Šest dni delaj, sedtni dan počivaj . . . Pogosto mora postati Clove.ku budo pri srcu, ko pogleda po nedeljah malo po naši slovenski domovini. V prejšnjib časih tak svečan mir povsod, dopoldne in popoldne so se vsipale iz cerkev množice ljudi, kl se jim je poznalo na obrazih kakor nekaj iz onega sveta, mladino našo si videl pri knjigi, proti večeru je bila vsa družina zbrana pri prijetnem oddihu, zvečer se je razlegal iz naših hiš skupni rožni venec. Lepa stara slovenska nedelja! A zdaj! Kako je izgubil naš svet svoj nedeljski sijaj! Tolikokrat lahko vidiš ob nedeljah delo vseprek: kosijo, sušijo, žanjejo, orjejo — čisto navaden delavnik! — Človek se mora nehote spomniti beBed sv. pisma, s katerimi toži Bog: »Zclo so skrunill moj dan!« Seveda slišim izgovor: »Kaj pa hoCemo? So pač težke danes gospodarske in žlvljenjske razmere, Clovek si mora pomagati, kakor si paC more.« Res, vsi Cutimo to. Tudi katoliška Cerkev upošteva to. Kedar je sila, kedar bi kdo trpel radi nedeljskega počltka veliko škodo, Cerkev delo ob, nedeljab, dpvpljuje in ni tako binavJ sko-trdosrčna, kakor so blli fariz«ji, ki so se spodtikali nad tem, da je Kristus ozdravljal bolnike tudi v soboto — judovski praznik. Res so danes težke gospodarske razmere, a vprašanje je, če bo tej današnji stiski nedeljsko delo kaj pomagalo. In kolikokrat se to, kar se eno nedeljo pridela, drugo požene po grlu! Razven tega je zdravniško dokazano, da potrebuje človeško telo ravno po šestih napornih dnevih težkega telesnega dela en dan počitka, drugače oslabi in obnemore. Ali ne bi šlo delo v pondeljek veliko bolj izpod rok, ali se ne bi napravilo veliko več, ko bi šli ljudje k svojim opravkom po nedelji spočiti in s svežimi močmi, kakor pa če začnejo teden dela nespočiti, ubiti in vsi nevoljni! Sv. pismo pripoveduje, kako je moral nek naož, ki so ga dobili v soboto pri prepovedanem delu, po božjem povelju biti umorjen. Sedaj take kazni za oskrunjenje nedelje sicer ni, a oni, ki ne poznajo nedeljskega počitka, poCasi morijo sami sebe in se spravljajo v prerani grob, ker si brez nedeljskega počitka kvarijo zdravje in moč in morajo črez leta za zdravila izdajati več, kakor so si pridobili z nedeljskim delom. In nazadnje, ali je zboljšanje neugodnih gospodarskih razmer samo v človeških rokab? Gotovo hoče Bog, da si mi moramo pomagati v teh stvareh s svojim lastnim prizadevanjem, a v sv. pismu je čisto jasno povedana še druga resnica, da smo pri vsem tem pa tudi od Boga odvisni in on našemu prizadevaniu lahko da svoj blagoslov, ali pa ga tudi odtegne. Ali bo ta božji blagoslov tam, kjer Boga zanj ne prosijo, kjer se Boga niti ob nedeljah ne spominjajo? Pri preroku Ageju lahko čitaš te besede: »Vi ste veliko sejali, pa malo naželi . . . Žejjno ste se ozirali po izobilju, in glejte, prišlo je pomanjkanje; spravljali ste v hiše, jaz pa sem vse odpihnil. Zakaj to, govori Gospod nebesnih trum? Zato, ker je zapuščena moja hiša.« Če človek gleda na nedeljsko delo, ki ga je danes toliko, zraven pa vidi, kako tudi to nič ne pomaga, mu pač morajo priti te besede na misel. Ko tožimo danes o težkih razmerah, pa si nekateri mislijo pomagati z nedeljskim delom, ne smemo pozabiti na ono pomenljivo Kristusovo besedo: »Človek ne živi samo od kruha, temveč od vsake besede, ki pride iz ust božjih.« In te oživljajoče božje besed^ n tam, kje ni nedeljskega počitka. bv. pismo označuje velikokrat oskrunitev Gospodovega dneva za odpad od Boga. Cisto po pravici. Kdor v nedeljo ostane pri svojem delu in ne gre k službi božji, pač kaže, da je že zelo tuj Bogu, da ga ne priznava za svojega gospodarja, da ničesar ne iSče pri njem, da menda zelo malo misli na dušo, na večnost, da ima svojega boga in svoja nebesa tukaj na zemlji, ali da bi jih vsaj rad imel. In ko ostane nedeljo za nedeljo tako zarit v zemljo, pa nič ne povzdiguje svojih oCi gor k zvezdam, ko ostaja nedcljo za nedoljo brez besedt boSj«, ko nlgdar ni t njegovo duio tistega božj«ga duha, kl ga člov&k tudl potrebuje za svoje življenje, postaja njegova duša vedno bolj prazna, vedno bolj zanemarjena. Sicer jih je danes vellko, ki mislijo, da lahko človek živi tudi brez vsega tega, kar dviga dušo. Pa če ne bi mislili tudi na oni svet, kaj bo tam z izgubljeno dušo, naj omenim le nekaj. Če greš v nedeljo v cerkev in si tam blizu svojemu Bogu, sam veš, kako se vračaš čisto drugačen, tako poživljen, tako potolažen, tako srečen k svojemu delu. A kako čisto drugače je onemu, ki ostane tudi v nedeljo pri svojem delu. Kako mu postaja vse življenje, vsako delo bridko, težko, neznosno, kako se mu bere že na obrazu nevolja in dušna trpkost. »Moj dan je znamenje med menoj in med vami«, je govoril Gospod v stari zavezi. Veljajo te besede še tudi danes. Krščanska nedelja je znamenje krščanskega duba, krščanskega človeka. Zato pa, če hočemo biti res krščanski, v naše duše, v naše hiše, v naše vasi, na naša polja, na naše travnike zopet pravo krščansko nedeljo! Z nedeljo bo priSel tudi nedeljski blagoslov! Katoliška mladinska organiznčlja v Avstriji. Državna zveza katolišklh mladinskih organizacij je imela letošnje glavno zborovanje v mestu Bregenz-u. Statistika izkazuje v vsej Avstriji 1056 mladinskih društev z 43.520 člani. Zveza izdaje tudi & mladinske liste. Kako živahno je zveza delovala, priča pred vsem to, da je osrednja pisarna sprejela 10.903 dopisov, a razposlala jih je 34.927. Versko šolstvo na Ogrskem. Kakor znano, imajo na Ogrskem posamezne veroizpovedi pravico, da imajo svoje verske šole. Za te šole skrbi »Katoliška ljudska zveza«. Kakor j« razvidno iz poročila te zveze, imajo katoličani na Ogrskem: 1 katoliško vseučilišče v Budimpešti, 7 vlšjih šol, 50 srednjih šol, 26 učiteljišC, 2751 osnovnih šol in 33 otroških zavetišč. Mišljenje boljševizma napram ve- rl. Poverjenik za prosveto na Ruskem se je izrazil na nekem zborovanju o veri: »Mi sovražimo krščanst,vo in kristjane. Najboljši med njimi so naši največji sovražniki.« Oni oznanjujejo odpuščanje in ljubezen — največje nasprotstvo našim načelom. Krščanska ljubezen je največja ovira revolucije, mi se moramo zato bojevati proti temu nauku z vsemi sredstvi. Mi potrebujemo sovraStva! Ml moramo znati sovražiti, tako bomo svet osvojili. Posrečilo se nam je, da smo pahnili iz prestolov zemeljske kralje, sedaj je vrsta na nebeškem kralju. Boj zoper vero hoCemo voditi z vsemi sredstvi!« Verska zmeda na Nemškem. Poleg katoliške Cerkve je na Nemškem rax nih verskih ločink in verskih nazorov 52. Je to posledica Lutrovega nauka, da si lahko vsak po svojl pam«ti dcla vcro lz sv. plsma.