3 

Knige za Porabje pripotovale s Starobando 

»Če se hočeš veseliti, moraš nujno vince piti« -so vsi na gnauk začnili spejvati pa djufkati člani tamburaške skupine Starabanda iz avstrijske Koroške. 
8. oktobra večer so pri vsikšom stoli restavracije Lipa v Varaši sejdli najgir domanji lidgé. 13 goslarov je že s svojov prvov nautov pokazalo, kelko korajže má v prstaj pa gutaj. Skupina Slovencov s Koroškoga je prišla v Porabje na pozvanje Generalnoga konzulata RS v Monoštri pa Zveze Slovencev na Madžarskem, tau pa nej s praznimi rokami. Kak je predsednik Slovenske prosvetne zveze (iz Celovca) dr. Avguštin Brumnik pravo, so na pobudo poslovodje njine organizacije dr. Janka Malleja pa varaškoga ge
neralnoga konzula dr. Borisa Jesiha pripelali za dar dvej gezero slovenski knig Slovencom v Porabji, pa ništerne CD-ne koroških skupin Radioni Monošter. Knige dobijo Katedra za slovenski jezik in književnost na sombotelski univerzi (NYME-SEK BDPK) pa knjižnica na potačaj Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, štera vozi slovenske knige v Porabje. »V knjižnom dari smo 


vam pripelali cejlo slovensko literaturo, štero sta v slejdnji lejtaj vödali Slovenska prosvetna zveza pa Založba Drava na Koroškom« -je povödo dr. Brumnik pa cujdau, ka ima njina zveza takšo študijsko knjižnico, štera má kauli 140 gezero knig. Dosta pa je majo duplanski, zatok so je leko pripelali v Porabje. »Tak mislimo, ka je tau pomauč za gordržanje vküpne slovenske kulture, ka aj bi eške duga desetletja gorostala slovenska rejč v etoj krajini, gde živejo Slovenci« -je tapravo predsednik Slovenske prosvetne 
zveze pa skončo: »Želejm, ka aj bi knige dale motivacijo mladim, aj se včijo slovenski gezik ino štejo dela slovenski pesnikov pa pisatelov.« 
Med gosti restavracije Lipa smo tistoga sobotnoga večera najšli dekana Pedagoške fakultete v Somboteli dr. Attilo Katono, direktorico murskosoboške knjižnice Jasno Horvat pa direktora Radia Monošter Franceka Mukiča, šteri so se zavalili za dar s Koroškoga. Na program je prišla slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss tö, zbrane pa sta pozdravila generalni konzul dr. Boris Jesih in predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök ranč tak. Dale je glavno rejč mejla muzika. Skupina Starabanda je znauvič vküpprišla leta 2004, njeni goslarge so doma v koroški varašaj pa vesnicaj Hodiše, Škofiče, Bilčovs pa Celovec (Klagenfurt). Njini strokovni vodja mag. Jörg Errenst je Avstrijec, zatok so se mogli ž njim gda pa gda med koncertom po nemški tö pogučavati. Skupina sploj dostakrat gorstaupi, letos v božičnom cajti do meli svoj 200. nastop. Leta 2009 so vküper s tamburaškov skupinov Tamika iz drüge slovenske vesnice Železna Kapla vödali CD z naslovom »Tamburaški rendezvous«. Za bodaučnost se tö nemajo kaj bojati, vejpa v vesnici Škofiče vadi skupina nauve generacije z imenom »Mladi tamburaši« že štrto leto. Ta Starabanda je tistoga večera v Varaši sploj koražno igrala, pred vsikšov nautov je član skupine Tomaž Verdev v našoj domanjoj rejči tapravo, kakša pesem je na redej. Istina, ka so za slovensko skupino malo premalo slovenski pesmi igrali (med drügimi »Lipa zelenela je«, »Slovenija, od kod lepote tvoje«), depa tau je gvüšno zavolo nature inštrumenta -vejpa se k tamburicam bole šikajo rovačke, srbske ali rusoške melodije. Zatok smo se leko večkrat čütili, kak liki bi se na dalmatinskom maurdji v ednom čanaklini zibali (»terasarska klasika Marijana«), iz srbske Vojvodine -v šteroj ovak 23 narodnosti živé -smo pa čüli takše čardaše, ka so nam pri stolaj začnile nogé plesati. Bili smo »u tom Somboru«, s skupinov smo spejvali: »szép a rózsám, nincs hibája«. Preojdli smo skoro cejli slavski svejt, brundali smo rusoško »Katjušo«, pa zvödali, ka je engleško-vogrska pesem »Ábrándos szép napok« v istini ukrajinski šlager. Muzična paut nas je pelala na Slovaško pa v Bosno, zmejs pa smo se teknili grškoga mediterana tö. »Aklavo je prekmurski spejvati tistoma, štoj prekmurski ne vej« -se je pohejco Tomaž Verdev s prekmurskimi korenjami pa vse navzauče proso, aj cujspejvajo pri porabskoj pesmi »Micika v püngradi«. 
venski tamburašov, so dobili vöro pa pau nepozabnoga veseldja. Goslarge so nej samo igrati znali, liki fejst spejvati tö. Porabski Slovenci so tistoga večera dobili vnaugo knig za šteti pa en par CD-nov za poslüšati. Z njinov 

Tak je Starabanda spravila cejlo pomočjauv do venak ležej gorosrestavracijo v spejvanje, od nji pa tali na svojoj maloj zemlej, vejpa smo čüli »koroško varianto« té kak spejva Ansambel bratov slovenske ljudske pesmi z drügov Avsenik: »ne išči sreče drugod, melodijov tö. kot le doma«. Tisti, šteri so tisti sobotni večer -dmaldüvali za koncert koroški slo-foto: K. Holec 
Otroci v knjižnici 



v Slovenski vesi 

V okviru niza prireditev po vsej državi, katerih namen je bil pridobiti otroke kot obiskovalce knjižnic, so v podružnični knjižnici v Slovenski vesi 9. oktobra priredili delavnico za otroke. Med drugim so lahko izvedeli, kako nameščajo knjige na police in zakaj najdejo določeno knjigo prav tam, kamor je nameščena. Otroci so risali in barvali, ob tem so se lahko vpisali v knjižnico. 
László R. Horváth 



Porabje, 20. oktobra 2016 

4 



Srečanje notranjih ministrov Slovenije in Avstrije 
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar se je v Ljubljani srečala z avstrijskim kolegom Wolfgangom Sobotko. Osrednja tema njunega pogovora so bile migracije, kjer sta govorila o trenutnih razmerah na področju migracij, aktivnostih in ukrepih, povezanih z migrantsko problematiko, ter krepitvi sodelovanja med državami na tem področju. Ob tem sta dodala, da je Slovenija članica schengenskega prostora, ki predstavlja enega od ključnih dosežkov Evropske unije, zato mora biti skupni interes, da se schengenski prostor ohrani tudi v prihodnje. Ob tem je slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar odprla tudi vprašanje kontrole na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo, ki jo izvaja Avstrija. Izpostavila je, da je ta ukrep nesorazmeren in ga trenutne varnostne razmere tudi ne upravičuje, hkrati v kolonah na meji po nepotrebnem čakajo številni drugi državljani Evropske unije. 
Moja dežela – lepa in gostoljubna V Termah Radenci so podelili priznanja Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki spodbujajo sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. Z omenjeno akcijo Turistična zveza Slovenije že 25 let opozarja na pomen prostovoljstva v turizmu. V Sloveniji deluje več kot 600 lokalnih društev z več kot 40.000 prostovoljci, ki letno organizirajo več kot 
3.000 prireditev. Letošnji zmagovalci akcije so: med večjimi mesti Ljubljana, srednjimi Kamnik in manjšimi Slovenske Konjice. Med turističnimi kraji je prvo mesto pripadlo Kranjski Gori, med zdraviliškimi Laškemu, med izletniškimi Bloškemu jezeru. Med mestnimi jedri je prvo mesto osvojila Ljubljana za ekološko cono, trškimi Velika Polana 
– park Dežela štorkelj in vaškimi Kapla na Kozjaku. 

BLAgOSLOVITEV OBNAuVLENOgA KRIžA NA 


JANEzOVOM BREJgI 

Na Janezovom brejgi na Gorejnjom Seniki je 8. oktobra varaška držina Pinter lejpi pa svetešnji cerkveni program pripravila. Pišta Pinter, po domanjom Mar-kin Pišta, je s svojo ženov Eržikov v svojoj rojstnoj vesi te den dau gora posvečati, blagosloviti obnovleni križ, steroga so v 19. stauletji dali postaviti njegvi stari starci. S tejm križom se je na Gorejnjom Seniki pa napravilo eno mesto, stero je za ves ranč tak vekivečni spomin kak za držino. Če eške nej bola, vej pa križ v vesi stogi pa de stau, dočas de Baug tak sto, držina Pinter pa žive v Varaši. Na den blagoslovitve obnauvlenoga križa so domanji gospaud Tibor Tóth mešo slüžili, domanji ljudski pevci pod vodstvom Vere Gašpar pa zapopejvali lejpe domanje sveti pesmi. Potistim sta vnukica Adél Dombovári v vogrskoj rejči, Pišta Pinter pa v žmanoj domanjoj rejči ta prajla kratko zgodovino križa, pa ka vse je mogo že vöprstati več kak 150 lejt.   »Najprvim zahvalim gospaudi Tibori Tóthi, šteri je tau prošnjo nam spuno. Te križ je - kak je spisano pa kak vejmo – kauli 1850. leta biu narédjeni pa tü postavleni. Najprvin so ga postavili moji stari starci, dejdek pa njagva žena. Od tisgamau tü stogi, obnauvlali so ga 1910. leta. Potistom so ga pofarbali večkrat. Depa kaulek 1990. lejta je že tak daleč prišlo, ka je začno prnéti pa križ se je ta nagno na eno kostanjevo vejko, tam je stao. Večkrat smo tü mimo šli pa smo si brodili, ka bi leko s tem križom naredli, kak bi ga leko obranili. Križ je z ov kraj pauti stau, kak je zdaj tisto grmauvdje gé, pa té smo mislili, ka tau tan nej najlepše mesto gé. Tak smo prosili Škaper familijo, če nam té funtuš leko dajo, naj ga leko sé damo djasti na tau mesto. Uni so nam včasik cuj stanili, so pravli, ka do pomagali, celau Anuš néni, steri so več nej mogli doživeti, ka bi té križ vidli. Potistom se je začnilo obnavlanje, restavracija. Corpus smo odpelali v Peč, ka so nam tám obečali, ka ga gor obnauvijo. Te reštavrator je cajt ta zavlejko, ka smo skur štiri lejta čakali dačas, ka ga je za takšoga naredo, kak je zdaj. Tam so nam pravli, ka je corpus taši restavrator obnavlo, steri je ja znau, ka tak vögleda, kak je biu originalno (élethű). Na nauvo mesto postaviti križ nej tak naleki šlau, ka dosti papirov trbelo cuj sprajti, v grüntne knjige nüt spelati pa Narodni park Őrség prositi, aj nam tau dovolijo. Tau se tö dugo tavleklo. 
Tak, ka kauli šest lejt djeste od tistogamau, ka smo začnili té križ obnavlati. Petdesetoga leta, gda je komunizem tü graubo krepek biu, je té križ napauti biu ništerni lidam. Prejk so strlili Marijo iz lesa, tau je srmak sodak nej sam 
od sebe naredo. Potistom so stric Djauži Lazar, ki so tü v krošlini živeli, dali s Pešta prištölati eno Devico Marijo iz keramije, stera je na križi. Vej tau so gnauk tö vkradnili, lepše povedeno odnesli, depa vala Baugi, je nazaj prišla na tau mesto tak za eno ali dvej lejti. Tak, ka dosta je skauz üšo te križ, dosta je vüdo. Kauli 2008. leta smo začnili obnavlati križ. Pomauč smo dobili od gospauda Völgyina, Marijin baur nam je dau, ka sem leko té križ naredo. Pomagali so nam eške Feri Mižer, Feri Hajtó, Feri Mešič pa eške dosta drügo lüstvo, dosta fele delo bilau, kak vence plesti tü. Vsakomi lepau zavalim vse trüde, pa tistim tü, steri ste prišli es pa ste probali bola posvetiti te 



den. Teuko bi rad pravo na slejdnje, ka: Bode naj té križ vsakoga in tistoga, šteri ga hvalijo in se vüjpajo v Baugi. Prvim kak bi nam vsejm navzaučim gospaud plebanoš Tibor Tóth dali blagoslov, so se tü lepau 
zavalili vsejm, sto so te križ obnauvili, so dosta dela ali pejnez aldüvali, sto so nej pistili, ka bi erba njini prednikov, stari starcov na nikoj prišla. Čüdovito lejpi je križ, so prajli. Kak je prej v molitvi, sto pred križom tá dé, gor pogledne na križ, de mislo na milost Boga, vüjpamo pa, ka de svojo vero bar s tem svedočo, ka se prekriži. Vsakšomi so se lepau zavalili, steri smo prišli pa vküper svetili. Gvüšno, ka so te lejpe pohvalne pa zahvalne reči, s sterimi so gospaud poštenje dali, trno dobro spadnile držini Pinter. Škoda, ka so se o tejm nisterni, sterim bi se najbole šikalo, spozabili. Pa vsi leko vejmo, ka bi gnesden v Porabji tü s posvejti leko najti tašne lidi, steri telko dela, trüda pa pejnez aldüvajo za svojo rojstno ves, vero, slovenstvo, pa za svojo düšo, kak držina Pinter pa števanovska Röfcina držina s kapejlicov na Verici. Vse poštenjé pa hvalo so vrejdni tisti lidgé ranč tak, steri se gnesden tü brigajo pa lepau vred držijo vse križe po porabski vasnicaj. Aj se nazaj obrnem na tau, ka drügoga dela pa drüdje brige je mejla eške zvekšoga držina Pinter s tej križom. Pišta, nej zaman, ka je trno dober tišlar, je sam vösteso Marijin baur za križ, ga sišijo, dostakrat dola pofarbo, aj dugo vödrži. Strejo je trbelo vönajdti pa dati naprajti (Endre Dončec iz Slovenske vesi) više corpusa pa Marijinoga sobra, plac je trbelo vönaprajti, fundament vdariti, šrajfe redti po indašnjom, vönajdti, kak trbej križ čedno gora postaviti, aj ga niša škoda ne zaodi, vsefale materiale vcuj sprajti, kipüvati, malo grajko naprajti kaulikvrat, cedruše saditi, križ okinčati z lejpimi venci, stere sta z mrtveče trave po indašnjom splele Marijana Kovač pa Cecilija Lazar. Vse je mogo Pišta potrpeti pa s potrplenjom kaulik odti sikšoga pa probati, aj stoj kaj povej ali pomore. Nej mogo biti prej nej žalosen pa čemeren, ka te bi mu nej trbelo delati. Po telši lejtaj pa telko dela kak se je pozno, počüto pred obnauvlenim križom na tom svetki, nam tapravo sam: »Gda so gospaud po stumbaj gor šli pred - z raužami, svejčami pa z venci okinčani - križ, sem sam sebi pravo, tau nej istina gé, ka sam ge tak daleč leko prišo. Pa mi že par lidi po tüjma ta zašugtivalo, ka je fejs lejpi. Te sem vpamet vzeo, kak bi mi en veuki kamen doj s srca zleto, ka sem se tau za teuko lejt dun včako. Tau je zdaj slejdjen moment, ka ga gospaud gor posvečejo, ka je glavno pa ka dostaja enomi križi. Te sem se že gor oslaubodo, cajt je lejpi grato pa Baug je z nami biu.« 
Klara Fodor Foto: Judit Dombovári 


Porabje, 20. oktobra 2016 

5 



Kukarco smo brali 

Kak dnevi déjo pa de pomalek konec leta, tak penzionisti izpelamo vse programe, stere smo si za tau leto planirali. Tak smo se Varašanci pa Slovenčardje 
8. oktobra dobili v Slovenskoj vesi, ka bi brali kukarco. Zazranka je bila velka megla, dapa naša predsednica Klara nas je iz Varaša z autonom odpelala v Slovensko ves. Gda 
smo na njivo prišli, verta eške nej tam bilau. Njiva je zavolo divjadi z drautom zagrajena, vrata so zaprta bile. Dja sem pomalek pri vrataj draut odpravila pa sem je odprla. Naše ženske so se hecale pa so mi pravle, ka bi dobra »migrantka« bila, ka dobro vejm draut odpirati. Gda smo vrata odprli, smo čüli, ka traktor brni pa se pelata vert pa njegva žena, Ferenc pa Irinka Dončec. Vsakši si je vzejo kanto ali košar pa smo notra stanili v redé, vsakši je nagnauk brau dva redá. Kak trbej brati, je nej trbelo kazati, vej pa že duga lejta beremo pri tej familiji kukarco, pa ovak smo tö v pavarskom deli gorrasli. Roké so delale, dapa med tejm so nam lampe tö ojdle, pogučavali smo se. Malo nas je naprej vzela nostalgija, kak smo gnauksvejta kukarco brali. Zdaj lupinje ne vozijo domau, samo kukarco. Gnauksvejta so z lupinjami vred brali kukarco pa tak so go domau zvozili. Po večeraj smo vküpprišli pri ramaj – gnauk pri ednom, gnauk pri drugom – pa smo lüpali. Stera vlat je lepša bila, tam smo par listov gor njali, moški so dvej po dvej kukarci vküpzvezali. Na drugi den so zvezano kukarco povešavali na drogé, steri so bili na trnaci. Bili so takši tö, steri so kukarco na paud (podstrešje) povešavali. Kukarca je cejlo zimau na lufti bila, nej se je trbelo bojati, ka bi splesnivila. Gda smo pri ednom rami kukarco olüpali, smo največkrat vrgenjike (perece) dobili. Te so 
eške pri ramaj meli peč, gde so vrgenjike pa drugo pekli. Moja babica je dosta-dosta vrgenjikov pa krüja spekla. Kak so dobri bili! Dapa nazaj v Slovensko ves, gde smo me ženske flajsno brale kukarco, dva moška sta jo pa na kaule nosila. Pri tom deli sta pa vert pa vertinja nej pistila, ka bi vöposenili, Kata se skrbela za piti. Bilo je tam vino, pivo, palinka, sok… Pa bilau je vodé zavolé! Gda smo z edno njivov zgotauvili, smo na vrhnicaj pravi paverski piknik meli. Vert je že en den prva šonko sküjo, dapa takšno pravo pavarsko šonko, stero je sam paco pa okadiu. Tak žmana je bila, ka zdaj, gda tau pišem, ešče itak mam žma v lampaj. Vertinja Irinka je pa dobre makove pogače spekla. Mak je tö domanji bijo, ona ga je pripauvala. Eške več pokaraja je bilau, tak ka lačen pa žeden nišče ne ostano. Gda smo se nadjeli, smo šli na drugo njivo, gde smo brž zgotauvili. Telko kukarce je bilau, ka je nej vse šlau gor na kaule, zatok smo mogli na travo sipavati. Vert je prvi vauz domau odpelo, doma so ga spraznili 


Že duga lejta, najbole pa od seksualne revolucije tadale, se ženske mantrajo, aj so bole gnake z moškimi. Od toga se je na gezero knig napisalo, so se filmi delali, se doktorati pisali pa tak tadale. Koulak toga se lidge dosta šalimo, nisterni se vejo koriti tö, eni moški pa smo tiüma, samo aj se ženske z nami ne korijo. Depa lepou pomalek mo si brodo, kak tou gnesden vögleda. Zvekšoga se moški pa ženske zdavajo, pa po tejm tadale vküper živejo ali pa raznok dejo, če več tadale néde. Depa lidgé se ženijo iz lübezni, gestejo pa takši tö, steri tou za pejnez volo naredijo. Zavolo toga, ka se je že skur vse vöminilo, tisti moški, ka so se iz lübezni oženili, vcejlak ovak delajo. Tisti iz lübezni oženjeni, prejk vikenda gvant perejo, pejglajo, pod gor brišejo, okna glancajo, obed küjajo. Ja, tou vse iz lübezni do svoje žene delajo. Tisti oženjeni za pejneze pa prejk vikenda ojdijo v savne, na fitness, na pedikuro, manikuro, na liftinge, pilinge pa eške kama. Tou pa vse zatoga volo, aj se njina žena z njimi kaulakvrat važna dela. Kak povejdano, inda je ovak bilou, gnes pa tak, kak sam vam tou doj dau. Leko mi ne vörvlete, vej sam ge tö nej. Nejsam vörvo, dekejč sam nej srečo enoga takšoga možakara. Najprva sam brodo, ka ne vidin najboukše. Cejli je biu pečeni, kak bi ranč v tistoj minuti z mordja prišo. Od vsefele krem se je svejto kak nouvi srebrni pejnez, nojete je meu tak vret vzete kak kakša manekenka, na glavej je vsikši vlas na svojom mesti biu. Od gvanta vam ranč nemo gučo. Aja, ojdo pa je tak, kak bi krepek prpeu v riti emo. Pomalek je rejč na rejč prišla, zgučvati sam se začno z njim. Vej pa v krčmej, gé bi pa indri. Pitam ga, ka bi spiu. Boug moj, kafej brezi kofeina, brezi cukra pa kcuj nekšno kolo tö brezi cukra. Gledam ga pa mi povej, ka na linijo skrb mora meti. Tadale se zgučavava pa mi povej, kak bi trno rad kaj normalnoga spiu, kaj masnoga podjo, depa žena njemi tou ne dopisti. Ne dopisti njemi, ka bi vögledo kak kakši normalen moški, na vsikšo kilo skrb mora meti. »Tak je tou gé na toum svejti. Küpila me je, ge pa se tak moram ravnati, kak una šké.« Tak je povedo, nikšna mala skunza se njemi je vö nad okou silila, gda je mojo palinko na stoli gledo. Ge sam se v tejn zavalo lübezni, stera je nej vsigdar srečna, depa dun eške živé. Od toga sam že na drugi den v toj istoj krčmej svoji drüžbi doj davo. Eni so se smedjali, eni pa bole tiüma bili. Ja, tisti so tiüma bili, ka so skur takši kak tisti možakar. Depa mi z lübeznijo v srcej smo se tadale šalili. Dokeč, dokeč se je nej eden poznanec zglaso. »Moja žena trno emancipejrana šké biti. Ja, skur na vsikšo mojo rejč mi nazaj guči, kak so ženske gnake z moškimi. Tou mi je trno na žile šlau. Trpo sam, trpo pa čako, samo aj vse na svoje mesto pride. Pa sam se včako! Z avtonom je nikan šla. Nej pet minutov taodišlo, že me na mobi zové. Skur djouče, ka njoj je eden potač üdi grato. Zové me, prosi me, aj pridem, aj njoj potač menim. Pa sam njoj pravo, aj tou sama naredi. Pa tadale skur djouče, ka una tou ne vej napraviti, ka je tou moško delo. Na, pa sam njoj povedo, kak po njenom nega moškoga pa ženskoga dela. Vsi smo gnaki. Škela si emancipacijo, zdaj jo maš, sam eške povedo pa mobi doj zakačno. Doma me je žena pitala, ka sam tak dugo v krčmej delo. Tiüma sam ostano kak kakša postrašena müš. Vej so pa guči žensko delo, ka nej? 
Miki 

pa te je nazaj prišo po kukarco, prejk po Rabi. ka je tam ostala. Lepau se zahvalimo verti pa Gda smo zgotauvili, smo se na-vertinji za dobro djesti pa piti, pautili domau. Gda sem v auto najbole pa za tau, ka sta nam sedla, pa sem vidla, kakšen dala priliko, ka smo leko tau je pod v autoni, sem pravla pavarsko delo opravlali, kak so Klarej, naj zdaj enga glavača tau delali inda. vzeme v auto, ka takšo vsigdar Klari Mešič nej videti. Hvala Klari, ka nas Kejp: Klara Fodor je domau pelala, pa nej išla raj 

Globa za neupravičeno koriščenje zdravstvenega sistema? 
Časopis Magyar Idők – ki, kot provladni list, večkrat objavlja članke, ki napovedujejo namen vlade – je prejšnji teden objavil članek, da lahko čaka globa tiste Madžare, ki delajo in živijo na tujem, toda doma se niso odjavili s sistema zdravstvenega zavarovanja. V evropskem gospodarskem prostoru lahko ima – načeloma – vsakdo le v eni državi zdravstveno zavarovanje, v kateri naj bi koristil tudi storitve zdravstvenega sistema. Po pravilih bi to morala biti država, v kateri je posameznik zaposlen. Po oceni večina tistih, ki delajo v zahodnoevropskih državah, ni odjavila zdravstvenega zavarovanja na Madžarskem. Madžarskih »gastarbajterjev« naj bi bilo od 5 do 600 tisoč. Po podatkih Madžarske zdravstvene zavarovalnice je od leta 2009, ko je začel veljati omenjeni zakon, vrnilo zdrastveno izkaznico in prijavilo, da plačuje prispevke v drugi državi, le kakih 260 tisoč ljudi. Zaposleni v tuji državi je obvezen v 15-ih dneh po začetku delovnega razmerja to prijaviti pristojnemu organu, če tega ne stori, prekrši zakon in ga lahko čaka globa. Časopis sicer nič ni pisal o tem, kako lahko koristijo zdravstvene ali lekarniške storitve tisti, ki si iz tujine ne plačujejo prispevkov, kajti če sistem dobro deluje, potem mora takoj pokazati, da na določeni zdravstveni izkaznici ni kritja. 
Mladi ne varčujejo za upokojenska leta 
Po raziskavi zavarovalnice NN mladi na Madžarskem menijo, da ne bodo upokojenci ali vsaj ne predolgo, zato ne varčujejo za upokojenska leta. Večina mladih med 20. in 30. leti meni, da se bodo upokojili v skoraj 69. letu in jih ne čaka veliko let v pokoju. Toda podatki Centralnega statističnega urada kažejo drugačno sliko. Tiste, ki so zdaj stari 65 let, čaka povprečno še 16 let v pokoju. Že tudi danes živi na Madžarskem 2 milijona 170 tisoč upokojencev, njihovo število se bo v primerjavi z aktivnimi delavci podvojilo. Na podlagi evropske prognoze o pokojninah pri NN menijo, da se bodo državne pokojnine pri nas znatno znižale, zato bi morale mlajše generacije varčevati. Leta 2050 bodo dobivali upokojenci le 79 odstotkov sedanje povprečne pokojnine. 




Porabje, 20. oktobra 2016 


7 



Lendavsko umetniško gostovanje v 

Umetniško združenje Savaria Tendency Art Group je v Sombotelu nastalo pred 13 leti, da bi podprlo (predvsem likovno) umetniško dejavnost v središču Železne županije. Vsi njegovi člani so dejavni slikarji ali kiparji. V zadnjih dveh letih prejemajo podporo Mestne občine Sombotel, in sicer za dva projekta: v enem od njih se izložbe na Glavnem trgu mesta preobražajo v raz
stavišča. »Naš drugi projekt v sklopu jubilejnega leta svetega Martina pa se nanaša na čezmejno umetniško sodelovanje. Letos poleti smo se odločili, da za jesen povabimo lendavske ustvarjalce, da se predstavijo v tukajšnji galeriji« - je povedal predsednik društva STAG András Bodorkós 5. oktobra zvečer na odprtju razstave z naslovom »Stebri« (»Pillérek«), na kateri se skupaj predstavljajo slikarji združenja in priznani lendavski umetniki. Pri organizaciji sta bila v veliko pomoč sodelavka Generalnega konzulata Madžarske v Lendavi dr. Ildikó Kovács in kustos Galerije-muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, za kar se jima je zahvalil idejni vodja projekta. Razstavo v sombotelski Galeriji je odprla veleposlanica RS v Budimpešti mag. Ksenija Škrilec. »Manjšini povezujeta naši državi« - je izpostavila in izrazila veselje nad tem, da se zadnje čase zmeraj več 


Sombotelu 

mudi v Sombotelu, ki je drugo središče Porabskih Slovencev. Po njenih besedah krepijo podobne razstave vezi med državama in dokazujejo, da lahko skupaj umetniško ustvarjamo. Obe sosedi pa združuje tudi skupno srednjeevropsko izročilo in čaščenje svetega Martina. S filmskim plakatom s podobo slikarja Pabla Picassa se je v Sombotelu predstavil mladi lendavski slikar Peter Orban. 
»Na Sombotel me veže dosti. Leta 1995 sem naredil sprejemni izpit na tukajšnjo umetniško srednjo šolo, tukaj sem naslednja leta študiral in imam v zelo lepih spominih ta leta« -se je spominjal umetnik iz Lendave. »Ukvarjam se z grafičnim oblikovanjem in ilustracijo, v sklopu tega izdelujem tudi plakate. Med drugimi za različne gledališke igre, občasno filmske plakate. Tukaj razstavljeni plakat je študijsko delo iz začetka leta 2000.« Marika Danč-Roth je diplomirala iz slikarstva na zagrebški akademiji. »Kljub temu me risba zelo privlači. Risba pride iz mene, je original in je nočem dalje razvijati, ker je najiskrenejše, kar iz tebe pride, čez svinčnik na papir« -je o trenutnem zanimanju povedala slikarka, ki se je po dolgih letih bivanja v Nemčiji nedavno vrnila v Lendavo. »Z umetniki iz Madžarske sodelujemo že leta in leta. 
Poskušala sem sodelovati, tudi ko me še ni bilo nazaj v Lendavi. Lansko leto pa smo v Budimpešti imeli podobno razstavo. Imamo res umetnike, ki so že kaj naredili v življenju in Lendava je znana po svojih ustvarjalcih« - je še dodala razstavljalka, ki se je tudi pred vrnitvijo redno udeleževala lendavskih likovnih kolonij. Akademski slikar in oblikovalec iz Dobrovnika Endre Göntér pravi, da je srečevanje z umetniki z Madžarske samoumevno. »Sorazmerno dosti prihajajo k nam, radi pridejo in so dobri slikarji. V bron odlivajo imenitni kiparji, lendavska kolonija ima skoraj petdeset let. Veze in stara prijateljstva že dolgo obstajajo, tudi s profesionalnega vidika« - je povedal stalni gost monoštrskih likovnih kolonij. 
»Mogoče nam dajajo impulz gorice. Ali pa stara meščanska tradicija« -je zaključil Endre Göntér. Ob treh prisotnih umetnikih (ki jih je pospremil dolgoletni strokovni vodja lendavskih in monoštrskih likovnih kolonij Franc Gerič) so razstavljali še Sebastijan Časar, Cvetka Hojnik, Ferenc Király, Suzanne Király-Moss, Sabina Šinko in Csilla Tomka iz okolice Lendave. Od vidnih sombotelskih umetnikov pa naj omenimo 
Csabo Oroszyja, Gáspárja Stekovicsa, Istvána Szántója in Gáborja Veresa. »Poleti smo se odločili, da na območju zgodovinske Ogrske navežemo stike z naselji in umetniki, ki nosijo madžarske značilnosti. Začeli smo z Lendavo, nadaljevali bomo z Dunajsko Sredo (Dunaszerdahely). Tokratna razstava je slovensko-madžarska, tista pa bo slovaško-madžarska« -je zaključil pobudnik (sicer slikar, fotograf in novinar) András Bodorkós. 
-dm-
Strokovno srečanje učiteljev 



S SKuPNIMI MOČMI 
DO KVALITETNEJŠEgA 
POuKA SLOVENŠČINE 

3. oktobra se je v konferenčni dvorani Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku odvijalo prvo strokovno srečanje porabskih učiteljev, ki poučujejo slovenski jezik in dvojezične predmete, v tekočem šolskem letu. Sklicateljica sem bila avtorica tega zapisa skupaj s predsednikom DSS Martinom Ropošem, ki je prav tako bil prisoten. Zbralo se je lepo število učiteljev, pogovarjali pa smo se predvsem o strokovnih nalogah skozi šolsko leto, izobraževanjih in različnih slovenskih dejavnostih za učence. V uvodnem nagovoru je Martin Ropoš poudaril, da imata dvojezični šoli na Gornjem Seniku in v Števanovcih, odkar je njuna vzdrževalka Državna slovenska samouprava, zelo dobre materialne pogoje za delo in razvoj. Vsekakor pa si bo potrebno še bolj prizadevati za kvalitetnejši pouk in boljše rezultate pri poučevanju slovenske materinščine. Šoli sta namenjeni prav temu in skupno se bo potrebno truditi, da bo to ogromno število ur, namenjeno slovenskemu jeziku, koristno uporabljeno. Prav glede razkošja ur, namenjenih slovenščini v porabskih šolah, sem primerjalno tudi jaz začela svoj uvod: »Najverjetneje imamo v porabskih šolah najugodnejšo situacijo glede števila ur za slovenski jezik v vseh zamejskih slovenskih skupnostih (izvzeti moramo šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji). Tako na avstrijskem Štajerskem kot na Hrvaškem, v Benečiji in Kanalski dolini sta tedensko ena ali dve uri za slovenski jezik v različnih oblikah, na Koroškem malo več. V Porabju imamo 5+1 – torej 6 ur tedensko! Pa jih izkoristimo???« Ne, ne izkoristimo jih, kar je vidno po vsako leto skromnejšem znanju učencev. Torej? Nekaj bo treba delati drugače. Za začetek – več povezovanja, več stikov s starši in vsemi, ki lahko na kakršen koli način pomagajo… Izobraževanja učiteljev bodo v tem šolskem letu namenjena različnim temam: sodelovanje s starši, kreativnost pri pouku, možnosti dvojezičnega poučevanja; seveda bosta aktivno vključena naša učitelja asistenta, svoje izkušnje in primere dobre prakse pa nam bodo posredovali učitelji praktiki iz sosedstva. Izobraževanje bomo nadgradili na 5-dnevnem seminarju konec junija 2017 v Sloveniji.  Za učence bomo – če bo interes šol – pripravili spet ekskurzije po Sloveniji, julija 2017 pa jih popeljali na jezikovne počitnice na slovensko obalo; z več slovenščine kot letos in z učitelji, ki bodo temu cilju v podporo. 
Smo pa se tudi spraševali, kako preveriti dejansko znanje slovenščine, vsaj minimalne standarde, pri učencih. Edini način je eksterno preverjanje znanja ob koncu šolskega leta v vseh razredih, in to bomo tudi pripravili ter izvedli že ob koncu tekočega šolskega leta. Test se bo ponovil na začetku novega šolskega leta, gotovo pa bo dal odgovore na številna vprašanja. V zadnjem času se namreč tudi starši začenjajo spraševati, kako je uporabljena ta ogromna količina ur, namenjena pouku slovenščine. Vem in verjamem, da se vsak trudi na svoj način, eni bolj, drugi manj. Da bodo tudi rezultati, da bodo starši videli, da njihovi otroci pri urah slovenščine pridobijo tudi znanje, pa bo potrebno še bolj zavestno, dosledno in odgovorno delati na kvaliteti. 
Valerija Perger 



PETEK, 21.10.2016, I. SPORED TVS 
5.50 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, 
POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 ALERGIJE - KAJ JIH POVZROČA?, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.35 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 
18.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.15 PIKNIK S TORTO: PODGANCA TONI IN DANI, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NALEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ATALANTA ALI TRABAKULA, KI PLOVE MIMO, FRANCOSKI FILM, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL 
PETEK, 21.10.2016, II. SPORED TVS 

6.00 TO BO MOJ POKLIC: ČISTILEC OBJEKTOV, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.20 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 
9.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.40 SLEDI: DAMIN GAMBIT - POSLEDNJE POTEZE MILANA VIDMARJA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.05 HALO TV, 12.15 DOBRO JUTRO, 
14.40 DOBER DAN, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNAODDAJA, 16.30 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.55 VONJ DEŽJANA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.05 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.05 USODNI STREL, HRVAŠKI FILM, 21.20 LUČI MESTA, KRATKI IGRANI FILM, 
21.35 SISTEMSKE NAPAKE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.55 NEVERJETNI JONATHAN GOODWIN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 HALO TV, 1.40 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,  
* * * 
SOBOTA, 22.10.2016, I. SPORED TVS

5.50 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 OD BLIZU, POGOVORNAODDAJA Z VESNO MILEK, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 
13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NAVRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 AMBIENTI, 15.05 ČLOVEŠKOVESOLJE: KAKŠNA PRIHODNOST NAS ČAKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 
16.00 
ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, IZBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 

17.20 
ZDRAVJE SLOVENCEV: ČEZMEJNO ZDRAVSTVENO VARSTVO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.00 Z VRTA NA MIZO, 18.30 OZARE, 18.40 ZU: ZU SE OPRAVIČI, RISANKA, 


19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 PREVARA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 CHARLIEJEVADEŽELA, AVSTRALSKI FILM, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.15 INFO-KANAL 
SOBOTA, 22.10.2016, II. SPORED TVS

6.00 NA LEPŠE, 6.30 10 DOMAČIH, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 9.50 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 11.05 BELASUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 12.50 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 14.00 TRNULJČICA, BALETNI FILM MATTHEWA BOURNA, 15.45 ČAROKUHINJA PRI ATU: LJUBLJANA, 16.15 ZAKAJ REVŠČINA: IZOBRAZBA, IZOBRAZBA, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.25 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 18.20 NEVERJETNI JONATHAN GOODWIN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 19.15 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.30 OSVEŽILNA FRONTA: RAČUNALNIŠKE IGRE, 20.05 BUTLER, AMERIŠKI FILM, 22.15 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 22.35 ZVEZDANA, 23.20 POPŠOP, 
23.55 ARITMIČNI KONCERT -T.M.S. CREW, 0.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.20 ZABAVNI KANAL, 3.05 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 4.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 
5.15 10 DOMAČIH, 5.45 POLNOČNI KLUB,  * * * 
NEDELJA, 23.10.2016, I. SPORED TVS

7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 MED ODMOROM: TRATA; TORTA, AVSTRALSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: MISIJONARSKA CERKEV, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.55 VRNITEV ROŽNATEGA PANTERJA, AMERIŠKIFILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 TILKA IN PRIJATELJI: RIJINA PARADA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.05 ZAKLJUČNA PRIREDITEV 51. FESTIVALA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA, 21.30 ZGORAJ BREZ: VIOLETA BULC, 22.15 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
22.45 GRADITELJI DRŽAV, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.10 NACIONALNI SIMFONIČNI ORKESTER RAI, FILHARMONIČNI ZBOR IZ BRNA, SOLISTI IN JURAJ VALČUHA (I. STRAVINSKI, KRALJ OJDIP), 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL 
NEDELJA, 23.10.2016, II. SPORED TVS

7.00 DUHOVNI UTRIP, 7.30 GLASBENA MATINEJA, 8.50 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 9.50 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 1. VOŽNJA, 11.10 ŽOGARIJA, 11.55 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNAODDAJA, 12.50 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 
14.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, IZBOR, 15.00 ZVEZDANA, 15.40 AVTOMOBILNOST, 
16.20 MAGAZIN FIFA -POT V RUSIJO, ODDAJA O ŠPORTU, 16.40 AMBIENTI, 17.25 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 18.25 KRAŠKA HIŠA NA ROBU ČASA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.05 GLASBA NA VODI, 60 LET KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA, GLASBENO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.35 NAVDIHKLASIKE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SVETLE LUČI IN VELIKI UMI – ZGODBA O TREH MESTIH: DUNAJ, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.55 ZAPUŠČINA (I.), DANSKA NADALJEVANKA, 21.55 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 
22.20 POLICIJA, FRANCOSKI FILM, 0.20 VIKEND PAKET, 1.40 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 1. VOŽNJA, 2.50 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 3.55 ZABAVNI KANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 24.10.2016, I. SPORED TVS 

5.50 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTA NAMIZO, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 VEM!, KVIZ, 11.55 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 
12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM, 14.25 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 FIRBCOLOGI: O BRUHAJOČIH BUČAH, GLEDALIŠČU INJUNAŠKEM LAJEŽU, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.20 GLASBA NA VODI, 60 LET KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA, GLASBENO-DOKUMENTARNAODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 OSVEŽILNA FRONTA, 
17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM NAŠEL NEKAJ ZELO ZELO DRAGOCENEGA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ, 23.40 GLASBENI VEČER, 
1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.45 INFO-KANAL 
PONEDELJEK, 24.10.2016, II. SPORED TVS
6.00 
TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 

7.00 
OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.20 ŽENSKA, DOKUMENTARNI FILM, 10.30 DUHOVNI UTRIP, 11.00 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 


14.10 POLNOČNI KLUB, 15.35 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.25 AVTOMOBILNOST, 16.55 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAxU (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 ZAPUŠČINA (I.), DANSKANADALJEVANKA, 22.00 ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE (II.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 
22.25 SPOMINI: JANEZ WINKLER, POGOVORNA ODDAJA, 23.50 NOTRANJE IZGOREVANJE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.15 HALO TV, 2.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.55 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,  
* * * 

TOREK, 25.10.2016, I. SPORED TVS 
5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA: MISIJONARSKA CERKEV, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKANADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.40 NAGLAS! 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA -BARANGOLÁSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL: DR. MARIJAN PAVČNIK, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.10 PAVLE, RDEČI LISJAČEK: KAJ JE TO?, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA: VLAK DEDIJA PUJSA HITI NA POMOČ, RISANKA, 
18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 PROSLAVA OB DNEVU SUVERENOSTI, 21.05 DOSJE: JUGOSLOVANSKA LJUDSKAARMADA, 22.00 ODMEVI, 22.35 INFORMATIVNA ODDAJA O KULTURI, ŠPORT, VREME, 
23.05 PRIČEVALCI, POGOVORNA ODDAJA, 0.55 PROFIL: DR. MARIJAN PAVČNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL 
TOREK, 25.10.2016, II. SPORED TVS
6.00 
TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 

7.00 
OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.30 ŽOGARIJA, 9.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 


10.15 ZDRAVJE SLOVENCEV: ČEZMEJNO ZDRAVSTVENO VARSTVO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.00 DOBER DAN, 15.05 VSE JEMOGOČE, 17.10 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: DOMŽALE : KRŠKO, ČETRTFINALE - POVRATNA TEKMA, 19.15 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.05 PATENTNE VOJNE, NEMŠKADOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 ZAPUŠČINA (I.), DANSKA NADALJEVANKA, 22.00 POSREDNIK, ANGLEŠKI FILM, 23.35 FORTITUDE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.15 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: DOMŽALE : KRŠKO, ČETRTFINALE - POVRATNA TEKMA, 3.05 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,  
* * * 

SREDA, 26.10.2016, I. SPORED TVS 
5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 UMETNI RAJ, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVIDNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.35 ZGORAJ BREZ: VIOLETA BULC, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.30 PROFIL: GORAN VOJNOVIČ, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 
17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.05 PIPI, PUPU IN ROZMARI: ŽELVJA JAJCA, RISANKA, 18.15 MEDO IN MICA: KAMELA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: MOJE POLETJE V PROVANSI, FRANCOSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 MOŽ, KI JE REŠIL LOUVRE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.10 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.45 PROFIL: GORAN VOJNOVIČ, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL 
SREDA, 26.10.2016, II. SPORED TVS
6.00 TO BO MOJ POKLIC: VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.20 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 
10.05 10 DOMAČIH, 10.55 ERTEVE, 11.10 ZVEZDANA: DEŽURNI KRITIK, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.15 DOBER DAN, 15.20 VIKEND PAKET, 17.10 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: MARIBOR : GORICA, ČETRTFINALE - POVRATNA TEKMA, 19.15 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBA SKOZI ČAS: DUNAJSKA KLASIKA, NEMŠKA GLASBENA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.50 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA ZVESNO MILEK, 21.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.15 ARITMIJA, 22.50 ARITMIČNI KONCERT - BORGHESIA, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: MARIBOR : GORICA, ČETRTFINALE - POVRATNA TEKMA, 3.00 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,  
* * * 

ČETRTEK, 27.10.2016, I. SPORED TVS 
5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 
11.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 
13.30 DOSJE: JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE, 15.00 POROČILA, 15.10 BREZ MEJA - HATÁRTALAN, ODDAJA TV LENDAVA, 15.55 TOČKA PRELOMA, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 
18.00 UTRINEK: Z MENOJ PO MESTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.10 KNJIGA O DŽUNGLI: SAFARI: VALJENJE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.25 GLOBUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 SVETO IN SVET, 0.40 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 1.05 PROFIL, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.50 INFO-KANAL 
ČETRTEK, 27.10.2016, II. SPORED TVS
6.00 TO BO MOJ POKLIC: VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 
9.35 NA LEPŠE, 10.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 11.00 ZVEZDANA: NEIZREKLJIVA BOLEČINA, 11.55 DOBRO JUTRO, 15.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 15.45 SO PREVENTIVNE PREISKAVE RES POTREBNE?, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.40 ČAROKUHINJA PRI ATU: ISTRA, 16.55 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.05 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.05 ODKRIVAMO JUŽNO AMERIKO - SEKS V VELEMESTU, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 21.00 AVTOMOBILNOST, 21.30 AMBIENTI, 22.00 SIVOLASIŽIGOLO, AMERIŠKI FILM, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 HALO TV, 2.00 ZABAVNI KANAL, 5.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,  

Zveza Slovencev na Madžarskem Vas prisrčno vabi na otvoritev fotografske razstave ustvarjalkeArven Šakti Kralj Szomi z naslovom »PRAZNO ALI POLNO«, ki bo v petek, 21. oktobra 2016 ob 18. uri v razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru. Razstavo bo odprl dr. Boris Jesih, generalni konzul RS v Monoštru. Otvoritev bodo glasbeno popestrili Béla Szomi Kralj in njegovi kraljični.  

 
A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja Önt Arven Šakti Kralj Szomi alkotó »ÜRES VAGY TELE« című fotókiállítására, melyre 2016. október 21-én (pénteken) 18 órai kezdettel kerül sor a Szlovének Háza kiállítótermében Szentgotthárdon. A kiállítást megnyitja dr. Boris Jesih, a Szlovén Köztársaság szentgotthárdi főkonzulja. A megnyitón közreműködik Szomi Kralj Béla zenészeivel.  

ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Izhaja vsak četrtek 

Založnik: 
Zveza Slovencev na Madžarskem 
Za založnika: 
Jože Hirnök 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov založnika in uredništva: 
H-9970 Monošter, 
Gárdonyi G. ul. 1.; 
tel.: 94/380-767; 
e-mail: porabje@gmail.com 
ISSN 1218-7062 

Tisk: 
TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 


Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za 
človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za 
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR 
ali 52 USD. 

Številka bančnega računa: HU75 
11747068 20019127 00000000, 
SWIFT koda: OTPVHUHB