Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe Vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje"c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na 1/2 strani 8 gld., na 1/i strani 5 gld. in na '/a strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Obseg : Drevesna vez iz starih plutovih zamaškov. — Prekajanje mesa. — Splošna kletarska opravila (Dalje.) — Gnoj in gno. jenje (Dalje.) — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene. — Inserati. Drevesna vez iz starih plutovih zamaškov. Skoraj vsako leto nam ponujajo novih drevesnih vezij, toda maloktera je tudi porabna, kajti le redko-kaka vez ima vsa sojstva, kakeršna zahtevamo. Dobra drevesna vez mora biti poceni, trpežna in vsakdo jo mora lahko narediti; ob nevihti se ne sme raztrgati, ker bi se drevo obdrgnilo ob kol, ako bi vezi ne obnovili takoj. Vez mora drevo trdno držati pri kolu, vender pa mora hiti toliko prožna, da ne pritiska preveč na lub; tudi naj vez ne objemlje drevesa povsem, ker se sicer pod njo omehkuži in ne prestaja tako lahko mraza in vročine. Tem zahtevam pač najbolj ustreza vez, kakeršno si lahko vsakdo sam napravi iz prevrtanih zamaškov (pod. 6.). Na kakih 65 cm dolgo pocinjeno žico se nataknejo 4, tudi 5 zamaškov,*) kakor je ravno debelo drevo. Taka na pol gotova vez se tako ovije okrog drevesa, da so zamaški na vseh straneh, potem se žica zavije v zanjko in se ovije okrog kola. Taka vez je zelo trdna in trpežna, ter zrak in toplota povsodi lahko prihajata do drevesa; vrhu tega je zelo poceni, kajti spreten delavec jih naredi 60 v eni uri. Prekajanje mesa. Naš gospodar ravna pri prekajanju mesa zelo priprosto; dovolj nasoljene kosove mesa obesi bolj ali manj visoko v dimnik, kjer ostanejo toliko časa, da se dovolj presuše in prekade. Da pa dosežemo kolikor moč okusno in trpežno mesno blago, ne bo odveč, če pojasnimo nektere stvari glede prekajanja mesa, tem bolj, ker slabo prekajeno meso utegne postati zdravju zelo opasno. Glavni, bistveni pogoj za trpež-nost mesa ni morda velika množina dima, ki se potrebuje pri prekajanju; najvažnejša stvar je enakomerno in pravilno izsuševanje mesa. Da je temu res tako, nam kaže ravnanje na jugu Zedinjenih držav in cele južne Amerike. Tam ne rabijo nikakega dima, ampak meso zrežejo v tanka remena in je tako posuše. Tudi pri nas marsikje mesa ne pre-kajajo v dimu, ampak je obesijo v prepihu in zdaj pa zdaj natr<5 z lesnim kisom. Ta ima namreč isti učinek, kakor dim, to je, meso obvaruje škodljivega mrčesa in škodljivih glivic (plesnobe) ter gnilobe, tako dolgo, da je meso dovolj presušeno in se ni več bati izprijenja. Na prekajanje mesa vpliva škodljivo: 1.) prevelika toplina dima, 2.) vodeni sopari in mokrota, ki se nabira na mesnini. Pri zelo gorkem, suhem dimu se površina mesa prehitro izsuši, napravi se skorja in v nji razpoke; Podoba 6. tudi del maščobe se raztopi v taki vročini. Vse^ to pa zelo škoduje trpežuosti, lepoti in okusu mesa. Še bolj škodljivi kakor prevroč dim pa so vodeni sopari, nabirajoči se na mesnini. Ako meso visi v kuhinjskem dimniku, zlasti take kuhinje, v kteri se pere, tedaj pride do mesa mnogo soparov, ki obtežujejo enakomerno sušenje. Ponoči (ali tudi sicer, kadar se ne kuri) se meso močno ohladi. Kadar zopet zakurimo, nastane že iz drv, še bolj pa iz vrele vode in iz drugih tekočin premnogo sopare, ki se na mrzlem mesu zgosti; isti pojav opazujemo pozimi na mrzlih oknih v sobi, ko pravimo da se pote; meso postane mazljivo (šmirasto), in dokaj časa preteče, da se zopet osuši. Ako je meso vsled dima porjavelo in začrnelo, raztopi se vsled mokre sopare del dimovih snovij in prodira v meso. Zato imajo po kmetih tolikokrat prekajeno meso, ki je več centimetrov na debelo sajasto pobarvano in ima vonj po dimu; pri pravilnem prekajanju pa sme porjaveti le tanka plast mesa in slanine. Dimove snovi se tudi tedaj v preobilni meri v meso vrinejo ter je počrnijo, ako je bil dim prevroč. Pri tem se namreč, gorenja plast tolšče raztopi, razkroji dimaste snovi in prodira z njimi vred v meso, zlasti v slanino. Pogosto je videti slanino nekaj centimetrov globoko porjavelo, ker je med prekajanjem visela preveč na gorkem in se je včasih potila. Kako se pa mesnina najbolje prekadi? Dobra sušilnica (dimnica) je za preka-janje, kakor tudi za hranjenje prekajene mesnine tolike važnosti, da bi je pač ne smelo pogrešati nobeno gospodarstvo, kjer se suši meso. Opisati hočem zato pripravo, ki se je prav dobro obnesla v nekem malem gospodarstvu, kjer le sem in tja zakoljejo po enega prašiča. Dimniku so prizidali v podstrešju poseben prostor, 70 c« globok, 50 cm širok in 2 m visok, ki se je zapiral z železnimi vratci. Ta prostor je z dimnikom v zvezi po dveh odprtinah; edna drži iz dimnika v spodnji, druga v zgornji prostor te sušilnice; na spodnjem delu gorenje odprtine je napravljena pločnata zatvornica, s ktero se lahko spodnji del dimnikov od zgoraj zapre. Ako potisnemo to za-tvornico v dimnikovo votlino, tedaj dim ne more po svoji navadni poti na dan, ampak mora prej skozi dolenjo odprtino v sušilnico, in potem šele skozi gorenjo odprtino zopet v gorenji del dimnika in na prosto. Jasno je, da se da ta zatvornica napraviti tudi izven sušilnice, kar je dostikrat še bolj pripravno; gledati je le na to, da pride zaklopnica med dolenjo in gorenjo odprtino, tako da mora dimnikov prepih na vsak način skozi dimnico. Kar se tiče velikosti teh dveh odprtin, opomnimo, da morata biti toliko široki, kolikor je dimnik širok, in nekoliko višji kakor široki. Če odprtini napravimo premajhni, se po zatvornici zračni prepih preveč oslabi, kar se pa v majhni meri vedno godi vsled takih sušilnic. Za obešanje mesa je poskrbljeno s tem, da na dveh nasprotnih straneh natanko v isti višini, in sicer po 50 cm narazen, moli na znotraj vrsta opek (podaljšek meri nekaj centimetrov), meseni kosovi se obešajo na železne palice, ki slone na teh napuščenih opekah na vsaki strani sušilnice. Ker so v omenjeni hiši prej žgali samo premog, zato so postavili poleg sušilnice prav majhno pač ter jo s cevjo združili z njo. Kadar je bilo v sušilnici meso, napravili so s pe-riščem trsek ali z nekoliko brinja v ti peči zjutraj dim, ki se je kadil v sušilnico. Podnevu pa premogo- vemu dimu niso pustili skozi sušilnico, ker se je pri nakladanju premoga, preveč kadilo. Proti večeru so zatvornico potisnili v dimnik, tako da je šel prepih celo noč skozi sušilnico. Odkar pa kurijo mesto premoga z oglino (koks), vleče prepih noč in dan skozi sušilnico, le sem in tja spuste tudi nekoliko lesnega dima iz male pečice v sušilnico. V opisani sušilnici se je sušenje in prekajanje mesa vedno izvrstno posrečilo. Ume se, da si vsakdo tako sušilnico napravi toliko veliko, kolikor ugaja njegovim razmeram; velikost opisane sušilnice je za meso od enega prašiča popolnoma primerna. Semtertja imajo navado, meso, vzeto iz slane vode (slanomurje), povaljati v prav fini žaganici ali v otrobih. To ravnanje je brez dvojbe zelo umestno, kajti sedaj ne more nastati na mesu samem debela dimova skorja, in ako bi se meso imelo sicer močno potiti, ostane v tem slučaju večina vlage na otrobih ali na drobnem žaganju; gori omenjene dimove snovi se torej ne morejo v toliki meri vjedati v meso. Predno pride meso na mizo, se prav lahko od njega odstranijo otrobi ali žaganje. Prekajeno meso je najbolje hraniti na suhem kraju, zlasti s prepihom ; posebno pa je ogledati, da se v mesni shrambi mraz in vročina prehitro ne menjavata, ker se sicer voda na ohlajenem mesu zgosti, in posledica je manjša trpežnost blaga in vnanja oblika izgubi na lepoti. Tu in tam je že kdo priporočal, prekajeno meso polagati v lesni pepel, v otrobe in podobne stvari. Senčna stran pri tem je, da človek nima mesa nikdar pred očmi, in utegne se prigoditi, da se čez kaj časa tako vloženo meso bolj pokvari, kakor če bi na suhem kraju prosto viselo. Ako se je gnjatij prijela plesen, storimo najbolje, ako jih pomažemo s čistim (ne denaturovanim) vinskim cvetom (špiritom) ter zažgemo; cvet hitro zgori, ple-snive glivice in njihov tros pa smo temeljito pokončali ; gnjati ostanejo za dalj časa varne plesnobe. Pri vsakem shranjevanju mesa je velikega pomena zdravstveno stanje živali, predno je bila zaklana. Že davno je dokazano, da so nektere bolezni, vsled kterih meso sicer ostane užitno, ki so pa vender le krive, da se meso le malo časa drži nepokvarjeno. To velja tudi za meso živalij, ktere so pred klanjem daleč gonili ali celo poj ali; vsled utrujenosti in razburjenosti živalij postane njih meso manj trpežno. Ravno tako škodljivo je trdo vezanje živalij; posebno pri prašičih uči skušnja, da se gnjati veliko slabeje ohranijo, ako so imeli pred klanjem noge trdo zvezane, zlasti še, če so jih tako zvezane daleč prevažali. S trdim vezanjem se moti redni krvni tok, zato zaostane več krvi po zaklanju, in ta pospešuje gnilobo. V razsol naj se meso vloži takoj, ko je žival zaklana, če mogoče še gorko. Splošna kletarska opravila. (Dalje.) B. Pretakanje vina. 1. Namen in način pretakanja (presnemanja). Najimenitnejše opravilo z vinom je njega večkratno pretakanje, vsled časar postane godno za kupčijo. Vino pretakamo iz več namenov; z ene strani je hočemo ločiti od onega, kar se je v sodu vsedlo na dno in more s časom pričeti gniti, z druge strani pa je prezračiti, kar mu razvije okus in je trajno očisti. Pravočasno presnemanje mladega vina raz drože je priznano za prvo pravilo umnega kletarstva, zato se v vinski trgovini tudi govori o pretočenih" in „ne-pretočenih" vinih. So pa še vedno pokrajine, kjer puste, da vino leži na drožah. Take pokrajine vinotržcem niso priljubljene, ker morajo zamudo sami popraviti in jim to nalaga precejšnih stroškov. Tako vino mnogokrat pridrži okus po drožah ali po gnilobi napram vsakemu obdelovanju in je vrhu tega podvrženo marsikaki bolezni ali se celo popolnoma izpridi. 2. O orodju, ki se rabi pri pretakanju. Orodje, ki se rabi pri pretakanju, je zelo različno z ozirom na velikost posode in kleti ter v razmeri z denarnimi sredstvi, ki so v to svrho na razpolaganje. a) Pretakanje z natego. Pri malih posodah ali pa tudi pri velikih, če hočemo pretočiti le majhen del vina, lahko rabimo natego, ker nam pri tem ni treba odbiti čepa. Najpriprostejša in najnavadnejša natega je dandanes kavčukova (gumijeva) cev, ki pa ne sme biti pretanka. En konec cevi se obesi v sod, iz drugega, niže ležečega konca se pa toliko časa izsrkava, da prične vino samo ob sebi iztekati. Včasih se cev noče v vino potopiti. Ti nepriliki odpomoremo s palico, na ktero privežemo cev in potem palico počasi in varno potopimo v vino. Pri pretakanju iz majhnih posod ali iz steklenic nam prav dobro rabi gumijeva cev, ki je na enem koncu nataknjena na stekleno cev. Eazven gumijevih cevij imamo tudi natege iz ploščevine razne sestave, ktere sicer ustrezajo svojemu namenu, pa dandanes ne veljajo veliko, ker so prve cenejše, trpežnejše, lože in bolj porabne. Pretakanje z natego zabrani pristop zraka do vina, kar je pri starih, godnih vinih prav, mlado vino naj pa poprej teče v škaf in, da se dobro razprši in zmeša z zrakom, naj primerno globoko pada, in vrhu tega naj se curek razdeli s ploščnato deščico, ki se vtakne cevi v tuljavo. b) Pretakanje s škafom. Pretakanje vina s škafom je bilo poprej splošno običajno, dokler ni bilo vinskih črepalk (pump), in se še sedaj zvršuje v manjših kleteh. Za to pretakanje potrebujemo pipo, škaf in lij. Ta orodja morejo biti v raznih krajih različna, toda oblika in snov, iz ktere so, nista merodajni, glavna reč bodi ročnost in snaga. Kjer žveplajo trte proti plesnobi, priporočajo bakrene lije, ker ti nekoliko vzamejo vinu okus in duh po žve-plenem vodiku. Tak lij postane vsled tvoritve bakrenega žvepleca kmalu črn in se mora zato večkrat zdr-gniti, da se sveti. e) Pretakanje Tina s črepalnieami. S črepalnieami se dandanes pretaka v vseh boljših in večjih kleteh ter to toplo priporočamo našim vin-ščakom. Za majhne vinščake je taka črepalnica seveda predraga, a podružnice c. kr. kmetijske družbe in skupine vinščakov si jih lahko omislijo zadružno in z velikim pridom rabijo. Vinske črepalnice dandnes lahko kupimo najboljše sestave prav ceno. Da so se ti stroji tako razširili, je vzrok to, ker se z njimi prihrani nekoliko dela, torej stroškov, ker je delo z njimi zelo snažno in se manj vina pogubi kakor pri pretakanju s škafi. Delo s črepalnico pa ni vselej enako pretakanju s škafom, ker vino malo ali nič ne pride v dotiko z zrakom, zlasti takrat ne, kadar se črepalnica zveže kar naravnost s pipo. Na ta način se mlada vina ne smejo pretakati, temveč naj vino teče najprvo skozi pipo v podstavljeni škaf ali čeber in, če treba, naj vino celo teče skozi cedilce, ki vino razpršuje in je meša z zrakom. Iz tega škafa ali čebra naj se šele vino črepa. Ravno tako je priporočeno, mlado vino ne naravnost pretočiti v prazen sod, marveč najprej v lesen lij, da pride tukaj drugič z zrakom v dotiko. Pri starejših, godnih vinih, pri kterih ne maramo dotike z zrakom, je pa črepanje iz soda v sod najboljše. Navadna črepalnica s priprosto zaklopnico pri vinstvu ni porabna, ker se vino ne le črepa, temveč tudi dalje potiska in pa dviga. Vinske črepalnice naj so torej sesalke in pritiskalke. Sestava vinskih čre-palnic je zelo različna; bistveno jih delimo v črepalnice s krožilno sesalko in pa v črepalnice z zakopni-cami, kterih vsaka pa ima veliko podvrst. Vse vrste vinskih črepalnic, kterih nam ni treba posebej popisovati, imajo poleg sebe debele kavčukove (gumijeve) cevi, in sicer eno krajšo, skozi ktero se vino sesa, in eno daljšo, oziroma iz več kosov obsteječo, skozi ktero vino pritiskamo v drug sod. Sesalna cev se z medeno vijakovo matico pritrdi na črepalnico in na drugi strani, če je potrebno, z ravno tako matico na medeno pipo, ki je nalašč v to svrho prirejena. Kavčukove cevi so zelo drage, zato je treba nanje paziti, da ostanejo dolgo časa dobre. (Dalje prihodnjič.) Gnoj in gnojenje. (Dalje.) III. Razvrstitev gnojil. Gnojila so po svojem postanku: 1.) živalska: hlevski gnoj, gnojnica, straniščni gnoj, gvano (iztrebki pomorskih ptičev), kosti, kri, mesni odpadki i. dr.; 2.) rastlinska: zeleni gnoj (zelene rastline), oljne prge, izločeno blato iz sladkorni c, iztisnjeni sadni ostanki itd.; 3.) rudninska: lesni pepel, sadra (mavec), apno, lapor, gnojilne soli (kalijeve soli iz skladov kalijevih solij pri Stasfurtu na Nemškem in pri Kalužu v Galiciji), žveplenokisli amonijak, čilski soliter, rudninski fosfati, (fosforiti, koproliti), blato iz ribnikov i. t. d. Razločujemo tudi glavna gnojila, ki dajo rastlinam vse snovi, potrebne za njih življenje, vrhu tega pa tudi dovajajo zemlji snovi, iz kterih se tvori sprstenina, in pomožna gnojila, ki imajo le po nek ter e rastlinske redilne snovi in se, kakor so sestavljena, dele v dnšičnata, kalijeva in fosfornata gnojila. Glavnim gnojilom, ki se pridelujejo v največji množini, prištevamo hlevski gnoj, gnojnico, človeško blato in zelene rastline. IV. Hlevski gnoj in gnojnica. Gnojenje s hlevskim gnojem je najstarejše in naj-izdatnejše ter daje zemlji vse one snovi, kterih potrebuje rastlina, in ker zboljšuje zemljo zaradi slame ali kake druge stelje v gnoju. Iz organskih snovij gno-jevih nastaja sprstenina, ki razkraja rudninske snovi v zemlji, tako da jih rastline lahko použivajo. Gnojenje s hlevskim gnojem pa ne zadošča, če kmetovalec v gnoju ne vrne zemlji vseh snovij, ktere ji je bil vzel. * Ako namreč kmet prodaja žito, živino, mleko, vino, sadje itd., torej redilne snovi, tedaj vrača hlevski gnoj le del redilnili snovij, in zemlja mora seveda deloma obubožati. Ker pri nas večinoma ne dobimo toliko hlevskega gnoja, da bi vse snovi nadomestil, je jasno, da si mora kmet priskrbeti gnojil drugod, in sicer kupuje hlevski, straniščni ali umetni gnoj. Človek bi mislil, da kmetovalci vsaj s svojim hlevskim gnojem tako ravnajo, daje izguba, dokler gnoj leži neporabljen, kolikor mogoče majhna; temu pa, žal, ni tako, in le prepogosto vidimo, kako odteka dragocena gnojnica v potoke in cestne jarke in se poizgublja v tleh. Istotako se izgubljajo pri slabem ravnanju z gnojem važne gnojeve tvarine, organske snovi in dušik. Ce prihaja do gnoja preveč zraka in če se gnojni kup preveč posuši, potem izgubi gnoj do 40 odstotkov svojega dušika; če pa dobro paziš na gnoj, ga enakomerno raztrosaš in dobro poteptaš in če je gnojišče primerno urejeno, znaša izguba dušika le kakih 10—20 odstotkov. Gnojišče ne sme puščati, iz dvorišča ne sme dotekati nič vode in iz njega ne odtekati gnojnica; gnojišče mora biti kolikor mogoče zavarovano pred solncem in mora imeti pripravno pot za dovažanje in odvažanje. (Dalje prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 23. Pri nas krmijo brejim kobilam 1 tedne pred ciljem kuhano ajdo. Ali je ta krma potrebna in koristna, oziroma, ali je ktera druga boljša? Morda Bar-thelnovo klajno apno? (J J v P) Odgovor: Ajda ima nekako tisto redilno vrednost, kakor ječmen, pa vpliva bolj na tvorjenje mesa kakor na tvorjenje žilavosti in kakovosti. Ajda, zlasti semenska lupina, pa ima v sebi snovi, ki živalim niso koristne Kuhano žito konjem pokladati ni dobro, ker slabi prebavila. Vsako drugo zrnje, zlasti pa oves, je boljši kakor ajda. Klajno apno ne nadomesti zrnja, ono le pomaga tvoriti močne kosti. Vprašante 24. Nekaj svinj hoče pokončati svoje skotene prašičke, tise jih z rivcem k tlom, da poginejo Kaj je temu vzrok in kako odpomorem? (J. J. v P.) Odgovor: Da svinja prašičke mori, more biti vzrok njen hudobni značaj; v takem slučaju ni druge pomoči kakor paziti je treba, svinje pa ne več imeti za pleme. Nektere svinje se pa zjeze, ker jim dojenje dela bolečine vsled špi-castih zob prašičkov, in zato svoje mladiče preganjajo Takim prašičkom je treba poščipati zobe Prašič je vse, tudi surovo meso, in če pride enkrat na njegov okus, poišče si ga sam. Svinja pride na ta okus, ako se ji pusti posteljica, ali pa če načne kakega mrtvorojenega prašička; poznej mori tudi žive ter jih požre Sredstva proti temu so: 1.) Posteljico in mrtve prašičke je treba takoj ob porodu odstraniti. 2 ) Plemenim prašičem naj se ne poklada surovega mesa ali krvi. 3 ) Svinji, ktera žre mladiče, naj se naveže čez rivec cev iz debelega usnja, ktera ne ovira žrenja iz korita, pač pa ovira ogrizenje mladičev. 4) Prašički se namažejo po životu s kreolinom. Vprašanje 25. Nov ameriški vinograd hočem spomladi prvič pognojiti ter dejati po vrhu nekoliko Tčmasove žlindre in kajnita Ali bi bila primes umetnega gnojila za trte koristna? (J. K. v K) Odgovor: Gotovo bi bil umeten gnoj koristen, ker našemu hlevskemu gnoju primanjkuje ravno fosforove kisline in kalija, kterega s temi gnojili dodaste. Vprašanje 26. Imam kravo, ktera ima vsled bolezni fluh sesek. Ali se ta neprilika da odstraniti in kako? (A. , v K.) Odgovor: Ako se je mlečna žleza, ki je v dotični sesek izcejala mleko, vsled bolezni tako spremenila, da ne more več tvoriti mleka, potem ni več pomoči in ne pomaga nobeno zdravljenje. Vprašanje 27. Poleg moje njive ima sosed svoj gozd. Veje njegovega drevja segajo 4pleč na moj svet ter mi povzročajo prav občutno škodo Zaman sem soseda že večkrat prosil, naj jih odstrani. Ali smem veje sosedovega drevja, ktere segajo na moj svet, sam odstraniti, oziroma si jih tudi prilastiti? (L K na K) Odgovor: Gotovo smete to, kajti vse, kar je v zraku nad zemljiščem, je tistega, čegar je zemljišče, in isto tako je njegovo, kar je pod njegovo zemljo. Izjema za podzemeljske zaklade velja takrat, kadar si je kdo uradnim potom zagotovil predpravice. Vprašanje 28. Je li dobro dati govedi večkrat piti apnene vode, seveda le potem, ko se je gošča od apna nekoliko v posodi usedla? (J. S v P.) Odgovor: Apneno vodo, in sicer popolnoma čisto, je dobro semtertja dati živini, zlasti če se ji poklada seno iz slabih, vlažnih travnikov Boljše kakor taka voda je pokladanje apnene klaje (fosforovokislega apna). Vprašanje 29. Ali imajo naši ljudje prav, ki trdijo, da Je žaganje za steljo slabo in da po takem gnoju ne raste drugega kakor plevel Prosim pojasnila o tem, ker mislim letos nastiljati večinoma z žaganjem (A. P. v F) Odgovor: Žaganje gotovo ni najboljša stelja, zlasti če je zelo sveže in močno smolnato, pa le zato, ker primeroma malo gnojnice popije in se na gnojišču, oziroma na njivi, počasi razkraja Na vsak način je pa žaganje boljša stelja kakor veje iglastega drevja Da bi zaradi žaganja plevel rastel, je bajka; pač pa tak gnoj težki zemlji ni prikladen, ker jo premalo rahlja; zato kmetijske rastline slabše uspevajo, dočim se plevelne rastline, ktere ljubijo težko zemljo, bolj širijo Ne bojite se torej žaganja, saj je rabijo za steljo cele pokrajine in so vesele, da je imajo. Vprašanje 30 Moji mladi kobili se po nogah delajo mehurji; prosim sveta, kako jih odpravim? (B. K. v P,) Odgovor: Mehurji na konjskih nogah so otekline, ki nastanejo na ta način, da se kožica, ktera obdaja člene, napolni s členovim mazilom. Nekteri konji, zlasti mehkužni, so posebno podvrženi ti bolezai Da dobe mladi konji mehurje, je vzrok slaba vzreja in neprimerna krma, prezgodno vpre-ganje in presilao delo. Ob pričetku bolezni se da še kaj narediti, pozneje, ko so mehurji mrzli in neboleči, jih je pa težko odpraviti. Kako se mehurji zdravijo, najdete popisano na 143. strani knjige „Domači živinozdravnik", ktero je izdala „Družba sv. Mohorja". Vprašanje 31. Imam 5 q pepela, 2 q Tomaževe žlindre in 1 q kajnita. Iz teh umetnih gnojil nameravam narediti zmes in Z njo pognojiti vinograd. Ali bi ta zmes ugajala trtam in koliko vinograda morem pognojiti s to množino ? (N na P ) Odgovor: Ta umetna gnojila bodo trtam gotovo ugajala, a z njimi bo dobil vinograd le kalij in fosforovo kislino; manjkalo mu bode pa dušika. Svetujemo Vam, pomešati ta gnojila s hlevskim gnojem in z dobro prstjo ter potem s to mešanico trtam gnojiti Na vse drugj najdete odgovor v Grom-bačevi knjigi „Novo vinogradništvo". Vprašanje 32. Imam nasajene ameriške trte V mokri, rjavi in apneni zemlji, ktere sem že pognojil, toda uspevajo tako slabo, da jih še sedaj, čez tri leta, ni mogoče cepiti. Nekteri mi svetujejo, naj te trte porujem in nasadim doma5e, češ da trte ni uničila trtna uš, ampak le strupena rosa, ktero pa sedaj znamo krotiti. Kaj je Vaše mnenje in kaj naj storim? (I. N. v Št, L) Odgovor: če Vaše ameriške trte ne uspevajo, bo edino ta vzrok, da ste nasadili napačno vrsto, kteri ne ugaja zemlja Vašega vinograda Obrnite se do kakega veščaka, kterih je na Bizeljskem več, da pogleda, kakšno ameriško vrsto imate in da Vam svetuje, s ktero drugo vrsto jo morate nadomestiti. Da bi bila strupena rosa, ne pa trtna uš uničila vinograde na Bizeljskem, je neumnost, kakeršuo more dandanes trditi le še kak norec; zato se ne dajte zapeljati po takih govoricah, temveč le sadite ameriške trte, samo prave morate izbrati Gospodarske novice. * Umetna gnojila za spomladno porabo ima družba sedaj vsa na razpolaganje. Za vinograde priporočamo kot fosfornato gnojilo surovo kostno moko brez lima s 30% fosforove kisline, V/2% dušika, ki stoji 3 gld. 80 kr. 100%. * Tomasove žlindre ima družba še 1 vagon, ktera pa sedaj stoji 100 kg 2 gld. 80 kr. — Dalje ima družba v zalogi kajnit, kostni superfosfat, čilski soliter, žveplenokisli kalij, roženo moko itd. — Pri tej priliki omenjamo, da je cena Tomasori žlindri silno poskočila, kajti za jesenska naročila stoji 18 % blago v Ljubljano postavljeno 3 gld 15 kr., kar je odločno predrago in zato družba ni mogla in ni smela skleniti kupne pogodbe po tej ceni. Gg. udje naj bodo prepričani, da bomo do jeseni uže pravo ukrenili. Končno opozarjamo, da za slučaj, ko bi kdo sedaj spomladi ponujal Tomasovo žlindro, je ta le 16 °/0, ker le taka je v skladišču na E^ki na razpolaganje, in ta je pri 100 kg 30 kr manj vredna kakor naša 18%, ktero za sedaj oddajamo po 2 gld. 80 kr. * Cepilni tečaji, ki bodo ta in drugi mesec po vseh vinorodnih krajih naše dežele, so objavljeni med uradnimi vestmi te številke. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora 9. dne februvarija 1899. Seji je predsedoval družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, navzoči so bili: podpredsednik državni poslanec gospod ravnatelj Frančišek Povše, ter odborniki gg.: grof Barbo, Folakovski, Lenarčič, Rohrman, Witschl, dr. pl. Wurzbach, Žirovnik ter ravnatelj Pire. Glavni odbor je dal predsedstvu naročilo, kako uravnati administrativno razmerje med družbo in kemijskim preskušališčem, in se je sklenilo, te ukrepe naznaniti c. kr. deželni vladi in deželnemu odboru. Neko zadevo o oddaji plemenih prašičev je odbor sklenil natančno preiskati ter je naprosil odbornika gosp. veterinarskega koncepista Folakovskega, da on izdela strokovno poročilo. Glede predloga novomeške podružnice, da naj se v Novem Mestu ustanovi podružno skladišče za umetna gnojila, je odbor sklenil uvaževati, a izrekel je uže naprej bojazen, da bi skladiščna režija neprimerno podražila gnojila. Zaloga kajnita je pa zaradi zakonskih predpisov kar naravnost nemogča. Za nove ude so bili sprejeti gg.: Bergant Ivan, posestnik v Štjaku ; Hrib Josip, posestnik v Hribih; Mihovec Frančišek, posestnik na Spodnji Senici; Habijan Jarnej, posestnik v Spodnji Luži; Istenič Matevž, posestnik v Je-ličnem Vrhu; Vesel Frančišek, posestnik v Ravnah; Uršič Valentin, trgovec v Kostanjevici; Grad Marija, posestnica v Moravčah; Korošec Janez, posesimk v Cešnjici; Dr Neuberger Mavricij, okrožni zdravnik v Marof-Pudobu; Drešar Frančišek, posestnik na S vetju; Kepec Frančišek, posestnik in župan v Cerkljah; Kropivnik Jakob, posestnik na Pšati; Kerč Štefan, posestnik v Gradu; Globočnik Janez, posestnik in fužinar v Železnikih; Praprotnik Ivan, posestnik v Ljubnem; Šolar Frančišek, posestnik v Ljubnem; Cvenkel Anton, posestnik v Ljubnem; Teran Janez, župnik v Ljubnem; Igričnik Alojzij, posestnik v Brnici; Valenčič Ivan, posestnik in trgovec v Trnovem; Janežič Ivan, posestnik v Zarečju; Kandare Alojzij, posestnik in gostilničar v Zarečju; Vičič Josip, posestnik v Zarečici; Valenčič Josip, trgovec in gostilničar v Trnovem; Mežnar Frančišek, posestnik v Sozah; Kastelic Anton, posestnik v Šem-bijah; Tomažič Josip, posestnik v Dobrem Polju; Zalar Lorenc, posestnik v Lo vrano vem; Ancelj Ivan, posestnikov sin na Dovjem; Pehani Friderik, posestnik v Trebnjem; Lavrenčič Ivan, posestnik vPodragi; Pogačnik Frančišek, kovaški mojster vSmokuču; Šebat Frančišek, posestnik v Smokuču; Mulej Katarina, posestnica v Doslovičah; Dragar Josip, posestnik v Št. Jurju; Rihar Leopold, župnik v Nevljah; Usmiljene sestre v Kamniku; Konig Anton, posestnik v Zgornji Topli Rebri; Hočevar Janez, mesar v Velikih La-šičah; Lukan Matevž, posest, v Spodnji Lipnici; Mrak Frančišek, posestnik v Radovljici; M alej Frančišek; posestnik in trgovec v Radovljici; Bulovec Ivan, posestnik in trgovec v Radovljici; Zupan Frančišek, posestnikov sin v Smokuču; Berša Frančišek, posestnik in gostilničar v Trnovem; Požlep Frančišek, posestnik v Ljubljani] ; Volavec Matija, p. d. Šoštar, pjsestnik v Dolu; Kopše Katarina, posestnica v Žireh; Gregori Josip, posestnik v Podkorenu; Medic Andrej, posestnik na Hriba; Rabuse Matija, posestnik na Hribu; Debelak Valentin, posestnik v Otočah; auštar Josip, posestnik v Jaršah; Rupar Frančišek, posestaik pri Sv. Andreju; Kmetijsko društvo (registr. zadruga) v Horjulu; Marijina družba (cerkveno društvo) v Horjulu; Zupanec Urban, trgovec v Ljubljani; Sladič Frančišek, posestnik v Kostanjevcah; Lunaček Aleksander, nad-učitelj v Št. Rupertu; Gorjup Janez, posestnik v Ribjeku; Sajž Josip, posestnik v Podturnu; Leben Frančišek, posestnik v Dvoru; Podhostnik Andrej, župnik v Dramljah; Blatnik Josip, posestnik v Dolnjih Orlah; Kane Anton, farmacevt v Ljubljani; Praprotnik Simon, mizarski mojster in posestnik v Vodmatu; Kuštrin Miha, posestnikov sin na Ponikvah; Deu Marija, posestnica v Kovoru; Šinkovec Anton, posestnik v Lukovcu; Frančiškanski samostan na Brezjah; Obrekar Ivan, posestnik v Dolnji Tnbuši; Jaklič Karol, župnik na Prežganju; Grenc Karol, posestnik v Dolenjih Radencah; Fugina Josip, posestnik v Dol. Radencah; Šutej Ivan, posestnik v Sodevcih; Dr. Trenz Ferdinand, c. in kr. polkovni zdravnik v pok. v Novem Mestu; Jenič Josip, posestnik v Rakovniku; Veber Andrej, posestnik na Spodnji Senici; Kovačič Anton, posestnik na Hribu; Muren Tomaž, posestnik v Čermošnicah; Turk Frančišek, posestnik v Zajčjem Vrhu; Klemenčič Ivan, posest, v Hrušci; Kovačič Marko, posestnik na Hudem; Brkopec Josip, posestnik v Gor. Težki Vodi; Muren Janez, posestnik na Hribu; Jeriček Josip, posestnik v Čermošnicah ; Jeriček Josip, posestnik v Gor. Težki Vodi; Bohte Josip, posestnik v Dolnji Težki Vodi; Bojanec Janez, posestnik v Šmi-helu; Županstvo v Sežani; Klanjšček Frančišek, duhovnik v Kamnjah; Zakotnik Frančišek, posestnik in gostilničar v Mostah; Kocjan Peter, posestnik in grajščinski lovec v Stajah; Držečnik Luka Ljudevit, posestnikov sia na Arlici; Galunder Filip, p. d, Požgan. posestnik pri Sv. Križu; Debelak Antoh, ekonom v Pre-laskem; Šntej Jurij, posestnik v Ogulinu; Tajnik Miha, posestnik v Šoštanju; Zupančič Frančišek, posestnik na Bregu; Gnidovec Josip, posestnik v Velikem Lipovcu; Vidmar Andrej, posestnik v Bizjakih; Habjan Janez, posestnik v Spodnjih Domžalah; Cimer-mančič Matija, posestnik v Gor. Težki Vodi; Honigman Andrej, posestnik v Lipovcu; Lesar Anton, posestnik v Brežah; Češarek Pavel, posestnik v Nemški Vasi; Kosler Olga, grajščakinja v Ort-neku; Lesar Anton,; posestnik v Jurjevici; Pucelj Frančišek, posestnik in mlinar v Hrovači; Arko Ivan. posestnik in gostilničar v Ribnici; Oražem Jakob, posestnik in ključavničar v Ribnici; Drčar Anton, posestnik v Selih; Zore Jernej, posestnik v Gornjih Mla-datičah; Žonta Josip, posestnik v Malkovcu; Zupan Josip, po- sestnik na Hudem; Zupan Josip, posestnik na Hudem; Mesec Josip, posestnik na Stari Vrhniki; Koren Anton, posestnik v Pe-trovčah; Martinšek Janez, posestnik v Žirovskem Vrhu; Kavčič Frančišek, posestnik pri Št. Joštu; Dolinar Janez, župan in posestnik pri Št. Joštu; Tominec Anton, posestnik pri Št. Joštu; Grdadolnik Janez, posestnik pri Št. Joštu; Buh Josip, posestnik v Butanjevi; Kogovšek Janez, posestnik v Smrečju; Trček Janez, posestnik v Smrečju; Dolinar Andrej, posestnik v Smrečju; Žakelj Janez, posestnik v Planini; Sedej Gregor, posestnik v Planini; Osredkar Jurij, posestnik pri Št. Joštu; Košir Matevž, posestnik pri Št. Joštu; Bogataj Jarnej, posestnik v Suhem Dolu; Osredkar Martin, posestnik pri Št. Joštu; Bradeško Anton, posestnik v Butanjevi; Leskovec Janez, posestnik v Smrečju ; Skvarča Anton, posestnik v Butanjevi; Brence Janez, posestnik v Hlevnem Vrhu; Malavašič Janez, posestnik v Smrečju; Primožič Šltfan, grajšč. oskrbnik v Bistri; Jež Frančišek ml., posestnik v Lczicah; Pintar Anton, posestnik v Sestranski Vasi; Bizjak Jakob, posestnik v Srednji Vasi; Čadez Helena, po-sestnica v Poljanah; Vodnik Martin, posestnik na Trati; Jelovčan Frančišek, trgovec v Gorenji Vasi; Dolinar Jakob, posestnik v Kremeniku; Inglič Matevž, posestnik v Gorenji Vasi; Ferlan Josip, posestnik v Dolenji Dobravi; Demšar Jurii, posestnik v Kovskem Vrhu; Čenn Luka, posestnik v Spodnji Kanomlji; Skok Štefan, posestnik v Srednji Kanomlji; Habjan Frančišek, posestnik v Stobu; Dečman Ivana, posestnica v Stobu; Kapler Frančišek, posestnik v Bučki; Kurent Jurij, posestnik na Prevojab; Zupančič Matija, posestnik v Tuševem Dolu; Smrekar Ivan, posestnik na Eožičevem Vrhu; Jevc Janez, posestnik v Črni Vasi; Bebec Anton, posestnik in trgovec v Radohovi Vasi; Žafred Matija, gostilničar v Št Petru; Žele Matija, gostilničar v Radohovi Vasi; Šlenc Anton, posestnik in mizar v Ilirski Bistrici; Knafeljc Miha, posestnik v Sreberničah; Hladnik Ivan, posestnik na Brodu; Marinko Janez, posestnik v Kaleah; Kamenšek Mihael, posestnik v Gorenjem Logatcu; Gostiša Anton, posestnik v Gorenji Vasi; Rupnik Matevž, posestnik v Gorenji Vasi; Marguč Ivana, posestnica v Dol. Logatcu; Ivern Karol Bogomir, logar pri knezu Windischgratzu v Hrušici; Kastelic Anton, vodja boletnega uiada in posestnik v Dol Logatcu; Vranjek Frančišek, posestnik v Ložnici; Golob Josip, posestnik v Zagorici; Ilec Frančišek, posestnik v Dolenji Vasi; Lokar Alojzij, veleposestnik v Ajdovščini; Kušar Ivan, grajšč. oskrbnik v Ravnah: Špetič Frančišek. posestnik v Veliki Pristavi; Kontelj Luka, posestnik na Kalu; Rolih Anton, posestnik v Narinu; Lap Janez, posestnik na Črnučah; Adamič Josip, posestnik na Grabnu; Adamič Josip, posestnik v Gašpinovem; Marolt Frančišek, posestnik v Pustem Hribu; Legat Stanislav, učitelj pri Sv. Gregoriju; Oblak Frančišek, trgovec pri Sv. Gregoriju; Oblak Gregorij, posestnik v Riglju; Pirnat Anton, gostilničar v Hojčah; Marolt Anton, pesestnik v Maršičih; Gre-benec Josip, posestnik v Maršičih; Rigler Ivan, posestnik v Pra-pročah; Oblak Ivan, posestnik v Maršičih; Žužek Anton, posestnik v Marolčih; Marolt Ivan, posestnik v Brinovšici; Jaklič Frančišek, posestnik v Andolju; Levstek Štefan, posestnik v Škrlovici; Levstek Ivan, posestnik v Črnicah; Vavken Evgenija, posestnica v Cerkljah; Zidarič Anton, župnik v Salvori; Debevec Anton, posestnik v Čušni Vasi; Juvančič J. C., vinski trgovec in posestnik v Spodnji Šiški; Pretnar Josip, posestnik v Gradu; Marolt Vinko, posestnik v Gradu; Repe Valentin, posestnik in trgovec v Mlinem; Wucherer Josip, posestnik in mesar v Gradu; lik Ljudevit, posestnik in gostilničar v Gradu; Potočnik Andrej, posestnik in gostilničar v Gradu; Kunčič Frančišek, posestnik v Mlinem; Rus Ivan, posestnik in mizar v Gradu; Žerovec Ivan, posestnik v Mlinem; Pangerc Matevž, posestnik v Bodeščah; Kamin Frančišek, posestnik v Glinku; Pogačnik Ivan, posestnik na Dobravi; Vidmar Josip, posestnik v Čirnčičah; Kos Ivan, posestnik v Branskem; Strnad Ivan, posestnik v Gradcu; Gričar Ivan, posestnik v Štraspergu; Jelovšek Makso, posestnikov sin na Vrhniki; grof Pace Rudolf, c. kr. na-mestniški svetnik v pok. in grajščak v Tapoglianu; Trobevžek Josip, posestnik v Lokah; Žibert Anton, posestnik in župan v Malem Rokitovcu; Novak Jakob, posestnik in gostilničar v Mostah; Varšek Ivan, posestnik na Raki; Rodošek Anton, župnik v Mozirju; Lampič Ivan, posestnik v Dvoru; Bernik Josip, posestnik v Podgori; Kajzer Valentin, posestnik v Dvoru; Klavžar Jakob, posestnik v Jesenici; Cesar Anton, posestnikov sin v Jereki; Cister-cijenski samostan v Zatičini; Gašpari Anton, gostilničar v Postojini; Bloudek Leon, c. kr. okrajni inženir v Postojini; Drobnič Jakob, posestnik v Žirovnici; Levar Matija, posestnik v Grahovem; Logar Andrej, posestnik v Žirovnici; Naglič Frančišek, posestnik v Ko-krici; Ivane Evgen, posestnik v Sodražici; Burgar Ivan, posestnik v Spodnjem Zalogu; Mencinger Anton, posestnik v Lepencah; Žvan Ivana, posestnica in pekinja na Boh. Bistrici; Bradač Ivan, posestnik v Selišču; Kobe Josip, posestnik v Dolenjih Sušicah; Kralj Josip, posestnik v Vrdunu; Gimpelj Frančišek, posestnik v Dolenjih Sušicah; Kobal Alojzij, trgovec v Studenem; Miklavčič Andrej, posestnik v Studenem; Mrhar Ivan, posestnik v Studenem; Smrečnik Frančišek, župnik v Št. Ilju; Lipovec Valentin, posestnik na Koroški Beli; Habat Luka ml., posestnik v Toplici; Koprivec Tomo, posestnik v Zagorju ob Savi; Hrastelj Jakob, posestnik na Selu; Hrastelj Ivan, posestnik pri Sv Urim; Škrjanec Martin, ka-pelan v Zagorju ob Savi; Urbanija Pavel, posestnik v Toplici; Vrtačnik Ivan, posestnik v Št. Lambertu; Železnik Andrej, posestnik v Savšeniku; Vozelj Frančišek, posestnik v Golicah; Drobež Ignacij, posestnik na Kovku; Hribar Jakob, posestnik in lesni trgovec v Podšentjurju; Lužar Fortunat, učitelj v Izlakah; Čebin Jurij, posestnik v Savinjah; Mally Konrad, učitelj v Zagorju ob Savi; Ješevec Janez, posestnik v Volčjem Potoku; Knez Alojzij, posestnik na Traii; Zupan Frančišek, posestnik v Vogljah; Kafol Josip, posestnik v Boljuncu; Žerjal Josip, posestnik v Boljuncu; Pelko Ivan, posestnik v Tržišču; Poljanec Frančišek, posestnik v Malkovcu; Stušek Martin, posestnik v Dolu ; Tratar Josip, posestnik na Lepi Gori; Kržišnik Josip, kapelan v Črnem Vrhu; Pivk Ivan, posestnik v Zadlogu; Češarek Jakob, posestnik v Dolenji Vasi; Bus Ivan, posestnik v Dolenji Vasi; Dr Malerič Josip, okrožni zdravnik v Črnomlju; Vremec Anton, sodni cenitelj na Opčmah; Planinšek Ignacij ml, posestnik v Zavrstniku; Papež Jakob, posestnik na Glineku; Gregorčič Anton, posestnik v Ostrožniku; Bradeško Frančišek, posetnik v Veliki Ligojni; Konda Ivan, posestnik v Kandiji; Erman Jakob, posestnik v Brežanah; Hladnik Ignacij, posestnik v Petkovcu; Šilar Frančišek, posestnikov sin v Vrbi; Ujčič Josip, posestnik v Velikem Brdu; Jarc Martin, posestnik v Zabrdju. Avsenik Ivan Nep„ posestnik na Mirni; Muha Andrej, posestnik v Glineku; Penca Frančišek ml., posestnik v Mokronogu; Bernard Jernej, kapelan v Sv. Križu pri Litiji; Jean Artur, tiskar in posestnik v Štefanovi Vasi; Primožič Frančišek, p d. Dovžan, posestnik v Spodnji Dolini; Primožič Josip, p. d. Kervin, posestnik v Spodnji Dolini; Šmolc Josip, posestnik na Kalu; Pangerc Josip, posestnik in trgovec v Dolini; Knific Josip, posestnik v Mednem; Vrhovec Frančišek, posestnik v Spodnji Šiški; Sirnik Ivan, posestnik v Spodnji Šiški; Oblak Martin, posestnik na Dolih; Polše Jurij, posestnik in mlinar v Bistrici; Kolar Frančišek, nadlogar v Šrajbarjevem Turnu; Osolnik Anton, posestnik na Muhaberu; Mislej Ivan, posestnik v Lozicah ; Kušar I\ an, posestnik v Retečah; Fojkar Ivan, posestnik v Spodnji Luži; Pečkaj Matija, posestnik in strojar na Vrhniki; Kačičnik Blaž, veleposestnik v Dramljah. Tinski in cepilni tečaji. Vsled ukaza vis. c. kr. poljedelskega ministerstva se meseca, februvarija in marcija prirede poučni tečaji za vinstvo in za cepljenje ameriških trt. Poučevalo se bode v vsem, kar je dandanes potrebno vsakemu vinogradniškemu posestniku, ki hoče od svojih vinogradov zopet dobivati lepe dohodke. Predavalo se bode o tem, kako in s kterimi ameriškimi trtami je treba vinogradnike na novo zasajati, kako je te trte cepiti, kako vinograde obdelovati, trtne škodljivce zatirati itd. Navzočim se tudi pojasnijo zakonite ali olajšavne naredbe glede novega vinogradništva ter se pouče kako jih je uporabljati. Temu teoretičnemu pouku bodo sledile praktične vaje v suhem cepljenju ameriških trt, h kterim naj vsak udeleženec s seboj prinese nekoliko trtne rezine in kak dobro na-brušen nož. Poučevali bo do: gospod Bohuslav Skalick/, tehnični vodja državnih vinarskih zadev na Kranjskem, v naslednjih krajih: 17. feb. v Beli Cerkvi, 5 marc. v Rudolfovem, 18. » > Št Petru, 7. > Mirni Peči, 19. > > Št. Jerneju, 8. > Čatežu pri Veliki 21. > > Šmarjeti, Loki, 22. > > Gorenji Orehovici, 9. > Dobrničah, 23. > > Brusnicah, 10. > Žuženberku, 24. » » Stopičah, 11. » Dvoru pri Žužen- 25. > > Prečini, berku, 26. » > Rudolfovem, 12. > Rudolfovem, 28. » > Vini Vasi, 14. > Toplicah, 2. marc. v Drašičih, 15. > Podlubnem, S. > > Radovici, 16. > Vavti Vasi; 4. > » Metliki, gospod Ivan Drašler, delovodja državne trtnice v Kostanjevici, v naslednjih krajih: 20. feb. v Čermošnicah 1. marc. v Dobličah, (nemški), 2. > Maverlah (nemški), 21. > » Semiču, 3. » Tančigori, 22. > » Štrekljevcu, 4. > Vinici, 23. > > Lokvicah, 5. > Preloki, 24. > » Črešnjevi Vasi, 6. > Vrhu, 25. » Podzemlju, 7. > Radencah, 26. > > Adlešičah, 8. > Starem Trgu, 27. > » Kotu, 10. > Suhoru; 28. > > Stražnem Vrhu, gospod Frančišek G o m b a č deželn potov, učitelj za vinstvo, v naslednjih krajih: 19 feb. ob 8 dop. na Colu, 15. ma c. oh 8 dop. v Krškem, 19. > » 3 pop v Vrhpolju, 16. 8 » » Cerkljah, 20. > » 8 dop. > > 17. 8 » » Krški 21. > > 8 » » Ustju, Vasi, 22. > > 8 » na Erzelju, 18. 8 » » Bergani 26. > >8 » v sv. Križu 19. 8 » » Vel. Do- pri Litiji, lini, 27. > > 8 » > Krškem, 20. 8 » » Krškem, 28 > > 8 > » » 21. 8 » » 5. marc. ob 3 pop. v Narinu 23. 8 » » Bujah pri (Notranjsko), Vremah, 12. > > 8 dop vSvibnjem, 24. 8 > » Vremski 12. » > 3 pop. v Boštanju. dolini, 13. > » 8 dop v Št Janžu, 25. 8 » > Vremski 14. > » 8 » na Stu- dolini. dencu, Ker se je dež. trtnica premestila v Krško in Vremsko dolino, bo dalje poučeval od 4. do 15. aprila v Krškem in od 16. do 30. aprila v Vremski dolini Kjer se bodo vršili cepilni tečaji, bodo isti trajali po cel dan. Ta objava naj služi mesto vsakega posebnega naznanila. Predavanja bodo v šolskih poslopjih. Vabimo vse marljive vinogradnike, naj se teh zelo koristnih tečajev mnogobrojno udeležujejo, ker je ravno novo vinogradništvo velikega pomena za blagostanje našega kmetovalca. Št. Ji>14. Razglas. Z ozirom na sedanje stanje kuge v gobcu in na parkljih v Italiji je na podstavi razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z 28. dnž novembra 1898 leta, št. o9.04l., promet s klalno živino iz Italije v zmislu člena 2., točka 3, odstavek 5. dogovora, sklenjenega o živinskih kugah z Italijo, dopuščen v direktnem železničnem prometu samo v tista od posameznih političnih deželnih oblastev izrecno zaznamenovana mesta z javnimi kialnicami, ki so z dotično železnično postajo zvezane s posebnim železničnim tirom. To se daje na občno znanje. O. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 24. dne januvarija 1899. Št. 1596. Razglas. Izborna komisija za žrebce, kteri se hočejo 1. 1899 spuščati za plemenitev tujih kobil, se bo letos vršila po nastopnem redu: v Radovljici 3. dne februvarija ob 2. uri popoldne; v Kamniku 4. dne februvarija ob 4. uri popoldne. G. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 27. dne januvarija 1899. Št. 1675. Razglas. Na podstavi člena V. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah s ti. dne decembra 1891. 1. in točke 5. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž zak. št. Iti. iz 1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnega zapornega ozemlja nemške države, po kterem je razširjena pljučna kuga, in sicer: iz vladnega okraja Kvidin, Pozni-nj, Devin in iz mestnega okrožja Berolin v kraljevini Pruski, ter iz vladnega okraja Švabsko v kraljevini Bavarski. Ta prt poved stopi na mesto one vsled razpisa ministerstva za notranje stvari s 24. dne decembra 1898. 1, štev. 42.708., oziroma s tuuradnim razglasom z 29. dne decembra 1898. 1., št. 18.651., izdane prepovedi. To se razglaša na podstavi razpisa visokega c. kr ministerstva za notranje stvari s 24 dne januvarija 1899. 1., št. 2921., s tem pristavkom, da se bodo prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznovali po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51, oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. štev. 35. in 36. iz 1. 1880 C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 27. dne januvarija 1899. Št. 1820. Razglas. Na podstavi zadnjih uradnih izkazov o nalezljivih živinskih boleznih na Ogerskem in Hrvaško-Slavonskem in zadnje čase zanesenih kužnih boleznij c. kr. ministerstva za notranje stvari s 27. dne januvarija 1899. 1., št. 3345 , ukazuje nastopne zaporne odredbe zoper uvažanje prežvekovavcev in prašičev na Kranjsko: A. Proti Ogerski. 1.) Zaradi pljučne kuge je uvažanje goveje živine prepovedano iz komitatov: Orava, Liptov in Nitra; 2.) zaradi kuge v gobcu in na parkljih je uvažanje prežvekovavcev in prašičev prepovedano iz komitata Maros-Torda; 3.) zaradi svinjske kuge je uvažanje prašičev prepovedano: a) iz komitatov: Abanj-Torna, Also-Feher, Arad, Bregi, Bihar, Boršod, Gomor- Kišhont, Komarno, Maroš-Torda, Nagy-Kii-kallo. Nograd, Pešta-Piliš-Solt-Kiškun (z izvzetim svinjskim pitališčem, Kobanya [Steinbruch], Požunj, Saroš, Somogy, Sabolč, Satmar, Seben, Tamiš, Tolna, Torontal, Udvarhely, Ung, Vas, Vesprim, Zala in Zemplčn, potem b) iz kraljevih svobodnih mest: Debrecin, Kološvar, Komarno, Maroš-Vasarhely, Sabadka, Satmar-Nemeti, Szeged in Novisad. B. Proti Hrvaško-Slavonski. 1.) Zaradi svinjske kuge je prepovedano uvažanje prašičev iz komitatov Belovar-Kri-ževci in Varaždin; 2.) zaradi kužnih ovčjih koza je prepovedano uvažati ovce iz komitatov Modruš-Reka, Lika-Krbava in iz mesta Bag. Določila o dopustnosti uvažanja zaklanih prašičev v neraz-kosanem stanju, tako da se jih drže še ledvice in da je nedotaknjena ledvična mast, v konsumni kraj Ljubljana na Kranjskem ostajajo še nadalje v veljavnosti. Iz ostalih neokuženih komitatov in mestnih okrajev Ogerske in Hrvaško-Slavonske je uvažanje prežvekovavcev v obče, pitanih prašičev (z najmanj 120 kilogrami žive teže) pa samo po železnici in samo v mestno klavnico v Ljubljani dopuščeno. Te nove odredbe stopijo v veljavnost 4. dne februvarija 189 9. 1. ter se namesto onih, ki so bile ukazane s tuuradnim razglasom s 16. dne decembra 1^98. 1, št. 17.859., in so s tem razveljavljene, razglašajo z dodatkom, da se njih prestopki kaznujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., drž. zak. štev. 51., odnosno po § 46. splošnega zakona o živinskih kugah in po izvršitvenem ukazu, izdanem k temu zakonu. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 31. dne januvarija 1899. Št. 1821. Razglas. Na podstavi zadnjega uradnega iskaza o živinskih kugah deželne vlade v Sarajevu o razširjanju nalezljivih živinskih boleznij v okupacijskem ozemlju in o zanesenih kugah in vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari s 27. dne januvarija 1899., št. 3344., deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, zaradi svinjske kuge prepoveduje uvažali prašiče iz okrajev Dubica, Gradiška, Cazin, Krupa, Brčka in Bjelina okupacijskega ozemlja na Kranjsko. Iz drugih zdaj neokuženih okrajev okupacijskega ozemlja se smejo samo pitani prašiči z živo težo najmanj 120 kilogramov po železnici uvažati na Kranjsko, in to samo v konsumni kraj Ljubljano v istoimensko železniško postajo c. kr. priv. južne železnice, če se takoj zakoljejo. Istotako je uvažanje zaklanih prašičev v nerazsekanem stanju na Kranjsko dopuščeno. Te nove odredbe stopijo 4. dan februvarija 189 9. 1. v veljavnost in se namesto onih s tuuradnim razglasom z 2. dne januvarija 1899. 1., št. 22 , objavljenih, ki se s tem razveljavljajo razglašajo z dodatkom, da bi se prestopki zoper zgoraj navedene okraje razglašene uvozne prepovedi za prašiče kaznovali po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1, št. 51, in transporti, med kterimi bi se našla tudi samo ena za omenjeno kugo obolela žival, zavrnili na oddajno postajo. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 31. dne januvarija 1899. Listnioa uredništva. A. L. v V. Zavarovati se morete z zakupno pogodbo, ktero naredi notar in ktera se vknjiži v zemljiško knjigo. Knjige, ka-keršno Vi želite, ni slovenske. I. M. v D. Ker ne vemo, kaj je pri mleku duh po mladini in kakšen je ta duh, zato Vam ne moremo dati nobenega sveta. F. v K, Ako imate že tako prirejeno vodno ali kako drugo silo, da ji morete priklopiti brez škcde že dinamski stroj, potem se Vam kot zasebniku morda izplača električna razsvetljava. Proračun Vam more pa narediti le strokovnjak, uvažujoč vse razmere. A. Š. v K. Če se je pričela jablani blizu gnojišča sušiti lubad, bodo vzrok neprikladna tla. A. M. v M. Sladkorni drob morete dobiti v vsaki večji špe-carijski prodajalnici po velikih mestih. A. P. v F. Ni nam znano, kteri ječmen imenujete pšenič-nega in tudi ne vemo, kje dobite seme. I. B. v G. Kaj takega se ne sme storiti na občinske stroške, I. B. v C. To smejo pri nas opravljati le doktorji zdravilstva, I. M. na P. Beli madež od politega sadjevega žganja na barvani omari odpravite z dobrim špiritom, s kterim liso odrgnite. I. O. v 1. Državni cestarji dobijo pri nastopu službe svoj službovnik, in po tem se morajo ravnati. I. M. v B. Vsaka žival se najhitreje odebeli z dobro, tečno krmo. A. P. v B. Vaše tele ste prehitro odstavili, in sedaj imate slabe posledice. Vrnite se k naravnemu krmljenju, kakor pristoja 12 tedenskemu teletu, pa bolezen poneha. A. G. v M. Na takih tleh bi rastel le bor, ki pa ne da nič sence, ali pa akacija, ki je glede sence nekaj boljša. A. P. v B. Koder imajo živali v hlevu na tablicah zapisana svoja imena, rabijo taka, kakor so v dotičnem okraju običajna, na pr. lisa, dimka, itd. Za krave morete tudi rabiti imena slovenskih rek na pr. Sava, Krka itd. Za možke živali rabite na pr. imena gor: Triglav, Vršač itd. J. P. v P. Če svojo parcelo spremenite v njivo, zato Vam sosed ne sme braniti vožnje po potu, po kterem ste dosedaj vozili. J. B. v B. Najprvo nam morate povedati, s čim krmite telico, ktero redno vsak dan popoldne napenja, potem Vam bomo mogli še le dati kak svet. Na vsak način je vzrok krma, ali pa ste telico prezgodaj odstavili. J. T. v C. Ako je posestnik zaklal doma govedo in je nekaj mesa prodal, je bil dacar opravičen, kaznovati ga. Če je bila denarna globa prevelika, naj bi se bil pritožil na pristojnem mestu. Če je pa višina globe po zakonskih predpisih prava, tedaj more prositi za ..milostno" znižanje globe. — O dotičnih vrstah krompirja ne moremo izreči nobene sodbe; merodajna je le izkušnja. J. M. v J. Koliko in kdaj se poklada živini sol, smo pisali uže opetovano v tem listu. Če nimate prejšnjih letnikov, pa berite v Dularjevi knjigi „Umna živinoreja", ktero je izdala „Družba sv. Mohorja". K. K. v S. Da postane goveje meso pri kuhanju rdeče, je znak razkrajanja, ki se je v njem pričelo. Meso se v toplini hitreje prične razkrajati, zato se rdeča barva poleti večkrat prikaže kakor pozimi. — Oddušnik na ledenici bi bila velika hiba, ker bi se spomladi takoj ves led raztopil. J. K. v B. Poganjek iz debla dvakrat cepljenih dreves, ka-keršne oddaja družba, je žlahten, zato morete iz njega vzgojiti novo drevo, ako Vam je zajec deblo oglodal. P. K. v Č. Kam bi se jabolka sedaj prodala ne vemo. — Glede dotičnih prašičev se obrnite na gosp. V. Rohrmana, adjunkta na kmetijski šoli v Grmu pri Novem Mestu. V. d. B. v B. Zakaj Vaše mačke vse poginejo, to bi mogel določiti le živinozdravnik, ki bi mrtvo mačko rastelesil in preiskal. A. D. v G. Ščurke v lesenem stropu Vaše hiše bo težko, drugače pregnati, kakor če cel strop odtrgate in vso zalego skrbno uničite. I. N. v Št. L. Če navozite dobro, rodno zemljo na svojo njivo, ktere površje hočete zvišati, bo prav, če pa navozite mrtvo zemljo, bo njiva toliko časa slaba, dokler navozena zemlja ne bo pregnojena in dokler se na zraku ne razkroji. I. V. pri sv. I. Trte cepite v suho še le meseca marcija, in sicer rajši nizko, da morete cepitve za prvi čas z zemljo ogrniti. » Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „ Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na Va strani 8 gld., na l!i strani 5 gld. in na 1/s strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Tržne cene. Deželni pridelki: V Ljubljani, 15. februvarija 1899. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago gld. 50.— kr. do gld. 52.— kr.; nemška detelja (lucerna) gld. 60 — kr. do gld 65.— kr.; gorenjška repa gld. 33,— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.25 kr.; konopno seme gld. 14— kr. do gld. 14-25 kr.; kuminovo seme gld 26,— kr. do gld. 26.50 kr. Fižol: Rudeči ribniški gld. 9.50 kr.; rudeči Hrvat gld. 8.50 kr.; prepeličar (koks) gld. 10.75 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.) Suhe češplje: v dimu sušene gld. 8.— kr. do gld. 8.50 kr. „ „ brez dima sušene gld. 9,— kr. do gld. 9.50 kr. Orehi domači: gld. 14.50 kr. do gld. 15.50 kr. Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.— kr. za 100 klgr. Med: od gld. 33.— kr. do gld. 34— kr. Kože. Goveje, težke nad 40 kg po gld. 36.— kr. do gld. 40,— kr. „ težke od 30 do 40 kg „ „ 30.— „ „ „ 32,— „ „ lahke „ „ 30— „ „ „ 32,- „ (Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.) Telečje kože: 50 kr za kg. Kozličeve kožice po gld. —.70 kr. do gld. —.80 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 33 kr. za kg. Druge vrste 16 do 20 „ „ „ Kože lisic po gld. 3.50 do 4.— | „ kun „ „ 9.— „ 10,— i „ dihurjev „ „ 2 50 „ 3,- { a P ' „ vidr „ „ 9,- „ 10.- I Kože zajcev po 20 do 22 gld. za 100 komadov. Pepelika (potošl) po gld. 16.— 100 kg. Žito: V Ljubljani, 15. januvarija 1899. Pšenica gld. 10.66 kr., rž gld. 8.90 kr., ječmen gld. 7.50 kr., oves gld. 6.50 kr., ajda gld. 8.60 kr., proso gld. 6.25 kr., turšica gld. 5 70 kr., leča gld. 12,— kr., grah gld. 8.- kr., fižol gld. 11.50 kr., seno gld. 2.— kr., slama gld. 1.80 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) JOSIP LEUZ trgovec (i6-i) v Ljubljani, Reseljnova cesta kupuje in prodaja vsakovrstni semenski krompir; za seme ima v zalogi: zgodnji rožnik, onejidovca, beli okrogli češki krompir itd., nadalje izvrstno jedilno čebulo, čebuljček, suhe gobe, semenski oves, ajdo itd. itd. Od vseh strani dohajajo pohvale za ročno in točno delo lovskih pušk lastnoročnega izdelka od Antona Sodia, puškarja y Borovljah (Ferlach) Koroško. Priporočam zatorej lovcem in strelcem mojo zalogo J pušk izdelane po najnovejših sistemih, najboljšega blaga in strela. Naznanjam, da so pri meni naročene puške delo iz prvih rok moje tovarne, c. kr. uradno preskušane, ter dobro uravnane. Speeialitete: Puške za vojaške patrone (Mann-licher) in trocevne pnške; vsakovrstno orožje za osebno brambo, ter vse v lovsko stroko spadajoče orodje dobi se pri meni v najboljši kakavosti. Prevzamem tudi vsako popravilo ali predelovanje kar izvršujem po najnižjih cenah. (8—3) Za vsako delo sem vestni porok sam. Obširne ilustrovane cenike, slovenske ali pa nemške pošiljam na zahtevanje poštnine prosto. Praktične in cene žične ograje Mrežaste modroce za postelje Evgen Ivane, Sodražica (Kranjsko) ponuja si. občinstvu v naročbojvsakovrstne mreže iz žice, za ograje vrtov, kurjih dvorišč, za preprežek v oknih in linah, za presipanje peska in gromoza, za noge snažiti i. t. d. Izdeluje in ima vedno v zalogi: elastične mrežaste modroce za postelje, medne in železne tkanine, za stroje, mline, i. t. d. — vsakovrstna sita in rešeta za tovarne, mline, čiščenje žita ter razne lesene izdelke za kuliinjo i. t. d. — Cenilnike na zahtevanje brezplačno! Umetni in trgovski vrtnar ALOIS KORSIKA v Ljubljani, (3-3) naznanja, da je njegov cenik za 1. 1899, ravnokar izšel, kterega razpošilja na J zahtevanje franko in brezplačno. — Ob enem priporoča'Jsvojo bogato zalogo poljskih, zele-njadnih in cvetličnihjjsemen, kakor vse drugo v vrtnarsko stroko spadajoče stvari si. p. n. občinstvo po najnižjih cenah, ter prosi uljudno za mnogobrojen obisek. c Kneippova sladna kava. «J"Čara* *ma ^tfc menil Že lata som izpričano Izvrstna primes k bobov! kavTv Pri živčnih, srčnih, želodecnih boleznih, pri ponoanjkanjui krvi etc. zdravniška priporočena. — Najpriljubljenejša, e&ae D ^ 5» (11-2) •€>€> OOOOOOO OOO OOOOOOOf 0 o o o o o • o 0 1 Vsakovrstna zanesljiva semena kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče detelje; velikanske rumene, bele in rudeče pese; raznih trav in vsih vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri (10—a) Josipu Kordinu v Ljubljani, pred Škofijo št. 4. •o O €»0000000000000000 •♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J Raznovrstna C13-2) * ! : ♦ ♦ t pristna isterska vina 5 črna in rumena, cene od 17 do 23 kr. liter; j dalje pravi isterski tropinovec (zadacan) ; po 80 kr. liter priporoča ♦ Tomo Tollazzi v Logatcu. Na zalitevanje pošlje tudi vzorce. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i • : : x : t OVES (Willkomm.) Ta težka vrsta ovsa vspeva v vsaki zemlji, je najzgodnejša, da zelo obilo pridelka, visoko in prav dobro slamo za krmljenje ter nepreleži. Ker se ta oves redko seje, zadošča na oralo 50 kg. (12—2) Razpošilja se z vrečo vred 25% za 5 gld.; 50% za 9 gld. 50 kr.; 100% za 18 gld. Vzorci v vrečicah po 5 kg se pošiljajo poštnine prosto (franco) ako se znesek I gld. 70 kr. naprej pošlje na grajščinsko oskrbništvo Golice pri Konjicah na Sp. Štajerskem,