu-!čaj smrti, ali za slučaj bolezni? Tega Iv načrtu ni, a tudi gospod bankir ni mogel o tem ničesar pojasniti. Ostane 7.50 dolarjev; sedem in pol dolarja mesečno za odplačevanje dolga rojakom, za obleko, za čašo piva ali vina, za* zabavo, za knjige in časopise, za podpiranje siromašne rodbine v domovini in za prihranke! Sezija kmetskega dela traja v pokrajini Ontario približno 6 mesecev. Kdo pa se bo brigal za delavce v ostalih šestih mesecih? Kaj bodo delali? Kdo jim bo dal jesti? Morali bodo kidati sneg ali se brigati sami zase, ali pa jih bo družba, kar je najverjetnejše, pla-NČalai ali jih posodila kaki šumski družbi za sekanje drv ter bo na ta način pri njih še zaslužila. Delavec lahko odide s farme, ako ga ne zapodijo/ Če odide, temboljše za družbo, kajti pogodba bo trajala od 3 do 5 let, delavčevih sito dolarjev ostane družbi, ta pa si poišče drugega ddavca. Toda kam bo delavec šel? Na sto milj daleč okrog farme ni mesta niti železnice, človek poleg tega' ne zna jezika, ne more si pomoči. Samoobsebi se razume, da delavci nimajo nikaikih pravic do zemlje, katero obdelujejo. To je tedaj ta načrt. Ni potreba; posebej povdarjati, kaj ta družba namerava. Brezsrčni špekulant je računa,jo edino z željo evropskih siromakov, da se izselijo ter hočejo to željo brezdušno izkoristiti in svoje žrtve krvavo uporabiti. Za to ni potreba niiti slepcu dokazov. Razbojniki zahtevajo življenje ali denar, ta gospoda pai, ki niso morda niti kapitalisti, pa hočejo nekaj takega po-staiti, zahtevajo življenje in denar. Omenjeni gospod bankir se je. odločil. da odpotuje v Jugoslavijo nabirat sužnje za svojo farmo. Tem špekulantom pa bi bil vsak uspeh onemogočen, ako bi naše oblasti, predvsem ministrstvo socijalne politike in «.iego\i izseljeniški organi vršili vsaj svoje najele-mentarnejše dolžnosti. Ako bi uspelo eno tako podjetje, bi se za njim osnovala še druga. V Kanadi je dosti zemlje, v Evropi pa dosti siromakov. V požeruhih pa je nečloveško srce in globok! žepi. Vsled tega svarimo vsakogar, ki bi se nameraval izseliti, naj ne naseda agentom, ki se bodo brez dvoma pojavili po deželi z namenom. da pridobe kolikor mogoče veliko nepoučenih ljudi za svoj namen. Strankine vesti. (Pozor krajevne organizacije SKS!) Ste že sklicali sestanek krajevne organizacije radi občinskih volitev? Ako ne, storite takoj in zahtevajte, da se sestanka udeležili poročevalec iz tajništva SKS. (Krajevna organizacija SKS v Mariboru ima redno vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 20. (8.) uri zvečer v mali sobi restavracije Narodni dom v Mariboru prijateljske sestanke. Somišljeniki z dežele dobrodošli! (Občinske volitve.) V krškem in litijskem okrajnem glavarstvu so razpisane občinske volitve, ki se bodo vršile v mesecu juliju t. 1. Občinske volitve bodo pokazale, kakšno moč imajo v Sloveniji posamezne stranke. Zato naj bodo vse krajevne organizacije vsak čas pripravljene, da lahko vlože svojo listo. Navodila se dobe v tajništvu SKS v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. (Kraj. organizacija naše stranke za občino Sv. Gregor) je imela svoj letni občni zbor v nedeljo dne 27. aprila v Dvorski vasi pri tov. Marolfcu. Na občnem zboru, ki so se ga v večjem številu udeležili tudi tovariši iz občin Vel. Poljane, Lužarje in Vel. Lašče, je poročal tov. posl. Pucelj. V novi odbor krajevne organizacije so Izvoljeni poleg predsednika Franceta L u n d r a iz Podpoljan še sledeči posestniki: Hočevar Janez in Prijatelj France iz Vel. Slevice, Jože Hočevar ln Janez Z a b u k o v e c iz Male Slevice, Janez Debeljak in Jože Marolt (tajnik) iz Dvorske vasi Janez M o d i c od Marolčev, Anton Korošec iz Me-dvejeka, Alojzij Centa iz Kota in Jože Korošec iz Krnčega. Občni zbor ;je pooblastil novoizvoljeni odbor, da mora sam sestaviti kandidatsko listo SKS za predstoječe občinske volitve. Naročajte »Kmetijski list"! Zveza kmetskih fantov in deklet. Pismo našega tovariša iz češka. Zveza društev kmetskih fantov in deklet je poslala na Češko nekaj fantov, da se tam praktično izpopolnijo v modernem kmetijstvu in spoznajo tamkajšnje gospodarske razmere. Med te-,mi je bil tudi tovariš Ivan Brecelj-n i k, ki je dokončal kmetijsko šolo na Grmu in se nato javil Zvezi za odhod na češko. Pred kratkim smo dobili od njega pismo, v katerem piše med drugim: »Po Vašem priporočilu sem bil v Pragi prav gostoljubno sprejet. G. Ho-r a k (t. j. glavni tajnik Zveze češke kmetske mladine) se je cel dan žrtvoval za mene ter mi razkazal skoro vso Prago. Opoldan me je peljal na kosilo v kuhinjo, kjer imajo agrarni akademiki skupen obed. Tam smo se sestali tudi z g. Jakovljevičem in g. R a-č i e e m (to sta voditelja naših dijakov, ki študirajo v Pragi in so pristaši kmetskega gibanja), katerim sem oddal Vaša pisma. Bila sta jako prijazna. Popoldne pa me je vodil g. Horak v parlament, kjer je bila ravno zbrana »Narodna skupščina«. Kako sem se začudil, ko ugledam med poslanci tudi poslance — preproste kmete in tudi iz drugih stanov. Le žal, da ne razumem še češkega jezika, kar mi je onemogočilo, da bi vedel, za kaj je šlo. Zvečer ob šestih sem se poslovil od g. Horaka ter se odpeljal na odkazano mi mesto. Peljal sem se z vlakom eno uro in enčetrt do postaje Noutonice, kjer me je že čakal gospod, kateremu sem dodeljen. Ta je bil namreč od g. Horaka iz Prage že brzojavno obveščen o mojem prihodu. Njegov dom je od postaje oddaljen četrt ure. Vas se imenuje Svrkyn. Gospodar, pri katerem sem. je jako velik ppsestnik. Poseduje 65 ha obdela^ ne zemlje in ima 5 parov vprežne živine ter vrhu tega še 15 glav. Dela pa vse s stroji z živino. Utiša, katerega sem dobil prve dni med Cehi, ne morem popisati. Njih gostoljubnost se ne da primerjati z nobenim narodom, med katerimi sern že živel Povsod sem bih več ali manj pre-ziran, da celo v lastni državi, tukaj Pa sprejet kot sin, kot brat. Jako srečnega se čutim, ker mi je bila dana prilika, da se lahko podrobno seznanim s češkimi razmerami, katerim hočem posvetiti vso pažnjo. Da sem pa to dosegel, sem dolžan zahvalo predvsem Vam, ker bi drugače, kakor je vse kazalo, skoro gotovo ostal doma. Ponovno se obračam na Vas s prošnjo, da mi sedaj, ko dobite moj naslov, pošiljate »Kmetijski list« in »Grudo«, za kar Vam bom jako hvaležen. Ko se malo bolj seznanim s tukajšnjimi razmerami, Vam poročam obširnejše.« * (Vsem društvom kmetskih fantov In deklet.) Ker prihajajo često prošnje za predavanja prepozno, tako da Zveza ne more vsem ustreči, prosimo, da se nam vse tozadevne želje (kraj, dan, ura in o 'čem naj se predava) sporočijo po možnosti vsaj 14 dni preje. Na ta način bo zamogla Zveza željam društev vselej ugoditi. Pokrajinske vesti. (Pilpogačica in ministranti.) Pašič e- vi ministranti nas po malem psujejo naprej. Zdaj so prišli do psovke »pilpogačica«. Lepa je ta beseda in komur »paše«, je pravi užitek, kadar zdrči z jezika. In da ne bi čitatelji »Jutra« opazili pilpogačarije, ki se je izvršila pri teh Savlih čez noč, kakor hitro je »ovaj« Pašič prijazno pogladii brado, že psujejo z lastnim naslovom druge. Res ni lepo, da tako sovražijo jezuite, ko so jim pa v morali tako velika žlahta. Od »Jutrovih« pilpogačic pa pričakujemo sedaj %ob lepi majski obletnici slavnosten članek, kako pameten in državno koristen Čin je bil Markov protokol, kakšna modrost Koroščeva avdijenca pri kralju za samoradikalni Pašičev režim, kajti da ni teh oslarij bilo lansko leto, ne bi »Jutrovi« Pribičevičijanci danes bili vladina gospoda, ne bi tako čez noč postali »režimovci«. - (Srditi Taboriti.) V prijaznem Mariboru izdajajo gg. advokati slabo pisan in slabo tiskan časopis »Tabor«. Zasleduje iste cilje, kakor ljubljansko »Jutro«, to je: ukrasti toliko glasov Samostojni Kmetijski Stranki, kolikor potrebuje falirana JDS, da bi zlezel eden mariborskih advokatov v narod, skupščino. Razlika je samo ta. da izvršujejo mariborski advokatje ta svoj posel z mnogo manjšimi zmožnostmi, kakor njihovi ljubljanski pobratimi. In če dobe kje kakšnega vojnega dobičkarja, ki ne ve, na katero stran bi se odločil, se ba-hajo potem v javnosti, kako bodo vse »naprednjake« združili v enotno fronto pod okriljem JDS. V 94. (17.) številki od 24. aprila piše ponižni politični učehček kar cel uvodnik o nas in naše ime dvanajstkrat po nemarnem imenuje. Končuje pa prežalostno pesmico z vrlo značilnim stavkom: »Rodoljubi, ki v oči-gled vsem gori navedenim dejstvom še vztrajajo pod vodstvom nezmožnih voditeljev propadajoče SKS, se bodo nekega lepega dne bridko kesali, da so bili gluhi in slepi za naše klice.« — Pro-rokovanje je točno, samo manjka »ne« pri kesanju. Zgodovinska resnica nas namreč uči, da se je vsak kesal, ki je te klice poslušal — za dokaz imamo lastne izkušnje — in da je bil vsak vesel, če je o pravem času obrnil hrbet tej s frazami našopirjeni politični bratovščini. »Rodoljube« naj »Taboriti« le love, stanovsko zavedno kmečko ljudstvo pa naj puste v miru! (Moderna polemika.) ^Avtonomist« živi tako naglo politično življenje »od nedelje do nedelje«, da ga še sapa ne dohaja, kaj bi se potem čudili, da je tudi naslov že zaostal za vsebino. Jezi se sicer topogledno na včerajšnje svoje brate, podpornike in občudovalce zaradi jugoslovanske tiskarne, jugoslovanskega kluba, jugoslovanske kmečke zveze itd., sam se pa le še ni prekrstil v naslovu tako, kakor se je v vsebini. Toda to je njegova stvar, naša pa je, kako nas napada. V zadnji številki piše: »Zakaj ne posvečate več paznosti »Samostojnim«? Č e je n, pr. r e s , da se je g. Pucelj med »Zemljoradniki« še zadnji hip trudil spraviti jih k radikalom, potem bi bilo treba na to opozoriti ljudstvo.« Gospod Prepeluh namreč natančno ve, da t o n i r e s , pa smo zato silno radovedni, kje je nalezel to lastnost: ali v zavezništvu s klerikalci ali pri prevajanju Machiaveliija? (»Slov. Gospodar«) .ie naslov listu, ki je prvi med klerikalnimi razgalil svoj strah pred predstoječimi volitvami. Napisal je dolgo, pa nevžitno klobaso, kjer pobožni člankar v Golecovih psovkah obdeluje našo stranko. Ena sama stvar pa je jako neugodna. Na Štajerskem namreč nima sedaj SKS nobenega poslanca, pa so zato poleg solnca za ves dež odgovorni le tigri in sicer od obertigra Korošca pa doli do ponižnih muck Faleža in Vrečkota. Ali »Pijani Gospodar« — kakor ga imenujejo — lepo prepisuje laži izpred šestnajstih mesecev in ker nima boljšega gradiva, laže o Mrmolji in Ureku neumno in ostudno, zraven pa tako debelo, da še sam ne verjame. Če bi ne bilo ljudstva škoda, da se ga s tako duševno hrano samo podivja in posurovi, bi mi tako pisavo le pozdravljali, ker mora taka ur-nebesna oslarija odpreti končno oči tudi idijotoin. Ce bo kaj prostora, bomo nekaj teh cvetk presadili s premenjeni-mi imeni v »Kmet. list«, da bodo naši čitatelji videli s čim v 20. stoletju slov. duhovščina vzgaja politično svoje ov-čice. Torej gg. Korošec, Hohnjec, Klekl in drugi ls še pridite! (Majski pozdravi "lažlh vojakov.) Srečen in prekrasen prvi maj želijo vsem slovenskim fantom in dekletom, ki. Čitajo »Kmetijski list« in »Grudo«, slovenski fantje 6. čete, 48. peSpoika Plevlje-Sandžak: Franc Mirt, Anton Zemljak, Franc Grabenšek, Mihael Pavlovi«, Jože Barbič, Franc Pere, Josip Kovač, Josip Rostohar, Franc Sedmak, Konrad Hedrik, Franc Sket, Franc Brg-lez, Anton Meliva, Janez Veberič, Franc Štraus, Štefan Konec, Kari Pavšič, Alojzij Marc. Konrad Kušar, Alojzij Brdnik, Franc Hajt, Jakiob Klakočovnik, Franc Javornik, Karol Bradej, Alojzij Lipuš, Albin Cebcer, Franc Kavše. Oz radovljiškega okr. glavarstva.) Okr. glavarstvo je zahtevalo od vseh občin, da napravijo prepise vol. imenikov za skupščinske volitve. Zakaj je to zahtevalo, ne vemo, vendar mislimo, da jih je poslalo kaki pol. stranki. Kdor od županov ni takoj pustil vsega dela ter šel k prepisovanju imenikov, ga je okr. glavar Vavpotič občutno kaznoval. Gospodu okr. glavarju je znano, da si naše občine po večini ne morejo držati tajnike in vse občinske posle opravljajo župani sami; zato je skrajno krivično privijati ravno te župane s kaznimi. Če pa je resnica, kar so pisali časopisi, da je naredba o prepisih volilnih imenikov preklicana, ie bilo to prepisovanje naročeno samo radi šikane Županov. Vsak župan, ki je bil kaznovan, naj se pritoži na velikega župana v Ljubljani, ki bo krivično kazen gotovo razveljavil. (Poljanska dolina.) Sokolska društva Žiri in Gorenja vas-Poljane priredita dne 11. maja skupen pešizlet na Hotavlje k br. Brejcu. Dolžnost vseh Poljancev je. da se izleta udeleže, posebno oni, ki imajo kroje. Poleg telovadbe je na sporedu tudi oetje. Prijatelji sokorstva dobrodošli! Zdravo! (Horjul.) V zadnjem »Domoljubu« hoče s krščanskim zmerjanjem prvoten »Domoljubov« dopisnik odgovarjati na našo notico v »Kmetijskem listu«. Ker ne zna niti besede »Vovčne« prav rabiti, se lahko ve. da ni zrastel v horjulski dolini. Ni bila naša notica naperjena proti g. kaplanu kot duhovniku, temveč proti g. kaplanu kot politiku. Seveda, te pojme se bralcem »Domoljuba« ne sme razkladati, je prenevarno. Gospod dopisnik trdi, da drži Samostojno stranko le boj proti duhovnikom skupaj in ne stanovska kmetska zavest. Na potemtakem tudi vaših sedanjih pristašev ni držalo pred par leti drugega skupaj, nego boj proti duhovnikom. Sedaj pa jih drži ne vera. pač pa ratzredna zavest duhovnikov, ki se boje, da bi se njih pristaši zavedli, da so le repek enega stanu. Samo radi tega je na prižnicah in v »Domoljubu« toliko prahu proti »Samostojni kmečki stranki«. Se že gospodom zdi. da je stanovski kmečki pokret njim kot politikom nevaren; kajti kot duhovnikom jim ni najmanje. Naš tej te, gospodje, imena onih duhovnikov, ki so bili napadeni v »Kmetijskem listu« samo zato, ker so duhovniki. — »Moč« župnikovih dokazov slabiti ni bil naš nameu, ker to sploh niso bili dokazi ali pa tako kraljevi, da jim g. župnik niti sam ne verjame. Pač pa smo hoteli pribiti in pokazati, da prižnica ni oni kraj, kjer naj" se politika rešuje in pa v kaka nasprotja lahko zapelje človeka-duhov-nika politična strast. Da »Samostojna stranka« ni veri sovražna, je podal tudi lep dokaz vaiS najsijajnejši agitator pri zadnjih državnozborskih volitvah, ki jo .ie uvrstil pred »dr. Šušteršičevo« stranko. Rekel je nekemu volilcu. ki ni hotel kroglice spustiti v skrinjico SLS: »Če pa že greste volit, pa raje zaženite v skrinjico »Samostojne stranke« nego v skrinjico dr. Šušteršičeve stranke.« — Primite ga gospod župnik za nos! — Očitati pijanost drugim pristašem ni sicer baš lepo, osobito ako tudi lastni pristaši niso izraziti sovražniki alkohola in pa če si njihov vodja nakuha kar cele sode te žgoče pijače. Glede vere in drugih očitkov pa navajam samo svetopisemski izrek: »Ne sodite, da ne boste sojeni!« (Kostanjevica.) Na belo nedeljo je bil tu običajen tabor Kmetske Zveze za krško dolino, ki pa se je letos vsled slabe udeležbe skrčil na Čisto navaden shodič prof. S u š n i k a. Kakor vsako leto je bilo tudi topot to politično zborovanje, združeno s cerkveno slovesnostjo pri romarski cerkvi Matere Božje dobrega sveta. Pa romarjev je bilo bore malo in Sušnikov govor je bilo eno samo opravičevanje za dolžne obljube preteklih let. Na medklice nasprotnikov je rabil profesor Sušnik zarobljene izpade; kajti on kot poslanec sme surovo govoriti. Dasi so ob nedeljah uradne ure pri županstvu celo dopoldne, je bila občinska pisarna med shodom tri ure zaklenjena. Zato pa bo župnik Podbevšek zopet predlagal povišanje plače tajniku. Znat' se mora..! (Raka.) Pretečeno nedeljo smo imeli sestanek SKS. Ob obilni udeležbi je poročal tovariš geometer Mravlje o nujni potrebi, da se vse podeželsko ljudstvo strne v enotno stanovsko stranko po celi drŽavi. Nazorno je pokazal, kako protikmetsko politiko vodijo demokratske in druge meščanske stranke in da vsakdo, ki vsiljuje demokratsko, ali kako drugo kapitalistično stranko našemu kmetu, uganja naigrše izdajalsko delo nad ljudstvom, med katerim živi. Ko bo kmetska zavest prodrla do zadnjega našega kmetskega človeka, bo kmalu izginilo tisto demokratsko in klerikalno navdušenje teh ptičev iz meščanskih, protikmetskih strank. Nezavednost je kriva, da še do danes ni vse podeželsko ljudstvo v svoji kmetijski stranki. (Bučka.) V nedeljo smo imeli sestanek kraj. org. SKS radi sestave kandidatne liste za obč. volitve. Soglasno smo določili, da gremo v volitve samostojno, ker naša čista kmetska misel ne sme biti okužena od katerekoli protikmetskih strank. (Škocijan.) Zadnjo nedeljo smo imeli sestanek kraj. org. SKS. Prišli so pristaši v obilnem številu iz cele okolice. Določili smo kandidatno listo za obč. volitve in sporazumno določili može. Odklonili smo ponuden kompromis od SLS radi pretiranih zahtev in ker ne pustimo, da bi naslov Kmetijske stranke dal mesto kakemu medlemu kom-promisarskemu napisu, ker kmet, ki se ne zaveda svojega stanu in odločno ne prizna svojega imena, je vedno žrtev kake meščanske protikmetske stranke. (»Gruda«) prinese v svoji 3. številki, ki izide sredi maja, nekaj zelo važnih člankov. Opozarjamo zlasti na članek »Kmetijsko šolstvo«, »Zemlja, narod in narodnost« itd. V leposlovnem delu bosta poleg drugih zastopana tudi Ivan Lah. naš priznani kivji-že\T4ik, z daljšo Črtico — in pa Ksaver MeSko, župnik na Selih pri Sovenjgradcu, z lepo značilno črtico »Na poti v cerkev«. V zabavnem delu objavi ta številka »Grude« tudi nekaj zabavnih stav in nekaj ugank, za katere bodo razpisane nagrade. Opozarjamo pa. da bodo pravico do tekme za nagrade imeli samo naročniki »Grude« in člani niihovih družin! Kdor tore) še ni naročen. itai si »Grudo« pravočasno naroči! »Gruda« obgta od številke do številke postaii zanimivejša Diletsntske odre po deželi opozarjamo, da prične v »Grudi« v kratkem izhajati tudi igre za naše odre. Odri, ki imajo naročeno »Grudo«, jih bodo smeli uprizarjati prosto, brež odškodnine, i Zato koristijo le sebi. čs »Grudo« pravo-1 časno naroie. (Od doma je odšla) dne 24. marca t. 1. hčerka Ludvika RepoluŠka iz Ruš Jožefa in se do sedaj ni vrnila. Dekle je bolj slabo oblečeno, razoglavo. Ima na rokah bradavice in je nekoliko slaboumna. Je srednje velikosti Kdor bi kaj vedel, kje se dekle nahaja, naj to sporoči prvi orožniški postaji. (Stekel pes.) Dne 26. t. m. je ogrizel stekel pes 5 letnega Jožka Lušina iz Horjula in eno kokoš. Orožniki so psa ustrelili, a deček je bil prepeljan v Pa* steurjev zavod v Zagreb. (Škoda vsled povodnji) po Srbiji se ceni na 200 milijonov dinarjev. Prizadetim krajem bodo odpisani letošnji davki. (Dražba občinskega lova) trga Mot-nik bo dne 15. maja ob pol deseti uri na okrajnem glavarstvu v Kamniku (soba št. 6). Lov se oddaja v najem za dobo 5 let. (Licenca bikov, plemenjakov.) V smislu zakona o povzdigi govedoreje naj vsi živinorejci v mestnem okolišu ljubljanskem svoje bike, ki jih nameravajo uporabljati za plemenitev tujih krav in telic, pismeno ali ustmeno naznanijo mestnemu magistratu (gospodarski urad) do 6. maja 1924. Primerna naznanila morajo obsegati ime. priimek in bivališče bikovega posestnika, popis in pasmo naznanjenega bika ter napovedi je li bil bik že licencovan (datum in številko diopustnice). Vse te mestnemu magistratu naznanjene bike bo pregledala posebna licencovalna komisija, ki bo posestnikom najboljših pripozna-nih bikov razdelila tudi primerne na« grade. Cas in kraj licenciranja, kakor tudi pogoji, pod katerimi se razdele omenjene nagrade, se naznanijo naknadno. (Zveza južnoštajerskifa obrtnih zadrug v Celju) sklicuje glavni zbor zveze za nedeljo dne 4. maja t. 1. ob pol 10. uri v mestno posvetovalnico v Mariboru. Razpravni red obsega sledeče točke: 1. Poročila zveznega odbora; 2. proračun; 3. sprememba pravil; 4. volitve; 5. mojstrska preiskušnja; 6. reorganizacija obrtnih zadrug; 7. mojstrsko zavarovanje. Vstop na glavni zbor imajo samo osebe, ki se legitimirajo s posebnimi od zveze izdanimi izkaznicami. Za slučaj, da se dovoli za udeležence zborovanja polovična vožnja, se bo to še pravočasno razglasilo. (Iz Sv. Lovrenca v Sfov. goricah) nam poročajo, da je v občini Zagorci dne 23. aprila umrl veleposestnik Jože R e p 1 č. Pokojnik je bil vnet pristaš narodnega ujedinjenja kakor tudi pristaš SKS. Mnogokrat je povdarjal, kako se čuti srečnega, da je Jugoslovan. Cital je mnogo časopisov, gospodarskih in drugih poučnih knjig ter si na ta način pridobil veliko praktičnega znanja, ki ga je usposobilo ža vzornega kmetovalca. Izmed časopisov je Čital najraje »Kmetijski list«, v katerem je videl edino pravega zagovornika kmetskega programa. S pokojnim Repičem je izgubila občina enega najboljših članov, SKS pa svojega vnetega člana. Umrli zapušča četvero otrok in žalujočo ženo. Naj v miru počiva._ _ Pregled tedenskih dogodkov. Sreda, dne 23. aprila. Radikali sd nadejajo, da dobi Pašič dne 2. maja volilni mandat in da bo dne 3. maja prečitan ukaz o razpis« novih Volitev. Četrtek, dne 24. aprila. Kralj in kraljica sta se vrnila v Beograd. — Italija je priznala grško republiko. — Na Danskem je sestavlje* na nova vlada. Petek, dne 25. aprila. Predsednik zemljoradniškega kluba poslanec Voja Lazič je bil sprejet od kralja v avdijenci. — Trocki je imel govor, v katerem je napadal politika Evrope in Zediajenih držav. — Sobota, dne 26. aprila. Ljubljanski socijaldemokratje so sklicali dne 24. aprila v Mestnem domu shod, katerega pa so razbili komunisti. — Anglija in Turčija sta priznali grlto republiko. — Amerika je odredila VO» jakom, ki so se udeležili svetovne vojne, 20-letno pokojnino. — Politični pO* ložaj je še vedno negotov. Nedelja, dne 27. aprila. Radikalni ministri prirejajo volilne shode. Pašič bo imel veliko zborovanje v Bjelini. — Kriza bo rešena 3. maja. — V Budimpešti se nadaljujejo poga-i janja med našo državo in Ogrsko. — VI Rusiji je napravilo pisanje našega 2a«» sopisja glede besarabskega vprašanih zelo ugoden vtis. — Torek, dne 29. aprila. Pašič tu Pribičevič sta bila v avdijenci pri kralju. Položaj se razčisti Sa ta teden. — Škotska zahteva avtooo» mijo. — DrŽavo reli eBirto le RfSetsfca vlada, ker samo ona bo ubila korupcijo. 3 A-h Gospodarstvo. Kmetski dolgovi. Da 'doženemo, v koliko so v naši „Vnosti čim češče se ponavljajoče trditve o zopetnem zadolževanju poljedelskega stanu osnovane;, podajamo v naslednji tabeli k predmetu nekaj statistične tvarine. Uvažujoč, da so skopaj edini vir. h kateremu se more naš kmet v denarni stiski zateči, podeželske zadružne hranilnice in posojilnice >u ker tvorijo pretežno večino posojil teh hranilnic hipotekama posojila kmetovalcev, smo ugotovili višino bilančno izkazanih posojil poslednjih let. Številčni podatki tabele se nanašajo samo na podeželne zadružne denarne zavode (rajiajznovke in pod.) ne pa tudi na re-gulativne hranilnice, ki se nahajajo v mestih in se v pretežni meri pečajo s stavbnim, meničnim in občinskim kreditom. Okrajno glavarstvo i Po bilanci izkazana posojila so znaŽula konc. I. (v tisočih): 1913 191S 1919 1020 1921 1922 V kronski veljavi. V dinarski veljavi. Radovljica 3.795 1.444 448 757 1.385 7.931 Litija 4 528 1.562 384 870 1.472 3.696 Krskcfc 3.826 770 325 858 2.172 4.591 Črnomelj 4.570 1.655 449 888 1.635 3.997 Kranj 4.550 2.536 633 898 1.S36 5.482 Logatec 5.030 1.920 515 1.934 3.498 5.174 Ljubi), okolica 5.293 1.685 784 1.785 3.519 7.247 Kočevja 7.716 1.970 562 1.297 2.293 6.472 Kamnik S.477 1.642 268 681 1.552 3.078 Noro moto 4.2Z0 1.389 337 798 1.439 2.523 9kuptji 46805 16.582 4.705 10.766 20.800 50.191 Ker se pa nahaja med temi zadružnimi hranilnicami nekaj takih, ki se pešajo izdatno tudi z obrtnim, trgovskim in mestno - stavbnim (hipotekarnim) kreditom, izločimo 14 takšnih (v podeželskih mestih se nahajajočih) zadružnih hranilnic ter dobimo naslednje številke: I. 1813 1918 1919 1920 1921 1022 ^ - l | ■■ i.i .iti i ~ ■ ' ■ " kron Dinarjev 31 307 fl.835 29*4 8992 14.374 S0.676 V št. 63 in 95 našega lista smo prikazali. da je opažati v naraščanju hranilnih vlog kakor pri regulativnih tako pri zadružnih hranilnicah izza 1921 zelo Uazadujočo tendenco, gorenji podatki Pa govore o močno naraščajoči tendenci pri jemanju kreditov. Ako izrazimo spremembe v odstotnih odnosih (čisto številčno vzeto) in ako upoštevamo vse zadružne hranilce, je padla vsota posojil od 1913 do 1918 za 64 odstotkov, od 1. 1919 do 1920 je pa narasla že za 128 odstotkov. 1. 1921 za 93 odstotkov in 1. 1922 za 140 odstotkov. Ako izločimo gorenjih 14 zavodov, odstotne spremembe ne podajajo bistveno drugačne slike (I. 1918: — 68 %, i. 1920: + 135 1. 1921: 105 % in 1. 1922: + 113 %). Povsem drugačna pa ie (glede absolutne višine zadovoljitve/ situacija, ako izrazimo te številke po vsakoletnih valutnih tečajih koncem leta v zlatih dinarjih. Valorizirana, znašajo v gorenji tabeli omenjena posojila: L 1913 1920 1021 1922 zlatih diftarjev: 48,677 1939 1622 2710 Vojna konjunktura in pa inflačne posledice so znižale kmetov dolg I. 1913 stvarno za 96.67 odstotkov v 1. 1921, v I. 1922 pa se je ta dvignil že za 67 odst. Bilančnih podatkov 1. 1923 še ni mogoče navesti, ker zaključi oziroma odobri letne račune mnogo podeželnih hranilnic še le pozno v letu, vendar pa utegne po že znanih bilancah znašati prirastek v tem letu od 65 — 70 odstotkov, tako da bi dosegi?, vsota posojil 82,815,000 (papirnatih) Din ali 5,343.0.10 zlatih dinarjev. Prirastek v ziati veljavi bi v 1. 1923 znašal 97 odstotkov. Radi popolnosti navedimo še podatke o hipotečnih posojilih šestih podeželnih regulat. hranilnic, ki jih ne izkazujejo skupno z občinskimi posojili. Ta hipotek, posojila so znašala (v tisočih): 1. 1013 1918 1919 1920 1921 1922 "IT" "T" ""Din" Din ^Di iT 11.870 6484 1224 1515 2341 5502 ali zlatih dinarjev : 12.345 — — 273 182 297 Ljubljanskih denarnih zavodov za naše podatke sploh nismo upoštevali, ker se pečajo s kmetijskim kreditom domnevno le v zelo skromni Izmeri. Menimo, da zadolževanje našega kmeta (bodisi računano v papirnatih ali zlatih dinarjih) momentano ni še tako opasna prikazen. Vendar pa prikazuje ono že odločno naraščajočo tendenco in bati se je, da se "Ta tendenca sončo nastale gospodarske stabilizacije ln pred-stoječe poprave naše denatrne edinice ne poleže temveč polagoma privede razmere blizu status quo ante. NARODNI DNEVNIK Dvoje vrste kreditov. (Po »Zadrugarju«•) 1. Kredite delimo v glavnem v produktivne in konzumne. Produktivnim smatramo kredite, ki služijo za vstvarjanje novih dobrin in splošnemu napredku gospodarstva. Namesto, da leži denar mrtev po bankah in skrinjah, se ga posodi (kreditira) onemu, ki si zna in hoče s pomočjo istega vstvariti in pospešiti svoje dohodke. Kredit vzet z navedenega Stališča, igra v narodnem gospodarstvu zelo' važno vlogo, ker služi za pospeševanje dohodkov. Ako bi taki krediti ne obstojali, bi se nikakor ne moglo izvesti koristi za obči dobrobit. Tako n. pr. na-pravlja država nove in zbofjšuje stare ceste, gradi železnice, ureja in na-pravlja telefonsko in brzojavno omrežje in vse to le s kreditom, ker ona nima gotovine. Zato je zanjo tak kredit velike važnosti, ker je produktiven, produktiven zato, ker je naložen v namene, ki bodo donašali obilih obresti in bodo istočasno v pomoč ljudstvu in prometu. Prebitki in mala denarna sredstva, ki bi drugače ne mogla v narodnem gospodarstvu igrati posebno važne vloge, se zbirajo ter se iz njih vstvarjajo — po-,tom kredita — velika proizvajalna sredstva. Tako n. pr. se vstvarjajo velika Podjetja potom izdaje delnic, itd. na podlagi enostavnega papirja z dostov-nimi črkami d. d. (delniška družba) itd., ki pridejo na ta način do potrebnega kapitala za proizvodnjo kakega gospodarskega podjetja: izsekavanja gozdov, osuševanja močvirij, izkoriščanja rudnikov itd. Produktivni kredit pa bi dobrodošel tudi kmetovalcu. S pomočjo takega kredita bi pospeševal kmetovalec dohodke: nabavljal si potrebna semena, umetna gnojila, žveplo, modro galico, poljedelske stroje, razno blago itd. V navedene svrhe mu namreč primanjkujejo najpotrebnejša sredstva. Tak kredit je kmetovalcu jako potreben, kajti edino s tem si izboljšuje svoja zemljišča ter množi svoje dohodke. Konzumni kredit pa je oni. katerega uporabljamo za nabavo življenjskih potrebščin. V tem slučaju kreditojemalec niti ne misli, da sebi s tem pridobi sredstva, s katerim bi se lahko lotil produkcije ali množenja dobrin. Ker so konzumni krediti najneplod-nejši, zato strokovnjaki priporočajo, da še iste iz narodnega gospodarstva tako temeljito iztreblja, kakor ljulika iz žita. Vsakemu pa naj bi bila dana možnost, da zasluži toliko, kolikor mu je za življenjski obstoj potrebno, ali bolje rečeno: živi naj sorazmerno s zaslužkom. Konzumno zadrugarstvo bi moralo zavzemati napram zadrugarjem sledeče stališče: Zadrugar, ki bi si nabavljal pri konzumni zadrugi potrebna prehranjevalna sredstva, naj vedno plačuje sproti. Nikakor in v nobenem slučaju pa ni dopustno, da bi se mu dajalo na kredit (upanje). Vsakdo, ki prejema tedensko ali mesečno plačo, jo mora v prvi vrsti uporabiti za vzdrževanje svoje obitelji, za hrano, obutev in obleko. To pravilo naj velja za delavca, uradnika, malega trgovca in obrtnika ter vse ohe, ki potom svojih zaslužkov pridejo cešee do denarja. Povsem drugačno pa je v tem oziru vprašanje kmetovalca. Kmet ne pride do denarja niti mesečno, še manj pa tedensko. On pričakuje le plodonosnega uspeha iz zemlje. V to svrho mora zastaviti mnogo znojnega truda, dragocenega časa ter v nestrpnem strahu čakati onega dne, ko lahko izkoplje, požanje in pobere sad svojih žuljev. Ko je kmetovalec svoj pridelek pobral in pod streho spravil, ni še prejel niti beliča odškodnine za svoj trud. Peljati mora svoje pridelke na trg in šele ko se mu posreči iste prodati, dobi denar. Da mu zemlja dobro obrodi, pa ni odvisno le od njegovega dela, marveč tudi od vremena in raznih drugih okolnosti, o če- mur pa kmet sam ne odločuje. In od vsega tega so odvisni njihovi dohodki. Vsled tega bi se o kmetskem nabavnem kreditu dalo mnogo govoriti in razpravljati. Imamo pa tudi trdne kmete, kateri so si z dobrim gospoiarenjem v boljših Časih prištedili toliko, da so v stanu kriti s temi prihranki potrebe v slabih časih. Velik del kmetovalcev pa ne živi v tako srečnih prilikah. Taki so primo-rani posluževati se kreditov, ako nočejo stradati. Vprašanje je,"1 ali je za najetje takih kreditov vedno posledica slaba letina ali ne, in ako že, kako daleč segajo te posledice? Takoj lahko ugotovimo, da je upravičena uporaba dobrin za kritje potrebe, ako je sorazmerno omejena na premoženje onih, ki se takih kreditov poslužujejo. Ni pa pameten tak kredit, kateri naj bi bil omejen na dohodke kon-zumenta. Tak kredit je le tedaj upravičen, ako ima zasig-urano kritje po dohodkih. Naše vaške zadruge se bavijo po večini z nabavo živil in hišnih potrebščin. Prodajajo pa se ti predmeti po večini le nu kredit. Vsled tega ponovno po-vdarjam, da zadruge naj nikar ne prodajajo na kredit tistim ljudem, ki pridejo češče do denarja, kakor delavcem, malim trgovcem, uradnikom itd. V teh slučajih bi bila izjema dopustna le pri tistih, ki pridejo do denarja le ob gotovih letnih časih, in ti so kmetje. Gospodarske vesti. NAŠA KONJEREJA. V naši državi je bilo 1. 1919 1,008580 konj, 1. 1923 pa 1,034.130. Posamezne pokrajine so imele konj: Srbija 77.245 75.235 1921 1922 1923 Juž. Srbija 70.330 77.345 79.134 Hrvatska 346.609 336.034 337.657 Bosna 177.716 177.444 178.546 Vojvodina 305.401 288.709 280.220 Slovenija 58.438 51.753 49.748 Dalmacija 12.180 23.965 23.683 Črna gora 9.966 10.953 9.916 Na 1 km2 pridejo v naši državi 4 konji, na vsakih 100 prebivalcev pa po 9 konj. Seja mlekarskega društva za ljublj. okolico bo v nedeljo dne 4. maja ob 9. uri dopoldne v gostilni pri »Mraku« tia Rimski cesti. Naslednje ;,eje se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu. — Udeležba obvezna! Za predsednika: A. Perko. Tržna poročila. ŽITO. Novi S a d , 24. aprila. Pšenica 315 —320, ječmen 330—340, oves 250—255, koruza 227.5—247.5. moka »Og« 500, »Ogg« 520 »2« 450, »5« 380—390, »6« 320-330, »7« 280—290, otrobi 210—215 dinarjev. Dunaj, 23. apriia. Pšenica 2.200— 2.300, jugoslov. 1.65 češkoslov. kron, rž 3000—3500 avstr. kron, koruza 2500, oves 2805 avstr. kron. ŽIVINA. Zagreb, 25. aprila. (Letni sejem.) Dogon kljub lepemu vremenu ni bi! velik. Sremskih svinj sploh ni bilo. Največ so prignali domače goveje živine. Od inozemskih kupcev so prišli Italijani in Avstrijci, ki so kupovali boljšo rogato živino. Notirali so za. kg žive teže: Domači volil. 15 do 16.50, II. 13.50 do 14, III. 12 do 12.50, bosanski I. 12 do 13, II. 11 do 12, III. 10 do 10.50, domače krave I. 12 do 13, II. 9 do 10, III. 7 do 8.50. bosanske II. 9 do 10, III. 7 do 8.50, teleta 15 do 16.50, domači junci I. 14 do 15, Ii. 12 do 14, bosanski 11 do 12, biki 12 do 14. Krma za cent: deteljina 150 do 175, lucerna 150, seno 125 do 150, olava 175, slama 100 Din. Drva 100 do 450 Din za voz (po velikosti). P r a g a , 25. aprila. (Mesni trg.) Ovce 12.50 do 16. teleta 9.50 do 14, iz Jugoslavije 12 do 13.50, svinje (švedske) 12 do 13, danske 11 do 13, volovsko meso, prednje 11 do 14, zadnje 13 do 15.50 bikovo 12 do 14, kravje, prednje 8.50 do II, zadnje 10 do 13, jagnječje 9. kozličkovo 8 do 12 čsl. kron. LES. Dunaj, 23. aprila. (V tisočih avstr. kron.) Iglast les, okrogel, 20 cm navzgor 215, koli 4—6 m 2.5 (oboje povpraševanje. Ponudba znatno višja.) Rezan iglast les, ponudba 560 brez odziva. VINOGRADNIŠKE FOTREBŠClNE. Zagreb, 26. aprila. Modra galica, 100 kg brutto za nettot franko sodi 950 do 1000 Din, v Beogradu 900 do 950, v Ljubljani 900 Din. Žveplo »floristella« 3.20 do 3.25. »dvojno rafiniran« 3.50 do 3.75. »ventilator« 4 do 4.25 Din .za kg, natrijev triosulfat 7, galun 5.50 do 6. ra-sija 11 do 11.50, (prima majungo) 12 do 12.50 (ekstra majungo), žvepljalniki 140 do 600 Din. brizgalne zoper perono-spo.ro 400 do 700, noži za cepljenje 40 do 50, noži za obrezovanje trte 30 do 45. Guma za cepljenje 160 do 19, čepi za suho cepljenje 230 Din za 1000 ko-soy, za 100 komadov 35 Din, gumijaste cevi za brizgalne 1 m 12.50, gumijaste Plošče za brizgalne 1 komad 15 do 20 Din. Državna trošarina na občinske doklade k tej V 35. štev. »Uradnega lista« objavlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o držaivni trošarini na vino (yinski mošt) in občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leti 192.' in 1923. Iz tabele I. je razvidna obremenitev viua z občinskimi dokladanii in sicer število občin, ki v posameznih davčnih okrajih doklade pobirajo in število občin, ki jih v dotičnih davčnih okrajih sploh imamo, ter odstotna obremenitev v posameznih občinah, iz tabele III. so pa razvidne količine vina, ki so bile zatrošarinjene v posameznih okoliših oddelkov finančne kontrole ter zneski državne trošarine in občinskih doklad k tej trošarini, ki so bili od dotičnih količin pobrani. Za letos je morala delegacija zneske državne trošarine izkazati po okoliših oddelkov finančne kontrole in rie po davčnih okrajih, ker statistični podatki po davčnih okvtjih ne bi bili zanesljivi. V bodoče se bo to uredil; enotno. V ozemlju ljubljanske oblasti ie bilo zatrošarinjenega vina in vinskega mošta v letu 1922 170.944.04 hI v letu 1923 pa 192.660.65 hI Od tega odpade na Ljubljano v letu 1922 63.575.14 hI in v letu 1923 S7.588.33 hI Ljubljana je torej v letu 1923 nazadovala, ozemlje ljubljanske oblasti pa napredovalo. V ozemlju mariborske oblasti je bi- j lo zatrošarinjenega vina in vinskega mošta v letu 1922 153.581.11 hI v letu 1923 pa 201.175.09 hI ^------- vino (vinski mošt) in trošarini v Sloveniji. torej v letu 1923 napram letu 1922 znatno več. Državne trošarine (35 Din oziroma za mošt 25 Din od hI) je oilo pluiaiiu v ozemlju ljubljanske oblasti: leta 1922 5,933.521 din 67 p leta 1923 pa 6,743.245 din 415 p Od te vsote je bilo pobrano (t Ljubljani: leta 1922 2,225.129 din 'JO p leta 1923 pa 2,015.591 din 55 p V ozemlju mariborske oblasti ie pai bilo pobrane državne trošarine: leta 1922 5,368.262 din 13 P leta 1923 pa 7,041.160 din 93 p Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se je gibala v letu 1922 kakor tudi v letu 1923 v splošnem med 25 odstotki in 250 odstotki državne trošarine. Višje obremenitve so bile izjema. Pobiralo ie pa občinske doklade v ljubljanski oblasti od 362 občin leta 1922 159 občin, leta 1923 pa 286 občin; v mariborski oblasti pa od 699 občin leta 1922 samo 114 občin, leta 1923 pa 259 občin. V skupnem se je na občinskih dokladah v trošarini na vino in vinski mošt v ljubljanski oblasti pobralo leta 1922 4,953.589.51 Din — od tega zneska odpade na Ljubljano 3,367.720 Din — v letu 1923 10,722.392.28 Din — od tega v Ljubljani 5,215.618 Din — v mariborski oblasti pa v letu 1922 1,523.4W Din 95 p, v letu 1923 pa 6,030.266.73 D. Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadna vina od soda in v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec in takozvanai »fina vina«, kakor malaga, shery, itd. • Edino naifeoii MM stroji 1 Iijiipi, Sv.Petra nasip? (blizu Prešernovega spomenika za vodo) znamke GRITZKEK in ADIE8 za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja cena, IO letna garancija. Pouk v vezenju, krpanju perila in nogavic do&e kup*:! strojev brezplačno. [stotam igle, olje, posamezne dele za stroje in kolesa. Sprejemamo tudi popravila. Razne vesti. Strašna SefesniSka v Švici. Pri postaji Bellizona, ki leži na meji med Italijo in Švico, se je dogodila dne 23. aprila težka železniška nesreča. Trčila sta oba St. Gothardska nočna vlaka. Nočni brzovlak, ki je prihajal od Luzerna, je prevozil uvozni signal, ki je bil zaprt. Temu vlaku nasproti pa je Vozil vlak iz Chiassa z naglico 60 kilometrov na uro. In tako se je zgodilo, da sta oba vlaka trčila skupaj. Od strojnega osobja je bilo takoj mrtvih 5 mož in nekaj potnikov. V nekem vozu, kjer je bila plinska razsvetljava, je nastal požar. Vsi v yozu se nahajajoči potniki so zgoreli. Izvlekli so 30 trupel, ki so bila vsa sežgana in zoglenela, taka, da se ni moglo nobenega spoznati. Potniki so bili povečini Nemci. Med ponesrečenimi je bil tudi nemški drž. poslanec dr. Helfferich in njegova mati. Težko ranjenih je bilo nad 50 in so jih prepeljali v Bellizonsko bolnišnico, kjer jim je bila nudena prva pomoč. OBVISEL NA DVEH PRSTIH. 17 nadstropij visoko. Tole se je zgodilo v Newyorku: Delavec Bert Bayle je popravljal dvigalo (lifi) v 17. nadstropju neke hiše. Med delom pa je kolesje zgrabilo njegovo !evo roko, dtroj ga je potegnil za sebej, kolesje mu je zdrobilo 3 prste, sam pa je obvisel na dveh prstih leve roke 17 nadstropij visoko v zraku. Ni pa izgubil ne zavesti ne potrpežljivosti. Cele pol ure le mirno čakal, dokler ni prišlo gasilstvo. Niti enkrat ni zastokal, pač pa prosili svoje tovariše, da so mu od-daleč podali cigareto, ki io ie navidezno mirno pokadil. Ko so oriši! gasilci in ga rešili, se je takoj onesvestil. V boinici so mu nato odrezali vseh pet prstov. POZABLJENA LADJA IN MORNAR. Pred dvema letoma je neki grški bogataš kupil v Franciji ladjo »Nidenfels«. Ladja je ostala zasidrana v pristanišču mesta Brest in na njej je bil puščen za stražo 62 letni mornar Alompl. Le-ta je dobival iz začetka od gospodarja ladje vsak mesec po 420 frankov! Toda kar naenkrat mu je plača izostala, ln sedaj teče že štiriindvajseti mesec, da ni dobil niti stotlnke. Vkljub temu vrši stari mornar zvesto svojo službo Vsak večer prižge na ladji luč In ko je megla, daje znamenje z zvonenjem. Revež je brez vsakih sredstev. 2ivi od miloščine, ki jo dobi od mornarjev vojnih ladij, ki so zasidrane v bližini ladje. Vsako jutro se spusti v čoln in vesla okoli vojnih ladij ter pobira kruh, les in drugo, kar mu mečejo. Nato se zopet vrača na ladjo in lovi z udico ribe, ki so mu glavna hrana. Ker je svojo obleko porabil, si je naredil drugo iz jadra, namesto čevljev pa nosi lesene podstavke. Družina, ki živi na Grškem, ga roti, nai bi prišel domov, toda on noče o tem nič slišati, izračunal si le, da mu gospodar ladje dolguje že 5880 frankov in ne mara zapustiti ladjo preden dobi denar. Toda zdi se. da bo moral po cr:i v domovino, kajti pomorska oblastva se začenjajo ia vznemirjati zaradi prisotnosti te tajinstveni pozabljene ladie v pristanišču pred Brestom. KINEMATOGRAF ZA — PSE. Ravnatelj nekega londonskega kinematografa je uvedel nedavro čudne predstave. h katerim ima dostop še bolj čudno oo-činstvo. Predstavam ?melo prisostvovati i-J — psi v spremstvu svojih gospodarjev. Ob vhodu v kinematograf stoji kontrolor, kt dovoljuje vstop k predstavi le plemenitim psom, ki mu ... predlože inzadevno potrdilo. Pri predstavi so se kazalu na platnu razne vaje izurjenih i>sov. Pasje občinstvo je sprejelo ta prizor Zelo h;adno in z nekakim pomilovanjem. DrugI rvizor je predstavljal znanega kinematografskega igralca z njegovim zvestim psom. Psi so pozdravili ta prizor z zadovoljnim iaiortjeni. Navdušenje občinstva pa ie doseglo višek, ko je Z3čel prizor, ki predstavlja lov. Trije veliki lovski psi so se iztrgali svojim spremljevalcem in planili uroti platnu ter ga v hipu raztrgali Lastnik kinematografa je zelo zadovoljen z uspehom in bo odslej dajal vsak teden po eno predstavo Izključno le ža pse s spremstvom. Juuaška snubitev. V Tibetu se snubi na ornv čuden način. Ko se je mladenič zagledal v devojko In Ima trdno zaupanje, da na bo odvrnjen, gre ter snubi. Ob početku svojega govora vzame snubač volneno krpico, namočeno v olju, jo užge in jo dene gorečo na golo roko. Počasi gori ta čudni stenj, povzroča globoko opeklino in velike bolečine. Toda snubač ostane miren, mirno zasnubi in iz-voljenka opazuje junaštvo svojega snubca, ki vkljub mukapolni bolečini kaže vesel ln srečen obraz, kakor dokaz velike ljubezni. Ona misli, da ie ii stvari na svetu, ki bi bila njenemu snubcu pretežka žrtev, da bi ž njo pridobil njeno 'lubea»ii. Ko stenj zgori na roki. izreče izvoljerka svoj »da« in kmalu nato je svatb*. Voda dražja od vina. Madžarska vlada ie razpustila občinsko upravo v Budimpešti, ker je bilo njeno gospodarstvo skrajno škandaložno iti neumno. Tako je danes v Budimpešti, da je vsled konzumne davščine voda dražja od vina. Koliko sne francoski človek v svojem življenju. Po poročilih pariške zdravniške akademije se ceni, da porabi človek do svojih 70 let 250 kvintalov kruha, 180.000 kilogramov mesa, 15.000 jajc, 6000 kg rib in 25.000 litrov tekočin ne glede na ogromne množine zelenjave, sira sadja, soli potrebuje 1750 kg. Poročilo ima pred očmi francoskega mestnega človeka. Po drugih krajih ne pridejo v poštev ribe in take količine tne--sa. pač pa kruh in krompir. Umrla od — smeha. V Evertonu blizu Liverpoola se le zgodil čuden slučaj. V kinematografu se je predstavljala neka smešna igra, kateri je prisostvovala tudi osemnajstletna Doroteja Moore s svfrjo prijateljico. Dekle se je sredi prizora začelo tako smejati, da je padlo v nezavest Zdravnik, ki je bil poklican, je ugotovil, da [e dekle — umrlo od silnega smeha. Poslano. * V »Domoljubu« me v dveh dopisih dopisnik iz Horjula osebno napada. Dopisnik naj blagovoli, ako ima pogum, javiti svoje ime, da mu dam priliko na pristojnem mestu pogledati se iz oči v oči, sicer ga ■ smatram za figarja. Anton Urbančič, nadučitelj iz Horjula. * Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le kolikor določa zakon. Vstaferife vsega podeželja Boce KmetšTca misel. Zato OftrttilM fn Kmetovalci, združite se i Raznoterosti. (Fanatični mikado.) Neki japonski mikado je imel krasno zbirko čaš. katerih ie bilo 12. Te čaše so se odlikovale tako po isvoji dragocenosti, kakor tudi po izdelavi. IMikado je bil tako zaljubljen v ta svoj zaklad, da je izjavil, da kdor razbije eno od teh njegovih čaš, mora umreti. Ob neki priliki se je mudil na mikadovem dvoru meriih, kateremu je mikado razodel, da je eden nje- govih služabnikov po , neprevidnosti vrgel čašo na tla, da se je okrušila. Bil je kaznovan s smrtjo. Menih je dejal mikadu, da bi nesrečnik lahko ubežal smrti, kajti on bi mogel okrušeno čašo zopet zlepiti. Mikado popelje meniha v oddelek, kjer je čuval svoj zaklad in pravi menihu, naj poškodovano čašo popravi. Ta pa vzame palico in razbije vseh 11 vaz. Razjarjen ga gleda mikado. ta pa mu pravi: »Prihranil sem 11 žrtev, ker hočem odkupiti Vaše čaše s svojim življenjem.« (Mehaničen obraz.) Francoski minister dr. Delair je nekoč predstavil članom francoske akademije za medicino v Parizu moža, ki je imel ponarejen ves spodnji del obraza, namreč brado, spodnjo čeljust, gornjo čeljust, ustnice in nos. Obraz mu je namreč raztrga! nepreviden strel. S čudovitim mehanizmom so mu vse te dele umetno ponaredili, da mož lahko žveči hrano ter na par korakov sploh ni poznati, da nima pristnega obraza. Seveda nosi umetne brke in brado, s čemer se fabrikacija še boli prikriva. Me- hanizem sestoji iz štirih delov, ki si j!h mož lahko sam razloži ter jih vsako jutro v umivalniku z vodo in milom opere. Sfsr tfi potrjujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusila pošiljka Din 27'—. — Lekarnar Eug. V. Kelier, Stubica Donja, Elza trg št. 344, Hrvatska OilOO prvovrstna, 98/99 °/o garantirana, nemš. kakovosti znamke „Johannisthal" v egalizi-ranih sodih po 100, 250 in 300 kg po Din 9.40 za kg franko Ljubljana, vedno na zalogi pri tvrdki Stanko Ptorjanišč, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. ©> m ® P Q družniei iS « Beograd Dubrovnik i Korčula Ljubljana Sarajevo Bled Ercegnovi Kotor b Maribor P Split Cavtat i Jelša Kranj 8 Metkovič m Šibenik Celje Jesenice I Prevalje Zagreb i S --— 2a -—-Amerikanski — urad —-—- INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Gortland St. New York City. kanček pete m kaučuk podplate nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, po ceni in se ugodno nosijo. meter domačega platna da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje, za 2 kg prediva -ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega lanišča. Kje se najbolje kup!, je brez dvema znano. „Pri Nizki ceni1' ili. i&argi, lijiiopa SV. Petra cesta 3. Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje, velika izbira nogavic in raznih površnih ženskih voln. jopic ter razno moško, dam-sko in otročje perilo irr svilene samo-veznic itd. kupujte! Vse Vaše potrebščine, no-vodošlega pomladanskega. letnega blaga za ženske in moške obleke, svilo, etamin, batist, saten, perilo, šifon. kotonin, oksfort, cefir, cvilik za žimnice, odeje, koče, posteljne garniture i. dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute, šerpe, pri znani domači trgovini Kupujte l j Blago, samo čelaoslovaški izdelek. in neveste pri nakupa opreme (baiiša)! [ene znatno nizke in zmerne! EKONOM osrednja gospodarska zadruga v LJubljani r. z. z o. s. Kolodvorska ulica štev. 7 prodaja po najnižjih cenah raznovrstna semena, katera so preiskana po drž. preizkuševališču. V zalog; se nahajajo sedaj sledeče vrste: fucerna ali nemška in črna ali domača detelja, leška Ijullka, angleška Ijullka, mačji rep, pasia trava, pesa ..MAMUT" rdeča, pesa ..MAMUT" rumena, pesa ..ECKENDORFEB" rumena. Priporočamo svojim cenj. odjemalcem nakup, ker jamčimo za dobro kakovost ponudenega blaga. resna za rezana, prvovrstna žgana po 6'— K komad na kolodvor postavljena vsake železniške postaje na Kranjskem. Dobavi Fran Prijatelj, Tržišče (Dolenjsho). priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega ln češkega sukna, volnenega blaga za moške ln ženske obleke ter razno perilno blago: platno, šifone, cefirje, tisk a ni no v najnovejših vzorcih ln bogati izberi, dalje različne volnene ln šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. veletrgovina z manufakturnim blagom UUBUANA, Mestni trg 10. ♦ ♦ ¥ ♦ ♦ ♦ t t S^T Na celem svetu znani kot najboljši. Podružnice in zastopstvo v vseh mestih. Mm zo taso SHS Zaps, Mita ui. br. S H. tat Filiala Ljubljana SMUPIjDVa ul. Št. 13, Maribor in Novomesto, Rakek Sloves, Bistrica i cesta 4 (v lastni stavbi). KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000"- je vse bančne posle najtočneje in najku!antneje. Telefon: 139, 146, 458. BLJANA I ] EKSPOZITURE: er » s> & & » Urednik: Ivan Pucelj. Natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani,