■Hi XXXIV. Številka 32 vitelji: občinska konferenca SZDL L^r treba bojeTKm&rtvovati. Za delo in za njegovo pranj mesto v družbemmodnosih so krvaveli delavci, borci, komunisti in socialisti na barikadah, na ulicah, v hostah, po ječah in v taboriščih. Za vsako ceno, tudi za ceno naj-voeuejšega, so bili boj in verovali, da*v dentokraciji ih v tvobodi sleherni dehvm človek zaživi boljše, lepše, brez spon in brez izkoriščamo. m WgL Vera v boljši jutrišnji dan, vera v bel kruh/m v potico, je bila dana močnim, pogumnim, stoletja zpničevanim. Sijala je kot daljna, svetla in topla luč, neustavno vabila in prevzemala. Tako prevzela nekdanje hlapce ii vt*i svojo sodbo pisali in zapisali sami. In v tej, nikdar še tako revolucionarno _ demokraciji in nikdar tako svobodni svobodi ni niti za kratek oddih. Ljudstvo, ki je tako zelo vei \tako zelo krvavelo, je na ruševinah z lastnimi roki ^ \šo nov dom, rudnike, železarne - da da bi samo _ Ikrilo, ustvarjalo in si pravično, enakopravno delilo sađo ukjega dela. i Tu so, sadovi dela, ki mu je delavski razred vsega sveta -Mfc spunin in v opomin - dal praznično obeležje na prvi Tu so, vsepovsod okoli nas, vsakomur vidni, očitni. Nihče jih ne more zanikati, nihče jih ne »vati ali zaničevati, nenehno delamo in ustvarjalno stremljenje , še lepšem, še naprednejšem zahteva časa in meh delovkih ljudi, je treba po tej poti navkreber, do novih zanj. Za nas in za vse miroljubne ljudi sveta po Titovi poti, poti bratstva, enakosti, medsebojnega tovarištva in spo ^ftovanj, po poti, ki pa ni brez ovir in sovražnih namer. V$ako naklepno dejanje, usmerjeno v rušenje dela in sadov misli in rok, idejnih ciljev in vseh dosežkov nasploh, moramo v kali zatreti in uničiti. Vse preveč je bilo krvi in solz, trpljenja in tlačenja človeškega dostojanstva, vse preveč borb in bitk, da bi nadvse in najbolj dragocene vrednote, ki jih danes uživa sleherni naš delovni človek, izničili in poteptali. , Praznik dela, praznik nas vseh, naj bo resnični praznik dela in delavcev, ki živijo v svobodni, demokratični, samoupravni in socialistični državi danes in ki bodo znali varovati vsoj sistem, svojo ureditev, svoje pravice; ki venomer, danes in v prihodnje, izhajajo le iz nenehnega truda in naporov — iz dela ... D.Sedej Po Gorenjski z ljubeznijo V ponedeljek dopoldne so škofjeloški mladinci v Vodicah prevzeli štafetno palico, živ simbol mladosti in trdnosti naše skupnosti — Povsod po Gorenjski navdušeni sprejemi in slovesnosti V ponedeljek, ki je bil zaradi obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte se posebej prazničen dan, je stopila na gorenjska tla letošnja štafeta mladosti, prva, ki jo je pospremil na pot boleč spomin na tovariša Tita. V Vodicah jo je nekaj po enajsti uri od domačih mladincev prevzela loška gimnazijka Marija Rois. Štafeta je' potovala do Škofje Loke, kjer so ji na Mestnem trgu pripravili slovesen sprejem, ob 12.05 pa so jo v Zabnici dobili mladi iz kranjske občine. Osrednja prireditev je bila v Kranju na Trgu revolucije, od koder je štafeta po krajšem postanku nadaljevala pot proti Golniku. Tu so jo predali Tržičanom, ki so jo pozdravili na osrednji prireditvi pred paviljonom NOB. Radovlji-čani so jo dobili ob 15.25 v Ko-vorju. Proslavi so pripravili pred Grajskim dvorom in pred gostinsko šolo na Bledu, osrednja pa je bila pred tovarno Veriga v Lescah. Ob 16.35 so jo predali jeseniškim vrtnikom, ki so jo iz Poljč ponesli pred osnovno šolo Tone Cufar na Jesenice ter naprej Sroti Mojstrani in Kranjski gori. tafeta mladosti je prenočila na Vršiču, včeraj zjutraj pa &u jo prevzeli mladi iz tolminske občine. Štafeto mladosti so povsod na Gorenjskem navdušeno pozdravili tisoči pionirjev, mladincev, borcev, pripadnikov JLA, delovnih ljudi in občanov, ki so potrdili trdno odločenost, da bodo nadaljevali pot, ki jo je začrtal tovariš Tito in da bodo varovali velike pridobitve naše revolucije. Na osrednjih prireditvah, na katerih so se zvezni pridružile lokalne štafete, so prebrali tudi pozdravna pisma predsedstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije, v katerih mladi obljubljajo, da se bodo borili za drugačne, pravične in enakopravne odnose med državami vsega sveta, kot sta se borila Tito in Kardelj, njihova največja vzornika. Titova bogata dediščina nalaga mladim veliko odgovornost. Dokazali bodo, da so njeni vredni nasledniki. Branili bodo pridobitve revolucije, razvijali samoupravne socialistične odnose, negovali bratstvo in enotnost ter socialistično solidarnost. h . Jelovčan Po Gorenjski je Štafeta mladosti potovala i ponedeljek. V Vodicah jo je prevzela loška gimnazijka Marija Rois. Štafeta mladosti - simbol mladosti, bratstva in enotnosti ter pripadnosti Titovi poti. Počastimo Titov spomin! V ponedeljek, 4. maja, bo minilo Uto, odkar nas je zapustil veliki voditelj narodov in narodnosti Jugoslavije, legendarni partizanski komandant, eden največjih državnikov sodobnega sveta, tvorec neuvrščenega gibanja, prijatelj i" tovariš, naš predsednik Josip Broz-Tito. Leto bo minilo od trenutka, ko je v nas in okrog nas nastala praznina, ko smo z bolečino spoznali, da Tita ni več, obenem pa dostojanstveno svetu pokazali, da ostaja Tito med nami, da je naša pot njegova pot in da je naš dolg uresničiti tisto, kar je snoval Tito. Pozivamo posameznike, ustanove in organizacije, da v ponedeljek spustite zastave na pol droga, obenem pa počastite predsednikov spomin z enominutnim molkom. Ob 15,06, ko je umrl Tito, se bodo po vsej Jugoslaviji oglasile sirene, po šolah pa bodo ta dan namenili posebno pozornost Titovemu delu, življenju in izročilu! •I«le|*l«l«l«l«l«l« MERKUR KRANJ OBIŠČITE PRODAJALNE V# LJUBLJANI • RADOVUICI • ŠKOFJI LOKI • LESCAH • GORENJI VASI • NA BLEDU • NAKLEM • IN JESENICAH O L, A S 2. STRAN Zaupali smo ljudem... Iz govora Toneta FAJFARJA, udeleženca ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte slovenskega naroda, na osrednji kranjski proslavi v počastitev jubileja Osvobodilne fronte VISOKO — Izredne pozornosti so bile deležne besede Toneta Fajfarja. udeleženca ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki jih je izrekel na osrednji kranjski proslavi v počastitev jubileja Osvobodilne fronte, ki je bila pretekli petek na Visokem. Udeležba Toneta Fajfarja na visoški proslavi je njeno vrednost se povečala. Ob kulturnem programu, ki so ga pripravili Člani Kulturnoumetniškega društva Valentin Kokalj skupaj s Šolarji, je bila pristnejša in se bolj neposredna. »2«. aprila leta 1941 je Hitler obiskal Maribor. Takrat je ukazal, da je treba napraviti nafto deželo nemško, da je treba Slovence uničiti. Na svoji zemlji bi ostalo le tisto, kar bi se dalo ponemčiti, druge ljudi pa je ukazal razseliti. Taksna usoda ni bila namenjena nobenemu drugemu jugoslovanskemu narodu! Mnogi so takrat nasedli Hitlerjevi demagogiji. 2e pred okupacijo je Hitler razpre-del svoje mreže pri nas, zato je prišel k nam z že izdelanimi spiski ljudi, ki jih je treba od- straniti,« je ob opisovanju dogodkov usodnega leta 1941 povedal Tone Fajfar. »Slovensko vodstvo se je obnašalo kapitulantsko. Ban je na primer skušal preprečiti vsak odpor. Tudi želja nekaterih takratnih voditeljev, da bi Slovenija ostala pod enim gospodarjem, se ni uresničila. Okupa- r Proslave in prireditve Jesenice - 1. maja ob 5. uri zjutraj budnica pihalnih orkestrov DPD Svoboda Hrušica in Železarne Jesenice. Kranj - Osrednja proslava 1. maja bo na Joštu nad Kranjem. S proslavljanjem bodo kranjčani začeli že v zgodnjih jutranjih urah, ko jih bodo zbudile budnice kranjske godbe na pihala. Proslava na JoStu se bo pričela ob 10. uri. Slavnostni govornik bo Danila Grilova, nosilka spomenice 1941 in članica sveta republike SRS. Razglašeni bodo tudi letošnji dobitniki srebrnih znakov sindikata. V kulturnem programu bodo sodelovali: godba, pevci in folklora. Tudi letos bodo na voljo posebne značke »Jošt 81«. 2* Pre?večer 1 maJa bo na JoStu kres in ognjemet. Wo«Jk» - 1. maja bo pri Šobcu tradicionalni prvomajski tabor s primkom ob 10. un. Pripravljen je bogat kulturni program, najzaslužnejšim sin-labava" v,8tom P8 hoAo tu podeljeni srebrni znaki s sindikata. Popoldne i.-Jva?1*? k**** T Na P'edvečer 1. maja bo ob 19. uri v Kulturnem domu v Ze-lv^^ei.T^ »bava b plesom, po vrhovih pa bodo zagoreli kresovi. 1. maja ooao su SKofjeločani množično na pohode na bližnje vrhove, predvsem na Lub-' srečanja ° gOT°' ^ 8° 041 nekdaJ tradicionalna prvomajska delavska Tržič - Slavnostna akademija ob 40-letnici vstaje, 40-letnici OF in ob l.maju bo v četrtek, 30. aprila, ob 20. uri v Cankarjevem domu v Tržiču. Na slovesnosti bodo podeljena priznanja OF, srebrni znaki sindikata in nagrade inovatorjem leta. 1. maja zjutraj pa bo Tržičanom igrala tržiftka godba na pihala. tor jo je razkosal kot malokatero deželo.« »Predstavniki naprednih strank in gibanj smo okrepili medsebojno sodelovanje. Boris Kidrič nas je potlej sklical v Vidma rje vo vilo pod Rožnikom. Sprva smo mislili, da je bilo to 27. aprila leta 1941, kasneje pa smo ob primerjavi se drugih podatkov ugotovili, da je bilo to dejansko dan prej, torej na dan, ko je bil Hitler v Mariboru. Prišli so komunisti, napredni kulturniki, sokoli in krščanski socialisti, ki sem jih zastopal jaz,« se spominja Tone Fajfar. »Izjemno, naravnost pretresljivo analizo položaja je razgrnil pred nas Kidrič. Napovedal je čas, ko bo šlo za goli obstanek slovenskega naroda. Kidrič kot predstavnik komunistov je napovedal boj in predlagal ustanovitev fronte s ciljem osvoboditi in združiti Slovence. To je bilo za tiste čase nekaj tako vizionarskega, tako preroškega, da smo bili vsi skupaj pretreseni. Vendar smo videli izhod, vedeli smo za odgovor Hitlerju, za odgovor na njegove besede, izrečene v Mariboru ...« »Izjemna je bila. analiza položaja in perspektiv, ki jo je izrekel Boris Kidrič. Zaupati moramo ljudem, je dejal, in narod bo z nami, sledil bo pozivu na boj. V srcu smo verjeli v zmago. Za borbo in svoj obstanek smo se takrat odločali, natanko deset dni po kapitulaciji starojugoslo-vanske vojske. Fronta se je pletla, pridobivala je nove ljudi in nastajala država v državi,« pravi Tone Fajfar. »Kaj reči danes, štiri desetletja po zgodovinski odločitvi slovenskega naroda. Če ne bi izbrali tistega trenutka, če partija ne bi tako daljnovidno oblikovala fronte ljudskih množic, potem Slovenije ne bi bilo.^ Slovenski partizani smo ponosni, da nismo nikdar, niti v najtežjih trenutkih, zapustili svoje zemlje. Zasluga fronte je to. Izpolnila je leta 1941 sprejeti program. Na njenih izkušnjah se moramo učiti. Marsikaj smo pozabili, pa tega ne bi smeli!« j KoSn jek Med delavci je njena vloga Odločujoče vloge delavcev ni mogoče zagotavljati le z akcijo Zveze komunistov, ampak z delovanjem komunistov na vseh področjih življenja, je poudaril predsednik slovenskih komunistov France Popit v pogovoru o pripravah na bližnje kongrese Zveze komunistov ' LJUBLJANA - V splošnem smo lahko zadovoljni z delovanjem Zveze komunistov Slovenije po VIII. kongresu, vendar to ne pomeni, da ne bi mogli delati boljše, je dejal pretekli teden v pogovoru z uredniki in novinarji predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit. Stalno nas je spremljala težnja, da mora biti Zveza komunistov povezana z interesi delovnih ljudi. Vendar odločujoče in v našem sistemu zapisane vloge delavca ne more zagotavljati le Zveza komunistov kot organizacija, ampak predvsem delovanje komunistov v vseh okoljih, od Socialistične zveze delovnega ljudstva do vseh drugih organov, organizacij in ustanov. Naš sistem samoupravne socialistične demokracije to omogoča in terja. Zaradi tega bo Prvomajske nagrade dela Beograd — Danes bodo v stavbi zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu svečano podelili letošnje Prvomajske nagrade dela. Med nagrajenci so tudi štirje Slovenci, od teh dva Gorenjca: Jože Ulčar_ iz železarne Jesenice in Karel Zmavc iz Industrijskega podjetja Alprem, Kamnik. treba na kongresu ZKS in tudi na kongresu ZKJ spregovoriti o delovanju Zveze, njeni organiziranosti, učinkovotosti in načinih dela. Ko je predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije razčlenjeval predkongresno problematiko, ie opozoril na še neurejene odnose v združenem .delu, na primer med proizvodnimi temeljnimi organizacijami in skupnimi ali strokovnimi službami, na pomanjkljiva razmerja med umskim in fizičnim delom, na vrednotenje minulega dela. Prepogosto je napačna in previsoko leteča politika porabe, ki vztraja na družbenem proizvodu, zaradi pritiska porabe visoko načrtovanem, katerega pa ne dosegamo. Potlej ni nič čudnega, če potrošimo več, kot pa ustvarimo. Nujna bo povezava tržnih zakonitosti z dohodkovnimi odnosi. Večja produktivnost dela, večji dohodek, racionalnejša organizacija dela, vpeljava sodobne tehnologije in znanja ostajajo še naprej nafte naloge, boljši pa mora biti tudi naš odnos do dela, čemur moramo dati večjo pozornost v sistemu usmerjenega izobraževanja. Posebne skrbi družbe in Zveze komunistov pa morajo biti deležni družbenoekonomski odnosi na vasi in nafta kmetijska politika nasploh. To je področje, kjer smo premalo naredili, je dejal predsednik France Popit. J.Košnjek. „ Priznanja Osvobodilne fronte Po vseh gorenjskih občinah občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva podeljujejo občinska priznanja OF. V Kranju so letošnji dobitniki: Anton Anžič, Pavla Arhar, Vera Bogataj, Aljoša Drobnič, Miro Fornazarič, Jože Ivšič, Peter Jekovec, Ivan Košir, Peter Košir, Rina Kokalj, Rudi Ko-murka, Janez Košir, Karel Lipovec, Stanka Likar, Janez Novak, Franc Puhar-Aci, Vinko Ribni-kar, Franc Skurnavc, Jurij Soka-lič, Anton Sajovic, Anton Štefe, Ludvik Vidic, Tine Zaleteli, Polde Zupan, Andrej Zargaj. Na Jesenicah prejmejo priznanja OF: Cirila Curk. Mirko Frankič, Lado Kersnik, Stane Kersnik, Miha Demšar, Tone Matoh, Anton Može, Albin Polk, Ivan Vovk, Zinka Bratuš, Alojz Frelih, Miroslav Nikolič, Janez Čop, Janez Brojan, Jaka Čop. Aleksander Kovač, Karel Franči-škin, Maks Dimnik, Draga Ulčar, Elika Šmid, Anton Koselj, Gizela Velikonja, Valentin Pohar ter občinska konferenca ZSMS Jesenice in DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela. V Škofji Loki so nagrajenci: Pavla Potočnik, Aleksander Pivk. Matevž Šmid, Angelca Sovine, Franc Potočnik, Gorenjevaški oktet. Pavle Šegula, Feliks Ku-ralt, Franc Čemažar in Franc Bevk. V Radovljici so prejemniki priznanja: Barbka Blaznik, Miloš Kelih, Janez Mandeljc, okrožni odbor OF Jesenice, Jurij Petek, Anton Potočnik, Tomo Prpič, Pavel Tolar, Ančka Vojvoda /in Mirko Zlatnar. Tržiftki nagrajenci Osvobodilne fronte: Karel Našič, Andrej Stegnar, Karel Kraucar, Ivan Štucin, M;nka Perajič, Vladimir Perajič, Janez Meglic, Jože Černigoj. Edo Roblek. Julijan Torkar, Mira Kramarič, Anton Kovačič in krajevna organizacija ZZB NOV Podljubelj. D g Spominska plošča na Bfčkovi skali Dražgoše — V nedeljo, 26. aprila, so t odreda »Bičkova skala« iz krajevne Brinje v občini Ljubljana-Bežigrad odkrili a minsko ploščo na Bičkovi skali nad Drozgi prejel naziv Partizanski ofeii skupščini Zveze tabornik«*« nije v Kočevju leU Ilegalca, Bloudkovo plaketa dr. Jožeta Potrča in zJ,tj list Zveze tabornikov J Ničkolikokrat je torej i* zasluži, da nosi ime po Bičkove skale. Letos, ob »Beseda Bičkova skala nam pc meni pojem partizanskega odpora proti okupatorju, pojem hrepenenja po svobodi, pojem nepremagljivosti okupiranega ljudstva. Bičkova skala in Dražgoše so vsemu našemu ljudstvu svetal zgled naše trdne odločenosti za obrambo, ohranitev in nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije,« je v svojem govoru na slovesnosti pri Bičkovi skali med drugim poudaril Zdravko Krvina, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in dolgoletni predsednik tabornikov Jugoslavije. 30-letnico praznuje odred »Bičkova skala« letos in je med najstarejšimi, pa tudi najbolj delavnimi taborniškimi odredi pri nas. Za svoje požrtvovalno delo je petnajstkrat ustanovitve OF in vstaje, dela Zveze tabornikov 30-letnici odreda so se s ploščo spomnili tudi njihov*! ve sklale. Na slovesnosti v nedeljo nim tabornikom, številnim i in mladini spregovoril n^i ženec bitke na Bičkovi skifcl Biček, taborniki in učenci uf in Železnikov ter mlada pihala iz Alplesa pa so bogat kulturni program. | Srebrni znaki sindikat Kot vsako leto, so tudi letos občinski sveti Zveze sindikatov najbolj delavnim osnovnim organizacijam sindikata in najbolj prizadevnim posameznikom pri sindikalnem delu podelili srebrne znake sindikata. Večina priznanj je bila že podeljena ob prvomajskih proslavah oziroma skupnih proslavah ob 27. aprilu — dnevu OF, le v Kranju jih bodo podelili na posebni slovesnosti maja, proglašeni pa bodo na prvomajski proslavi na Joštu. Srebrne znake sindikata prejmejo: Na Jesenic a: OO ZS Tozd Strojne delavnice Železarne Jesenice, 00 ZS Tozd Promet in transport Železarne Jesenice, OO ZS Tozd Vatrostalna Jesenice, OO ZS Tozd Planika Breznica in OO ZS Tozd Gorenjska oblačila, od posameznikov pa Anton Dežman iz Tozda Jeklovlek — Železarna Jesenice, Ana Filipaj iz Železarne. Tozd Blumingsteckel, Anton Horvat iz Komunalnega podjetja »Kovinar« Jesenice, Janko Jelovčan iz Železarne Tozd Plavž,Sašo Piber, Železarna Tozd Zičarna, Štefan Peterka, Postaja mejne milice Rateče, Anton Robnik, HP Gorenjka, Tozd Hoteli Kranjska gora, Miha Sajovic, Železarna Tozd Hladna valjarna Bela. Metka Urbane. Železarna Jesenice, DSSS Komerciala in finance in Ljuba Zupan, Kemična čistilnica in pralnica Jesenice. V Kranju: Franc Bajželj iz Iskre, Bogomir Bizjak iz Planike, Rafael Čirič iz Gradbinca, Aleš Draksler iz Save, Polde 'Gregorač iz Iskre. Silvester Jager z Uprave javne varnosti, Jože Jereb, Bolnišnica Golnik. Franc Jošt, Cestno podjetje, Lidija Jug iz IBI, Tine Lipej, Planika. Anka Orehar, Živila, Jože Puhan. Sava, Miha Rehberger Tekstilindus. Janez Rejc in Olga Šumi, Elektrotehnično podjetje. Tone Resman. Cestno podjetje, ter Nataša Zalar iz Iskre. Od kranjskih osnovnih organizacij ZS pa srebrne znake prejmejo: Bolnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Elektro Gorenjske - DSSS. Sava TAP - Ogrodja Kranj, Skupnost za zaposlovanje in Zavarovalna skupnost »Triglav« Kranj. V Radovljici: OO ZS Veriga Lesce, Tozd Vijakarna; Vlado Ma-tjašič, RS ZSS Ljubljana, Slavka Mlakar, Hotel Jelovica Bled, Maks Osvald, Murka Lesce, Zofka Polak, Elan Begunje, Milka Prešeren. Almira Radovljica, Jože Smole. Veriga, Tozd Orodjarna Lesce, Lojzka Šolar, UKO Kropa, Bojan Trseglav, Veriga Lesce, Janez Zupan upokojenec, Albina Ambrožič. OŠ prof. dr. Josipa Plenilja Bled. Franc Beguš, Veriga, Tozd Kovač-nica, Jože Cvetkovič, Žito Triglav — Gorenjka Lesce, Katarina Brezov- nik, Vezenina Bled. Ant« LIP TO Rečica Bled.Franwl tinovič. Železniška postaj«'' Bled, Silvo Jurman, Jana Kordež, Iskra To«i>| mi Lipnica in Gabrijel Ko»i \ TozdTIO Lesce. V Škofj i Loki: 00 £; Škofja Loka in OO OS Bjjj vrhar Škofja Loka; Bor* ABC LOKA, Tozd Pe£ * Loka, Veronika Guzelj. I^n' Reteče, Slavko Hribar, So voden j, Silvo Kavčič, W podjetje Žiri, Janez Kos^ divar Žiri, Vinko Markelj Železniki, Lado Mrak Bodovlje, Štefan Nastran i lezniki, Milica Zaletel OdJ 3 Loka in Vera Završan (Sfi nove brigade Železniki ' V Tržiču: OO ZS Kt vracija Deteljica Tržič pančič, BPT, Pavel Rom. Ličen Jelka, BPT VVZ Tončka Mokorel^* vec. TRIO Tržič. r Delegati so izvoljeni Na Gorenjskem so & delegatov, ki bodo ročila III. kongresu. V Kranju so bili L nislav Huber iz Sav« Iglic z OŠ France Pij Japelj iz Ikosa, Darinka PTT, Marija Klinar Q Pavla Peranovič iz Tek« Franc Vončina iz Gran* Tanja Žugelj iz Ljubljani ke - Temeljne banke Go» Na Jesenicah so iivoliaV Berlisk iz Splošne bolnice senice, Ljubomirja Bui ŽT Ljubljana - TOZD Tihomira Kostiča it Jesenice in Antona Mt> Železarne - TOZD Valju* Blumingsteckel. Radovljiški delegati * jan Bogovčič iz HTP Bk< Kunstelj iz Murke in AIb» iz Sukna Zapuže. Škofjeloško gospodar«* do na III. kongresu san«*/ ljavcev zastopali: Sandi KZ Škofja Loka. Andt^ ^ lenec,* Gorenjska predilnica ^ ja Loka, Marjan Šmid U TOZD Elektromotorji W in Rajko Štibilj, GG TOtD^ zdarstvo Škofja Loka Tržič pa bo na III. k«a£ zastopala delegatk« Lajiji F nazarič iz BPT Trlič 29.APMLA 1981 3.STRAN G LAS -let ko vinarstva v Železnikih b prazniku nova tovarna frkiniki — Tudi letošnje praz-ije dneva OF in 1. maja so v \ib zaceli z novo delovno - otvoritvijo nove Iskri ne /ne. S tem so hkrati počastili t|i 35-letnico kovinarstva v Selski ij je bila 27. aprila, leta 1946. HUaovljena proizvodnja zadruga biinrjr' katere tradicijo danes nadaljuje kolektiv tovarne Niko i/, nje pa sta razen Iskre izšla še Tehtnica Železniki in Kladivar Žiri Nova proizvodna hala ima skoraj 10.000 kvadratnih metrov pokrite površine in bo Iskrin kolektiv v njej podvojil proizvodnjo, ne da bi zato zaposlili nove delavce. Sodobna tehnologija in oprema zagotavljata m i i a^^tfHNHMMMNlMlfltiJflaW^: 40 -F I OF 1 Poudarki iz govora Metoda Rotarja • Sprejeta sta družbeni načrt razvoja Jugoslavije in Slovenije. V znatni meri smo uskladili inte- in dali odgovor na temeljno mje ali vemo kaj hočemo in aj zmoremo, ali bomo prišli v iožaj, da ponovno v polni meri _ v novih kvalitetah in kvantitetah dokažemo vse prednosti na-fcga samoupravnega sistema in I neuvrščene usmerjenosti, ko ugotovimo, da te odgovore a, da smo razvojne cilje elili in ob tem vsaj v večini ,.jv objektivno izmerili od-med željami in možnostmi. • Prvič je tokrat v naši državi prejeto kot osnovno merilo našega razvoja povečano vključevanje vseh jugoslovanskih zmožnosti v mednarodno delitev dela. To je izraženo v obvezi, da raste rnja razvoja dvakrat hitreje kot družbeni proizvod. To pomeli konec tega srednjeročnega bja prek 20 milijard dolarjev letno. Tako naša notranja _jija in ocene, kot ocene •jpristojnejših mednarodnih in- stitucij govorijo o tem, da je pravi, bilančno uravnoteženi razvoj j u gosi ova n skega gospoda rs t va možen v polni meri pri izvozu, ki bo predstavljal okoli 30 odstotkov družbenega proizvoda. Ce vemo, da sedaj predstavlja 15 odstotkov, je takšna usmeritev utemeljena. • Letošnje leto nismo začeli najbolje, kar nas še dodatno obvezuje, da namesto splošnega govoričenja o ekonomski stabilizaciji argumentiramo, skladno s sistempm konkretno delujemo, dnevno ugotavljamo prave vrzo-ke zastojev in jih sproti rešujemo. Da to delamo vsi, najprej vsak pri sebi in da v najvišjem interesu delavskega razreda tako obnašanje potem zahtevamo tudi pri vseh drugih. • Za nas je najvažnejša notranja stabilnost. naša notranja enotnost, temelječa na idejah, delu in vizijah tovariša Tita in Kardelja. Osvobodilno-frontovska tradicija in delavska tradicija in sedanjost, kakršna je tudi v Selški dolini. 'kulturnem delu prirediti* so nastopili mladi folkloristi z Dovjega. - Foto pjsko tekmovanje Tito-revolucija-mir si smo Tito Darje - Marksistično usposab-je pomemben del socialistične mladih ljudi, bodočih gradi naše družbe, je osnova za lev ciljev revolucije, za katere je vseskozi bori) Tito in številni p veliki revolucionarji. Mladi ajo poznati življenjsko pot, misli 4ek> tovariša Tita in njegovih uikov Seveda pa se ne smejo lijevati le s teoretičnimi ampak morajo svet tudi v spreminjati. To so dolžni Kardelju, sebi. domovini, ni lahka. Pomagala jim bo i do Tita, socialistične skup bratstva in enotnosti. Pred dni smo ob slovesu rekli: Tita \nt, toda če bomo delali in mislili i kot nas je on učil, bomo mi vsi Tako je na sklepni prireditvi regij lm te¥*^'--~%—»-'»'•»• v znanju Tito-revolucija-mir, ki letos nosi naslov »NOB in socialistična revolucija v Jugoslaviji 1941-1981« v dvorani kulturnega doma na Dovjem dejal Mirko Rabič. Vsi so mu pritrdili. Na tekmovanju najboljših iz. vseh petih gorenjskih občin je med osnovnošolci zmagala ekipa občinske konference ZSMS Jesenice, med srednješolci pa ekipa iz Radovljice. Med posamezniki so bili najboljši: Jasna Volfand iz Radovljice, Angela Zeleznikar in Alenka Kleč, obe z Jesenic, pri osnovnošolcih, pri srednješolcih pa Zoran Jelovčan iz Škofje Loke ter Andrej Markelj in Zdenka Sušnik iz Radovljice. 9. maja bodo zastopali svoje vrstnike na republiškem tekmovanju Tito-revolucija-mir. H. Jelovčan vrhunsko kakovost izdelkov, ki so sposobni konkurirati na svetovnem trgu. kar zagotavlja, da bo tudi drugi cilj naložbe — proizvodnja za izvoz, uresničen. Omogoča tudi izdelavo zahtevnih profesionalnih maloserijskih motorjev, ki so izredno pomembni za uspešno delo naše strojegradnje. Vsa proizvodnja in tehnologija je zastavljena tako. da bodo že prihodnje leto uvedli računalniško vodenje celotnega postopka, kar bo spet omogočalo večjo kakovost, natančnost in količino izdelkov. »Za vse nas.« je ob otvoritvi poudaril slavnostni govornik zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar, »je razvoj tovarne elektromotorjev izrednega pomena zato. ker je od prvih začetkov usmerjala proizvodnjo na svetovni trg. To ni posledica resolucij, ampak . zdrave pameti v kolektivu. Vse kar danes vemo, samo potrjuje.upravičenost in prihodnost take usmeritve. Že dolgo se za nas marsikje ve. tudi zaradi izdelkov, ki prihajajo iz Iskre v Železnikih. Zdi se mi pomembno, da ob tej priložnosti na ta uspešen primer širše opozorim, da bi tako spodbujali k takšni usmeritvi vso našo industrijo. Taka pot nas vodi k povečanju proizvodnje in kvalitetnejšemu gospodarjenju. Taka pot omogoča normalno pokrivanje domačih potreb in vse večjo dohodkovno motiviranost za izvoz.« Na proslavi so podelili priznanja Niku Žumru, pobudniku kovinarske zadruge v Železnikih in Filipu Gart-nerju iz Dražgoš, ki sta svojim premoženjem jamčila za začetno posojilo proizvodni zadrugi. Enako priznanje so podelili že pokojnemu Francu Prezlju-Podgrivarju iz Dav-če. Za dolgoletno in uspešno delo in sodelovanje pa je delavski svet Iskre podelil priznanje občinski skupščini Škofja Loka, Iskra Commercu Ljubljana in dirktorju Iskre Tonetu Rakovcu. Občinski svet Zveze sindikatov je na proslavi podelil srebrne znake sindikata najbolj zaslužnim sindikalnim delavcem. , L. Bogataj Teden Rdečega križa od 4. do 10. maja Vsakoletni teden Rdečega križa poteka letos pod geslom »Rdeči križ z vami — za vas«, posvečen pa je letošnji obletnici vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov. V vseh občinskih organizacijah RK so se na teden RK že pripravili: na vseh osnovnih šolah Gorenjske bodo v tem tednu organizirani sprejemi pionirjev prvih razredov med mlade Člane RK, medtem ko bodo pionirji 7. razredov sprejeti v članstvo RK. Prav tako je v programu tedna RK, da občinske organizacije RK spodbujajo ustanavljanje aktivov RK ne samo na osnovnih in srednjih šolah, pač pa tudi v organizacijah združenega dela, kjer imajo precejšnjo vlogo predvsem pri preprečevanju nesreč pri delu, krvodajalskih akcijah, zdravstvenovzgojnih predavanjih, sodelovanju s civilno zaščito itd. V tednu RK bodo ponekod občinski odbori organizirali najrazličnejše solidarnostne akcije, kot so pomoč starejšim občanom, invalidom in mladim družinam, organizirane bodo akcije zbiranja krp in odpadnega papirja, katerih izkupiček je namenjen za humanitarne dejavnosti RK, kot je na primer nakup igrač za vrtce v Brkinih in podobno. V tem tednu bodo mladi člani RK organizirali tudi zbiranje šolskih potrebščin za mlade iz dežel v razvoju, ponekod, kjer so takšno akcijo imeli že lani, pa se bodo morda odločali za druge oblike solidarnosti. Občinski odbori RK bodo tudi spodbujali šolarje naj v tednu RK sodelujejo na natečaju, ki ga je za najboljši sestavek o Rdečem križu razpisalo predsedstvo skupščine RK Slovenije. V tednu RK se zbirajo tudi denarni prispevki za delo RK in sicer s prodajo znamk RK, vrednostnih listkov, nalepk, bonov, značk, prav tako pa tudi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov po krajevnih skupnostih, na mejnih prehodih, bencinskih črpalkah, železniških postajah in drugod. j Josip Rus med mladimi — Minuli petek je mladim z osnovne šole dr. r/osipa Plemlja na Bledu spregovoril o svoji bogati življenjski in re volucionarni poti Josip Rus. Mladi so z zanimanjem poslušali pripovedovanje o njegovi sokolski aktivnosti ter aktivnosti zalednega komunista, revolucionarja in partizana. — Foto: D.Sedej za trim trening šport za trim trening šport 7 L* A S4.STRAN Uvoznikom se vedno mudi JESENICE — Carinarnic« Jesenice na jeseniiki železniški postaji zaposluje delavce v carinskem nadzoru, v potniškem in v blagovnem prometu. Blagovni promet sicer predstavila le manjši del vsega carinskega prometa — za mejno področje je vendarle bolj značilen precejšen potniški promet — je pa dejavnost, ki zahteva precejšnjo odgovornost zaposlenih. Dušan Ulčar je zaposlen v Carinarnici Jesenice devet let — Uvažajo manj nesmiselnega blaga, večinoma reprodukcijski material — Konice ob četrtletjih Dušan Ulčar iz Radovljice v Carinarnici Jesenice opravlja delo carinskega inšpektorja za sprejem dokumentov. »Sprejemam dokumente za carinjenje blaga za delovne organizacije in posameznike, tistega blaga, ki se v skrajšanem postopku ne da cariniti in je potrebno redno carinjenje. Za to je treba priložiti deklaracijo in pač vse dokumente, ki so potrebni za uvoz določenega blaga. Največ blaga prihaja na železniško postajo, carinimo pa tudi blago, ki prihaja preko majhnih prehodov. ' Problemi se pojavljajo le tedaj, če je dokumentacija pomanjkljiva - tedaj mora blago počakati, kar pa je včasih precej težko za uvoznike, ki se jim praviloma vedno mudi. Okoli 90 odstotkov vsega blaga uvažajo delovne organizacije, večinoma reprodukcijski material. Na postajo prihajajo razne kemikalije, teh je največ, za jeseniško Železarno, Verigo, za Plamen, skratka za gorenjske delovne organizacije. Veliko in največ dela je ob konicah, ki nastajajo tedaj, ko se bliža konec četrtletja. Delovne organizacije, morajo namreč izkoristiti določeno višino deviz do konca vsakega četrtletja in tedaj se jim običajno zelo mudi. Na postaji se pojavljajo v teh konicah uvozniki iz vse Jugoslavije. Cariniki poznamo blago, ki se za carinjenje ponavlja, ob konicah pa so novi uvozniki. Za vsako blago je treba vedeti, za kaj se uporablja, saj to terja postopek. Danes si delovne organizacije prizadevajo, da bi sploh lahko uvozile in ne gledajo toliko na carinske dajatve. Pomembna jer predvsem pravica do uvoza, ki pa se mora izkazati v številnih soglasjih.« Na železniški postaji na Jesenicah carinijo vagon-sko tudi izvozno blago, delavci pa delajo v turnusu, da bi se razbremenila železniška postaja, ki je ozko prometno grlo in ki bo postala večja šele po temeljiti rekonstrukciji. Zdaj je treba večkrat precej hiteti, sicer pa imajo cariniki za carinjenje uvoznega blaga časa pet ur in za izvozno blago dve uri — so pa seveda tudi izjemni primeri, ko se čas carinjenja lahko podaljša. »Mislim, da danes delovne organizacije resnično uvažajo le tisto, kar nujno potrebujejo za normalno proizvodnjo,« pravi Dušan Ulčar. »Nesmiselnega uvoza ali izvoza, takšnega torej, ki ni v prid ne delovni organizaciji in ne našemu gospodarstvu, je zelo malo, posebno zadnje čase odločno manj kot prejšnja leta.« D. Sedej ALEKSANDER JURCA: Regres ne bi smel biti enak Drobno in mrzlo je deževalo pretekli ponedeljek, da je bilo prvo pomladno zelenje še bolj zeleno in sveže. »Sneg bo zjutraj,« je dejal Aleksander Jurca, »kar ni nič nenavadno za ta čas. Tisti, ki je padel pred tednom,gotovo ni bil zadnji, ker je padel tudi v dolini. Zadnji vedno zapade le v hribih.« Letošnja izredno zgodnja pomlad je sicer omogočila, da so njive preorane in je žito posejano in celo krompir je že v zemlji. Tudi v hribih in Kladjah, čeprav leže dobrih 700 metrov visoko na slemenu Zirovskega vrha, uro od Gorenje vasi na severni in poldrugo uro od Zirov z južne strani. Zemlja je skopa, marsikje kamnata in v brežinah in zahteva zelo pridne roke in veliko gnoja, da rodi toliko, kot polja v nižini. Če kmetje po Sorskem polju zatrjujejo, da sto-dnevna zima in zmrzal ozimnici ni naredila veliko škode, je v hribih povsem požela žito. »Devet mernikov sem ga posejal, lepo je ozelenelo, spomladi pa so bile njive prazne. Vse je bilo treba na novo preorati, vse na novo pognojiti in posejati. Oves sem posejal, da bo vsaj nekaj pridelka. Veliko slišimo o zaščiti hribovskega kmeta,« nadaljuje, »in nič ne rečem, da se nič ne naredi. Vendar pa se nikakor ne morem sprijazniti s tem, da imamo kmetje v Kladjah enak regres za gnojila in krmila kot kmetje na Trebiji. Če računam samo prevoz v dolino in nazaj in ne omenjam težjega dela, je naš regres v resnici dosti manjši. Menim, da bi morali pri kmetijski zemljiški skupnosti bolj natančno določiti, kaj je hribovsko področje.« V hlevu ima 16 govedi. Redi pitance. Lahko bi imel več govedi, vendar so cene telet tako visoke, da je treba žival nekaj mesecev zastonj rediti, preden začne pridobivati na teži tudi za dohodek. »Mleka pa ne prodajam, ker je zbiralnica predaleč. Najmanj 300 litrov bi ga morali kmetje zbrati skupaj, da bi se vožnja do Trebije izplačala. Le tako bi krili stroške bencina in obrabo traktorja. Mogoče se bomo kdaj v vasi le dogovorili za skupno oddajo, vendar sedaj še ne gre. Problem namreč ni le v tem, da bi se morali zmeniti med sabo, to bi že uredili. Problem je tudi cesta, ki je še vedno slaba in je vprašanje kako bi jo pozimi orali, da bi bila prevozna. Da bi ga nosili, ne gre.« Ne bi bilo prav, če ne bi povedali, da je tudi v teh hribih napredek v zadnjih dvajsetih letih šel z velikimi koraki naprej. Več kot 15 let je, kar so prišle v vas prve kosilnice, deset let je, kar je Aleksander Jurca kupil prvi traktor v vasi, danes ga ima že skoraj vsaka kmetija Tudi priključki so že na vsakem dvorišču. In če bi pogledali v hleve, je v njih veliko več *»yine, kot pred leti. Potegnjenih je vrsta novih gozdnih cest, narejena je povezava z žirovskim koncem in Tsebijo. V zadnjih letih so veliko naredili pri poravnavanju bregov in obronkov tako, da lahko povsod pokosijo s kosilnico in to celo tam, kjer je bilo prej še s koso težko. »Nobenega ni bilo, da bi tiste bregove kosil, zato sem se odločil, da jih s pomočjo zemljiške skupnosti poravnamo. Približno 3 ha zemljišča je bilo treba obdelati in nekako 90.000 dinarjev je vse skupaj stalo. Tretjino stroškov sem moral kriti sam, drugo je prispevala zemljiška skupnost. Veliko napornega dela je s tem prihranjenega.« To je pravzaprav najbolj važno. Skoraj na nobeni kmetiji namreč, če ne že gospodar ali gospodinja, vsaj mladi hodijo na delo. Tudi na Pivkovi kmetiji, kot se tu po domače reče. In najbrž je prav v dodatnem zaslužku tista sigurnost, ki zagotavlja bodočnost. L. Bogataj REMONT - GRADNJE ŽIRI P.O. STARA VAS 14 ŽIRI 1. Razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblartihii odgovornostmi: * a) VODENJE TEHNIČNO-OPERATIVNEGA SEKTOR Pogoji: — višja ali srednja šola gradbene smeri, — leto delovnih izkušenj oziroma 3 leta delovnih uM*' opravljanju podobnih del in nalog, — poseben strokovni izpit, — ektiven odnos do samoupravljanja in socialistične mor* b) VODJE KOMERCIALNO-NABAVNEGA SEKTOfj* Pogoji: — srednja šola komercialne ali ekonomske smeri, — najmanj 2 leti delovnih izkušenj na opravljanju! in nalog, — aktiven odnos do samoupravljanja in socialistične moi* Dela in naloge pod a. in b.se razpisujejo za dobo j 2. Objavlja prosta dela in naloge GRADBENEGA TEHNIKA za nedoločen čas Pogoji: — srednja izobrazba gradbene smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na opravljanju podobnih dd Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev x*m\ dneh po objavi razpisa oziroma razglasa na Dfl lSi Gradnje Žiri, Stara vas 14, 64226 Žiri, s pripisom^ tS medsebojna delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 36 dni sklepa. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj Koroška 53 c objavlja potrebo po I. 3 NEKVALIFICIRANIH DELAVCIH ZA Dri ^ V ELEKTROMONTAZNI DELAVNICI ^ Pogoj: — poskusno delo en mesec v Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Delavcem nudimo kasnejšo priučitev za opravljanje elektromontažnih del. Vloge naj kandidati pošljejo na naslov Elektrotehniško Koroška cesta 53 c, v 15 dneh po objavi. P^jet* II. razpisuje kadrovske štipendije za naslednje 1. ELEKTROINSTALATER 2. ELEKTROMEHANIK 3. RTV MEHANIK 4. DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE - JAKI TOK Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo najkasneje do 15. julija, tisti, ki se bodo naknadn^!!* I najkasneje v 30 dneh po vpisu. "° *r | A CESTNO PODJETJE Kranj oglaša na podlagi 8. člena Pravilnika 0 razmerjih prosta dela KV PLESKARJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati u naslednje posebne pogoje: — poklicna šola pleskarske stroke, eno leto u$ nih izkušenj Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusa,, i bo trajalo tri mesece. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po kadrovsko službo podjetja. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da Mf kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem raipsj^ Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v po poteku oglasnega roka. Kandidati bot obveščeni o izbiri. * » t aitK 5.STRAN GLA Izložba je javni prostor Viiko mesto ima svoj obraz. Niza vrata podrobnosti, kot kamenčki >%»zaiku se strnejo v celovito po- l Izložba je prostor, v katerega se S mestni ulici najprej »zaletimo«. ;*&t ali nevede jo opazimo, zazna-V Zapusti vtis. ki skupaj z drugimi % obraz mesta. Nali trgovci izložbam nasploh pečajo kaj malo pozornosti. Vajno jih natrpajo z blagom — 1 a vse vidi — kot da je izložba Sujna polica. Cesto brez vsakega okusa, smisla, ideje. IrJofba pa nima le trgovskega na-Sia. ni le podaljšana roka indu-^ije Enako pomembna je njena Vuka plat. Izložba bi morala tudi zijati, usmerjati, pripovedovati. Sti. Skratka, izložba je lahko tudi kultiviran prostor, v katerem Sfo vsled tega »pridobi na vred-Aranžerstvo je zato pred-Sn javno delo, nima le denarne J*unire. saj je izložba predvsem Si prostor, ne zgoj trgovsko izmeno okno. .0| je izložba lahko preprosto trgovsko nevsiljiva in likovno i je zaživela za barvo. Žal naša ija čudovite barvne usklaje-itlike in tkanine, ki jo je z natan* uzborom blaga dosegel k, ne more odsevati. neposredna, govori zgled iz kranjskega mesta. V aprilskih dneh je v Elitinih izložbah zavel svež pomladni veter. Kaj bi rezali rože iz papirja, jih obešali v izložbe in tako skušali ob novi kolekciji pričarati pomlad, je sam sebi dejal aranžer Janez Kosnik, veliko imamo vendar slikarjev. K sodelovanju je povabil Vinka Tuška, slikarja čistih, svežih in živih barv. Elitine izložbe -enajst v šestih prodajalnah v starem delu kranjskeg mesta — so postale likovna galerija, nevsiljiva, neposredna, vsem na očeh. Slikarjeve barve pa so zaživele z barvami blaga, ki ga je aranžer zelo natančno izbral. Dosegel je izjemno barvno uglašenost. Likovno govorico je spletel s trgovsko ponudbo. Slika in tkanina sta govorili vsaka zase in obe skupaj. Elitine izložbe so bile zgleden primer, kako lahko izložbe kot javni prostor dobro uporabimo. Odsevale so svoj večplastni namen: trgovski obogaten z likovnim, likovni dopolnjen z vzgojnim, vzgojni tudi v pogledu humanizacije okolja. Z likovnost jo napolnjene in po likovnih zakonitostih zgrajene Elitine izložbe so se vključile v kulturni utrip kranjskega me^ta. Ideja in delo Janeza Košnika ni novo, že dobrih pet let poznamo njegova prizadevanja, njegove izložbe, ki ustavijo mimoidočega. Spomnimo se »Ravnikarjevega poletja«, ko je lansko poletje z akvareli, poletnimi pejsaži Ljuba Ravnikarja s Stenjaka vnesel v Elitine izložbe vroče poletje. V preteklih letih smo »z ulice« videli tudi Si-moničeve in Marchelove slike, letos pa še slike Izidorja Jalovca. Novih zamisli in idej Janezu Košniku ne manjka, čeprav se mora zanje »boriti«, saj posluha za tovrsto delo pri nas res ni veliko. Morda, premišljamo morda, ga bo le vse več. saj se bodo morali trgovci vse bolj truditi za prodajo. M.Volčjak >r Nos je vsemu kos _ V četrtek 30. aprila, ob 16.30 in ob 17.30 bo v lutkovnem gleda-gradu Kiselštajn na sporedu lutkovna igrica I^opolda Suhadol-»Peter Nos je vsemu kos« Gostovalo bo lutkovno gledališče lovega gledališča Kranj. Titova srečanja z Gorenjsko - Tovariš Tito je bil cest in drag gost naše lepe Gorenjske. Kot delavec in ilegalec je bil večkrat pri nas že med obema vojnama, po vojni pa prvič neposredno po svojem znamenitem govoru v Ljubljani maja 1945. Od tedaj je stalno prihajal, številni so njegovi obiski v delovnih kolektivih, v rezidencah na Brdu in na Bledu je opravljal državniške posle ter užil tudi mnoge ure sproščenega oddiha. Gorenjska je bila srečna in ponosna, ko je sprejemala dragega gosta. Spomine na prisrčna srečanja z Gorenjske in Gorenjci obuja razstava, ki so jo pripravili delavci Gorenjskega muzeja iz Kranja, v petek pa so jo odprli v paviljonu NOB v Tržiču. Tu bona ogled do 26. maja. — Foto: H. Jelovčan Wsm Razstava »Vstaja na Gorenjskem leta 1941« - K prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 so pretekli petek odprli doku mentarno razstavo »Vstaja na Gorenjskem leta 1941«, ki sojo v Gorenjskem muzeju pripravili v počastitev 40-letnice OF slovenskega naroda in 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Razstavo je postavil ter pripravil katalog kustos Gorenjskega muzeja Franc Be nedik, kije na slovesni otvoritvi, ki je zbrala veliko občinstva, orisal pomen in vsebino razstave. J ati otrokom, kot stati pred ogledalom slovensko mladinsko gledališče potuje na mednarodni ( mladinski gledališki festival v Ženevo - Pavel Rakovec, Član SMG že več kot dvanajst let, govori o poklicu igralca, ki domala vsak dan stoji na odru pred najmlajšim občinstvom ^avel Rakovec, igralec, že okoli dvanajst ■v je član Slovenskega mladinskega gledali-I^KjIoh ne skriva veselja nad tem, da je bilo njegovo gledališče izbrano med petna j-■^jugoslovanskimi za mednarodni festival |3dawih gledališč v Ženevi. Na festivalu se J^? EJ*'*8tavd' z Martinom Krpanom reži-|2»Dusana Jovanoviča in Pržani v režiji I^Me Rističa. Razen sodelovanja na tem ^arakem festivalu se ljubljanskim gleda- (raom obeta še turneja po nekaterih švi-INufl in francoskih mestih. Ti dve predstavi, ki ju je videl švicarski selektor, sta verjetno zelo blizu zamislim o mladinski igri, ki jo imata tudi prireditelj — švicarsko mladinsko gledališče — da namreč »igre za mlade ne smejo biti smešno naivne, otroke ne smejo popeljati samo v sanjski svet, ampak morajo vedno ohranjati tudi stik s stvarnostjo in resničnimi življenjskimi vprašanji.« »Prav takšno gledališče pa hočemo tudi pri SMG, vsaj trudimo se na ta način in kot kaže nam to tudi uspeva,« pravi 38-letni igralec iz Kranja. »Mladinsko gledališče že zdavnaj niso več le čarovnice in princi in druge sorte pravljičosti, čeprav od časa do časa tudi igramo kaj takega. Pravzaprav smo totalno gledališče — za otroke in odrasle s predstavami, ki povedo nekaj tako mladim kot tudi ne več čisto mladim; smo gledališče, ki v docela nemogočih prostorskih razmerah z enajstimi stalnimi igralci postavi na oder vsako leto med vsemi premierami vsaj eno do dve takšni — odmevni, da jih hočejo vsi videti. No, vsi, to je res malo pretirano rečeno, saj je med nami dosti .ljubiteljev' gledališča, ki prisegajo le na Dramo, pa še kakšno gledališče za odrasle morda, potem pa dolgo ni nič in nekje na koncu, ah, da saj res, tudi mladinsko gledališče obstaja. Seveda pa ni da bi človek oziroma igralec kar jokal zaradi takšnega odnosa do gledališča; nasprotno, prav zaradi tega morajo biti vse predstave, prav tako tudi izbor del, na višini, kot se reče — kaj na višini, za dve, tri stopnje boljše morajo biti, da predstava odmeva. Odmevati pa mora med odraslimi gledalci, med otroci in tistimi, ki niso več otroci, pa tudi odrasli še niso, ali pa med tistimi, ki jih imajo še za otroke, pa to niso več. Za otroke res tudi še igramo pravljice, vendar pa to na bolj realen način, tako da otroka od pravljičnosti odmaknemo, da mu povemo, da ni vse črno in belo, pač pa vsakega nekaj, kot je pač življenje. Sicer pa mislim, da se gledališče nasploh premalo posveča mladostnikom. Koliko pa je del primernih za mlade? In prav pri štirinajstih letih, ko mladostnik spoznava svet, takrat ga je treba pridobiti za gledališče — seveda s predstavami primernimi za njegovo obdobje. Pa ni važen le izbor, pač pa predvsem način predstavitve; sicer ni ravno lahko pogruntati, kako si mladostnik na primer zamišlja Hamleta, a prav gotovo obstaja način, kako ga mladim predstaviti v razumljivi obliki. Tudi Martin Krpan, ki ga igramo sedaj, ni za vsako starost, ča čeprav velja za eno od uspešnejših postavitev na našem odru.« Stati na odru pred mlado publiko je prav gotovo povsem drugače kot pred očmi odraslih. »Brez dvoma,« pravi Rakovec, »igranje za otroke je, kot bi se gledal v ogledalo. Otroci zahtevajo poštenost od igralca, neobremenjeni so, lačni veselja in razvedrila, ne moreš jim lagati z odra. S starejšimi je malo drugače, občutljivejši so na intelektualne efekte, dosti lažje je zanje igrati. Pred otroki pa je treba sneti masko, tako kot si jo snamemo, če stopimo pred ogledalo. Bo kdo rekel, da je za otroke vse dobro, malo pobrcaš na odru, skočiš, pa že osvojiš mlado publiko. Daleč od tega — vse moraš dati od sebe. Menim pa, da je gledališč za mlade še vse premalo; sicer pa se v vseh umetnostih dogaja, da je ustvarjanje za mladino nekje ob strani.« Pa otroci ali je sploh kaj razlike med otroci tu ali nekje drugje? »Seveda je razlika; na podeželju otroci predstavo dobesedno vpijajo z odprtimi očmi in usti, požirajo vsak gib igralcev na odru, živijo s predstavo, medtem ko so otroci v mestu že bolj razvajeni, tudi drugače se obnašajo v gledališču, ne vem, morda se jim pozna preveč gledanja televizije.« Kaj pa leta, ali lahko postanejo ovira igralcu, ki večinoma igra za mlade? »Ne, za otroke se zlepa ne naveličaš igrati. Leta tu niso važna. Sicer pa o tem primišljevati tudi ni pravega časa. Okoli 200 predstav na leto ob tako majhnem kolektivu, pa še 80 predstav na gostovanjih pomeni, da si praktično vsak dan na odru. Kdo bi imel ob takšni zaposlenosti poleg vseh vaj, še čas premišljevati o tem, ali si še dovolj mlad, da igraš za mladino in otroke. Saj se kdo tudi naveliča, toda docela ne pusti igranja za mladino nikoli. Po drugi strani pa je spet dobra stran tako velike zaposlenosti v mladinskem gledališču prav gotovo možnost, da ob tolikšnem igranju dozoriš hitro v nekaj letih v igralca, medtem ko bi v kakem večjem teatru vrsto let po seriji heleb-ardičnih vlog moral čakati na kako večjo vlogo, na delo; v manjšem ansamblu pa je dela dovolj, tudi priložnosti, da se izkažeš, da zoriš in se izpopolnjuješ ob vsaki predstavi, saj si vsak dan na odru. Brezdelje pa je igralčeva smrt.« L. M. Tomo Križnar 27 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI »Kakšnega gospoda?« vprašani. Pelje me okrog koče, malo više ob cesti stoji na pokošeni travi visok kamnit spomenik. Neki Helmut nemški leži stisnjen spodaj. Na marmorni plošči je izpisanih nekaj portugalskih vrstic. V glavnem poveli-čevalnih fraz. Na plošči je tudi križ z mučenikom in v vsakem vogalu pa še en križ . tisti znani polomljeni križ, okoli obrnjena indijska svastika, simbol neke ideologije, ki me ob spominu nanjo zmrazi. Okrog spomenika je meter visoka bakrena ograjica. Ob vznožju je vaza. V njej cveti nekaj rosnih- žlahtnih pragozdnih vrtnic. •; ' »To je moje delo. Vsak dan zamenjam rože, čistim ograjo, strižem travo ...« Kdo je ta možakar, katerega spomenik bi bolj Eristajal na Plažo de Armas, med kolonialne baročne ife? ..... »Lani ga je kap. Ko so se peljali mimo, ga je ravno na tem mestu zvilo. Gospodje iz mesta so mu postavili ta spomenik.« Ko kasneje sprašujem, v glavnem mestu pokrajine Rondonie, zvem nekaj podatkov. Slavni pokojnik je bil Nemec po rodu, šolan po prusko, ubogljiv in brezobziren, bivši nadzornik v Treblinki, kasneje esesovski oficir, sodeloval je pri izvrševanju sistematičnih množičnih morij po Poljskem in Madžarskem, ruski ujetnik, ubežnik, človek brez dokumentov, slepi potnik na ladiji v Argentino, južnoameriški hazarder, privatni detektiv, inštruktor v brazilski vojski, član upravnega odbora v nemški koloniji zvezne države Rondonia ..., bogat trgovec, poznana osebnost v politiki Rondonie .. Bil je priseljenec; tako kot drugi aristokrati razvijajoče se brazilske industrijske družbe ni imel ničesar skupnega z ljudstvom, s tistimi cabokli, kreoli, mešanci vseh vrst, črnci in Indijanci. Sem v Južno Ameriko je prišel po sili razmer. In tu na teh tleh novega sveta je sedaj hotel uspeti. Prišel je z privzgojenimi delovnimi navadami in znanjem, kot bivši fašist je bil neobčutljiv za muke izkoriščanih; in še nekaj: natančno je vedel, kaj hoče - na novo potrditi svojo eksistenco. Organiziran z ostalimi nemškimi emigranti je kmalu prevzel domačinom vajeti trgovine m s tem dobil ves potreben vpliv za svoje interese. Njegovi agenti so podkupili revni živelj v več plantažnih vaseh, dobil je potrebne glasove za vstop v vladni zbor zvezne države Rondonie. Vedno bolj bogat in spoštovan je živel dobro preskrbljen v koloniji nemških priseljencev. Imeli so svojo nemško radijsko postajo, svoje časnike, nemške šole, gledališča... Ljudem se v tem tujem svetu sploh ni bilo treba naučiti portugalsko. nJI^ Mein Kampf je bil zanj biblija. »Resnico« te knjige so v šolah poučevali mlajšim rodovom. Do svojega zadnjega diha je ostal zagrizen rasist m je hotel speljati program, ki mu ga je spravila v uniformirane možgane nacistična sugestija. To je bila njegova kultura, brez nje bi izgubil samega sebe. zgodama "V 8Pomenika in se zamislim. Kam gre N2Ci if'xkleP«taye Papige, meter velike, lete čez tropsko rdeče v vseh romantičnih barvah prelivajoče se obzorje. Vedno letita po dve in dve skupaj. Samec in samica. Domov letita. Kmalu gredo spat tudi ostale dnevne ptice. Zdaj začno koncert nočni ptiči, potem tudi škržati, tuktu-kani, črički in kaj vem kdo še . . . Vsako noč me bude tudi pošastni kriki drugih živali. Včasih se sliši, kot bi kdo obupano tulil, drugič spet nekaj kot hihitanje, jokanje . . morda je to ujeta žrtev, lahko tudi nočni lovec s tako tožečim jamranjem vabi v kremplje svojo žrtev, morda se pozivajo na ljubljenje, se igrajo? Včasih me vznemiri težko lomastenje, topotanje in sopihanje. Glasovi mi ne povedo nič. V svojem spominu ne hranim nobenih podobnih slušnih izkušenj. Moja ušesa so vajena le vseh hrupov civilizacije. Tam sem doma. Tole zvočno poigravanje džungle prepozna in se v njem znajde le uho stezosledca ali Indijanca. Vsak od teh ima doktorski naziv strokovnjaka za poznavanje džungle. Tako ali še boljše, kot se jaz znajdem v naših drobnarijah, se on znajde v pragozdu. Drugo jutro me povabi možakar s sabo v gozd. Na lov. Tiho stopiva v visok zid zelenja. Ko prideš v tropski pragozd, se moraš najprej vsesti na varno mesto, kjer te ne bo nič praskalo, grizlo, ali cvililo na ušesa, in se zbrati. To so pomembne minute. Če ne, se ne boš po vrnitvi spomnil ničesar. V pragozdu je vsega toliko, da letaš zbegan kot histerična baba. Pozornost usmerjaš na tri višine. Podrast, srednje rastoče visoko grmovje, in pod krošnje 60 metrov in tudi več visokih orjakov. Povsod lahko vsak trenutek opaziš kaj zanimivega, česar ni v naših gmajnah. V podrasti se skrivajo kače, metulji, cvetje in zelenje vseh možnih oblik in vonjav. Kakšne barve! »Hvala bdgu, da je ustvaril take lepote,« je nekoč vzhičen vzkliknil raziskovalec, ko je odkril veličastno Victoria Reage. Višje gor z malo sreče najdeš orhideje, ovijalke čudnih fantastičnih oblik. Ponujajo, se tropski sadeži, z veliko sreče pa se pritepe tudi trop opic. Pod čipkastimi krošnjami se spreletavajo divji ptiči. Divje živali so. Se vedno. Vendar so zrinjene globlje v pragozd, daleč proč od človeških naselbin in poti. S svojo visoko postavo lomastim kot medved. Neroden sem in ves napet. Indijanci so prilagojeni na te pogoje življenja z majhno postavo. Spretni so, njih telesa so gibčna, gibanje je harmonično kot pri pumah, jaguarjih in podobnih lovcih. Moj vodnik me vodi skozi visoko podrast. Sem in tia odseka vejo, ki je na poti, včasih pa se prebijeva skozi zelenje le tako, da si izsekava ozek nizek kanjon, podoben predoru. Plezava čez meter pa tudi več visoke korenine drevesnih orjakov, debelih kot naše hiše. Z njih vise kot telo debele ovijalke. Raznobarvno trnovo listje ima bodice dolge kot žeblji. Vse je res podobno džungli iz holywoodskih filmov o Tarzanu. Le za ves ta mrčes, vročino, soparo in razmočena močvirnata črna tla, tesnobni zrak, utrujenost in pobitost, nebogljenost in strah da bi se vsak hip lahko zgubil in nikdar več prišel na sonce nisem vedel. GIP GRADIŠ Ljubljana TOZD Lesno ind. obrat ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge 1. EN08TAVNA ROČNA OPRAVILA V MIZARSKI DEJAVNOSTI IN PRIMARNI PREDELAVI LESA Pogoj: — poskusno delo traja 30 dni 2 ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV Pogoj: — poskusno delo traja 30 dni 3. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: — poklicna šola lesne stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj. — poskusno delo traja 30 dni olnim Delovno razmerje se sklepa za vsa navedena dela za nedoločen čas s p delovnim časom. h'avi na Kandidati naj vložijo ponudbe z opisom dosedanjih del v 15 dneh po o j naslov Gradiš, TOZD LIO, Škofja Loka, Kidričeva 56. KAMNIK V naši trgovini na Bledu v Park hotelu imamo bogato izbiro usnjene ženske in moške konfekcije, pasov, torbic in rokavic, vse v modnih barvah in z možnostjo kombiniranja. Če vam standardni modeli ne odgovarjajo, vam naredimo tudi po meri Trgovina je odprtji vsak dan od M. Ho 19. ure. ob sobotah od H. do 13. ure. Prodajamo tudi na potrošniško posojilo in za obveznice posojila kupon št. 1,2 in 3. Na Jošta urejene planinske poti _ . . ________: un Kr,ni ie mimo vikendov na »nohti** Odsek za pota pri PD Kranj je aprila opravil vsakoletna vzdrževalna dela na vseh planinskih poteh, ki vodijo na Jošta. Opravil je tudi manjše zboljšave poti, delno obnovil markacije, po potrebi pa tu in tam napravil nove. Med prazniki boste lahko po njih prijetno hodili. Iz Kranja je najbližja pot na Torklo in po grapici. imenovani Sodarjeva smrt, nato pa po jugozahodnem pobočju nad vasico Pševo. Prva smerna tabla nas pri nadvozu čez železnico usmeri po pešpoti na Kalvarijo, druga nas s križišča na Delavski cesti usmeri po Poti na Jošta (tu je tudi smerna tabla za planinsko pot na ftmarjetno). tretja pa nas pri šempetrski graščini usmeri po makadamski cesti do Torkle, kjer pot zavije levo po stezi čez travnik v gozd. Pot kmalu preči cesto in nato vodi ob njej navzgor do senožeti na desni, potem naprej le dobrih 200 m po cesti, nakar skrene z nje na že zaraščeno staro cesto, s tem pa kmalu v že imenovano grapico. Pol ure daljša planinska pot vodi čez sedlo nad Javornikom. Po tej poti gremo pri šempetrski graščini naravnost, sprva še po asfaltni cesti, nato pa po poljski poti pridemo na cesto, s katere je že po nekaj metrih na levi odcep steze. Ta steza vodi sprva nad izkopom ilovice za opekarno, nato v desnem ovinku preči potoček in senožfet. Naprej po gozdu je pot sprva Še položna, potem pa v presledkih strmejša. Po poljski poti mimo vikendov na senoieti, na cesto tik pred Javornikom metrov proti Pševem .ie > f i urejen odcep bližnjice do prvem cestnem ovinku v* — potrdilo Sob o premoženjskem stanju in številu družinak K — obveznosti iz dosedanjega šolanja, — zaključno spričevalo ob zaključku šolanja. Prošnje in dokazila sprejema tajništvo delovne organizacije f objavi. >•' JO dai' Kandidati si lahko ogledajo delovno organizacijo v sredo 13 in v petek. 15. maja 1981, od 10. do 13. ure. ' ^] 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 1 štipendija I_ Po Koroškem, po Kranjskem. Obiščite nas in se prepričajte o ugodnem nakupu in bogati izbiri Le mrzel dan je bila ta sobota, ko smo z našimi naročniki odrinili čez Ljubelj. V Robežu, ob novem spomeniku padlim v prvi bitki na Koroškem, se nam je ponujal celo sneg. V Velikovcu, kjer smo postali ob žari — spomeniku našim borcem in in-ternirancem, je bilo spet polno sonca, le mraz je šel do kosti. Ogrela pa nas je dobra malica, ki so nam jo tokrat pripravili v hotelu BOR v Preddvoru. Do Mostiča smo jo ubrali potem in se vozili nekaj časa ob koroški Krki. Reka Gurk je namreč lepo po slovensko Krka. In nad njo so Krške planine, ne Gurkentalenalpen. Krka teče tudi pod Ojstrico, gradom na špičastem hribu, kjer je svoj čas vladal knez Ostrovrhar. Saj poznate tisto pesem! Še danes je grad, ki je bil utrjen pred Turki, dobro ohranjen. Štirinajst vrat vodi do njega in vsaka imajo svoj dvižni mostič. Danes je tu restavracija z enkratnim razgledom po vsej Koroški, pa muzej srednjeveškega orožja. Nismo imeli časa zanj, ker smo obiti pač vse tri najlepše doline. Rož, Podjuno in hoteli koroške Ziljo. Skozi Šentvid na Koroškem smo prišli na Krško poljeK središče Samo-ve države. Na Gosposvetskem polju še vedno stoji knežji prestol. Zadnjega vojvodo so tu ustoličili 1414. leta. Moti nas le, da je napis, ki pripoveduje o stari zgodovini tega kamna, napisan le v nemščini. Vsaj tu bi moralo pisati po naše, če se že ne drže dvojezičnih napisov krajev. Gospa sveta nas vsa praznična pozdavi s svojima različno popravljenima cerkvenima stolpoma, levim gotskim, desnim romanskim in lepo ohranjeno krstilnico. Zal je prav ta kraj precej ponemčen in j slišiš več govoriti slovensko. Tu blizu je velika n šola, ki koroška dekleta p turistične kmečke gospod bolj se tu razvija kmečki t če ni prave gospodinje pri v pravega turizma ni. Tu bi * tudi mi zgledovati. Pri Celovcu smo že sp«. dolge stare zgradbe se pelje«* so se med zadnjo vojno u^1 transporti z našimi zaporniki *< so jih delili po taboriščih i/ Poljske, Avstrije. Tudi Kotmaro vas, \f pokopan Karel Pnišnik-Ga^ liki borec za koroške Slo\V dimo. V Bilčovsu nas pri Ko trdnih Slovencih, ki so si svoj novi dom visoko nad čaka kosilo. »Štimunga« jtkA bi najraje zapeli. Tudi dom*/! lepo, pojoče govore slov«j*y pritegnili. A moramo vseeno r V Vrbo ob Vrbskem jewvJ Poreče, tu pa obrnemo pa* berku in k Osojskemu ie»r* večje je med Koroškimi jeat[& lometrov je dolgo. Tudi tjgJjj mutcu Osojskem spet slišimo^ naš vodič, Kranjčan Viktor V' Globtoura, dobro poma Ko zgodovino Slovenstva v njev Le v Beljaku se Še ustav**. zavednem Slovencu Brezniku fy pa pesem ni mogla več prit«mv v avtobusu je vse glasno m J , volje. Od najmlajše Jelke rWi Nemškega Rovta. do naistar, Pogačarja z Bohinjsk* Janeza Zdaj korenu pa proti domu. proti Že se vidi Pec in med Jugoslavijo, Avstrijo a> l pa odlomljeni Dobrac ni 7.STRAN.O LAS Slavko OSREDKAR, predsednik medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko ob40. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in sedanjih nalogah SZDL Bogate frontovske izkušnje -•[noj — »Ni odveč znova in znova po-**rti,daje bila ob razpadu stare Jugoslavi-/ob fašistični okupaciji, Komunistična Slovenije edina, ki je bila sposobna 2*eti odgovornost za usodo slovenskega 2>da. Partija je vzpodbudila ustanovitev ^bodilne fronte, ki je bila ustanovljena .aprila leta 1941. Ustanovnim skupinam *j|e ob bok so stopile vse napredne in Rodoljube sile slovenskega naroda, ki Pred tem nastopale v javnem življenju J ali oni obliki. Tako je lahko postala Sbodilna fronta vseljudsko osvobodilno ^je, enotna politična organizacija vsega ^nskega naroda,« je v prazničnem pogo-ii glasilo Socialistične zveze slovenji naroda za Gorenjsko GLAS povedal %dnik medobčinskega sveta SZDL za Stko Slavko OSREDKAR. »Ta enotnost se je vsa leta boja krepila, ^•kot Komunistična partija Slovenije kot Sna delavska organizacija je tudi Osvoji fronta slovenskega naroda v nepo-oblikah delovanja med ljudmi kre-ovo mobilizacijsko sposobnost, je bila vpeta v partizansko vojsko, fvoženo gibanje. Pomagala je v ne-Ndni borbi ali pa je zagotavljala gmotne Se, da je ta boj živel in se širil. Fronta 1 veliko zaslug, da je naša partizanska ^»zmagovala in tudi zmagala. Osvobo-J fronta je od svojega nastanka leta Jdalje vedno bolj postajala tudi kot •ljudske revolucionarne oblasti. Na hi koraku je bilo čutiti njeno vlogo, pomen. Bila je pobudnik za številne 5 bila je mobilizator ljudi do takšne da so sredi okupirane domovine nasta-love oblike ljudske oblasti, države lavi. Tako se je rojevala naša ljudska, U1, ki je obenem tudi dokazovala, da * Slovenci državotvoren narod, narod, Ko v skupnosti jugoslovanskih narodov Plodnosti odloča o svoji usodi in svoji prihodnosti. Veličastni dogodki so bili na primer kočevski zbor odposlancev, zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju itd.« »Letos slavimo 40. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ponosni smo, da to obletnici proslavljamo v, socialistični družbi, ki temelji na socialističnem humanizmu, na socialističnem delavskem samoupravljanju. Obletnico slavimo na visoki stopnji gmotnega in duhovnega bogastva naše družbe. Jubilej slavimo ponosni, vendar zavestni, da motamo odstraniti še Številne težave, ki ovirajo naš razvoj. Današnja Socialistična zveza delovnega ljudstva, naslednica slavne Osvobodilne fronte, bogati z izkušnjami nas in našo SZDL, ki združuje ljudi za uresničitev socialističnih samoupravnih ciljev Zato moramo v SZDL negovati in gojiti tradicije Osvobodilne fronte ter ljudsko ustvarjalnost na osnovi humanega, samoupravnega socializma. Socialistična zveza je na eni stran' en,otna fronta organiziranih socialističnih sil, po drugi strani pa enotna demokratična organizacija samoupravljanja v najširšem pomenu besede. Socialistična zveza mora predvsem omogočati ljudem da vplivajo na celotno družbeno dejavnost' pa naj gre za zadeve širšega pomena ali za dejavnost, k, se nanaša na drobne, vendai za življenje človeka pomembne zadeve Nase vodilo morajo biti hPc0HQ «~ cve-Edvarda Kardelja,' ki je deia?dlPokoJne9a SZDL sredi živUjske^ ^.j^K^ jevn. zbor. in srečanja SZDL morajo še boli kot doslej postajati mesto, kjer ljudje raz pravljajo in razrešujejo svoje probleme To je bistvo našega samoupravnega sistema, bistvo naše samoupravne socialistične demokracije, bistvo teženj p0 uveljavitvi delovnega človeka in občana. Zbori ljudi zbori članov SZDL so tudi mesto, kjer imajo ljudje pravico in dolžnost vprašati, zakaj se na primer dogovorjeno ne uresničuje, zakaj se pojavljajo zastoji. Tako odprta SZDL bo lahko odigrala svojo družbenopolitično, svojo ustavno vlogo« »Smo v obdobju precejšnjih težav, za katere odstranitev bodo potrebni veliki napori. Ena glavnih nalog nas vseh in s tem tudi SZDL je razrešitev žgočih gospodarskih težav. SZDL mora omogočiti množičnost stabilizacijskega gibanja. S tem bomo premagovali pogosto zmotno prepričanje, da je stabilizacija le stvar nekaterih, ne pa nas vseh, ne glede, kje živimo, kje delamo. Bitka za stabilizacijo je bitka za vlogo delavca, za njegov vpliv, za njegovo besedo. To je bitka za samoupravljanje, za prepletanje in medsebojno dopolnjevanje samoupravnih pravic in dolžnosti, za utrjevanje bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. .Naloga SZDL ostaja krepitev delegatskega sistema na vseh ravneh, kar pa je obenem tudi boj zoper zastarelo, boj zoper tisto, ker nasprotuje resnični uveljavitvi delavca in občana. »Frontna SZDL se mora približati interesom delovnih ljudi in občanov, zato mora negovati in razvijati takšne oblike dela, ki bodo njeno takšno vlogo omogočale. Ni nam treba oblikovati novih forumov ali iskati novih oblik dela. Izkoristiti je treba sedanje, vendar bogatejše in vsebinsko ter organizacijsko popolnejše. Ljudem je treba omogočiti, da bodo povedali svoja mnenja, da bodo vplivali na družbena dogajanja. Pred nami je pomembna naloga: volitve prihodnje leto. Obsežno in odgovorno delo je to, saj moramo novim in novim ljudem omogočati vpliv na družbena dogajanja. Zaupati jim je treba in jih vključiti v delo. Stalno in povsod pa nas mora spremljati Titova misel o kolektivnem delu in odgovornosti. Ne gre za dolžino mandatov, ampak za vsebino dela. Zato Slavko OSREDKAR, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je vloga SZDL kot enega od nosilcev priprav na volitve še bolj odgovorna, prav tako pa organizacijska in usklajevalna. Takšna vloga SZDL je sedaj na preizkušnji. Prepričan sem, da ji bomo vsi skupaj kos. Neprecenljiv vir izkušenj je Osvobodilna fronta slovenskega naroda, veliko pa smo si jih nabrali tudi v našem vsakodnevnem delu. Vedno bolj spoznavamo našo vednost o nalogah, ki nas čakajo. Znamo oceniti, kaj smo naredili dobro, prav tako pa tudi znamo razlikovati med željami in našimi možnostmi .. .« Jože Košnjek Vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske čestitam v svojem imenu in v imenu medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko k praznovanju 27. aprila, praznika Osvobodilne fronte, in 1. maja, praznika dela. Vsem želim uspešno delo in obilo osebne sreče! Šef, ki pred šihtom počisti sneg ^zimi. ko zapade sneg, ga je videti v že uro pred začetkom uradnega de-i časa, vendar ne za mizo, temveč ko cisti transportne trakove, gartre Mi, da lahko delo ob šestih normalno ,* Čeprav je vodja obrata žaganega f«i če rečemo po starem, žage v Jelo-Stprav nič »šefovski«. Na žagi je začel Ji in to ga veseli in vedno bo delal, £ pa naj bo njegovo delovno mesto %al» drugačno. &0ar se ne otepa tudi drugega dela, Komosti v samoupravnih organih. JfttH bilo našteti vse funkcije, ki jih je J*letth. kar je zaposlen v Jelovicuoprav-Vakor pa se ne sme prezreti, da je v l| predsednik delavskega sveta delovne ^tzacije. Živi tudi s svojim krajem in skupnostjo in domačini Bukovice ice ter drugih krajev, ki spadajo Ck/ijevno skupnost, ga poznajo kot prilaga aktivista, ki vedno poprime, ko je zraven pri vseh najpomemb-^odločitvah S-vooeseden je Ciril Pintar in počasi "--^arno išče besede Toda vse 1 J* je mišljeno pošteno in iz prepriča Jktako prav m pove tako*kot misli, da je P/Je čeprav se vsi vedno ne strinjajo z fiksnega je skovalo delb,' šaj so' bili ' PPV vedno duša lesne industrije. Pri hlodovini se delo začne in, če hlodov ni, lahko vse naprej stoji. Pri žagi se je začela razvijati tudi Jelovica. Kakšna je bila pred tridesetimi leti in kakšna je danes? »Veliko smo delali vsa ta leta in marsičemu se je bilo treba odreči, da smo zgradili tovarno, kakršno danes poznamo. Zato vsi, ki smo dali vse to skozi, znamo ceniti delo in med nami ni takih, ki bi se mu izogibali. Včasih smo morali delati tudi 24 ur skupaj, ker je bilo pač potrebno hlode razžagati, sedaj pa nekateri ncčejo delati niti tistih 8 ur. To je največja razlika med nekdanjo in današnjo Jelovico, če mislim le na kolektiv in ne na razvoj. Slednji pa je naredil najmanjši korak prav na žagi« Na les ne gleda le z očmi Žagarja, temveč kot varčen gospodar, ki ve, da je gozd bogastvo, na katerega moramo pri nas še posebno paziti. »Največ škode je bilo pri nas narejeno, ko se je prepustila kmetom pravica, da sami razžagujejo les za svoje potrebe. To so prisiljeni delati na najbolj preprost način, kar zaradi nestrokovnosti dela prinese velike izgube. Zato mislim, da bi morale biti naše žage usposobljene za razžago-vanje različnih širin desk, da bi lahko pomagali tudi zasebnikom. Hkrati pa se na ta način veliko lesa razreze »na črno« S čim je bil kot predsednik delavskega sveta tako velike delovne organizacije v zadnjem času najbolj zadovoljen. Kateri so dosežki, na katere je lahko ponosen on in ves kolektiv? »Lani se je dokončno rešilo vprašanje financiranja rekonstrukcije obrata — žage v Preddvoru, ki se je kot jara kača vleklo več let. Stroji so bili kupljeni že pred nekaj leti in neuporabljeni Kot sem že povedal, je bil narejen najmanjši razvoj pri žagi, zato je obnova nujna. Na te*j žagi bomo letno razžagali 20 do 25.000 kubikov lesa, kar je pTibttžno 40 rjcfsrofkov pcftreB na*šS kvarne * Hkrati pa je to večina lesa, ki ga dobimo na Gorenjskem. Celotna naložba bo veljaia približno 100 milijonov dinarjev.« In kaj je največji problem? »Surovina. Žagan les, ki ga moramo veliko kupovati izven Gorenjske, v drugih republikah in celo uvažati. Od 167.000 kubikov letnega etata na Gorenjskem dobi Jelovica 31.000 kubikov. Lesarji smo v okviru sestavljene organizacije GLG dogovorjeni o delitvi lesne mase in problem ni v tem. ^ Omenil sem že, da se veliko lesa razžaga *na črno in ga v lesnopredelovalnih tovarnah nikdar ne vidimo. Po drugi strani pa se kmetom skoraj ne splača več sekati. Vsi davki in prispevki so namreč odmerjeni od posekanega lesa in ne od predvidenega letnega poseka. Od dejanskega doh in ne od tistega, ki bi ga lastnik go. lahko ustvaril, če bi sekal. Zato menim, da bi bilo tu treba spremeniti predpise. Najbolj pa čuvajo gozdove tisti lastnik: ki niso kmetje. Ti pa praviloma skoraj nr sekajo. Pomanjkanje lesa nam povzroča velike težave v proizvodnji. Zastojev sicer ni bilo, je pa zaradi slabe preskrbe manjša produktivnost. To se je poznalo pri obsegu proizvodnje, ki bi bila prav gotovo lahko za 10 odstotkov večja« Letos, pravi, je zadovoljen, saj de teče po planu. Tudi v temeljni organiza Montažni objekti ni več tako velikih oc stopanj. Sicer še pride do pomanjkanja re-promateriala, vendar motnje niso več tako občutne. Marca so v temeljni organizaciji Proizvodnja oken in vrat dosegli celo rekord — izdelali so skoraj 10.000 oken in vrat. Redkih besedi je, vendar so te premišljene in kritične in vedno prav postavljene. Takšnega je naredilo delo in takih Cirilov bi danes potrebovali še veliko več. Če bi vsi delali tako kot on in bi poprijeli tam, kjer kaže delo, in ne samo tistega.za kar so s -sistematizacijo del in opravil« zadolženi, bi^naj^brž^ ne^ fx>Jreboyali toliko sanacij«' stabilizacijskih in raznih drugih program L. Bo< jj Leto dni. Leto dni, odkar so se nam sklonile glave in otrpnila srca v najtrpkejši bolečini — beličini naroda. Tisti čustveni tesnobi, ki pronica globoko v človekovo intimnost, tisti stiski slehernega srca, ki je tako trpka, da je nikakršna, še tako izbrana beseda ne izrazi. Leto dni, ko je naše živo, utripajoče življenje za dolg in tegoben, prežalosten trenutek zamrlo; ko so odkrite solze žalosti pospremile na zadnjo pot na Dedinje maršala Tita. In vse od tedaj vodijo vse misli, poti in dejanja v hišo cvetja, se iz nje napajajo z novimi močmi, z novo, pošteno mislijo in močno voljo. V tej večni, neprekinjeni strugi se smrt z življenjem veže, dih z dihom, srce s srcem. V tej dolgi, nikdar usihajoči strugi sleherni dan stopa v korak za korakom Jugoslovan, iz mest in vasi, iz dolin in planin, iz tovarn in pisarn. Z ramo ob rami stopa skozi zelenje neme tišine, počasi, potrpežljivo. V'teh trenutkih podoživlja veliki lik zgodovinske resnice, vse poštene misli in ideje njega, ki se mu želi globoko pokloniti: pokloniti z vsem spoštovanjem in z vso odkritostjo. Mojemu, tvojemu, našemu Titu, ki mu je vedno šlo za vrednost, za moralno vrednost, za počlovečenje sveta, ki je z vso svojo preprostostjo in jasnostjo vedno želel, da si svet na severu in jugu, vzhodu in zahodu poda roke v trajnem in neskaljenem prijateljstvu. In te moralne veličine se zave sleherni korak, ki vstopa skozi hišo cvetja, h grobnici. Nemo se vije povorka, nemo se utrne solza in bolečina nenadno stisne srce, vse misli so tihe in tožne. In da se premaga potok solz, je treba iz izkušenj in dediščine preteklosti zreti v prihodnost. In kje je tista živa, neomajno trdna prihodnost, v katero je treba verovati? Ta prihodnost je v dekliških kitkah, ki se odraslo resno vzpenjajo po stopnicah proti grobnici; v resnobnem deškem obrazu, ki tu pozablja na nagajive igre in čuti, da.se zdaj zdaj pokloni velikemu zgledu, življenjskemu vzoru. In ta otroška povorka, ki je ml? tako enaka tisočim povorkam iz naših šol, je struga, v katero se pretaka plemenita ideja in se v njej oplaja. Iz srca starega vaškega očaka, ki ob palici komaj zmore pot navzdol se pretaka svetla in vsemu humanemu človeštvu srčna ideja miru, sožitja in prijateljstva, v srce pionirke, ki strumoma stopa k višku. In v tem, ko se tu, v hiši cvetja, srečujeta mladost s svojimi prvimi, tipajočimi iskanji in starost, z zakoreninjenimi izkušnjami, je smisel in pomen, je prihodnost ideje in polne, SBEPA, 29 ArttUUii «1 jasne zavesti. Tu klije mlado srce kot seme, da bi.se razraslo v cvet, v plod, v neuklonljivo drevo. Tu je, po letu dni, neprekinjena njegovih ljudi, ki se zahvalno poklornfOi govi veličini in lepoti, da bi spet odšl« v i realnost, v delovni vsakdan in nada z delom in plemenitimi idejami, ki so po« njegove narode v boj za skupno, človeka vredno prihodnost. .. D.! LETOŠNJA REPUBLIŠKA PRIZNANJA OF Ivan Repinc Ko so se tisto poletje sredi leta 1941 na Selški planini pri Repinčevem očetu, sirarju, ustavljali partizani, med njimi Tomaž Godec, Jaka Bernard in drugi Bohinjci, je ognjevite besede o organiziranju odpora slovenskega naroda proti sovražniku poslušal tudi takrat še ne osemnajstletni Ivan. Že v avgustu istega leta je na lastni koži občutil kaj je nemški okupator, saj so ga skupaj z očetom in drugimi zaradi sodelovanja s partizani zaprli v begunjske zapore; na srečo pa ni trajalo dolgo, ko so bili spet doma v bohinjskem kotu sicer ne več tako trdno prepričani, da vojna ne more dolgo trajati. Pa je bila dolga in krvava. Potem je bilo medvojno obdobje Ivana Repinca, sodnika Vrhovnega sodišča SRS in letošnjega dobitnika republiškega priznanja OF podobno sto in sto mladim Gorenjcem, ki so zgrabili za puške, da bi osvobodili svojo zemljo. Zgolj'naključje je, da so Ivana, mladega skojevca, sprejeli v komi-nistično partijo prav na dan obletnice ustanovitve. OF, 27. aprila 1943, ko je že partiza- nil na Jelovici in sicer sprva v Gorenjskem odredu, nato je bil komisar čete na Pokljuki, nato pa v Šercerjevi brigadi, kot politko-misar čete pa še v Bračičevi brigadi, kjer je ••doživel znano novembrsko ofenzivo. Kmalu pa je zaradi slabega zdravja odšel spet nazaj na Gorenjsko, bil nekaj časa v Bohinju, nato pa je vse do konca vojne deloval v škofjeloškem okrožju kot član gospodarske komisije, bil pa je odgovoren tudi za agitacijo in propagando pri okrožnem odboru OF. 20. maja 1945 je bil imenovan za sekretarja, okrajnega komiteja KPS Kamnik, v tem času pa je bil tudi predsednik okrajnega odbora OF in predsednik okrajnega LO Kamnik. Vsa kasnejša leta je opravljal odgovorne funkcije predvsem v Ljubljani, obenem pa je dokončal tudi gimnazijo, se vpisal na pravno fakulteto in leta 1955 diplomiral; bil je predsednik okrožnega sodišča v Kopru in v Kranju, pd leta 1970 pa je sodnik Vrhovnega sodišča v Ljubljani. Med številnimi družbenopolitičnimi dolžnostmi velja omeniti članstvo v republiškem odboru SZDL, bil / je poslanec organizacijsko političnega zbora zvezne skupščine Jugoslavije med sedanjimi zadolžitvami pa so: predsednik častnega razsodišča pri slovenskem sodniškem društvu, predsednik komisije za zgodovino ZK pri OK ZKS Kranj, član predsed- stva ZZB NOV Kranj, član MS ZZB.. Gorenjsko, predsednik Pokrajinske^ bora aktivistov OF za Gorenjsko. tla*' micilnega odbora Gorenjskega drugo. Kot predsednik Pokrajinskega aktivistov OF za Gorenjsko, to . opravlja že četrto leto, si še posebej i deva za zbiranje gradiva, pisanie in Ijanje zgodovinskih del o NOB in m na Gorenjskem; res, da je to obi družbenopolitičnih organizacij in stre-ustanov, vendar pa si je Pokrajinskih zapisal v program dela sodelovanje in* bujanje zgodovinopisja. »Zamisel o* se vsa medvojna gorenjska okrožja kc-za vso Gorenjsko izda monografij *! va,« pravi Ivan Repinc. »Že vrsto leti sti in borci spodbujamo izdelavo lr vinsko verne monografije, kjer bi bik)1 sano delovanje političnih organizac >-! voj ljudske oblasti ter splošne razmmjj NOB na Gorenjskem. Prav tako si prt varno za Gorenjski muzej revolucije v i njah, kar se je sicer časovno nek . maknilo. Pomniki, naj bodo tako begunjski zapori, skozi katere je 12.000 slovenskih rodoljubov, ali d.« bitka in druge bitke, morajo ob vse*1 z večjimi #i manjšimi spomeniki ali., označenimi pričanji o uporu, potujv nasilju govoriti tako sedanjim kot prt. generacijam o izjemni trdnosti, po* sti in enotnosti, kar je narod znal v najtežjih časih.« r Priznanje, ki obvezuje za naprej Lovro Cerar, letošnji prejemnik priznanja OF za delovanje med osvobodilnim bojem in po njem, in za napredek pri gospodarskem razvoju občir.e Tržič, je še vedno aktiven. Pravi, da bi težko živel brez vsake aktivnosti, posebno še zdaj, ko je upokojen. Da ga prav to delo pomlajuje. Verjamem mu, kajti borbi za lepši jutrišnji dan našega človeka je zapisal vse življenje. Iz Zaloga pri Domžalah je doma. Iz ene najštevilčnejših kmečkih družin. Najmlajši, osemnajsti sin po očetu. In z naprednimi idejami se je srečal prav doma; vsi bratje so bili pri Sokolu . .. Kot mizar se je leta 1940 zaposlil v tovarni Brumen — Thaler v škofji Loki, sedanji LTH. Ob okupaciji je Lovro že povezan s škofjeloškim prvoborcem Jožefom Zupanom. Prvo orožje, ki ga je Lovro prinesel z Jelovice, je izročil njemu. 1943. pa je Lovro že v partizanih, v Kamniško-Zasav-skem odredu, kasneje v Šlandrovi brigadi. Zaradi bolezni je potem kurir, kasneje premeščen v partizansko tehniko. Januarja 1945 je bil izdan in ujet, skusil je zapore od Domžal, Kranja, Škofje Loke in Begunj, nazadnje pa, še taborišče Mauthausen. Ko se je jeseni 1945. vrnil, se je takoj ves posvetil oživljanju partijske celice v tovarni Brumen-Thaler. Od 1947 do 1949 je bil predsednik Občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka in član Okrajnega odbora OF Kranj, pa tudi predsednik krajevnega odbora OF za področje Dorfarji-Fara, kjer je tedaj živel. Spomladi 1950 je v partijski šoli, medtem pa tudi že član takratnega okrožnega komiteja KP Kranj. Kasneje je bil izvoljen za člana občinskega komiteja KP Tržič, kjer je bil dve leti tudi sekretar komiteja, istočasno pa tudi član okrajnega komiteja KP, član okrajnega odbora OF v Kranju ter član Okrajnega ljudskega odbora vse do ukinitve kranjskega okraja. Deset let, od 1952 do 1962 je bil predsednik občinskega ljudskega odbora Tržič, obenem pa štiri leta tudi poslanec v republiški skupščini. Od 1962, ko je spregel na občini, pa do 1972, ko se je upokojil, je vodil tržiško Lepenko. Bil pa je v tem času tudi predsednik in nekaj časa podpredsednik občinskega odbora SZDL Tržič. Vsa ta leta, čeprav upokojen, je še vedno v središču vseh družbenopolitičnih dogajanj. Še vedno ima osem odgovornih funkcij. Deloven, povsod prisoten. Ne moreva tudi mimo sedanje naše gospodarske situacije. Težko je razumeti, pravi, da se ne da doseči stabilnejšo rast tako pri gospodarstvu kot pri družbenem standardu. Odločno moramo po pofi; ki smo si jo zastavili. Da bomo porabljali le toliko, kot ustvarjamo. Žal je ta zavest pri naših ljudeh še prešibka. Dokler te osebno ne udari, se ne zavedaš. Zaskrbljuje pa ga tudi mladina. Vsaj na tržiškem področju se z njo ne more pohvaliti. Na zborih občanov mladih praktično ni videti, celo v Zvezi komunistov je čutiti njeno pasivnost. Slej ko prej bodo mladi morali zagrabiti za delo, tako na političnem kot na gospodarskem področju. Ne, ne pravi, da je mladina slaba. Morda so ji res posvečali premalo pozornosti. Vse se še da popraviti, le da bi zdaj vsi pošteno zgrabili. Tako, kot so nekoč ... Brez dvoma, republiško priznanje OF so v Tržiču podelili pravemu človeku. Veliko mu pomeni to priznanje. Vse njegovo zavzeto dolgoletno politično delo in gospodarska prizadevanja se zrcalijo v njem. Obvezuje pa tako priznanje tudi za Delal bo, pravi, dokler bp mogel. Dtjti bil priznanje prav letos, ob 40-tetmci za katero je delal od njenih prvih zar je zanj še večjega pomena, še večje nosti. D. Dok* a vwia imi 9.STRAN G LAS BAJT, ŠPANSKI BOREC: 'ošteno delati, steno živeti, je moja vera!« ^ice, ki jih je doživljal mali pod italijansko oblastjo, so ■deta Bajta, kot veliko drugih Slovencev, pognale z siromašne kmečke hiše na pri Cerknem. Stalnega ni bilo. Udinjal se je zdaj ar« zdaj kot zidar, zdaj ^.orač, zdaj miner. Toda, če-'je lotil, je opravil temeljito. 1 je za dobrega delavca. Po-Ittmouk, povsod kmalu napre-'prav zaradi pridnosti, zanesli delu in sposobnosti. Sre-[toogneseje, ko ni bilo drugega! za peka; kmalu je, če-' povsem obvladal jezika, 'pekovski mojster . . . )je 1935 Italija svoj fašizem I razbohotila, ko bi moral na •to-etiopsko vojno, je po-Cez Robidnico, Leskovico /Jugoslavijo. Na Javorni-rej gradil vodovod Jese->rnik, kasneje pa je deli Siograd. Tu se je tudi SGRJ — Savez gradjevin-ika Jugoslavije, in 1936 avkujočimi. Stavka je pro-revolucionarnejši delavci, tli v članstvu SGRJ, so bili Med njimi tudi Jože. i je veljal za dobrega delav-pri Slot/gradu kasneje Toda, ni se mogel več »uspeh stavke ga je grizel tisi i t i na drugo zaposli-mu je prišel v roke ča-je pisal o španski republi- kanski vojski, o tem, da ji hite na pomoč tudi revolucionarji iz vseh evropskih držav. Svoje mesto je začutil tu. Takoj se je odločil. Pričel je iskati zvezo z našimi organizatorji in jo dobil preko Kravanja, ki ga je povezal s Pibernikom in Jožetom Gregorčičem, ki je na Jesenicah vodil akcijo za odhod prostovoljcev v Španijo. Že naslednji dan se je znašel na poti proti Splitu. Z Jesenic je takrat odšlo pet prostovoljcev: Gregorčič, Primožič, Princ, Rabič in Bajt. Predvideno je bilo, da iz Splita odpotujejo proti Španiji z neko francosko ladjo. Zaradi izredno slabega vremena ladje ni bilo. Vso noč so križa-rili po morju, zjutraj so se izkrcali na Braču. Tu jih je zajela jugoslovanska policija. Zgodba je poznana, sploh pa zdaj, ko smo na malih zaslonih gledali nadaljevanjko »Velo misto«. Da, med tistimi 150 revolucionarji, ki so takrat hoteli proti Španiji, je bilo tudi pet Jeseničanov. Zaprli so jih v splitske zapore, ki pa so bili pretesni za toliko zapornikov naenkrat. Spati so morali v izmenah, se spominja Jože: prvi do polnoči, drugi po polnoči. Sledil je zagrebški, ljubljanski in nazadnje jeseniški zapor. Pri vseh zaslišanjih so se izgovarjali, da so hoteli na delo v Francijo. Po dobrem mesecu dni so Jožeta hoteli izgnati v Italijo. Toda, v Italijo ne bo šel! Živ ne. Po tem, kar bi mu naši zapisali v dokumente in kar so italijanski karabinjerji že vedeli o njem, bi ga čakala le vrv ali pa abesinska vojska. Mussoliniju ne bo služil! črne srajce ne bo oblekel! Ne more tja, kjer za Slovenca ni nobene pravice. Še govoriti ne moreš po svoje. Čim si hotel prestopiti prag urada, si si moral tolmača na cesti najeti in ga plačati .*.. Ker se je jugoslovanskim oblastem kot italijanski državljan upiral, je bil izgnan v Subotico, tu pa so ga postavili čez madžarsko mejo. Vedel je, da bi ga Madžari kaj hitro poslali nazaj v Italijo, zato je uničil vse svoje dokumente, in ko ga je policija prijela, se je izgovarjal, da bi moral v Jugoslaviji služiti srbsko vojsko, pa da je raje pobegnil. Madžari so mu po nekaj dnevih zapora ponudili izgnanstvo na Čehoslovaško. Sprejel je, kajti upal je, da bo od tam lažje nadaljeval pot proti Španiji. Tudi na čeho-slovaškem so sledile aretacije, zapori, izgon v Avstrijo. Od tu so ga pognali spet nazaj, a se je vrnil. Potem je prehodil vso Avstrijo. Brez denarja, brez hrane. Prosil je zanjo, kjer je videl, da je manj nevar-mo. A je pri Feldkirchenu prosil za hrano prav pri nekem policistu. Spet je bil aretiran, toda uspelo mu je priti čez švicarsko mejo. Ho- dil je samo po gozdovih, za hrano prosil pri osamelih hišah. Tu je bilo še bolj nevarno kot v Avstriji, če je bila hiša sama, je upal do nje, če sta bili dve, sta že imeli orožnika. Pri Klarusu so ga spet prijeli in zaprli. Zahtevali so, da gre iz države. Preprosil jih je, da ga spuste v Francijo, češ da ima tam brata. Spustili so ga preko meje . . . Vso pot od švicarske meje do Pariza je spet prepešačil. Osem dni je v Parizu iskal partijski komite. Vprašati ni upal nikogar, naslova ni imel nobenega. Osem noči je prespal ob Seini. Še dobro, da je na Čehoslovaškem v zaporu od tistega Žida kupil usnjen plašč. Brez njega bi resnično težko prestal tiste mrzle noči. Potem se mu je nasmehnila sreča. Če kar tako pravijo, da kovanec na tleh prinaša srečo, prav. Toda Jožetu jo je resnično prinesel. Kovanec z luknjo v sredi je bil. Že dolgo je bil Jože brez denarja. Tisti švicarski orožnik, ki ga je peljal čez mejo, mu je dal tri franke in cigaro. Toda porabil je za kruh in brez cigaret ni mogel biti. Zdaj se mu je zasvetil na tleh. Pol litra vina si je z njim naročil v bližnji gostilnici. Da si nabere malce moči, da dobi volje za peš pot do Španije ... Prav takrat pa je stopil v gostilno človek, ki je v pogovoru z natakarico zaupno povedal, da gredo ta teden v Španijo. Po hrvaško sta govorila ... Zdaj je Jože imel ob sebi človeka, ki se je že vrnil iz Španije in ki je delal prav za partijski komite. Na komiteju kar verjeti niso mogli, da je to mogoče, da je sam prišel tako daleč. Peš. Dva meseca je hodil. Prepeljal se je le toliko, kolikor ga je policija prepeljala. Preverili so, če govori resnico, spraševali o poti, o vseh podrobnostih. Skušali so ga zmesti. Vedno je govoril enako. Do groba ne bo pozabil nobenega kraja. Odkrito so mu povedali, da mu sprva niso verjeli. Da česa takega še nihče ni naredil.. . čez tri dni je skupaj s prostovoljci iz Bolgarije, Jugoslavije in Poljske odrinil proti Španiji. V Španiji je bil sprva dodeljen v trdnjavo Figeras, kjer so dobili uniforme, kasneje pa so bili premeščeni v Časa Ibanez. Tu je srečal Ivana Gregorčiča. Jože je bil po artiljerijskem tečaju premeščen v Alemanso, od tu pa na madridsko fronto. Udeležil se je bojev za Castelansk ternel in več drugih krajev. Tu je bil v letu 1937 tudi sprejet v Komunistično partijo. Najhujše so bile, se spominja, borbe na katalonski fronti. Sovražnikov artilerijski ogenj je bil silovit, avioni so stalno bombardirali. V hudi premoči je bil sovražnik. Na enega borca je prišlo 10 sovražnikovih vojakov, eno letalo na 20 fašističnih, en top na 30 fašističnih in en tank na 35 fašističnih. Ranjen ni bil, toda bil je »pla-ziran« kot so pravili. Vrgel gaje hud pritisk, ki ga je povzročalo bombardiranje avionov in topovske granate. Dobil je zlom živcev, spomin je izgubljal. Francoske oblasti so jih v Pirenejih razdelile v razna taborišča. V Argeles sur mer so dali Jožeta najprej, potem v Gurs. Nekaterim je uspelo priti iz taborišča, Jože pa je ostal tam vse do leta 1941, ko so jih Francozi predali Nemcem . .. Dokler imaš puško v roki, dokler se lahko braniš, imaš še vse možnosti. Toda, ko si golorok, za mrežo, ko moraš biti pokoren, potem je konec . . . Verjeti ni mogel očem, da vidi okoli sebe Nemce . . . V taborišče Espenheim je bil poslan. Na prisilno delo je hodil v rudnik lignita. Leta 1945 so jih osvobodili Amerikanci, katere so po treh dneh zamenjali Rusi. Preko čehoslovaške in Madžarske se je vrnil v domovino. V Subotico. Po osmih letih je bil spet tu ... V Železarni je delal po vojni. Ogrevalec ingotov, na težki progi. 1963. se je upokojil. Ni mu prav, da je naše gospodarstvo prišlo v težave. Delavci se premalo zavedajo, kaj imajo. Ima še katera država takšno življenje, kot ga imajo ljudje pri nas, sprašuje. Lepo je pri nas, le prevelika milost. Bolj strogi bi morali biti do vseh nepravilnosti, ki se dogajajo. Pošteno delati, pošteno živeti, to je moja vera, pravi Jože Bajt. D. Dolenc set dinarjev za kulturo oddaljene od večjih kulturnih sre-fcndar je Žirovce vedno prevevala i kulturnem ustvarjanju. Na močni tloni predvsem zborovsko petje in godba. Razvijajo se nove oblike .ga dela. Daleč so ime Žirov po-I■'arji samouki. Zadnje leto je kul-*rip dobil krepko spodbudo, začel jati Žirovski občasnik, ki prinaša zanimivega branja in posebno po-namenja literaturi. Dobro vemo, težko je zbrati denar za obnove kul-* domov. V škofjeloški občini so jih "H-takorekoč črtati iz načrtov. Toda Ži-'«io obupali, v zamahu je akcija za 'dvorane. Je že tako, da česar se lotijo, tudi naredijo in verjamemo da bo dom preurejen. Letos so ^evni skupnosti nastavili animatorja *"*iiro. Vsekakor je to' edinstven primer *'«ga značilnost Žirov je tesna pove-žirovskih tovarn s krajem. Mimo organizacij takorekoč ne gre no-«var, ki jo pripravijo v kraju. Živo so « vezi dela in življenja v kraju. Zato I presenetljiva trditev, da bi brez Mi delovnih organizacij usahnilo marsikatere kulturne skupine v L*Pwaje največja tovarna v kraju. Sloni £0viki čevljarski tradiciji. Prav tako ^>/ialno podpira tudi kulturno dejav-v okviru Alpine deluje pevsko-god-P*» društvo, ki je istočasno vključeno v j kulturno društvo DPD Svoboda. \JHk delavec Alpine mesečno daje de-[fciarjev za kulturno društvo. V za-ije bilo to le nekaj par, do danes je zrasel na deset dinarjev. Na me-Hiabere 17tisoč dinarjev. I JE ZRASLA IZ TOVARNE J* kdo, potem prav gotovo pihalna , M nosi ime Alpine, ne bi mogla de-L*8Z podpore delovnega kolektiva. In-ti so dragi, vsak stane najmanj pet milijonov dinarjev. Polovico instru-S so zadnja leta zamenjali, kupili ^Hajmanj dvajset jih še potrebujejo, povika godba na pihala šteje 40 god-ki pod vodstvom kapelnika Draga Kanduča iz Idrije vadijo enkrat na teden. Godbeniki so večinoma zaposleni v Alpini in tistim, ki delajo v popoldanski izmeni v delovni organizaciji priznajo nadomestilo za izgubljeni čas. Kar veliko ur se nabere in za delavce, ki gredo na vajo morajo v tovarni poiskati nadomestilo. Dolgo tradicijo ima žirovska godba na pihala. Zapiski govore, da jo je osnovalo gasilsko društvo leta 1906. Delo sta prekinili le obe svetovni vojni. Tudi v času zadnje vojne vihre je žirovska godba utihnila. Leta 1944 je instrumente prevzela godba XXXI. divizije. Leta 1947 so začeli znova, godbo je tedaj ustanovil Julij Gliha, godbenik XXXI. divizije. Veliko mladih fantov se je prijavilo, poučeval jih je Anton Jobst, znani žirovski pevovodja in skladatelj. Veliko razumevanja je tedaj za godbo pokazala Alpina, pomagala je pri nakupu instrumentov, ostale je vrnila partizanska godba. Alpina je godbo takorekoč vzela pod svoje okrilje in imela zanjo vsa leta velik posluh. Več kapelnikov je po vojni vodilo godbo, v glavnem so prihajali iz Idrije, ki ima na tem področju glasbe izjemno tradicijo, saj so v Idriji lani praznovali 315-letnico ustanovitve prve godbe. Zadnjih petnajst let žirovsko godbo vodi kapelnik Drago Kanduč iz Idrije, s katerim so godbeniki zelo zadovoljni, saj orkester suvereno vodi. OBUDITI ŽELIJO MEŠANI PEVSKI ZBOR V Alpinino godbeno pevsko društvo vključuje tudi moški pevski zbor Alpina, ki deluje že sedemnajst let. 6. januarja 1964 so se na prvi vaji zbrali petja željni člani kolektiva Alpine pod vodstvom Janeza Oblaka. Dejanje pravzaprav ni bilo pionirsko, temveč le nadaljevanje plodne žirovske kulturne tradicije. Že tedaj, pa vse do danes, je bil glavni organizator Viki Žakelj. V letih od 1965 do 1974 je zbor vodil Anton Jobst, oče žirovskega zborovskega petja. Danes zbor šteje 24 članov, vodi ga pevovodja Slobodan Poljanšek. Večinoma nastopa v domačem kraju, pa tudi drugod. Zborov program obsega več kot 50 pesmi. Ohranja predvsem slovensko narodno pesem, prograTn bogati s pesmimi drugih jugoslovanskih narodov, močan poudarek Ženski pevski zbor Žiri, ki ga vodi Slobodan Poljanšek, Je star šele leto dni, vendar ima za sabo že šest uspešnih nastopov, v prvih ocenah pa najdemo besede, da je to homogen in svež zbor. daje revolucionarnim, delavskim in pesmim NOB, malce sega tudi-po renesansi, tujih delih in sodobnejši, vendar zahtevnejši literaturi. Če je moški pevski zbor Alpina že dodobra uveljavljen, pa je še povsem svež in mlad ženski pevski zbor, ki je vključen v DPD Svoboda, saj je marca lani nastal prav na spodbudo društva. Vendar ima zbor v Alpini največjega podpornika. Alpina se je prva odzvala in lani dekletom pomagala pri nakupu enotnih oblek. Letos jim je namenila 7 tisoč dinarjev dotacije. Zbor sestavlja 50 pevk, prav tako kot Alpinin moški pevski zbor ga vodi pevovodja Slobodan Poljanšek. Pevke nikakor niso začetnice v zborovskem petju, saj so večinoma že pele v pevskih zborih, v mladinskih ali v nekdanjem mešanem pevskem zboru, ki je deloval v Žireh. Za sabo imajo že šest nastopov, kar za leto dni delovanja ni malo. Zborov program je pisan, pojejo predvsem lepe zvočne pesmi in doslej so naštudirale že deset pesmi. Ni se še zgodilo, da bi pesem, ki so jo začele študirati,opustile. Dejstvo, ki nedvomno govori o tem, da pevovodja dobro pozna zmožnosti zbora, da zna poiskati pravo pesem. Pravkar se pripravljajo, da bodo v svoj spored uvrstile tudi črnsko duhovno pesem, poskusile bodo tudi z renesančnimi. Ocene s prvih nastopov so dobre, zbor je homogen in svež, je zapisano v njih. Nedvomno je to obetaven zbor, ki bo še velikp pokazal, saj je potrebnih nekaj let, da se zbor povsem upoje. V Žireh je spet vse bolj živa ideja, da bi osnovali mešani pevski zbor, ki so ga pred leti imeli, saj je v letih od 1970 do 1974 deloval pod pokroviteljstvom Alpine. Na dlani je tako misel, da bi z vključitvijo novega ženskega pevskega zbora v godbeno-pevsko društvo Alpina, lahko zapolnili vrzel, saj je bil mešani pevski zbor -odaj pri žirovski publiki vselej zelo prisrčno sprejet. ALPINA JE PRAV PODPRLA MUZEJSKO DEJAVNOST Ko nizamo kulturno delo, ki ima podporo* in odmev pri delovnem kolektivu Alpine, ne moremo mimo muzejske dejavnosti. Spet je bila Alpina prva, ki jo je podprla, pomagala pri obnovi sedanjih prostorov muzejskih zbirk v stari šoli. Razumljivo seveda, saj ima v muzeju bistveno mesto čevljarska zbirka. Žirovsko muzejsko društvo, ki je staro enajst let, je tesno povezano z Loškim muzejem, tudi zamisel o muzejskih zbirkah ja spodbudilo škofjeloško muzejsko društvo. Toda verjamemo lahko predsedniku društvenega odbora Alfonzu Zajcu, da brez podpore Alpine ne bi šlo, saj se vselej odzove klicu za pomoč. Zagnani žirovski ljubiteljski muzealci so lani ob desetletnici delovanja društva uredili galerijo domačih likovnih umetnikov. Vsak je predstavljen z enim delom. Nedavno so odkrili še enega slikarja, ki po rodu izhaja iz Žirov. Dušan Premrl iz Tržiča se bo prav gotovo odzval želji Žirovcev, da bo z *»nim delom predstavljen v rojstnem kraju. M. Volčja k Popotovanje od Vrbe do Žirovnice Vžirovniški osnovni šoli je z ustanovitvijo kulturnega društva Prešernov rod zrasla zamisel o Poti kulturne dediščine — Pot, ki so jo odprli lansko poletje, vodi mimo rojstnih hiš znanih umetnikov in drugih zgodovinskih pomnikov — Kipu Antona Janše v alejislavnih rojakov pred šolo se bodo ob letošnjem prazniku Žirovnice pridružili še Čopov, Finžgarjev, Jalnov in Prešernov spomenik Pot kulturne dediščine se začenja v Vrbi Žirovnica — V redkokateri slovenski krajevni skupnosti se je rodilo toliko pomembnih mož in zgodilo toliko velikih zgodovinskih dogodkov kot v žirovniški. Zato ni naključje, da so si nekako pred štirimi leti prav tod zamislili, kako bi kar najbolje ohranili svojo kulturno dediščino in njeno izročilo prenašali na mlajše rodove. Takrat so v žirovniški osnovni šoli, danes ima ime po gorenjskem odredu, osnovali šolsko kulturno društvo Prešernov rod. Skupaj s pedagogom Slavkom Mežkom iz Žirovnice, ki se je zavzemal za organiziranje društva, so mladi razpredali misli o obliki razširjanja zanimanja med ljudmi za krajevne znamenitosti. Menili so, da bi bilo dobro povezati rojstne kraje literatov Prešerna, Finžgarja, Jalna in Čopa ter čebelarja Janše z označeno potjo. Ob tem naj bi pot • starejše z označeno potjo. Ob tem pot vodila tudi mimo krajev, znanih ižj novejše zgodovine. Seveda, zaP uresničitev takih zamisli je bilo treba nemalo časa in tudi denarja! Napisali so veliko prošenj za pomoč delovnim organizacijam in kulturnim ustanovam v jeseniški pa radovljiški občini. V akciji za zbiranje denarja se jim je pridružil tudi znani mojster planinske fotografije Jaka čop, ki prebiva na Rodinah. Mnogi, najprej planinska društva, čebelarska družina in šole, so se odzvali prošnjam. Kipar Bojan Kunaver je odstopil mavčni osnutek doprsnega kipa Antona Janše. Ob poti pred šolo so s prostovoljnim delom uredili mali park in postavili pet stebrov z imeni slavnih rojakov. Na prvi steber v aleji slavnih rojakov, kot so poimenovali park pred šolo, so ob lanskem krajevnem prazniku odkrili spomenik Antonu Janši in Pot kulturne dediščine predali svojemu namenu. Obenem z akcijo za postavitev spomenikov je potekala priprava vodiča Po poteh kulturne dediščine. Gradivo zanj so pripravili slavisti in zgodovinar iz šole ter arheolog iz tamkajšnjega kraja. Papirnica Vevče je podarila papir, radovljiška tiskarna pa je omogočila natis 4000 izvodov vodiča. Turistično društvo v Žirovnici, ki je lani ponovno zaživelo, se je zavzelo za označi- tev poti. Iztok Šušteršič iz Radovljice je izdelal lične miniaturne kozolce z zemljevidom poti in smerokazi. Na glavnih točkah ob poti so jih postavili lansko jesen, manjkata pa še dva kozolca na.Breznici in več malih oznak na delu trase. Vseeno je že moč opaziti prve sprehajalce na poti. Zanimivosti na poti Prva točka na Poti kulturne dediščine je Ribčeva hiša v Vrbi, kjer je prijokal na svet veliki pesnik France Prešeren. Tod je razen muzeja v Prešernovi hiši vredna ogleda starodavna Markova cerkvica na gričku nad Ribčevo domačijo in zanimiva alpska vas s staro vaško lipo na sredi. Okrog nje še danes stoji 16 kamnov, na katerih so gospodarji modrovali o usodi srenje. Od Vrbe gre pot čez polja in travnike mimo kužnega znamenja proti Rodinam. Tod si na ledini V ključih lahko ogledamo ostanke utrjene rimske kmetije, ki je nastala konec prvega stoletja. Vas Rodine, znana iz srednjega veka, se ponaša s Klemenovo cerkvijo iz 1707. leta, v kateri so dela domačih umetnikov Franketa, Pengova in Pusta-vrha. V vasi sta tudi rojstna hiša in grob pisatelja Janeza Jalna. Po vaški stezi iz Rodin nadaljujemo pot v Smokuč, kjer se je rodil pisatelj Tomo Zupan. Zatem obiščemo partizansko taborišče Titova vas, ki je za Vrhom nastalo v zimi 1944/45. Prek Rebra pridemo v vas Doslovce, kjer stoji naslonjena v breg rojstna hiša pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja. Ogledamo si muzej v hiši in se spustimo v sosednjo Breznico. V Honovi hiši sredi vasi so se rodili trije bratje Janša: Anton, Valentin in Lovro. Anton je bil učitelj čebelarstva na Dunaju in slikar. Na hiši je spominska plošča, na vrtu pa Janšev čebelnjak z umetelno izdelanimi panjskimi končnicami. Sicer pa si lahko na Breznici ogledamo tuoi dela Janeza Šubica, Ivana Metzingerja, Leopolda Laverja, Simona Ogrina in Ivana Pengova v Marijini cerkvi, pred njo pa spomenik Jožeta Plečnika padlim v prvi svetovni vojni. Na pokopališču Nekateri od članov odbora za pripravo poti iz žirovniške šole počivajo padli borci in aktivisti NOB, med njimi tudi prvi sekretar Skoja Dragoljub Milovanović, Prešernova mati, Finžgarjevi starši in prvi eksperantist Janez Matic. V gozdičku ob novem naselju imata svojo galerijo in atelje slovenska akademska slikarja Adriana Maraš in France Bernik. V Zabreznici, kjer so se rodili pravniški pisec Janko Dolžan in publicista Milica Dolžan ter Jože Sodja, si ogledamo spomenik Antonu Janši pred šolo, obiščemo Selo, rojstni kraj partizanskega pisatelja Jožeta Vidica, pa nadaljujemo pot v Žirovnico. Nasproti vaške gostilne Pri trebušniku, nekdanjega lastnika je Janko Mlakar upodobil v delu Gospod Trebušnik, je rojstna hiša Prešernove matere Marije Svetina, le malo naprej, na sredi Žirovnice, pa rojstna hiša Prešernovega prijatelja Matije Čopa. Iz Žirovnice krenemo še v bližnje Moste, kjer se z mostu vidi rojstna hiša Janeza Krstnika — Kersnika, deda pisatelja Kersnika. V bližini je spomenik 29 talcem iz begunjskih zaporov, ki so jih Nemci ustrelili zatem, ko so borci Cankarjevega bataljona porušili železniški in cestni most. V spomin na te dogodke so 1. julij izbrali za praznik žirovniške krajevne skupnosti. Moste s staroslovansko nekropolo in okolica z Ajdno ter jamskim srednjeveškim gradom Turška jama v hribu Gojzdašnica bosta marsikoga privabili na daljši obisk. Kdor bo utegnil, se bo sprehodil v slikovito dolino Završnice, ali se celo povzpel na Stol, najvišji vrh, kjer je potekala narodnoosvobodilna borba. Načrtno privabljanje obiskovalcev Nekateri člani odbora za pripravo poti — Marjan Jemec, Anton Dežman in Slavko Mežek — iz žirovniške šole so med nedavnim pogovorom opisali njihova dosedanja prizadevanja in pojasnili načrte za bodoče. Predvsem so pomembne njihove akcije za oživitev poti, za spoznavanje ljudi Pri tem gre za težnjo, da bi najp dobra seznanili učence s kulturno in \ vinsko dediščino tamkajšnjih krajev, tošnjem slovenskem kulturnem učenci prvič pisali test iz poznavanja! diščine, v prihodnje pa bodo več zlasti višjih razredov usposobili za na tej poti. Druga prizadevanja teko seznanjanja širše okolice s tar zanimivostmi. V ta namen so dili vsem gorenjskim šolam in osnovi! Tončka čeč iz pobratenih Trbovelj ■ značke slavnih mol in nalepke. Odmjer] zelo dober, zato bodo v. bodoče posUiff divo vsako leto po eni slovenski pokraj* Zdaj že pripravljajo drugo, popravljeno f' dajo vodiča. Razmišljajo tudi o načrtnejšem pr**"' Ijanju obiskovalcev na posamezne to^ i poti. Tako bo Glasbena mladina Sto*? letos priredila jesenske serenade v cerkvici v Vrbi, obstajajo pa prav tako •» nosti za prirejanje občasnih koncertoiđ-M glasbe. V odboru predlagajo, najtf-jfl kulturna ustanova, morda jeseniška skupnost, takšno dejavnost vključila**] program, znamenitosti pa naj bi dajete*"] vsebino delovanju raznih društev v knjfr] skupnosti in občini. Aleja slavnih rojakov na poti kulrl dediščine bo ob letošnjem krajevnemrfj niku Žirovnice dobila končno podobo. o\'\ junij, ko se začenja praznik in imašok*£ dan, pripravljajo prireditev, med katwol/L odkrili še Čopov, Jalnov, Finžgarjev in *J šernov spomenik. Ob prazniku bodo ž« < gič zapored priredili baklado po poti Na praznik se povsod pripravljajo, sebno v šoli, kjer s prostovoljnimi dek. akcijami urejajo park in okolico. Manj so njihova druga prizadevanja za ohr kulturnega izročila. Predvsem zat jih danes predstavljamo. Miniaturni kozolec z oznakami poti stoji tudi ob končni točki pri Žirovnici Kip Antona Janše Je prvi v aleji slavnih rojakov —._ J* 21 APftlLA 1S81 11 .STRAN O LAS [o pristane avion ... je bilo ta petek dopoldne v avli letališča. Pravkar se je ob oken-ala skupina malih smučarjev. Zago-Ti>"Pn« vgoHiru dejal: ,TuJ ><>jega ne dam ega no- Na stadionu, kjer je Hajduk igral svojo prvo tekmo med NOB, sedaj arheologi izkopavajo antične ostanke. PASOVE POČITNICE 1981 - KORZIKA - OHRID-JADRAN NA OHRID TUDI NA PRAVE POČITNICE * ui- lota KomDas vzpostavil med Brnikom in Ohridom samo ki ga je Poteklak.., ta »alfina« blejska regata, a je bila ves« , razposajena, polna igrivega ognjemeti n tapljaške zgovornosti. »Alfa« se ni upufl bila je ubogljiva in poslušna, saj navsaarl nje ni vsakemu avtomobilu dano, da jm plava alpsko jezero — zavist bi bila IM tudi v njenem visokostnem avtomobilsefl razredu očitna. Pri Kazini jo je pričakalo dvigalo-I tapljači so jo na novo privezali in v tihe ozračju številnih blejskih »firbcev« je zala svoje mokro, zarjavelo obličje. »Pravzaprav nič posebnega«, sen1 mrdnilo blejsko zijalo, ki je viselo čez 1 ke. »Alfa« je bila spet na nogah, za tev zvedave radovednosti pa bi jo efl biti polovico manj, če ne bi morala ža*' tranjosti prinašati nenadnega srWf*ri odkritja. Tako pa nič, le sploščena s«*l razlit bencin in olje in za zadnjim še vedno plavajoča prva pomoč. »Alfa« je ostala sama, potapljači razšli, ostal je spomin na nevsakdanja^ živetje na gladini blejskega jezera in misel, kako vneto in izkustveno o potapljači opravljajo svoje poslanstvo si ga ljubiteljsko izbrali . . . Darinka RrnoAI'° °° ■« reševali: Miti« Brane Krivic, Darko Blatnik j72! nik, Marjan Lakota, MariTn Boh£' Kržišn.k in Drago Kou7nc2^£? pa sta poskrbela predsednik * Janez Trelc in gospoda/jo* jfH.21 AfMLA t981 15.STRAN G LAS -s r Isoč »zlatih« vbodov kdelovanje gorenjskih avb je silno zamudno in natančno fclo.za katerega je potrebna polna mera veselja in »Wrpežljivosti — Kati Čušinova z Jesenic potrebuje kar ^rtolidva meseca za en tak izdelek — Dosti hitreje nastane jtavnejša, a prav tako lepa zavijača, ki se največkrat za folklorne nastope iJtoKati čušinova popoldne ali pa še raje £w,to je sicer ostalo gospodinjsko delo |**feno, sede v svoj šivalni kotiček, si r*» svetilko na stojalo za ročno delo, da p&Nešćijo »zlate« niti in bleščice na Črni P**« podlagi. Šivanja vajene roke urno P-^oJivanko z »zlato nitjo«; tisoč vbo-P dva tisoč, kdo bi jih preštet, pa to niti r*o važno, vsaj za Čušinovo ne; kajti te PJ"J»h preživi ob šivanju čelnika za avbe " pri kateri drugi vrsti šivanja, so zanjo Jrtnejše ure dneva — kdo bi pri tem fcvoode. i čušinova s Koroške Bele sicer ni Jeseničanka, ki na dan posveti po rročnemu delu — že vrsto let namreč pri DPD Svoboda Tone čutar odsek dela, ki vsako leto pripravi tudi .ročnih del; verjetno pa je v jese-koncu in tudi daleč naokoli edina, avbe, pokrivala za ženske narod-■ na Gorenjskem. Sicer folklorne naročajo večinoma zavijače, to so s čelnikom, na katerem so našite zadnji del pa je belo platno. so dokaj hitro narejene, če- __a loviti s šivanko drobne zlate in jih kot vzorec prišiti na črni ža-i Čušinova, ki vzorce verno pre-ige Ljudske vezenine na Gorenj-ic Marije Makarovič in Neli e, — Bregar« Ko je bila Makaro-ipred časom pri nas. si je moje izdelke ) ogledala in jih pohvalila, da so gorenjski; tako sem dobila še več • saj mi ni vseeno, če gredo moji posvetu, kot se reče. pa da ne bi bili , posnetek narodnega blaga.« L^ače so bile včasih, ko so gorenj-•Jčve in žene, ob slovesnih priložno-v nosite narodno nošo, znak, da gre Preveč premožno Gorenj ko; z zlatom avbe z vrhom so imele ie take, ki sicer imele dosti »pod palcem«, btesketanje z vrha glave pa je že od zgovorno pričalo, da se na primer evesta iz premožne hiše. Nosile pa .posebno v Bohinju, zavijače ali pa čelnike iz da mastnega blaga ali ia žameta. Takšne zavijače so tudi ijše za folklorne nastope, saj se ^di\o glavi, pri poskočnih gorenjih pa tudi ni nevarnosti, da bi se in morda celo zdrsnile na tla. Avbo z vrhom, tako značilno pokrivalo gorenjske narodne noše, je Čušinova letos naredila šele eno. Ob njenih tako pridnih in spretnih rokah naredi le po tri do štiri na leto. Približno 300 ur porabi za eno avbo, ker pa seveda ne more sedeti ob sedemčlanski družini nad šivanjem celih ocem ur na dan, se izdelovanje take avbe zavleče 'tudi na dva meseca in več. Čušinova, ki je doma iz Zg. Besnice nad Kranjem, je prvo avbo videla pri svoji teti, ko je bila še mlado dekle. Takrat si je to lepo pokrivalo le želela imeti, nikakor pa ni slutilaftta jih bo nekoč znala tudi sama izdelovati. »Ne, nikjer se nisem učila te veščine, kar sama sem se znašla. Šivanje mi sicer od nekdaj ni bilo tuje, saj je mama bila šivilja, in prav ona mi je veliko pomagala, pa tudi mož, ko sem pred dvanajstimi leti prvič poskusila. Pa je šlo, malo sem se še učila pri vsaki, nato pa ni bilo težav. Ko je pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva izšla še knjiga Ljudske vezenine s podrobnim opisom izdelave avb in zavijač ter z vzorci za čelnike, je delo kar steklo. Naročale so folklorne skupine, pa izseljenci na obisku, pa tudi za okras doma jo je že marsikdo želel imeti. Avba, če je zavarovana pred prahom, ostane dolgo časa lepa. Včasih so jih sicer zavijali v črne rute, da kovinska nitka na vezenini ne bi potemnela, vendar pa po mojih izkušnjah kakih deset let pokrivalo ostane tako kot novo. če pa se nosi, in tega je kar precej tudi sedaj na raznih slovesnostih, se spodnje blago odstrani in opere, medtem ko se tanka vrhnja tkanina enostano zamenja z novo.« Pri avbi z vrhom, to je s širokim izbočenim zadnjim delom, je seveda najvažnejši črni z zlatom vezeni čelnik. Čušinova sama izreže s posebnim nožkom vzorec iz primernega kartona, nato pa zdaj čipkasti karton pritrdi na žametno podlago. Prej seveda še počaka nekaj dni, da se ji zacelijo žulji na prstih od izrezovanja vzorca. Nato pride na vrsto vezenje,vpeto v posebno stojalo. Kovinsko nitko zlate barve ovija okoli kartonske šablone in pritrjuje s tankim sukancem s spodnje strani. Po toliko in toliko tisoč natančnih vbodih se na žametni podlagi zasveti narodni vzorec. Avbi je zdaj treba ukrojiti še zadnji del, navadno iz tršega kartona, oblečenega v rožnati inlet; čez je treba napeti na pose- NARODNI VEZ NA AVBI — Kati Čušinova že okoli dvanajst let izdeluje gorenjske avbe, tako značilna pokrivala ženske narodne noše — Foto: L. Mencinger ben način ročno nabrano tanko belo blago, vse skupaj spojiti s čelnikom, dodati čipke, v zatilju pa ne sme manjkati pentlja z dolgimi trakovi. Prav take, sicer malce enostavnejše, so male avbe, ki jih Čušinova izdeluje kot spominke. Lani jih je za potnike vlaka »Bratstva in enotnosti« izdelala kar 250 in prav toliko vezenih prtičkov. Da je bilo delo do roka narejeno, je pri tem pomagala tudi mlajša hči Katrca, ki je sama sešila 50 avbic. Kdo ne bi bil vesel takega gorenjskega spominka! Želeli bi le, da bi taki in podobni pristni spominki prevladovati tudi v trgovinah, kjer ponujajo turistom spominke, le da takšni včasih kar utonejo med raznimi drugimi nepristnimi, že kar kičastimi izdelki. L. M. /znoju se kali kosa [^kovačev ob razgretih pečeh jih plemeniti, udarci težkih liv jim dajejo ostrino jOstra kosa, bistra rosa, travca rada se 'Poje stara slovenska pesem, ki je moji* nekdaj res zelo v čistih, ko pa jo še i radi prepevamo. Komu neki je bila Msc? in fantom, ki so se v svitu za-. i jutra odpravljali na travnike in se-, i.da bi sekali sočne biljke? [Jt pa kovačem, ki so udarjali po raz-jeklu, ga raztegovali, oblikovali, 'i* ostrili? So s pesmijo dajali ritem —iaJi pa le sebi spodbudo? L**,kovači je prav gotovo niso prepevali, "•ad delom ne. Preveč vroče je bilo, ( i znoja, da bi se spomnili nanjo. Mor-jMam, ko so si splaknili izsušena in jjjagria... Jlalovanje kos je v Tržiču staro okrog list. Kot višja oblika kovaške obrti se |-J*k> iz večstoletne tradicije žebljarstva fcVStki Bistrici. Generacije krepkih ko-fto ustvarjale iz sivega jekla čudovite ifcote. les nastajajo pod rokami njihovih v Tovarni kos in srpov. Kovačija je le njen aei, sKromen po številu delavcev, a velik po zanosu. Kajti v takih delovnih pogojih, kjer tehnologija še ni uspela nadomestiti močnih rok, je nedvomno gonilna sila v kovačih globoko vsajena tradicija in delovna zavest. Ropot je nevzdržen. Vročina iz peči lebdi tudi v zraku. Poleti preseže celo štirideset stopinj. Roke in obrazi delavcev so črni, potni. »Ostra kosa, bistra rosa, travca rada se kosi Za eno samo samcato koso je potrebnih štirideset delovnih operacij in dobre pol ure časa. Začne se pri rezanju jekla, konča pa pri pakiranju. Vmes jih je še osemintri-deset; šibkanje, ki je krajši izraz za raztegovanje žarečega jekla, kovanje pet, širjenje, dvigovanje robu, ko kosa že dobi svoj bodoči izgled, pa kovanje, brušenje in kaljenje. Sledi poliranje pa spet brušenje in klepanje, opisovanje, ki pomeni vrez vzorca na površino loka, barvanje, brušenje in lakiranje. Vsak dan tržiški kovači izdelajo osemsto d 'isoč kos, odvisno od dolžine rezila. Večkrat so že razmišljali, če ne bi kos raje opustili. Dela z njimi je veliko, denarja pa malo. Merila za ocenjevanje vrednosti so zgrešena. Tudi tehnološkega napredka na tem področju skoraj ni. Res je, da se da še marsikateri postopek spremeniti, posodobiti, vendar le v malenkostih. Kovanje ostaja kovanje. Boljši bi bili lahko samo delovni pogoji. Kose gredo dobro v prodajo. Povpraševanje ne poneha, posebno, ker tovrstne delavnice v zahodni Evropi zaradi iragega ročnega dela odmirajo. V Jugosla^ji o le trije proizvajalci. Zato domači trg pobere kar tristo do štiristo tisoč tržiških kos na leto. Druge izvozijo na vse konce r )pe. Celo y Mehiki, Kanadi in Iranu kosiji .mi. . ., . H. eioverni Kako in kam med prazniki Verjetno so zelo redki med nami, ki se ne bi veselili bližnjih praznikov. Ne le zaradi spoštovanja do obletnic pomembnih dogodkov v zgodovini našega narodnoosvobodilnega boja in naprednega delavskega gibanja vsega sveta, ampak tudi zaradi prostih dni, ko si bomo lahko pošteno odpočili in nabrali novega delovnega poleta. Ponekod, v šolah pa tudi v nekaterih delovnih kolektivih, si bodo privoščili prave prvomajske počitnice, ki bodo trajale, vključno z nedeljami, od 25. aprila do 3. f^m___ r - maja. Drugje, kjer zamujenega kasneje ne bi mogli nadoknaditi, bodo prosti samo v prazničnih dneh. Povsod pa niti tedaj ne. Delavci v javnem prometu, zdravniki, gasilci, peki, gostinci in številni drugi, brez katerih bi življenje izgubilo normalni tek, bodo na delu kot bi praznikov ne bilo. Njih smo se v Glasovi anketi posebej spomnili. Pobarali pa smo seveda tudi druge občane; kam so namenjeni med prazniki, kako jih bodo preživeli. Jože Klemenčič, operativni pomočnik iefa na jeseniški železniški postaji: »Pri nas praznikov ne poznamo. Promet se mora odvijati nemoteno, tako kot vsak dan. Pričakujemo celo nekoliko večgneče, saj imamo ob rednih potniških vlakih napovedanih še pet izrednih. Upamo, da posebnih težav ne bo. Koliko bom prost? Kot običajno. Delo med prazniki mi je že prešlo v kri in me ne moti.« MMM Marko Lamberger iz Vrbe, učenec šestega razreda osnovne šole v Žirovnici, ni, kot priznava, posebno priden, kljub temu pa praznikov ne namerava prečepeti nad knjigami. »Doma bom devet dni. S starši nismo nikamor namenjeni. Popraviti moram kolo, da se bom lahko zapeljal do Šobca, kjer je igrišče. Rad igram košarko. Sicer pa se bom najbrž s prijatelji potepal po vasi.« na Silvo Jane, zaposlen —i Petrolovi črpalki na Deteljici pri Tržiču: »Narava našega dela je taka, da praznikov ne poznamo. Seveda se izmenjavamo, vendar nas je tako malo, da delo prej ali slej doleti vsakega. Mene bo na 27. aprila, pred 1. majem pa nameravam na dopust. Urejam stanovanje. Če bom dobil material, bo treba krepko poprijeti. Zato tudi nikamor od doma ne nameravam.« Alojz Ribnikar dela v službi pomoč-infor-macije pri AMZ Kranj: »Organizirani smo v dve ekipi, ki se izmenjujeta vsak drugi dan od 8. do 20. ure. Delavnik je kar naporen. Zadolženi smo za vleko vozil in avto-mehanična popravila na cesti. Doslej sem že dostikrat delal med prazniki in mi ni več težko. Tudi tokrat bom, 2. maja. Običajno so posebno zadnji dnevi praznikov, ko se ljudje vračajo domov, pri nas precej živahni.« Janez Oman iz Zmin-ca, učenec 3. letnika loške gimnazije:»Pouka ne bo cel teden in bo zato treba bolj poprijeti doma na kmetiji. Tu je tudi sicer dela vedno dovolj. Za praznike nisem nikamor namenjen. Jutri bomo imeli v šoli kulturni dan, na predvečer delavskega praznika pa se bomo vaščani najbrž tudi letos zbral* ob kresu « Duša Vornjov,receptorka v hotelu Krim na Bledu: »Med prazniki bomo imeli v hotelu polno in bo tudi dela polne roke. Pričakujemo največ domačih gostov, predvsem iz drugih republik. V tej službi sem že "skoraj tri leta. Navadila sem se, da ne gledam, kdaj so * nedelje in prazniki. Med prvomajskimi bom oba dneva delala.« Marija Bajt iz Za puž, zaposlena v IMB izobraževalnem centru v Radovljici: »Kako bom preživela praznike, je veliko odvisno od vremena, če bo lepo, bomo šli na prvomajsko proslavo k Šobcu, druge dneve pa na krajše izlete v okoliško naravo. Več zaradi majhne hčerke ne moremo biti od doma.« Damjana Perko iz Dupelj, prodajalka v trgovini kmetijske zadruge Naklo: »Ne bom veliko prosta. Trgovina mora biti odprta vsak delovni dan. Tudi med prvomajskimi prazniki, v soboto ali v nedeljo, bomo delali zaradi prodaje kruha. Drugače pa posebnih namenov nimam. S prijatelji smo se dogovorili, da bi za par dni odrinili proti morju. Upam, da nam bo uspelo dobiti prostor.« Janez Justin, vrata v Gorenjski prtdiMci Škofja Loka: »Delamo vse nedelje in praznil« Tudi tokrat ne bo drugače. Seveda bi bil rad prost, a sem se ze sprijaznil, da tako morabfc Upam, da bom ponoć« službi ujel nekaj sončnih prvomajskih dni * jo mahnil v hribe ni Lubnik. Križno goro * Planico.« Dragica Honttt « Kovorja, zapotk* v tržiškem Peku: -Tir nutno sem na porod*' škem dopustu, ta« da je zame kljub obio dela doma in pose* s sinčkom prakt** fl vsak dan praznik dar se praznikovi veselim. Takrat , običajno domov, v * raždin. Tudi zdaj šla za nekaj dni« H. Jelovi* Lokostrelski šport bolj množičen in kvaliteten LJUBLJANA — Slovenski in s tem tudi jugoslovanski lokostrelski šport v disciplinah fita in field se vse bolj uveljavljata. Se posebno disciplina field ima vedno več privržencev in velike možnosti, da se še bolj množično razbohoti. To je namreč disciplina, v kateri ima rekreacija glavno besedo. Loki za to disciplino so sorazmerno poceni. Tarče pri tej disciplini, osemindvajset, so razmetane po gozdnem področju, po jasah in poteh. V času tekmovanja lokostrelci prehodijo po tem razgibanem terenu od deset do osemnajst kilometrov. Res dobra rekreacija za hojo, ki je pogojena še s streljanjem. Že naši predniki so spoznali,kako potrebna jim je bila oprema loka in puščice za lov in tudi za vojsko. Zato ima Lokostrelska zveza Slovenije stalne stike s SLO, JLA in milico. Lok in puščica sta dobro orožje pri splošnem ljudskem odporu. Lokostrelci se že nekaj let naprezajo, da bi bil tudi lov z loki legaliziran. Toda lovci se pri tem zavzemajo za humanost lova. Prvi koraki za lov z lokom so bili že narejeni. Pokazalo se je, da je lov z lokom celo boljši od lova s puškami. Pravi podvig so lokostrelci Slovenije naredili, ko so začeli vaditi in streljati z loki tudi slovenski taborniki. Teh je v Sloveniji dvaindvajset tisoč. Lokostrelstvo se je začelo kot športna disciplina že leta 1953 v.Zagrebu. Toda ni bilo veliko takih, da bi lahko še bolj zaživelo. Veliko je bilo treba naporov, da so ga končno spra o pod streho kot šport, ki ima veliko skupnega s športom, čeprav so začeli z lokostrelskimi tekmovanji leta 1953 v ZagrebUjje bilo treba kar dvajset let čakati, da je lokostrelski šport v Sloveniji in Jugoslaviji dobil tisto mesto, ki ga sedaj tudi ima. Velik razmah je dobil v Sloveniji po letu 1976,ko je bila v Ljubljani ustanovljena Lokostrelska zveza Slovenije. Takrat so bili v to našo zvezos vključeni štirje klubi. Toda LK Slovenija se je zavzemal za svojo razširitev. Po petih letih svojega delovanja imamo sedaj devet lokostrelskih klubov v Mariboru, Ljutomeru, Muri, Velenju, Ljubljani, ' Kranju, Kamniku, Radovljici in Postojni. Pred ustanovitvijo so novi trije klubi v Škofji Loki, Jesenicah in Vipavi. Na Hrvaškem imajo pet klubov, v Bosni dva in v Srbiji tri. Po številu klubov, ki jih imamo v Jugoslaviji, je v njih včlanjenih več kot tisoč osemsto lokostrelcev. V Sloveniji sta najmočnejša kluba v Ljubljani in Kranju. Ljubljanski klub Jugobanka ima v svojih vrstah stoosemin-trideset tekmovalcev in tekmovalk, kranjski Exoterm pa jih ima oseminšestdeset. MLADA ŠPORTNA DISCIPLINA IN ŽE LEPI USPEHI Čeprav je lokostrelski šport pri nas mlada športna disciplina, ima v svetovnem in evropskem merilu že lepe mednarodne uspehe. Še posebno dobro so se jugoslovanski lokostrelci izkazali na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih v disciplinah fita in field. Vendar pri vsem tem jih "tarejo finančna sredstva. Vemo, da so loki za disciplino fita izredno dragi in še uvažati jih je treba. V Jugoslaviji nimamo izdelovalca puščic. Vse je izključno vezano na uvoz. Iz uvoza je treba dolgo čakati na to kvalitetno in drago športno opremo. Bolje je z loki za disciplino field. Ti loki niso dragi in tudi dobi se jih. Slovenska lokostrelska zveza si je za načrt od leta 1981 do 1985 zavzela za sistematično delovanje tako lokostrelske zveze kot s posameznimi klubi. Vsi bodo skrbeli za množičnost,iz katere prihaja tudi kvaliteta. Na osnovi dosedanjih rezultatov lokostrelci ugotavljajo, da ima ta šport še neiz- koriščene možnosti. Treba jih bo v praksi izpeljati. Poleg teh osnovnih ciljev bodo skrbeli za sodelovanje s Taborniško organizacijo Slovenije, JLA, SLO ter zamejskimi klubi Italije in Avstrije. Dosedanje sodelovanje s taborniško organizacijo je pokazalo, da je bila usmeritev pravilna. To sodelovanje je padlo na plodna tla. Toda to sodelovanje bo potrebno še poglobiti. Usposabljati bo treba strokovni kader, ugotavljati skupne interese pri izdaji lokostrelske litarature. Več pomoči bo treba pri organiziranju večjih tekmovanj in več pozornosti posvetiti demonstraciji lokostrelskega športa. PREMALO STROKOVNJAKOV IN STROKOVNE LITERATURE Na osnovi hitrega razvoja ter zanimanja za lokostrelski šport v Sloveniji je bilo nujno pridobiti čim več usposobljenih strokovnjakov za ta zdravi šport. Moč je dvigniti množičnost in dvigniti kvaliteto le s dobrimi lokostrelskimi strokovnjaki. Lokostrelska zveza Slovenije je lani uspela, da je na tritedensko izpopolnjevanje poslala Franca Vengusta. Vengust je v Ameriki opravil vse tečaje in z dobro oceno dobil tudi naziv mednarodnega trenerja. Pri tem moramo zapisati, da je ta ameriška lokostrelska šola izredno stroga in da so zaključni izpit naredili le trije Evropejci. Med njimi je bil tudi Vengust. Problem, ki se poraja v tem času.je v tem, da bi moral ta naš lokostrelski strokovnjak delovati poklicno. To naj bi bil osnovni cilj srednjeročnega načrta. Z nastanitvijo poklicnega strokovnjaka se bo še bolj dvignila kvaliteta slovenskega lokostrelskega športa. Pri tem bi usposabljali potreben lokostrelski kovni kader. To bi bila težnja pri orgai ranju seminarjev za klubske trenerje, tem bi se tudi dvignilo strokovno delo vi sameznih klubih. Veliko dela je bilo opravljenega tudi] strokovni literaturi. V Sloveniji je ni bi Treba je je bilo prevajati iz ameriških kostrelskih revij. To ni bilo majhno < Skupaj z Zvezo tabornikov Slovenije je i brošura »Osnove lokostrelstva«. Osi cilj, ki so si ga zadali, je nadaljevanje Potrebno bo obdelati tudi področje miranja lokostrelcev v Sloveniji s por glasila Zveze lokostrelcev Slovenije. Lokostrelci Slovenije imajo lepe ki jih bodo v tem srednjeročnem tudi izpeljali. Sistem tekmovanja osi»"] več ali manj nespremenjen. Treba oo •] organizirati več tekmovanj za pionirja* mladince v okviru republike izven teki*] vanj za člane. Tekmovali bodo v lar ustanovljenem »Alpskem pokalu«, stopajo lokostrelci Italije, Avstrije, Z' Jugoslavije, ki je v field disciplini i fita pokal Alpe-Adria je dobil izreden predek ter popularnost v srednji Ev To tekmovanje se bo nadaljevalo. Cilj zagotoviti dosedanjo kvaliteto loko cev. Enak cilj so si zadali tudi ph orgai ciji tekmovanj v drugih lokostrelskih diščih v Sloveniji in izmenjavo srečanj kostrelci vzhodnih socialističnih držav njihovimi nastopi Lokostrelski šport v Sloveniji imi načrte za prihodnost. Da jih bodo do; bodo morali krepko delati, da bodo ur čili vse te res dobro načrtovane cilje D. Hi » AfIHIA 1981 17.STRAN G LAS Pet tednov v Chamonixu 'jb bi mi kdo lani novembra /ekel, da ahko spomladi pet tednov smučal v "*aj, bi se mu smejal.- Sicer pa tudi, » Francijo, saj je Krvavec najboljše J^fiice na svetu. Toda zgodilo se je in |W je postal »drugo« najboljše smu-na svetu. Na podlagi mednarodnega l<«ovanja med Jugoslavijo in Francijo ■joodšli trije Slovenci, učitelji smučanja, I*Urokovno izpopolnjevanje oziroma na jtoza francoskega učitelja smučanja v «onix. že samo povabilo nas je malo Prtilo, saj dva ga sploh nisva razumi - nisva znala francosko, pa tudi *»vana oprema — čelada za smuk, a pet tednov smučanja nam je na srečo 3r*oć«a na pomoč Alpetourova rent-a-* tožba z elegantnim Citroenom — tako *"iiaviajni bilo treba 24 ur cijaziti z vla-"-* M prekladati opreme ob nekajkratnem iju. >*rzeli smo 2. marca zgodaj zjutraj in Jenetumi vožnji po lepih, a dragih ita-**rti avtocestah smo mimo Milana, iffakozi tunel pod Mt. Blancom pri-»Chamonix. Sprejel nas je dež izpod neba, turobno vreme,nevredno mondenega smučarskega središča, še precej, mi smo se pa kar d začetek dober konec, krajšem tavanju po mestu smo pri-i cilj. ENSA. Ecole National de Ski nisrne ali Narodna šola za smučanje m ima sedež v moderni zgradbi, ni iz velikih kupol^pod katerimi so niče, restavracija, knjižnjica in še a dveh stolpičev, v katerih so sobe tečajev. Ob čakanju na ključe iji prvič stopimo v stik z bodočimi vsi porjaveli, da ne rečem črni — mi kljub skoraj stotim dnem na snegu. m prvi vpraša od kod smo in če sploh kdaj smučali, nas spreleti: M itJhurah neprekinjene vožnje končno Slalomska proga je bila težka in dolga, a dobro pripravljena »Fantje, mi zastopamo Jugoslavijo! Pokazati je treba tem Francozom, da ne znajo samo oni smučati!« Druščina je sicer mednarodna: Američani, Švedi, Grk, Poljaki, Novozelandka, Belgijci, Čileanec, Alžirci in seveda največ Francozov. Kasneje, ko se bolje spoznamo, izvemo, da so pravi internacionalci. Smučajo po deset mesecev na leto in se za snegom selijo iz kontinenta na kontinent. Ko je pri nas zima,učijo v Franciji ali Ameriki, v našem poletju pa odidejo v Avstralijo, Novozelandijo ali Japonsko. Ni slabo, kaj! Dobimo sobe in zvečer na prvem sestanku že šok. Vsa predavanja in teh ni malo, so v francoščini, demonstratorji učijo le v francoščini, vse je francosko, le mi smo jo še tolkli po naše. Do sedaj smo se znanašali na naše znanje angleščine, a ta nam tukaj nič ne pomaga. Ko sem odhajal od doma,sem rekel v šali, da se po francosko znam samo poljubljati, v Franciji se bom pa skozi slednje naučil še govoriti. No, zares se je bilo treba. ODLIČNA ORGANIZACIJA Že prvi dan poteka vse tako, kot naslednjih pet tednov. Dopoldne do 14. ure smučanje, popoldan po eno ali dve predavanji. Delovno in tudi utrujajoče, vsak dan razen nedelje. Kmalu izvemo, da je francoska nacionalna šola ENSA v bistvu državna šola,podrejena ministrstvu za šport in mladino in je edina v Franciji kompetentna za vzgojo smučarskih in alpinističnih kadrov. Da si v Franciji pridobiš najvišji učiteljski naziv Moniteur National,traja kar precej časa in denarja. Najprej nekaj nižjih stopenj, delo z otroki in pripravništvo, šele nato greš lahko delat tečaj za naziv Moniteur Auxilliare, ki traja pet tednov in stane preračunano iz frankov 19.800 dinarjev. Po dveh letih pa lahko kandidiraš za naziv Moniteur National, kar traja štiri tedne in tudi precej denarja. Letos pa se sistem spreminja in po novem bo šolanje trajalo dvakrat po tri tedne, vmes pa 45 dni prakse v smučarski šoli, torej skupno kar devetdeset dni trdega dela. Ze od tu izhaja tisto, kar vidijo vsi naši smučarji, ki gredo smučat v Francijo — poklic učitelja smučanja je izredno spoštovan. Seveda je večina smučarskih učiteljev profesionalcev, ki so kot vsi delavci organizirani v svojem sindikatu. Malo drugače kot pri nas. Lahko pa rečem, da glede na naše možnosti pri nas še kar dobro delamo. Naše smučarske šole se morajo dobesedno puliti za turiste in tečajnike, tam pa je kandidatov vedno na pretek. Temu primerno je tudi delo. Pri nas se učitelji, vsaj boljši, potrudijo pri delu, skupine pa so sorazmerno majhne. V smučarskih šolah okrog Chamonixa šteje normalna skupina dvanajst do dvajset ljudi, pa tudi večje smo videli. Učitelj natakne v lepem vremenu rokavice na palice in vodi ljudi za seboj kot vrsto gosi, po nekaj zavojih se ustavi, komu kaj pove in naprej — urice tečejo in danarci kapljajo v žep. Turist odšteje za tako smuko okrog 450 dinarjev na uro (kot pri nas za cel teden), pri tem pa bognedaj, da bi se poškodoval. Kratek prevoz z reševalnim čolnom (aki) iz smučišča do gondolske postaje ga velja 2400 dinarjev, če pa je pri reševanju potreben teptalni stroj (ratrac) pa ti račun pošljejo kar na dom. Dragi naši smučarji rekreativci, vi še ne veste kaj imate v nas učiteljih in v naši gorski reševalni službi. FRANCOSKA ŠOLA SMUČANJA Mi podobnih težav nismo imeli. Vse je zares odlično pripravljeno. Naši učitelji so cvet francoske šole smučanja. Organizacija v ENSA je zares dobra, hrana obilna in okusna. Vsako jutro se z avtobusom odpeljemo na drugo smučišče in treniramo in pilimo like francoske smučarske šole. Učitelji, naši demonstratorji,smučajo hitro in izredno zanesljivo. Vseeno kje nam kažejo like — v celcu, južnem snegu ali pršiču, povsod se izkažejo kot odlični smučarji. Celotna šola je že v zasnovi drugačna od naše. Pri nas imamo osnovno, nadaljevalno in tekmovalno šolo, slednje so razdeljene na like, za vsak lik nekaj vaj, vsak zavoj se dela na specifičen način. Francozi pa imajo šolo razdeljeno kar v šest razredov in še razred za prve korake v snegu na kratkih smučeh ter tekmovalni razred. Vrh šole je obvladanje hitrega smučanja v vseh vrstah snega in na vseh terenih, krona pa zavoj imenovan GT — Grand Touris-me. Vsak zavoj v francoski smučarski šoli lahko delaš na več načinov (z brakažem, s pivotiranjem, razbremenjevanjem .. .), odvisno od stopnje znanja. Vprašanje »katera šola je boljša — naša je vsekakor modernejša, njim se pa pozna, da učijo smučati že vrsto desetletij. Tudi strogo ločijo tekmovalno smučanje od turističnega. Ko jih gledaš, kako profesionalno ožemajo turiste, se ti zdi, da je učenje smučanje druga najstarejša obrt v Franciji. Vsekakor pa, če želiš postati učitelj smučanja v Franciji,moraš pokazati zares precej visoko stopnjo obvladanja smučarske tehnike. Izpiti so zelo zahtevni. Vsak kandidat mora pozitivno opraviti izpit iz slaloma, smuka, turnega smuka, vožnje reševalnega čolna, hitrega spusta po celem snegu, zavojev francoske smučarske Naš najbolji! demonstrator Dušan Blažič, sicer član šole smučanja Krvavec,se je tudi v Franciji dobro odrezal. Foto: D. Ambrožič šole, terenske vožnje, razlage in demonstracije lika, ki ti ga določi komisija in izpit iz celodnevnega dela s tečajniki. Tu so nadalje še teoretični izpiti — tehnika smučanja, pedagogika, vrste snega in nevarnosti v gorah, tuj jezik, anatomija in fiziologija. In ko na koncu izveš, da si naredi^si zares vesel. CHAMONIX Leži v ozki slikoviti dolini ravno pod kraljem francoskih Alp Mont Blancom. Poleg Megeva in Courchevela je najdražje francosko smučarsko središče. To smo tudi občutili. 2 dl piva stane v večernih urah kar 250 dinarjev, da o kakšni večerji niti ne govorim. Na srečo je smučarija lepša kot cene. Okrog vasi je trinajst velikih smučišč z nadmorsko višino od 980 do 3800 metrov. Tu je znani 1'Aiguille de Midi, kjer se lahko z višine 3842 m spustiš prav v Chamonix na višino 1035 metrov. Proga je dolga kar 14 kilometrov in je speljana med visokimi gorami po čudoviti Vallee Blanche in ledeniku Mer de glace. Ves žični sistem okoli Chamonixa ima »samo« 135 vzpenjač, od gondol do vlečnic. Da bi stali v vrsti,se tukaj res ni bati. Tereni so zares ogromni in vsak najde sebi primernega. Dejstvo je, da pri nas za dolge vrste nikakor niso krivi Je žičničarji. Enostavno se s tujino ne moremo primerjati, ker nimamo takih terenov. Nikjer, pa smo kar precej presmučali, nismo videli na tako majhnem prostoru toliko žičnic kot. jih je na Krvavcu. Seveda se da pri nas še ogromno narediti in popraviti, a preko svojih možnosti verjetno ne bomo mogli. Pa o tem drugič. Pravijo, da kar je lepo,ima tudi lepo ceno. Štiridnevna vozovnica za ves sistem žičnic v dolini stane 1800 dinarjev, sedemdnevna pa 2600 dinarjev. Dnavna vozovnica, a le na enem smučišču pa velja 400 dinarjev. Prav poceni ravno ni, kajne! Torej, preživeli smo nekaj čudovitih dni, ko smo smučali po pršiču, ki je silil v usta in za vrat, nekaj deževnih dni, ko smo imeli vsega vrh glave, po 35 dneh — vsak dan s smučarskimi čevlji na nogah, pa smo si že pošteno zaželeli domov. Zopet opremo na avto in siva pot, vodi nas domov, na Gorenjsko, kjer gore so . . . Damijan Ambrožič Če je »boršt« za hude čase h Gozdnem gospodarstvu Kranj in Bled imajo velike «ave zato, ker kmetje ne sekajo v svojih gozdovih — Sprejeli so »režim« uporabe lesa za lastne potrebe -Nedostopnost gozdov in slaba opremljenost I — Iz ieta v leto naraščajo potrebe ,a proizvodnja lesa ali posek v goz-more biti bistveno večji kot znaša i prirastek. Nekako bi obe naši Goz-irstvi, v Kranju in na Bledu, že še )voljiti lesno industrijo in ji poleta za obdelavo, če se ne bi sre-oMirno problematiko, ki je bila v lanskem letu še kako občutna, jjanemarimo, da ima les vse pre-' vrednost na našem tržišču, če ne >, da smo v preteklosti premalo gozdne ceste in traktorske vlake, ' ii£na opremljenost slaba, fluktua-precej velika in da uvoznih devizni — pčtem nam ostane le še tesno povezan z ostalimi, neod-iz zasebnih gozdov. Teh pa je na jih izredno veliko. POSEST JE RAZDROBLJENA Jnem gospodarstvu Bled so lani gozdovih posekali le 95 od-planirane proizvodnje iglavcev in laikov planirane proizvodnje listav- cev. Zasebni gozdovi so zaprti, nedostopni, ovira je slaba tehnična opremljenost in šibka ekonomika listavcev zaradi razmeroma visokih proizvodnih stroškov. Tako so prodali le 78 odstotkov planirane proizvodnje iglavcev in 55 odstotkov listavcev ali skupaj 77 odstotkov. Tako nizko dosežen plan prodaje lesa je občutljiva stvar, saj vpliva na ustvarjanje sredstev temeljne organizacije kooperantov, na naložbe in na dohodek. Vprašanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi je tako postalo na moč aktualno in predmet številnih razprav. Lastniku iz tega ali onega vzroka nočejo ali ne dovolijo sekati lesa ali pa lesa ne oddajajo. Sekajo le za lastno uporabo in če upoštevamo, da je gozdnih lastnikov veliko, bo slika še bolj jasna. Vsak četrti posestnik ima gozda le do hektara, 76 odstotkov lastnikov pa je takih s posestjo do 5 hektarov, pokrivajo pa dobrih 10.000 hektarov ali polovico zasebnih gozdov območja. Polovica teh posestnikov pa seka les le občasno ali za lastno uporabo. Zaradi drobnega lastništva blej- skemu gozdnemu gospodarstvu dajejo zasebni gozdovi najmanj 15.000 tržnih kubikov lesa manj kot je dejanska zmogljivost teh gozdov. Ne nazadnje bi lahko tudi rekli, da ni le zaprtost gozdov — letno zgradijo le 8 kilometrov cest, morali pa bi jih 12 kilometrov — in neopremljenost ter drobno lastništvo »krivo« za manjšo proizvodnjo. Kmetje imajo danes zadovoljiv standard in pravzaprav nobene potrebe, da bi sekali v gozdovih — še vedno so imeli »boršt« za hude čase ... KDAJ LES ZA LASTNO UPORABO? Prav zato, ker proizvodnja iz zasebnih gozdov tako hudo zaostaja, so pri blejski temeljni organizaciji kooperantov sprejeli režim dodeljevanja lesa za lastno uporabo za letos. Tako se bodo zdaj ravnali po posebnih pravilih. Osnovni pogoj za odobritev lesa za lastno porabo je ta, da lastnik redno seka v višini etatov avoje gozdne posesti; količino lesa za lastno porabo bodo določali glede na njegove dejanske potrebe, znašala pa naj bi največ do 15 odstotkov od posekanega in za oddajo pripravljenega lesa. Od lesa za lastno uporabo lastnik plača prispevke za biološka vlaganja, za stroške gospodarjenja, za ceste in pota v skupnem znesku 750 dinarjev za kubični meter, kar predstavlja 30 odstotkov od prodajne vrednosti tega leaa ali 2.500 dinarjev za kubični meter. Kmetje, ki stalno redijo v hlevu najmanj dve odrasli govedi, so plačila prispevkov oproščeni s tem, da gre za količino, ki ni večja od 15 odstotkov oddaje njegovega lesa temeljni organizaciji. Izjema so le količine lesa za novogradnje in večje adaptacije gospodarskih poslopij. Les iglavcev naj bi odobrili za drva le, če ni uporaben niti za celulozo. Količino listavcev za lastno porabo določajo glede na potrebe laatnika, znaša pa lahko največ do 65 odstotkov od posekanega leaa listavcev, najmanj 35 odstotkov posekanih listavcev v kvaliteti hlodovine pa je lastnik dolžan oddati temeljni organizaciji. Od odobrene hlodovine liatavcev plača prispevke za biološke naložbe in za stroške v skupnem znesku 440 dinarjev za kubični meter, kar predstavlja 22 odstotkov vrednosti bukove hlodovine — 2.000 dinarjev. Lastniku gozda pripada letno 25 kubičnih metrov, za količino drv lastne porabe pa se prispevki ne plačajo. Če pa preseže to količino, plača 240 dinarjev za kubični meter ali 20 odstotkov od povprečne prodajne cene drv, ki znaša 1.200 dinarjev za kubični meter. Z vsemi temi ukrepi želijo v temeljni organizaciji kooperantov bolje urediti gospodarjenje v zasebnih gozdovih, obenem se pa zavedajo, da je do boljšega gospodarjenja in izkoriščanja gozdov še dolga pot, polna problemov, polna ovir, ki jih bo treba postopoma, tudi z boljšimi sistemskimi ukrepi, premagati.... D. Sedej Oddaja lesa iz zasebnih gozdov zaostaja, zato so pri Gozdnem gospodarstvu Bled spre jell ukrepe, da bi spodbudili posek lesa. 35-let kovinarstva v Železnikih Oživljenje 700-letne spretnosti Letošnji prvi maj v Železnikih proslavljajo nadvse slovesno. V Iskri so predali namenu novo tovarno, kamor so preselili večji del proizvodnje, skupaj s kolektivoma Nika in Tehtnice pa so Iskraši ter vsi delovni ljudje in krajani Železnikov in Selške doline proslavili 35-letnico kovinarstva v Selški dolini. 27. aprila, 1946. leta je bil ustanpvni občni zbor proizvodne kovinarske zadruge NIKO Železniki, ki je popolnoma preokrenila življenje v kraju in kasneje v vsej Selški dolini in je sprožila takšen razvoj, kot si ga tedaj niti najpogumnejši niso mogli predstavljati. - »Po končani drugi svetovni vojni, ko so se začeli vračati nekdanji vojaki — partizani, taboriščniki in zaporniki, je domala za vse veljalo, da so bili brez denarja, da jim je primanjkovalo hrane. Vse gospodarske de-ja/nosti so namreč propadle in tako ni bilo ne dela ne zaslužka, vse to pa je povzročalo nemire in negodovanja med prebivalci. Krajevna, okrajna in republiška oblast je dodelila krajevnemu ljudskemu odboru nekaj denarja, da je bilo moč zaposliti nekaj delavcev pri odstranjevanju ruševin, vendar to ni rešilo problema, saj je bilo tedaj brez kruha več kot 120 družinskih očetov,« se tedanjih časov spominja eden pobudnikov in nosilcev razvoja Železnikov Niko Žumer. Zato so bile vse bolj glasne razprave kaj storiti. Krajevne organizacije KP, OF in krajevni ljudski odbor so sklicale zbor vo-lilcev, na katerem je bila soglasno sprejeta r< solucija, naj bi iz zaplenjene imovine Jo-hana Globočnika prenesli v Železnike tovarno žebljev in žice, ki je bila v Ljubljani. Predlog so utemeljili*s tem, da je bila zgra-jp~ia s kapitalom, ki ga je ustvarilo železar-5 o v Železnikih in zato pripada temu kraju. »Bil sem določen, da odnesem resolu-c o na ministrstvo za industrijo in rudarstvo L, aoavo Peka osvojila v moški sati rokometni ligi tretje mesto. To ti ijuW največji uspeh. Toda, v sp dssski rokometni sezoni jim ne ujttije. V republiški ligi so namreč na ijnsMtveae razpredelnice. Vzrokov « 0 tem ido ae pogovarjali s pred-L Hskometnega kluba Peko Tržič Ikom. ae v enotno republiško ligo INI. V vseb letih igranja v H slovenski ligi smo igrali i le dvakrat ni uapelo, da ae v iH. Izpadli amo v letu 1964 nam je te po enem letu atfjib ligah uspelo, da smo se staro druščino. Svoj največji ji lani, ko amo v ligi o. Dobro smo v teh letih r zamejstvu, saj smo v Avstriji j motnih turnirjev«. »moki, da ste letos na repu raz i • kakšnimi problemi se uba- I problem je denar. Od občinske i tri moštva stiriinOtirideset , V alovenakih ligah moštvom, mladinci in spomladansko sezono smo al milijoni minusa. Ta denar, _i, je samo za pol sezone. Poto- |*J)ana tri moštva so namreč draga. f/K« Iko tovarne Peko in matičnega Niko Hladnik: Denarja le za pol sezone društva Partizan, bi se težje shajali.Drugi večji problem je tudi igrišče. Že štiri leta smo brez svojega. Zaradi nove ceste pri domu Partizana smo ostali brez njega. Tako sedaj že četrto sezono gostujemo v Krizah. Pogosto se nam menjajo tudi trenerji članskega moštva. Zapustil nas je Štefan JakAič, v letošnji sezoni pa nam je dan pred tekmovanjem odpovedal Janez Goser. Vrzel trenerja je izpolnil Janez Laibacher, ki ni imel lahke naloge. Zaskrbljujoče je tudi stanje v tržilkih osnovnih šolah. Na teh ni več takega dela z mladimi rokometasi. Načrtno se z mladimi rokometasi dela le na osnovni soli v Križah. Na tekmah so v Križah le obe moštvi in tisti, ki morajo biti pri organizaciji tekme. Prevelik je tudi odhod igralcev v članskem moštvu. Zagodla nam jo je tudi omejenost igranja v članskih vrstah. Le dva igralca sta lahko stara več kot triindvajset let. V Tržiču tudi ni dobrega strokovnega kadra in tudi to je rak rana našega rokometa.« Tržiski rokomet je v občutni igralski in denarni krizi. Dobro je le, da iz enotne republiške članske lige ne bo nobeden izpadel. Toda,to ni rešitev za tržiski rokomet. Treba bo precej napora, da si rokomet pridobi spet mesto, ki ga je imel. j tjakaši vabijo Kajakaštvo ima v Kranju i »arijo. Člani Brodarskega dru-a) bi radi povečali članstvo in latade naučili brodarskih veščin ■ ari gradnji čolnov. Vse, ki ipnaratili kranjskim kajakašem, stoto, t. maja, ob desetih do-a* elektrarno na Savi v Kranju lasa. člani Brodarakega kluba i tega sporta pokazali kaja- kaške veščine, obenem pa se bodo dogovorili za nadaljnje delo. Kranjsko brodarsko društvo prireja tudi letos tečaje za krmarje motornih čolnov in jadrnic. Tečaj se bo pričel v sredo, 13. maja na kranjski Gimnaziji. Prijave sprejemajo v društvenih prostorih na Koroški 25 vsak torek in sredo med IS. in 19. uro. Tečajnina je 700 dinarjev. Predavali bodo znani strokovnjaki Brodarske zveze Slovenije. renske ženske košarke na Jesenicah »malo •esivna igra žensk 1CE — Slovenska ženska košarka je iz o bolj kvalitetna. To je zasluga sloven-:rjev, ki bde nad usodo slovenske ženske Vendar bi bila lahko ženska košarka v k še bolj kvalitetna. Le bolj agresivna in na bi morala biti. Taka igra prinaša uspehe in tudi gladalcev bi imela več. Tako Ja košarkarska ženska moštva več ali manj pred praznimi tribunami v športnih dvo-,in telovadnicah. ^•lovensks ženska košarka v Ln.ro je tadi zasluga kotar-sVJetle«, prej lakra Olimpija, ki rtrtuTli*- V tej ligi Jezic do isvrsntve. V letošnji sezoni so fjmmhm četrte. Tudi na Gorenj-Mata košarka v vzponu, aaj nas v ■ Htoavaaia zastopajo koiarkari •sto Alpine. Igrajo v drugi zvezni I Praski ligi uspešno nastopata iZSbt Save, kije v tej ligi prvo itoaakttU, in koaarkarice Jesenic. VmaTkosarka je bila na Jeseni l U le začela uspešno nastopati v I Marki. Zato ni naključje, da so ■1 ussrkarski delavci Jesenice iz-aaa kaske košarke. V bogati zgo-I kase košarke na Jeseničan je i )sjs>llaYlh naslovov. Generacija, snsas republiške naalove, je bila ^MgTprve zvezne lige. In tudi » m Jeaeaicah dobro dela z žensko k timsko moštvo je drugo v alo-l iej, aladinke in kadetinje pa so Masi rdkokrat smo organizirali kosar-adke ia žeaske slovenske dneve, arrstae organizacije se ni bilo. na isto. da ki ugajal orgsniza rta revija - Telovadnica 2IC na Je->« MU ob dnevu ženske košarke .** tak kvalitetne košarke. Kolar; lskwd Jesenic so ta dan pripravili saVik košarkarskih srečanj, v r Kafcte mladosti pa tudi turnir I kadetska moštva A in B, Moj-v« Oš Preži hov V orane z . -/od v slovenski ženski ko-fpramlk pokazale dobro kolar-' tesal k ai h i so se borile za IHhjdi sama igra je bila k vali raaju je prvo mesto osvo-ostvo. ake A : Mojstrana 36:24 rB: Mojstrana 12:37 (»: 19), ._« : Jesenice A 15:22 <7:14), ; Prenaov Vorsnc 8:31 5:18). I te ljubitelj: košarke na Jese-' sta se na igrišču pojavili _ik Jesenic in Ljubljane. Nt pokazali, da se nista poza ^ igra košarka. Bilo je veliko i akcij, čeprav se je tudi veliko i pa smo na delu videli res s Jesenic in Ljubljane, ki 0 ime sirom nase zemlje in »o. Tokrat ao bile boljše e. Pozna se jim da več- Ljubljana 43:58 (14:24) i muko člansko moštvo Jeaenic io slovensko repre- 1 spiralo boljšim nasprotni-i sta demonstrirali dokaj Boljke ao bile slovenske _l: 8B8 70:83 (40:34). i moderna in kvslitetna koale prvoligseice Jezice v člansko vrsto. Jecicanke _le vse tisto, kar dela j««> Tudi alovenaka repre-aa ji pokazala dobro igro, a Ježičan-t lat rteeao premočan naaprotnik. t-ft*. Jezica 50:81 (30:52). -d h Na Jesenicah je bilo ob dnevu slovenske ženske košarke praznično in slovesno. Igralka Jesenic Draga Slamnik bere pozdravno brzojavko udeleženk »Štafeti mladosti« — Foto -dh torjem. Dejanako je tako,« je dejal poklicni trener ljubljanske ženake košarkarske vrste Jezice Bogo Debevc ob zaključku seminarja za trenerje slovenskih ženskih vrst in ob koncu okrogle mize. Le-ta je bila na temo »Problematika ženske slovenske kolar ke«. Kot smo že v uvodoma zapisali, je ženska slovenska kolarka premalo agresivna in atraktivna. V tem pogledu bo treba bolje usposobiti slovenske trenerje, ki vadijo ženska moštva. Vse preveč se v slovenski članski ženski ligi igrs cono, ki sicer prinaša uspehe, ne pa tudi kvaliteto igre. S tako igro se tudi v slovenski kolarki najhitreje uspe. In trenerji, ki se zaradi neuspehov prehitro menjajo, se te cone drže kot klop. V prvi zvezni ligi in tudi v drugih, košarkarska moštva igrajo hitre protinapade. Taka igra danes prinaša uapehe v mednarodnem merilu. Na primer, letošnji ženski državni prvak Crvena zvezda iz Beograda veliko pozornosti na treningih posveča prav hitrim protinapadom. In se nekaj imajo igralke Zvezde: hitri izmet žoge. Ko bomo tudi v Sloveniji začeli tako trenirati, bodo uspehi in kvaliteta Ae boljša. Trener Kranjske Save Andrej Ur-lep je opozoril na način treninga svojega moštva. Veliko dela z utežmi. V trim kabinetu igralke Save trikrat tedensko vadijo prav s »kilažo«. Slovenski trenerji so opozorili tudi na dejstvo, da je slovenska ženska članska liga na slabi kvalitetni ravni. V slovenskih moštvih v tej ligi nastopajo mlade igralke, ki se nimajo izkulenj. Tudi selekcioniranje ni dobro, saj visoke in dobre igralke prevečkrat vzame slovenski prvolignl. Slovenski ženski trenerji so si bil edini, da je bolje imeti povprečno žensko moštvo. Pri tem to moltvo ne sme imeti dve do tri kvalitetne igralke. Ko jih vzame slovenski Ervoligal, nivo njihove igre pade. Dokler o tako, se slovenski ženski trenerji ne bodo preveč naprezali. I >. Hume? Nogomet Uspeh mladih nogometašev KRANJ — Telesnokulturna skupnost kranjake občine in občinska nogometna zveza Kranj sta pripravili nogometni turnir šolskih Športnih društev. Sodelovalo je sest moštev. v finalu pa je 8SD France Prešeren premagalo SSD Joaip Broz-Tito iz Predoselj tesno z 1:0 in se tako uvrstilo na področno tekmovanje Prsv tako je bil že odigran področni turnir. Sodelovsla so moštva Železnikov, Tržiča, Lesc in Kranja. Ponovno je bila najuspešnejša ekipa Franceta Prešerna, ki je s 5:1 premagala nogometaše trži Ake osnovne lole heroja Grajzerja. Ekipa Franceta Prešerna se je tako uvrstila v četrtflnale, kjer bodo igrali le Domžalčani, Kamničani in Ljubljančani. Turnir bo v Kranju, kar je tudi priznanje za kranjske nogometne delavce. Zaključena so bila tudi predtekmovanja za Titov pokal in pokal ZSMS. V pokalu ZSMS sta finalista četrta selekcija Triglava in mladinci Save. Med člani pa sta nekoliko presenetljivo finalista Naklo in Podbrezje. Finalni tekmi bosta jutri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. USPEŠNI GOSTJE KRANJ - V 12. kolu občinske nogometne A in B lige so ponovno slavila gostujoča moltva. Sava je zmagala v Šenčurju, kjer je bil odigran izjemno kvaliteten nogomet. Triglav je doma nepričakovano izgubil s Trbojami in s tem zaostal za vodilno Savo. Preddvor je z visokim porazom zgubil možnosti za obstanek v A ligi. v B ligi je pomembna zmaga Korotana proti neposrednemu tekmecu za vrh Fil-marjem. Kandidati za prvaka, ki bo novi član A lige, so Primskovo, Korotan in Fil-marji. Visočani pa so s slabimi igrami spomladi zapravili možnoati za visoko uvrstitev. V članski A ligi vodi Sava z 20 točkami pred Triglavom 17, Podbrezjami 12. Nakloni, Trbojami in Kokrico, ki imajo po 11 točk, Šenčurjem 9 in Preddvorom 5. V B članaki ligi vodita Primskovo in Korotan s po 15 točkami pred Filmarji IS, Visokom H. Britofom 0 in Grintavcem ter Hrastja-mi, ki imata po pet točk. Tekmujejo tudi tretje pionirske selekcije. Vodi Kokrica s 17 točkami pred Britofom 16, Naklom 13, Savo 11, Primskovim 5. Šenčurjem 3 in Preddvorom 2. Atletika Povprečni rezultati Minulo soboto so bile v Ljubljani, Celju in Mariboru kvalifikacije ekipnega prvenstva Jugoslavije v atletiki za mladince in mladinke; obenem je veljalo tekmovanje aoa izb'rno za sestavo reprezentance SR8 za mlajše mladince, ki bo nastopila na partizanski olimpiadi v Foči od 7. do 10. maja. V Ljubljani se je tekmovanja udeležilo tudi lest triglavanov, ki pa so zaradi slabega vremena in razmočenega igrišča dosegli le povprečne rezultate. V reprezen-jf"C?, »o najverjetneje uvrlčen 15-letni KEP ki ,e ,eto" ",ucal Pionirsko kroglo (4 kg) že 15,78 metrov. m, Mencinger 42.04 m; 400 m Nikoli* 58.0: ml. mladinke, kopje (000 gr) Vončina 20,56 m. I.ojzo Kogovšek Balinarji Borca prvi v Mariboru KRANJ - V počastitev »Dneva železničarjev« je bil v Mariboru močan balinarski turnir. V organizaciji balinarskega kluba Angel Besednjak iz Maribora je nastopilo šestnajst balinarskih četverk. Med šestnajstimi moltvi so nastopili tudi balinarji Borca iz Kranja. Odlično so igrali in osvojili prvo mesto. To je se en dokaz, da je balinanje v Kranju na dobri poti, da se razvije v kvalitetno športno panogo. Vrstni red - 1. BK Borec (Kranj). 2. BK Branik (Maribor), 3. BK Angel Besednjak I. 4. BK Angel Besednjak II (oba Maribor). * •. Na kolo za zdravo telo Enodnevnim izletom glasovih naročnikov sp ho letos priključil Se izlet s kolesom. Zanj smo iz-hrali asfaltirano cesto, ki vodi skozi lepe kraje, se posebno privlačna pokrajina bo tam na obratu, kjer bo treba s kolesom v oster zavoj in bo zatem samo teklo proti cilju. No, pa spust ne bo prehud, prav tako ne bo nobenega večjega vzpona in tudi dolžina bo zmerna. Skratka, progo smo izbrali tako. da io bodo zmogli tudi mlajši. Za udeležence pripravljamo nagrade, ki jih bomo podelili po konča, srn izletu Pravico do udeležbe na izletu bodo imeli tokrat vsi naročniki in tudi njihovi ožji svojci. Poleg teh pa se bralci, ki sicer GLAS berejo, a ga priložnostno kupujejo. Izletnike bomo razvrstili v dve kategoriji, na posameznike in na skupine družin. Izbrali bomo najstarejšega izletnika — kolesarja in najštevilnejšo kolesarsko družino, poskušali pa bomo oceniti tudi najbolj vzorne kolesarje v vožnji po cesti Ce bo še vreme naklonjeno, se nam torej obeta prijetno srečanje, srečanje velike Glasove družine. Več bomo zapisali v prihodnji izdaji, do tedaj pa le poglejte, če je vaše kolo tehnično usposobljeno za vožnjo po cesti v javnem prometu. P. I.eban Gorenjsko tekmovanje v spomladanskem krosu Tržičani moštveni zmagovalci Nad 160 tekmovalcev vseh kategorij se je udeležilo sobotnega gorenjskega spomladanskega krosa pod pokroviteljstvom našega časopisa v Podljubelju — Jeseničanov ni bilo, Loko pa so zastopali le nekateri posamezniki — Tržičani dobro organizirali prireditev PODLJUBELJ - Telesnokulturna skupnost tržilke občine in TVD Partizan Tržič sta v soboto pod pokroviteljstvom časopisa Glas pripravila letošnje gorenjsko tekmovanje v spomladanskem krosu. Nad 160 tekmovalcev v vseh kategorijah se je zbralo na startu, čeprav je bilo vreme deževno in mrzlo. Vendar vreme ne sme biti opravičilo za neudeležbo tekmovalcev iz jesenitke občine, prav tako pa tudi za pičlo zastopstvo Ikofjelolke občine. Zastopane bi morale biti vse občine. Če že ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi odnosa do organizatorja tekmovanja, ki je v prireditev vložil ogromno truda in tudi sredstev. Atletike pa je povrhu vsega tudi republilko dogovorjena prednostna panoga, krosi pa so del atletske dejavnosti, ne glede, kolikšne pozornosti je sicer atletika deležna v posameznih občinah. Največ uspeha so poželi organizatorji tekmovanja, domačini Tržičani. Imeli so najpopolnejša moltva, prav tako pa tudi najkvalitetnejše tekmovalce. Drugo mesto v skupni razvrstitvi vseh kategorij so osvojili Kranjčani, tretji pa so bili Ra-dovljičani. Za Skofjo Loko ao nastopili le nekateri tekmovalci, zato mostveno točkovanje ni bilo mogoče. Kros v Podljubelju je potrdil, da imamo na Gorenjskem med najmlajšimi obilo atletskih talentov, ki bi se lshko ob dobrem strokovnem delu in ob primernejših atletskih napravah razvili v dobre tekmovalce. REZULTATI - mlajli pionirji 1900 (15 tekmovalcev): 1. Florijan Požun (Tržič), 2. Borut Nunar, 3. Mitja Kolman (oba Kranj), 4. Janez Smid (Trtic), 5. Alel Bretka (Tržič); mlajše pionirke 1909 (7 tekmovalk): 1. Simons Zupan, 2. Bojana Golte/, 3. Renata Stojko, 4. Jasna Meglic (vse Tržič), 5. Tanja Blaznik (Kranj); mlajli Sionirji 1908 (17): 1. Uro* Markič, 2. Alel [avčič (oba Tržič), 3. Iztok Zgaga (Kranj), 4. Boštjan Kralj (Tržič), 5. An že Stucin (Tržič); mlajAe pionirke 1908 (11): I. Irena Hafner (Kranj), 2. Marija BorAtnar, 3. Vesna Hribar (obe Tržič), 4. Erna Valančič (Kranj), 5. Majda Tevrovski (Tržič); starejši pionirji 1907 (19) 1. Samo Pirjevec, 2. Marjan Spendal, 3. Slavko Pesjak (vsi Tržič), 4. Janez Kosmač (Radovljica), 5. Jože Mrak (Radovlica): Starejše pionirke 1907 (13): 1. Marjeta Sarabon, 2. Marija Vidmar, 3. Polona Pesjak (vse Tržič), 4. Irma Nagode (Radovljica), 5. Marjeta Polajnar (Tržič); starejši pionirji 1906 (15): 1. Peter Kukovica (Kranj), 2. Viki Novak (Tržič), 3. Gregor Bernik, 4. Boltjan Šolar, 5. Milan Katralnik (vsi Kranj); starejše pionirke 1900 (13): 1. Marjeta Erbežnik (Kranj), 2. Helene Resmao. 3. Milka Svegelj (obe Tržič), 4. Vida Ber-toncelj, 5. Jana Novak (obe Kranj). Tekmovalci v teh kategorijah so tekli ns 1000 metrov. Mlajli mladinci 1904-05 (8): 1. Tine Murn (Kranj), 2. Maks Valjavec (Tržič), 3. Andrej Kelbič (Kranj), 4. Milo* Plvk (Kranj). 5. Drsgo Rajser «*•»»»• Brane Rožnik, član ekipe Tržiča, sicer pa atlet kranjskega Triglava, je bil prepričljiv zmagovalec med člani v teku na 5000 metrov - Foto: J. Košnjek mlajše mladinke 1905: 1. Sabina Zupane. 2. Vida Požun, 3. Branka Dovžan (vse Tržič), 4. Marija Srčej (Radovljica); starejši mladinci 1902 - 03: 1. Andrej Hrovat (Radovljica), 2. Renato Frelih (Kranj), 3. Klemen Dolenc (Radovljica), 4. Damjan Berginc (Radovljica), 5. Tomaž Česnik (Radovljica); starejše mladinke 1903 - 04: 1. Simona Krničar 2. Irena Bučan (Kranj), 3. Ne-venka Stalec (Tržič), 4. Mojca Šolar, 5. Minka Logonder (obe Kranj; članice 1902-52: 1. Marjeta Pogačnik, 2. Maja Ahačič (obe Tržič); veteranke 1961 in starejše: 1. Sonja Sajovic, 2. Milena Vido-vič, 3. Silva Dobre, 4.-5. Mirs Kramarič in Milena Kikel (vse Tržič); veterani A 1941-1940: 1. Polde Thaler (Radovljica). 2. Franc Dobre (Tržič), 3. Franc Kavčič (Kranj), 4. Pavel Kobilica (Radovljica), 5. SUne Valjevec (Tržič); veterani B 1940 in starejfti: 1. Rok Stros 2. Alojz Jost (oba Kranj), 3. Jože Meglic (Tržič), 4. Boris Ahac (Radovljica), 5. Franc Hrovat (Radovljica); člani 1947-1951: 1. Brane Bož-nik (Tržič), 2. Tine Zupan, 3. Ivan Piber (oba Radovljica), 4. Cveto Podlogar (vsi Radovljica). 5. Jote Bohinc (Trži*); ek'P"* uvrstitve »enake. 1. 'Mg.J** Jf^tJl Kranj 85 točk. 3. Radovljica 20 točk, moški: 1. Tržič 135 točk. 2. Radovljics 125 točk, 3. Kranj 105 točk; ekipno: 1. Trž,0 280 točk, 2. Krsnj 185 točk. 3. Radovljica 145 točk. . I Kosnjek DEŽURNE TRGOVINE KRANJ V četrtek, 30. aprila, bodo vse prodajalne Centrala Kranj odprte od 7. do 19. ure. vse prodajalne Živila Kranj pa od 7. do 17. ure. V petek. 1. maja, in soboto. 2. maja. bodo vse prodajalne zaprte. V nedeljo, 3. maja, so dežurne vse prodajalne Živila Kranj v času od 8. do 11. ure dopoldan, razen naslednjih prodajaln, ki so zaprte: PC Globus, Agraria, Kranj, Bomboni-era, Kranj, Delikatesa, Kranj, Prodajalna, Žiri, Prodajalna Kokra. Prodajalna Fužine, Zg. Kokra, Prodajalna Mlaka, Prodajalna Tene-tiše. Prodajalna Golnik, Prodajalna Jelka, Tržič, Prodajalna zelenica, Tržič. Prodajalna Galanterija, Jezersko. Prodajalna TO Cerklje. Cerklje. Central Kranj: vse prodajalne so odprte od 7. do 11. ure. V nedeljo, 3. maja, so dežurne v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Prodajalne so odprte od 8. do 10.30 ure in sicer na območju mesta Jesenic, ki dežuraju ter prodajalne s prehrambenim blagom v Breznici, Žirovnici, Blejski Dobravi, Planini pod Golico, Hruški. Mojstrani, Kranjski gori. Ratečah in Podme-žakljo. ŠKOFJA LOKA Prodajalna je odprta od 8. do 11. ure: SP Frankovo naselje. Kidričeva 65. — mesnica. Maraton v Dražgoše — V nedeljo dopoldne je s Kokrice krerula proti Dražgošam 250-članska kolona kolesarjev. Tradicionalni, letos že peti kolesarski maraton je udeležence popeljal mimo številnih spomenikov in obeležij iz narodnoosvobodilnega boja. V Dražgošah. kjer je bil krajši postanek, so se poklonili žrtvam legendarne bitke ter položili venec k spomeniku, 75 kilometrov dolgo pot pa so sklenili na Kokrici. kjer je vsak udeleženec prejel spominsko kolajno. — Foto: H. Jelovčan PRVI V MODI, TEKSTILU, OBUTVI IN ŽIVILIH! « CENENI TRGOVINA KAVA 1 kg 75,— ilTiometterj "Kometter BOROVLJE-PBI CERKVI VAS DOM 81 RAZSTAVA IN PRODAJA: POHIŠTVO IZDELKI GORENJA DEKORATIVA OPREMA ZA ODDIH 7.—18. maja 1981 festivalna dvorana BLED Odprto vsak dan od 10.—19. ure tudi v nedeljo murka STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REČICI tel. 064-77-161 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM. ,iP$t> lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex ČEPRAV JE ZIMA SPET POKAZALA SVOJE ZOBE, PA SE ČAS DOPUSTOV KLJUB VSEMU VEDNO BOLJ PRIBLIŽUJE Tudi Veleblagovnica nama ŠKOFJA LOKA IN BLAGOVNICA CERKNO zato je že pripravila pestro ponudbo in lepo izbiro — moških, ženskih in otroških bombažnih majic s kratkimi rokavi, — moških, ženskih in otroških kopalk — različnih potrebščin za kopanje, za izlete na morje ali v planine dobrih in kvalitetnih preparatov za sončen* in — vsega ostalega, kar naj omogoči vseidruifl prijeten oddih VELEBLAGOVNICA nama vam že omogoča, da si pravočasno lahko nakupite vse, kar boste potrebovali za dopi ali oddih ob morju ali v planinah. Pri nas dobite vse vrste športnih in tekmovalnih koles po ugodnih cenah. Davek dobite povrnjen. MAZDA ZASTOPSTVO IN SERVIS HEINZ VERATSCHNIG BOROVUE — FERLACH LESNO GALANTERIJSKI OBRAT Jesenice Zgornji Plavž 13 Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORRAVa DIREKTORJA A ~ Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih ralno političnih vrlin izpolnjuje ie naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba lesne ali podobne smeri z 2 letno prakso vodilnem delovnem mestu, — lesni tehnik s 5 letno prakso na vodilnem delovnem mestu — VK delavec lesne stroke z 10 letno prakso na vodilnem delov mestu Razpis velja 15 dni po objavi. Mandat traja 4 leta. Kandidati bodo pismeno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni Kandidati so dolžni k svoji vlogi priložiti Se listine, s katerimi Uku* jejo predpisane pogoje. Stanovanja ni na razpolago. Vloge je treba poslati na naslov: Lesno galanterijski obrat Jesenice, Zg. Plavž 13, Za razpisno komisijo. GRASKI VELESEJEM 25.APRIL-3.MAJ1981 a AHMLA 1881 21.STRAN G LAS DIJSK! SPORED MERKUR Iknnji kranj , program - 8.08 i tednik - 9.06 Pano-Ishke glasbe - 10.06 koncert holandskih orkestrov - 10.30 oddaja Humani-viaja sveta • 11.00 »jt ob partizanski i % festivala Kurircek -'J: Ali sijaj, sijaj sonce . . . [ V<) Obvestila in zabavna 13.30 Posebna odda ki združuje - 14.06 Z _ j pesmijo po Sloveniji [ 415 Zi prijetno razvedrilo »kavni orkestri v _j ritmu - 16.00 Vrtiljak Narodne v priredbi ■'Utnšt in D. Svare Uj Posebna oddaja Ivan Kako sem postal 18.00 »Praznik I m*> 1930 Obvestila in ar»Mpasba - 19.36 Mladi \mm-19.56 Domovina je I m 20,00 Sobotna zabavni I <^laviji - 15.10 Pri nas Sm 15.30 Nedeljska re-»i6i 15x55 Listi iz notesa <2I) Gremo v kino - 17-^ 'ffkmt operne melodije -»Zabavna radijska igra ->* Si zgornji polici - 19.30 'Awda in zabavna glasba -M Lahko noč, otroci! »f/iksbene razglednice -Hi'< nedeljo zvečer - 22.20 *bra tribuna mladih *mo» program JRT — »A Zagreb - 23.06 Lirični vm, 23 10 Mozaik melo- I— plesnih ritmov - 00.05 m program — glasba J Mianu laiata iaf !• MERKUR kranj Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, ftport, glasba in Se kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona --21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 Radio Student na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa •laisisisieisieiaiei« MERKUR kranj PONEDELJEK, 4. maja Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.08 Otroci o Titu - 8.30 Mladinski zbor RTV Ljubljana -9.06 Simfonične vizije - 10.00 Titu v spomin - 12.10 Titov naprej 12.30 Kmetijski nasveti Vrt v maju - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naftih krajev -Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Svet o Titu - 14.06 Iz partitur jugoslovanskih skladateljev lahke glasbe - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.5D Radio danes, radio jutri 16.00 S pesmijo po nafti domovini - 17.05 Posebna spominska oddaja - 18.00 Veliki operni prizori - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz nase diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Lepe melodije m MERKUR kranj Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13 00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano.ta. pn-liubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vam. m za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet m mL-16.10 Španske P°P*vk«j.640 Od enrdo pet - .17.40 Iz partitur zabavnih m revij, skih orkestrov JRr" - i J Filmski zasuk - 18.00 1Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mah koncert lahke gasbe - 855 Razgledi po kulturi -Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Bob Brookme-Ver - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa m MERKUR kranj TOREK, 5. maja Prvi program 4 30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih Sol - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za -11.05 Operne arije in monologi - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Tone Vidrih: Pravočasna košnja, sodobno sušenje in spravilo sena -12 40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naftih sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17O0 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko JDI0 TRIGLAV JESENICE M: ||0 DomaČe aktualnosti -boda 16.30 Ponedeljkov -//i.tu pregled - Morda vas |iinunalo • 17.20 Nafti odre, Ćertitke ali Izbor do-H |la*b* Domare aktualnosti -16.30 Oddaja za Morda vas bo zani-Delegati spraAu-ija o NNNP - Če- ače aktualnosti -16.30 Stop zelena vas bo zanimalo ače aktualnosti -16.30 Nafte zrcalo « ■ - i , , I « » * * * C A . - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas -Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Nafti odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kani danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Naši odmevi -Čestitke Nedelja: 1 1 .(X) Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Nafti odmevi - Morda vas bo zanimalo noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - »Ples v ljudski pesmi« - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.06 od premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Tipke in godala -23.06 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.05 Nočni program — glasba •lOlOlOlOlOlOlOlOlOI« MERKUR kranj mm Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga — orkester Buddv Rich - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Rert Kaempfert -16.00 Pet minut humorja -16.06 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter -17.40 Iz partitur revijskega orkestra RTV Ljubljana -17.50 Ljudje med seboj -18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Zvočni portreti — Dave Holland — III. del - 22.15 Rezervirano za disco - 22.45 Zrcalo dneva - 2255 Glasba za konec programa •laioloiaioloiaioiai« MERKUR kranj SREDA, 6. maja Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in pnljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mitja Kocjančič: Kakovost letošnjih vin v posavskem vinorodnem rajonu - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene um*tn°8ti : ".OO Danes do 13.00-ih - Iz naftih krajev -Iz naftih sporedov - 13 20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost -18.30 Odskočna deska Vio-lončelist Andrej Petrač -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z Blejskim kvintetom - 20.00 Koncert za besedo - 20.25 Modest Musorgski: Slike z razstave Alexis VVeissenberg-klavir -21.05 Henrv Purcell: odlomki iz opere »Dido in Enej« -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Chick Corea -00.05 Nočni program — glasba •l«iaiaiaiel«l«l«)l*l« MERKUR kranj mm MERKUR kranj krajev — Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske Kistaje se vključujejo - 18..35 ve skladbi Ferenca Farkasa v izvedbi slovenskih inter-pretov - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev -23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba mm •leiaialsieielsieiei« MERKUR kranj Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) -16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.40 Iz partitur Bostonskega Pops orkestra - 17.55 Vpraftanja telesne kulture -18.00 Z orkestri in solisti -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po poftti -22.46 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa (aPttfOd •'•••••ieieieieieieie WQŽ MERKUR kranj ČETRTEK, 7. maja Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11..'15 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jasna Stekar: Prašiči in rast pospeftujoče snovi -12.40 0*d vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju naftem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba: Borut Lesjak - 17.40 Iz partitur orkestra »Andre Kostelantz« - 17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna ljudska glasba -18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Novi val -20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Jazz VVest-80 80-Nurnberg 1. oddaja: The Quartet (Poljska) -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa , MERKUR kranj PETEK, 8. maja Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8 30 Otroftke igre - 8.45 Iz otroškega glasbenega sveta - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti — dipl. ekon. Miroslav Rednak: Kako vpliva volu-minozna krma na stroške za krmo - 12.40 Pihalne godbe -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Iz Čeških logov in gajev ... -14.25 Naši poslušalci česti-, ta jo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15..35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19..35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Nika Zajca - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program — glasba IZBRALI SO ZA VAS V Murkmi MINI prodajalni pri avtobusni postaji v Radovljici — paviljon v barvi murke — ao bogato zaloteni a prvovrstno kozmetiko kot so znamke Inblue, Quenty, Revion, imajo novo Juvena kolekcijo pa tudi prave, a zelo drage parfume od Nine Ricci in druge. Imajo pa seveda tudi vao cenejšo kozmetiko, pa kreme za sončenje, lake, kopeli, spreje, preparate za barvanje las, itd. Dobite pa tudi drobno galanterijo, toaletne torbice in podobno. Kaj hitro bo tu poletje in prav je, da si že zdaj izberemo pravo obleko, će nam pride pod roke. Pri MURKI na Jesenicah, v supermar-ketu Union zgoraj smo poslikali to prijetno dvodelno obleko iz mešanice platna in poliestra (83 odstotkov bombaža!). V velikostih od 36 do 46 jih dobite, barve pa surove bele, rumene, lila in oranžne. Cena: 1.683, 15 , V UTOKOVI prodajalni na Bledu v hotelu PARK imajo tudi bogato izbiro ženskih torbic. Usnjene so, predvsem pa moderne. Cena: od 500 do 2000 din Gasilsko društvo GORENJA VAS pnreja VESELICO, ki bo dne 1. maja 1981, ob 19. uri v domu PARTIZANA v GORENJI VASI. Za razvedrilo bodo igrali SELSKI FANTJE. PRAZNUJTE Z NAMI 1. MAJ VEDRI IN RAZPOLOŽENI! Trgovska delovna organizacija GOLICA o.o. Odbor za delovna razmerja Temeljne organizacije DELIKATESA o.sub.o. Jesenice, Titova 22 objavlja prosta dela in naloge a polnim delovnim časom za nedoločen čas: 1 2 KUHARJEV ZA POTREBE BIFEJEV TO 2 POMOŽNEGA KUHARJA 3. SKLADIŠČNIKA - ŠOFERJA V TO Pogoji: Pod 1: — dokončana gostinska šola za kuharja — 3 leta delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo pod 2: — dokončana enoletna gostinska šola — 2 leti delovnih izkušenj — 2-mesečno poskusno delo pod 3: — dokončana šola za prodajalce — opravljen šoferski izpit B kat. — zaželen tečaj za skladiščnike — 3-mesečno poskusno delo Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: ABC POMURKA - Trgovska delovna organizacija GOLICA - Kadrovska služba Jesenice, Titova 22 v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je tiho zapustil naš najdražji CIRIL VELUŠČEK profesor v pokoju Iskrena hvala vsem sorodnikom, njegovim številnim prijateljem, kolegom, učencem, dobrim sosedom, govornikom, pevcem in vsem, ki ste ga spremili v njegov poslednji dom. Zahvaljujemo se za ustna in pisna sožalja in za prelepo darovano cvetje. Za njim žalujejo: žena Marica, Hčerki Marija in Tatjana z družinama, mama, sestri, brata in drugi sorodniki Kranj, Brezje, 28. aprila 1981 GLAS22 STRAN SftEDA. 29 APMU TELEVIZIJSKI SPORED MERKUR kranj SOBOTA, 1. maja 8.00 Poročila 8.05 Kapitan Kuk, slovaška pravljica - 8.15 Zbis - F Rudolf: 40 Zelenih slonov - 8.35 Festival Kurircek - Maribor - 9.10 Tehtnica za natančno tehtanje - 9.40 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja TV Zagreb - 10.10 Trtaftki mozaik, 1. del dokumentarne oddaje - 11.05 Jezik v javni rabi: O razlikah in uporabni vrednosti izraznih sredstev -11.15 Lanouz-Lorenzi: Emile Zola, zadni del francoske nadaljevanke - 13.50 Afriški slon, ameriški poljudnoznanstveni film - 15.20 Poročila 15.25 Tuzla: Nogomet Sloboda : Vardar, prenos - 17.15 Ta m pere Evropsko prvenstvo v boksu, vključitev v prenos - 18.30 Revolucija in glasba, glasbena oddaja -19.00 /lata ptica - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Peklenski otok, jugoslovanski film - 21.35 Komorni zbor RTV Ljubljana poje zlati Pragi in beli Ljubljani - 22.15 Poročila,- 22.20 Cirkus - 22.45 TV Kažipot Film Otožni vitez je namenjen prvenstveno za prikazovanje na malih ekranih. Pripoveduje o policaju Bumperju Mor-ganu, ki sledi morilcu nekega stanovskega kolega. V glavni vlogi je odličen George Kennedy s svojo »medvedjo* dobrohotnostjo, ki se zrcali v srečanjih z mnogimi ljudmi na poti za zločincem. •!*l*l«l«!*!«l«is>|*|«r MERKUR KRANJ Oddajniki II. TV mreže: 14.55 Poročila - 15.00 Življenje v divjini, ameriški film - 16 30 Slovenski ljudski plesi: Koroška - 17.00 Tampere: lR\n^ibok8u' P™0* io.«l lale, ponoviev TV nadaljevanke - \9.30 TV dnevnik - 20.00 »Lepo ti je druga uta kolo«, posnetek festivala 21.00 Poročila - 21.10 Oelo naj živi, feljton - 21.40 športna sobota - 22.00 Mad-5* 'BP V gimnastiki (ženske), posnetek TV Zagreb I. program: 14.10 Poročila 14.25 Otroška oddaja - 15.29 Tuzla Nogomet Sloboda : Vardar 17.20 Filip Filipovič, jugoslovanski film - 19.30 TV dnev nik - 20.00 Kotorski mor narji, jugoslovanski film -21.50 TV dnevnik - 22m Za konec tedna H&CQI MERKUR KRANJ NEDELJA, 3. maja 9.20 Poročila - 9.25 Ziv žav. otroška matineja - 10.15 S. Karanovič-R Grlic: Na vrat na nos, nadaljevanka TV Beograd - 11.05 TV Kažipot - 11.25 Mozaik -11.30 Za Tita in partijo, glasbena oddaja 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.35) - 14.20 Poročila - 14.25 Edino življenje človeka Jovana Tolomirja — kurirja Jovice, dokumentarna oddaja TV Titograd - 15.00 Prelog: SP v speedwayu. prenos 15.30 Madrid: EP v gimnastiki (ženske) finale na orodju, prenos - 16.20 Prelog: SP v speedwayu, prenos -17.00 Majska plamenica, dokumentarna reportaža -17.35 Tovarišija, jugoslovanski film - 19.10 Risanka -19.15 Cik Cak - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja -20.00 A. in V. Shkrellij: Ko pomlad zamuja, nadalje vanka TV Priština - 21.00 Svet je v žalosti sklonil glavo, dokumentarna TV Zagreb 21.45 V znamenju - 22.05 Športni pregled Vojna je končana. Skupina mladih partiza nov se vrne v domače mesto, v šolo. V miru, ko naj bi se vklopili v normalno življenje, pa se ne znajdejo, kajti vojna je v njih pustila sledove. Postanejo šolski problem, ki dela skrbi tudi mladinski organizaciji in mestni komandi. Ko pa se pojavijo četniški odpadniki, mladi spet oblečejo vojaške obleke in se z orožjem v roki spopadejo z zadnjimi sovražniki. Prištinska nadaljevanka v šestih delih Ko pomlad zamuja temelji na motivih iz vojnega dnevnika Fadila Hoxhe. Ohranja ideje, duh in vzdušje njegovega dela, nekateri dogodki pa v pripovedi niso razvrščeni po zgodovinsko doku mentarni kronologiji, ampak tako, da stopnuje jo dinamiko dogajanja in utrjujejo notranjo zgradbo dramske pripovedi. Oddajniki II. TV mreže 9.00 Oddaja za JLA (do 12.00) - 15.30 Test - 15.45 Nedeljsko popoldne - 18.00 Naš Tito, dokumentarna oddaja 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jazz na ekranu - 20.55 24 ur - 21.05 Kristus se je ustavil v Ebo-liju, italijanski film (do 23.30» ZAGREB I. program 9.50 Poročila - 10.00 Otroška oddaja 11.30 Za Tita in partijo, gl. odd. 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Fantastično potovanje v balonu, ameriški film - 15.45 Nedeljsko popoldne - 18.00 Naš Tito. dok. oddaja - 19.00 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Ko pomlad zamuja -21.00 Svet je v žalosti sklonil glavo. dok. odd. - 21.45 TV dnevnik - 22.05 Športni pregled mm mm MERKUR KRANJ PONEDELJEK, 4. maja 10.35 Cas bolečine in ponosa, dokumentarna oddaja - 10.50 Komemorativna seja ob obletnici smrti predsednika Tita, prenos iz Skupščine Jugoslavije - 12.15 Hiša cvetja, dokumentarni film - 12.30 V počastitev spomina — prenos iz »Hiše cvetja« (do 13.30 - 15.00 Titu v spomin - 16.00 Dnevi bolečine in ponosa, dokumentarna oddaja TV Beograd - 17.05 Po poteh spominov, glasbena oddaja -17.35 Vrtec na obisku: Kam nas bo pripeljala pikapolonica - 17.55 Obzornik - 18.05 Slovenski oktet - 18.30 Tito v Sloveniji, dokumentarna oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.30 Dokumentarna oddaja - 21.30 Po poteh violinista H. Szeringa - 22.15 Poročila mm MERKUR KRANJ Prelistati bi morali gore papirjev, če bi hoteli ugotoviti kolikor toliko natančno število Titovih obiskov v naši republiki. MERKUR KRANJ Vsak njegov obisk, četudi le bežen, za nekaj ur, je bil za nas praznik vse od tistega prvega, 26. maja 1945, ko je govoril z balkona ljubljanske univerze, do zadnjega, 10. maja 1979, ko se je poklonil pred likom svoje matere v parku osnovne šole Marija Broz v Bistrici ob Sotli. Ta dva datuma sta tudi okvir oddaje Tito v Sloveniji, ki je svojevrstna nanizanka doku-mantarnih izvlečkov iz 35 povojnih let. Oddajniki II. TV mreže 17.05 Test - 17.20 TV koledar 17.30 TV dnevnik - 17.45 Iskra v kamnu, pesmi o Titu 18.15 Tito, dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik -20.30 R. Gobec: Kri v plamenih, TV opera - 22.00 Včeraj, danes, jutri - 22.20 Ljudje o Titu, dokumentarna oddaja (do 22.50) Zagreb I. program 9.45 Otroška oddaja - 10.15 Poročila - 10.25 Ob maršalu Titu, glasbena oddaja - 10.50 Komemorativna seja, prenos iz Skupščine Jugoslavije -12.15 Hiša cvetja, dokumentarni film - 13.00 Republiška komemorativna seja (do 14.00) - 15.00 Titu v spomin -16.00 Dnevi bolečine in ponosa, dokumentarna oddaja -17.00 Pozdrav prijatelju dokumentarni film - 17.20 TV koledar - 17.30 TV dnevnik -17.45 Iskra v kamnu, pesmi o Titu - 18.15 Tito, dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.30 Po Titu s Titom, dokumentarna oddaja - 21.30 Pesmi o Titu recital -22.00 Tovariš Tito, dokumentarni film - 22.15 TV dnevnik MERKUR kranj TOREK, 5. maja 9.00 TV v šoli: TV koledar. Sonce, Obiščimo vojašnico. Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik. Zgodba, Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute (do 12.06) - 16.20 Šolska TV: Izotopi, Stališča Barrvja Commonerja, Na poti k svetovni umetnosti - 17.25 Poročila - 17.30 Kapitan Kuk, slovaška pravljica -17.40 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Zbor v Sred-skoj - 18.00 Pisani svet - 18.30 Obzornik - 18.40 Volkmerjev prehod, oddaja iz cikla Cas, ki živi - 19.10 Risanka - 19.15 Cik Cak - 19.24 TV nocoj : 19.26 Zrno do zrna dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Titovi spomini. 1. del - 20.45 E. Zola: Vzpon Rougonovih. francoska nadaljevanka 21.40 Propagandna oddaja -21.45 V znamenju - 22.00 Iz koncertnih dvoran: Ric-hard Strauss: Don Kihot Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabava vas Jacques Brel - 20.55 Čas podvigov, dokumentarna serija - 21.25 Zagrebška panorama - 21.50 Iz arhiva šolske TV - 22.20 EP v boksu, posnetek iz Tamnereia (do 23.05) 19.30 T V Zagreb I. program 15.00 TV v šoli: Sonce, Vesolje, Vstaja jugoslovanskih narodov (do 16.00) - 17.40 Poročila - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Splošna ljudska obramba, oddaja TV Novi Sad 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop, notranje politična oddaja -21.00 Marseljeza. francoski film - 22.40 TV dnevnik MERKUR KRANJ SREDA, 6. maja 9.20 TV v šoli: TV koledar. Mrežnica - 10.00 T V v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do' 12.05) - 17.30 Poročila - 17.35 Zbis - F. Rudolf: 40 Zelenih slonov - Velike tazstave, kulturno-doku-mentarna nanizanka - 18.25 Obzornik - 18.40 Republiška revija pevskih zborov »Zagorje 80« - 19.10 Risanka - 19.15 Cik Cak - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Titovi spomini 2. del - 20.00 Film tedna: Petrijin venec, jugoslovanski film - 22.35 Propagandna oddaja - 22.40 Poročila Film Petrijin venec je Srdjan Karanović posnel po romanu Dragoslava Mihajloviča. Predstavlja obdobje od predvojnih časov do današnjih dni v malem srbskem rudarskem mestu. V ospredju njegove pozornosti je lik žene, preproste vaščanke. Njeno^ življenje, predvsem pa trpljenje ob treh možeh, predstavlja srž filma. Deležen je bil vsestranskih pohval, veliko tudi zaradi odlične igre Mirjane Karanović. MERKUR kranj Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Kaj je novega pod streho, otroška oddaja -18.15 Splošna ljudska obramba - 18.45 Umetniki LR Koreje Titu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ivan Cankar: Lepa Vida, predstava SLG Celje - 21.50 Zagrebška panorama - 22.10 Gibljive slike, oddaja o filmu - 22.55 EP v boksu, posnetek iz Tampereja (do 23.40) ZAGREB I. program 16.55 Poročila - 17.00 Kaj je novega pod streho - 17.30 TV koledar 17.40 Kronika občine Karlovac 18.00 Majsko posvetovanje - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.15 Portreti: Titovo 79 - 22.15 TV dnevnik - 22.30 Pop glasba 23.00 Poročila - 21» ■ boksu, posnetek ix Ti jaldo 23.50) ZAGREB I. 15.00 Prihod štafete i - 16.00 Foča: Otvontrr tizanske olimpiade Ida' 17.40 Poročit Družba Zore Rdritkdft 18.15 TV koledar Kronika občne Spat ftl Ugrabitev, iigbaki 19.30 TV dnevna Argumenti, zunanji oddaja 20.50 Koarot kestra Garde - SJt dnevnik - 21.50 spol. zabavna oddaji mm • lalaiaialaiaiaiaiai« MERKUR KRANJ ČETRTEK, 7. maja 9.00 TV v šoli. TV koledar, Geometrija, Močvirje. ObiŠčimo hladilnico 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Združeni narodi. Risanka, Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 12.00) - 16.06 Šolska TV: Izotopi. Stališča Barrvja Commonerja, Na poti k svetovni umetnosti - 17.10 Poročila - 17.15 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška nadaljevanka 17.45 Mozaik kratkega filma - 18.15 Ob' zomik - 18.25 Dokumentarna oddaja - 19.10 Risanka 19.15 Cik Cak - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Titovi spomini 3. del - 21.00 Glasbeni četrtek - 22.30 Poročila MERKUR krm Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Družba Zore Rdečelaske, otroška oddaja 18.15 Znanost - 18.45 Ugrabi tev, angleška serija - 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik: Blažo Mandič PETEK, 8. amaja 8.45 TV v šob - 10.00 TI šoli (do 12.05) 14.56 Tf šoli — ponovitev Ido 17.15 Poročila Družina Smola, risana serija - 17.45 .Jugoslovanskih narode* 18.15 Obzornik kot govoriš, oddaja -18.55 Ne - 19.10 Risanka 19.15 < Cak - 19.24 TV nocoj Zmo do zrna - 19* dnevnik -19.55 Vreae Titovi spomini, aadaa 21.05 Ustvarjanje Jugoslavije, serija - 22.05 . oddaja - 22.10 V 22.25 T. Mann: _ kovi, nemška nadali« Oddajniki II. TV 16.55 Test - 17.10 TNJ v madžarščini - 1"* dnevnik - 17.45 Tito1 - 18.15 Namesto toa mladinska oddaja Pojemo Titu - 19* dnevnik 20.00 Vi glasbi - 20.45 panorama - 21.10 It dokumentarna oddaji-' V petek ob 22. kukam' zaik (do 23.55) Zagreb I. prograa* 17.40 Poročna 17* otrokom - 18.15 TV -18.25 Kronika občine| 18.45 Koraki oddaja - 19.30 TV -20.00 Ob 15 uri m 17.1 dokumentarni nkn Ustvarjanje Titove „ vije - 21.20 Prijatelju » L min, koncert vkttaustt Szervnga - 22.20 TV 22.35 Komisar serijski film NOVO V KINU Italijanska akcijska drama Zarja lažnih bogov, v kateri je v glavni vlogi nastopil Helmut Berger, prikazuje boj nacistov za oblast. Da bi njihova »čvrsta roka* pridobila ugled in podporo, na skrivaj spodbujajo kriminalce, ki med mirnimi meščani sejejo nezadovoljstvo in preplah. Film je poln gangsterjev, erotike in zakulisnih političnih spletk. Predpremiera ameriškega filma F.I.8.T. je bila v Kranju že lani, zdaj pa Jeuiisonova drama prihaja na redni program. Zgodba se odvija v Clevelandu v tridesetih letih in pripoveduje o zagnanem sindikalnem voditelju, ki mu pomoč mafijca v trenutku slabosti zagreni vrhunec kariere. KINO Peti »mtketir je zgodovinski pustolovski film, ki posega v čas Ludvika štirinajstega. V dvorne spletke so vmešani pogumni kraljevi mušketirji, ki na koncu uredijo stvari tako kot je najbolj prav. Sodobni utestern Prihaja jezdec je posnel priznani ameriški režiser Alan Pakula. Govori o spopadu posestnikov v Montani, ki ne izbirajo sredstev, da bi ustvarili svoje cilje. Kino RADOVLJICA /. maja španski ban: pust. film ODPAD NIK DIK TERPIN ob 18. uri. jugosl. ban. film DAJ KAR DAŠ ob 20. uri 2. maja jugosl. ban. film DAJ KAR DAŠ ob t H. uri, ital. ban film MISTERIJA V NEAPLJU ob 20. uri * maja ital. ban. film MISTERIJA V NE APLJU ob IS. uri, ital. ban. film ŠKANDAL ob 20. uri 4. maja ital. ban film ŠKANDAL ob 20. uri 5. maja amer. ban. film VRNITEV BO JEVNIKA ob 20. uri 6. maja amer. ban film VRNITEV BO JEVNIKA ob 20. uri 7. maja amer. ban. film AMERIŠKI Gl GOLO ob 20. uri Kino BLED /. maja hongk. ban: film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEA ob 18. un. amer. ban film A VTOCESTA NASIUA ob 20. uri 2. maja amer. ban: film A VTOCESTA NASILJA ob 18. uri, španski ban: pust. film ODPA DNI K DIK TERPIN ob 20. uri .?. maja nem. ban film RESNIČNE ZGODBE III. del ob 18. uri. jugosl. ban film DAJ KAR DAŠ ob 20. uri 4. maja ital. ban film MISTERIJA V NEAPLJU ob 20. uri 5. maja ital. ban: film ŠKANDAL ob 20. un 6. maja špan. ban: pust. film ODPADNIK DIK TERPIN ob 20. uri Kino BOHINJ - BOHINJSKA BISTRICA Zmaja nem. ban film RESNIČNE ZGODBE III. del ob 20. uri .? maja hong. ban: karate film NAJVEČ JE MAŠČEVANJE BRUCE LEEA ob 18. uri, amer. ban: NASILJA ob 20. uri 7. maja amer. ban: JEVNIKA 0^20. uri film A VTOCESTA film VRNITEV BO ŽELEZNIKI OBZORJE ŽGEČKLJIVE 1. maja nem. komedija ZGODBE ob 20. uri 2. maja ital. komedija MIMI KOVINAR 0h:l°maja jugosl. drama TOBAČNI ZNAK m.*»- * >» »> f ti. maja amer. spektakel URAGAN ob 20. ŠKOFJA LOKA SORA /. maja jugosl. ban: film TOBAČNI ZNAK ob 18. in 20. uri 2. in .'i. maja nem. komedija ŽGEČKLII VE ZGODBE ob 18. in 20. uri 5. in 6. maja amer. komedija LJUBEZEN IN SMRT ob 20. uri (6. maja tudi ob 18. uri) 7. maja amer. drama BETSY ob 20. uri KRANJ CENTER /. in 2. maja amer. ban: akcij, film LETA LIŠČE '80 CONCORDE ob 15.. 17. in 19. uri. premiera amer. ban: filma PRIHAJA JEZ DEC ob 21. uri (2. maja ob 21. uri premiera amer. ban: zgod. pust. spektakla PETI MU ŠKETIR) 3. maja amer. ban: risani film EANTAZI JA ob 10. uri, amer ban: film LETALIŠČE 80 CONCORDE ob 1.5.. 17. in 19. uri 4. in 5. maja amer. ban: uetit. film PRI HAJ A JEZDEC ob 16., 18. in 20. uri 6. in 7. maja amer. ban: ljub. dnima DR ZlVAGOob 16. in 19. uri KRANJ STORŽIC /. maja amer. ban: risani film EANTAZI JA ob 14. uri. uri. ital. ban: film PAR — NEPAR ob 16. in 20. uri. ital ban erot. film PRIPRA VNICA ob 18. uri 2. maja hongk. ban: kung film TETOVIRANA ZVEZDA ob 14. in 18. uri. ital. ban. dokum. film ZADNJI KRIK IZ SA VANE ob 16. in 20. uri ■i. maja ital. ban: akcij, film PAR — NE PAR ob 14. in 18. un. ital. ban: dokum. film ZADNJI KRIK IZ SA VANE ob 16. uri. pre miera ital. ban: akcij, drama ZARJA LAŽ NIH BOGOV ob 20. uri 4. in 5. maja ital. ban: akcij, drama ZAR J A LAŽNIH BOGOV ob 16., 18. in 20. uri 6. maja ital. ban: erot. film PRIPRAV NIC A ob 16., 18. in 20. uri 7. maja amer. ban: srhljiika ORKA — MORILSKI KIT ob 16. in 18. uri. premiera amer. ban: filma E. I. S. T. ob 20. uri Kino TRŽIČ /. maja domači ban: mlad. film VLAK V SNEGU ob 16. uri, franc, ban: krim. film KIFELJC ALI BANDIT ob 18. in 20. uri 2. maja ital. ban: akcij, film PAR — NEPAR ob 15. uri, ital. ban: erot. komedija TEREZI NO TELO ob 17. in 19. uri, premiera amer. ban: film PRIHAJA JEZDEC ob 21. uri. 3. maja amer. barv. nsani fitm rt J A ob 15. uri, ital. ban', erot. /iaa' NO TELO ob 17. in 19. un. prem* ban: filma PETI MUŠKETIR obi[' 4. maja hongk. ban: fitm ZVEZDA ob 18. uri. amer F. I. S. T ob 20. un 5. maja hongk. ban: film TFTV™ ZVEZDA ob 18. m 20. uri 6. maja domači erot. film NA ob 18. in 20. uri 7. maja ital. ban: dokum. fil» KRIK IZ SAVANE ob 18. in 20. mn KAMNIK DOM /. maja ital. ban: fitm Vb*-" ŠERIF ob 16. uri. ital. ban: erot km ^ ZINO TELO ob 18. m 20. uri 2. maja franc. ban: kamedum ZOri*' ČETA ob 15. uri. ital ban: mktif. jaV" SOLJSKI ŠERIF ob 17 ut 19 *n.r*r miera domačega ban: filma OBETA" FANTob 21. uri 3. maja ital. ban: akcij, fibm VESO*~ ŠERIF ob 15. in 19. uri. ital ban tr* PRIPRAVNICA ob 17. uri. premier, *-ban: filma PRIHAJA JEZDEC o* M 4. maja domače ban: erot kome*/* \ GENA CONA ob 18. m 20. un 5. maja amer. ban: drama DR IA" ob 17. in 20. uri 6. maja ital. ban: dok. fum KRIK IZ SAVANE ob 18, in 20. an 7. maja itaL ban: akcij (Um PAR PAR ob 18. in 20. uri Kino DUPLICA 2. maja ital. ban: akcu drami H t LAŽNIH BOGOV ob 20 mn , ilJ^J" amer *°nv fikm mn. JEZDEC ob 15 m 17 uri. amer i drama DR. ŽIV AGO ob 19. uri 6. maja amer. ban: akcu. fum LET: ŠČE SO CONCORDE ob2&uri 7. maja amer ban: «re*. ham »t/H JEZDEC ob 20. uri Kino KOMENDA /. maja amer. ban. apekt. POTRES*ki uri 2. maja franc. ban: krim. fibm Kil ALI BANDIT ob 20, uri Kino 0KANJ K A / maja hongk. ban film TETOVIRA) ZVEZDA ob 20. uri X maja amer. ban: riaam fum TOM /ERRY ob 17. uri, dommčm ban m chja E ROG ENA CONA o* Ml an APRILA 1981 t 23.STRAN G LAS telefon Hnv■ W1H 23-341 tODAM ---— vwere PELARGONIJK ti Inz. Marjan Gomzi. IMA - Podbrezjt> 135 stresno opeko (dvokril-140 X 140. vratna krila, vrata, zidan L Štedilnik. kol Zelo ugodno prodam, ijohova 11. tel. 28-783 3945 troaed in dva FOTELJA. Milenko. Ul. 1. avgusta 5, 394fi iMeznico. prodam DESKO KETO in različne elemente. Planina 16. Kranj, telefon 3947 »irPRASlCE. težke <>d 35 do >«w 16. Podna rt 3948 TELIČKO za pleme in • teletom. Podreja 45. 3949 Prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 12. DESK F! za napušč in PUNTE Beleharjeva 45. Šenčur 3950 Prodani 150 kg težkega PRASlCA za zakol. Poženik 39. Cerklje .1951 Prodam dve KOLESI: ženskega in fantovskega: od 6 do 10 let starosti. Lahovče 66. Cerklje 395:2 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Senturska gora .1. Cerklje 3953 Prodani mesnatega PRASlCA. težkega 100 kg. Polka 9. Naklo 3954 Prodam 6 dni starega BIKCA za rejo. Golob Janez. Struževo 12. Kranj 3955 Prodam stoječo strojno REZAL-KO. 4 kVV. 6200 obratov, za rezanje kovinskih profilov. Tel. 064-26-168 3956 Prodam kolutna MAGNETOFONA telefunken. HI-FI stereo. in philips, 4 stezna, 4 brzine. AVTO-RADIOKASETOFON aiko stereo in KASETOFON aiwa. Pot v Bitnje H.Kranj r ^957 Tiho, kot je živela, je tudi odšla naša ljubljena JASNA l^premili smo jo v ponedeljek, 27. aprila, na kranjsko pokopališče m in vsem, ki ste ji poklonili cvetje, iskrena hvala! DRUŽINI BEŠLAGIČ in BLATNIK! Kranj, Trbovlje, 28. aprila 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža in očeta FRANCA BOHINCA p. d. Tra vnarjevega a ta iz Palovč areno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem 11 znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, darovane Lem cvetje ter za spremstvo na pokojnikov, zadnji poti.Hvala ffftopnikoma za poslovilne besede in lepo opravljen obred Lem za poslovilne pesmi ter organizaciji ZB za govor ob odprtem grobu. Vsem, prav vsem, še enkrat hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! ZAHVALA boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice in tete ALOJZIJA KURAT i Areno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, [Jniteljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. VSI NJENI! Kokrica, 23. aprila 1981 Prodam KOKOSI nesnice. stare 10 mesecev. Rupa 37. Kranj .1958 Prodam 2000 kg lepega SENA in OTAVE Šolar. Ljubno 105. Podnart .1959 Prodani 30 kv. ril hrastovega klasičnega PARKF7TA. I vrste Te lefon 24-269 .1960 Prodam PRALNI STROJ gorenje, potreben manjšega popravila. Žumer. Planina 17. Kranj 3961 Prodam, globok. italijanski OTROŠKI VOZIČEK Tel 25-345 3962 PSA — dalmatinskega braka, rodovnik, starega 2 leti. prodam. Godec Tone. Vodnikova 8. Bohinjska Bistrica 3963 Prodam traktorski OBRAČALNIK za seno 220 in PUHALNIK tajfun. Telefon 061-722-480 3964 Prodam semenski KROMPIR igor. Stare Jože. Dragočajna 9. Smlednik * 3965 Prodam 'dolgo belo POROTNO OBLEKO. št. 38-40. s klobukom. Pintar. Sutna 90. Žabnica. telefon 44-657 3966 Prodam nerabljen ŠOTOR indu-plati Jarše za 3 osebe. Malovrh Marinka, Galetova 15. Kokrica -Kranj 3967 Prodam KRAVO po teletu. Dvorska vas 30, Begunje na Gorenjskem 3968 Prodani tračno ŽAGO. FOTOAPARAT zenit E. AMIJA 8: letnik 1973: in 1971 po delih. Tel. 70-237 Prodam PF]C kiippersbusch staro eno leto. Mavčiče 10 3995 Prodam ROŽE - BRŠLINKE. črnobel TELEVIZOR. MOPED T 12 in novo dansko kombinirano litoželezno PEC za centralno. 45.000 cal. Milje 33, Kranj 3996 Prodam MOTOR za čol n Tomos - 18 in gumijast ČOLN sport Beograd. Tepina. Planina 16. Kranj, telefon 21-631 3997 Prodam KOMBI PLOSCE, enostranske. 5 cm. Telefon 25-345 popoldan ;j99fl GRADITELJI HIŠ! Prodam OPAŽE, PUNTE in BANKINE, vse komplet za ploščo, 12 X 10. PLOHE (7 cm). Šifra: Ugodno 3999 Poceni prodam SPALNICO, svetle barve. Informacije po telefonu 064-26-977 4000 Prodam 2500 kom OPEKE - mo-delarni blok. Tel.: 25-478 KUPIM PTSnH%kT 'n 'e*nov^ lepe, suhe. flAJHE. kupim. Polak. Bled. Ko- 4001 ritenska 27 Kupim motorno KOSILNICO ' v dobrem stanju, za košnjo travnika Naslov v oglasnem oddelku. 4002 Kupim vrtne KLOPI z železnim ogrodjem. Hraše 22. Lesce 4003 VOZILA ZASTAVO 101. letnik 1976. r dam. Mihelič, Radovljica. Gorenjska .'30 379q Prodam ZASTAVO 750 S, letnik december 1978. Telefon 064-62-581 3804 Prodam dobro ohranjen CITROEN GS 1220, 1974. Možnost obročnega odplačila. Alpska c. 94. Lesce 3837 ZASTAVO 750. dobro ohranjeno letnik 1969, registrirano do 25.11.. poceni prodam. Kropivšek Bojan Strahinj 101, Naklo 3838 Prodam TAM 5000 - kasonar Lončar, Breg 6, Tržič 3843 Prodam AUDI 60. letnik 1968. Zargaj Franci. Bistrica 178. Tržič i , 3848 Prodam R-4. letnik 1975. Dolen. Golnik 30 3970 BMW 500 ccm. letnik 1953. 30.000km, brezhiben. TOMOS .14 TL, 4 prestave, nov in AMI 8, letnik 1972, vse ugodno prodam. Pot v Bitnje 8, Kranj 3971 Prodam novo JAVVO 350 s prikolico, kompletno ali po delih. Pavlic. K id riče va 26, K ra n j 397? Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. obnovljeno. Tel. 064-60-435 3973 Prodam JAVVO 350 ccm. Poženik 39, Cerklje 3974 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše najdražje žene. mame. stare mame. prababice, sestre in tete - JERICE ROZMAN roj. Pavec »iakreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Alpetoura 'ftofia Loka, kooperantom poslovalnice Kranj, sodelavcem šole Simon Jenko Kranj. Iskrena hvala A,t Hribemiku za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem s Kokrice za žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI! Gorice, 20. aprila 1981 NARAVNO ZDRAVILIŠČE TRIGLAV Mojstrana Po 42. in 54. členu Statuta razpisna komisija razpisuje dela in naloge RAČUNOVODJE (reelekcija) Od kandidatov pričakujemo — da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri, - da imajo štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Naravno zdravilišče Triglav, Savska 2, 64281 Mojstrana. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v osmih dneh po izboru. Prodam dobro ohranjen CITROEN GS club letnik december 1975. prva registracija oktobra 1976. Ži-vanovič. Triglavska 41. Radovljica 3975 Prodam R-12 TL. letnik 1975. prevoženih 66.000 km. Informacije po tel. 23-400 3976 Prodam VVV 1200. letnik 1966. 1500 po generalni, cena 3 SM. Strupi, Ul. 1. avgusta 7. Kranj 3977 Prodam ohranjeno LADO 1200. Pot na Jošta 36, K ran j , 3978 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. prevoženih 74.000 km. Kranj — Stražišče. Tominčeva 33 3979 Prodam MOPED 14 TLS, letnik 1974. 3.000 km. odlično ohranjen. Stare, Koroška 12. Koroška Bela, tel.82-104 3980 Prodam DKW 1000 S po delih. Svetina Vinko, Koritno 9. Bled 3981 Ugodno prodam R-4, letnik 1979. Informacije po telefonu 22-534 vsak dan od 12. do 15. ure. Ribnikar Nada, Stritarjeva 2, Kranj 3982 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. letnik 1977, in Z-750, letnik 1974. Voklo 47, Šenčur 3983 Prodam dobro ohranjen MOTOR gilera, 250 ccm. Sorč Janez. Log 11. Bohinjska Bistrica 3984 Prodam ZASTAVO 101, celo ali po delih. Dimitrov Rade. H rast je 50. Kranj 3985 Prodam R-12. letnik 1975/76 (lahko gradbeni material ali ček). Olševek 27, Preddvor 3986 Prodam FIAT 124, celega ali po delih. Zerovnik Jože. Voglje 53. Šenčur 3987 Prodam LADO. letnik 1972. Mau-rer Vinko. Langusova 5. Radovljica 3988 Prodam ZASTAVO 101 M (novo). Ponudbe pod: kredit 3989 Po zelo ugodni ceni prodam KOMBI IMV, letnik 1972. Ogled vsak dan od 10. ure dalje. Salkič Husein, Grajska 23, Bled 3990 Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik 1970, registrirano do aprila 1982. Naslov v oglasnem oddelku, l 3991 Prodam ZASTAVO 750. registrirano do aprila 1982. Kokra 66. Jezersko 3992 DIANO 6 L, letnik 1978, registrirano do novembra 1981, ugodno prodam. Informacije po tel. 064-77-406 3993 Prodam dobro ohranjen AMI 8 break. po zmerni ceni. Informacije po tel. 75-847 vsak dan popoldan 3994 STANOVANJA Prodam dvosobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču, blok. pritličje, centralna. Ponudbe pod: obrt 3927 Dvosobno družbeno STANOVANJE v Skofji Loki zamenjam za trosobno. Šifra: Primerno za upokojence 4004 Kupim GARSONJERO v Kranju (lahko starejšega tipa). Ugodne ponudbe pod šifro: Cena po dogovoru 4005 i POSESTI Prodam PARCELO z lokacijo v bližini Kranja. Ponudbe pod: Ore-hek 4006 ZAPOSLITVE I Takoj zaposlim vodilnega delavca, veščega kleparskih, hidroizolacijskih in krovskih del. Istočasno zaposlimo tudi dva delavca za priučitev istih del. Ponudbe pošljite pod šifro: Dober zaslužek 4007 Mlajšega fanta za priučitev v PO HlSTVENO-MIZARSKI STROKI, takoj sprejmem. OD po dogovoru. Za oskrbo poskrbljeno. MIZARSTVO Si VIC. Dobro polje 3. Brezje 64243 4008 Zaposlim delavca ko pri predelavi plastičnih mas. Informacije: Reševa 10, Kranj 4009 Iščem CISTILKO za čiščenje skupnih prostorov. Hišni svet Gorenjskega odreda 6. Planina — Kranj 4010 ISKRA - TOZD Tovarna go-gospodinjskih aparatov Reteče 4 išč ■ upokojenko za delo v popoldanskem času po pogodbi. 20 ur tedensko. Za naloge čiščenja tovarniških prosto rov. Osebni dohodek je 40 din net > na uro. Interesentke naj se osebn > /.glasijo v splošno-pravno kadrov skem sektorju TOZD 4011 RESTAVRACIJA TEXAS Les« zaposli takoj samostojnega KI HARJA ali KUHAFMCO. Vse potrebne informacije po tel. 74-366 4012 ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE DEŽURNI VETERINARJI od 30. 4. do 8. 5.81 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 LIKOSAR Duian, dipl. vet., Visoko 45 a, tel. 28-772 Za občino Škofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 KRIZNAR Miro, dipl. vet., Godeiič 134, tel. 62-130 Za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC Franc, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-639 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 26-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. OBVESTILA SERVIS: za čiščenje »tepihov«. tapisoma in itisona. Čistim za zasebni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure 2224 PRALNE STROJE popravljam v Skofji Loki in okolici. Naročila po tel. 064-62-848 3722 Opravljam vsa KROVSKA in HIDROIZOLACIJSKA dela. Milu-tinovič. Savska c. 24. Kranj 4013 Ansambel TRGOVCI vabi na I. MAJSKI PLES v petek ob 18. uri v dvorani na Primskovem 4014 OSTALO Prepovedujem PASO in prevoz na parcelah st. 607 - 608 k.o. Srednja Radovna. Jan Anton. Mevkuš 15. Zg. Gorje 4015 Iščem VARSTVO za 7 mesecev starega dojenčka v dopoldanskem času; v Cerkljah, Zalogu ali okolici. Zg. Brnik 95, Cerklje 4016 Prepovedujem vsako pašo na parceli št. 944 Zg. Kozjak k.o. Sp. Gorje (do preklica). Ferjan Jože. Sp. Laze 4. Zg. Gorje 4017 Iščemo mlajšega upokojenca za čuvanje živine na ograjenem pašniku. Ponudbe pošljite Pašnemu odboru Selca nad Škof jo Loko 4018 Izdaja CT Glas, Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860. komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,- din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. NORV. SLOVNIĆAR. IVAR UNIČEVANJE S STOPANJEM PO ČEM, Z MENDRANJEM RAZUM UMETNINA LEONARDA DA VINCIJA VEČJA J»TICA UJEDA OTOK GIL BERTOVIH OTOKOV SKLADA TEU OPERE KONZUL GIAN CARLO MESTO V PANAMI TUDI NATALIJA RUDIUS BARBITAL (PROTI NE SPEČNOSTI) NAJVEČJA REKA V AFRIKI NEMŠKI SLIKAR, GRAFIK MAX REKA NA DOLENJ SKEM NAPOLNITVE S TEKOČINO VEČ NEMŠK. VLADARJEV KOVANEC V ANT. ITALIJI ITAL. FILM. REŽISER. LUCHINO RIMSKI CESAR REPUBLIKA (TURISTIČNO MESTO) V SEVERNI ITALIJI. BLIZU RIMINIJA MOSTOVŽ. ZAPRT BALKON V NAOSTR AM FILM. IGRALEC. ROBERT DE KOJ. BRŽ CANKAR JEVA ZALOŽBA VELIK NERED. ZMEDA VPRAŠAL NIČA MA" FRANC. FILMSKA IGRALKA, MAGALI Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 6. maja 1981 do 9. ure na naslov; ČP Glas Kranj. Moše Pijadeja 1. 64000 Kranj. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA - 1. maj Popravek V prejšnji številki se je v članku Zaradi dveh hlebov kruha na 20. strani napačno zapisalo, da sta stekla proč Ačimovič in Hudover-nik . . . Pravilno je. proč vsak da sta stekla svojim hlebom kruha Ačimovič in Žmitek. Ogenj v garaži PODVIN - SEJA ČASTNEGA ODBORA SVETOVNE VENSTVA V MOTO KROSU - Pod predsedstvom častnega sednika zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Metoda Rotorja j bila seja častnega odbora za svetovno prvenstvo v moto krosu, ki ( maja v Podljubelju. Predsednik organizacijskega odbora Mucu in direktor dirke Jože Jurjevčič sta člane častnega priredita odbora za svetovno prvenstvo v kategoriji do 125 ccm seznanila pripravami na to že deveto dirko, ki jo organizirajo člani AMDTritt — Foto: D. Humer NESREČE ZAPELJAL S CESTE Selca — V petek, 24. aprila, ob 14. uri se je na regionalni cesti v Selcah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Nediževec (roj. 1936) z Bukovice je peljal proti Skofji Loki, ko je na ravnem delu ceste nenadoma zapeljal v desno na travnati del in trčil v betonski steber ograje in nato še v električni drog. V nesreči si je 4-let-na hči Petra, ki je bila na zadnjem sedežu, zlomila nogo. Škode na vozilu pa je za 40.000din. TRČIL V PARKIRAN AVTO Radovljica — Na magistralni cesti med Vrbo in Lescami se je v petek, 24. aprila, nekaj pred 16. uro pripetila prometna nezgoda zaradi voznikove neprevidnosti. Voznik osebnega avtomobila Miroslav Cesar (roj. 1941) z Rečice pri Radovljici je vozil proti Lescam v koloni petih vozil, ko je nenadoma zapeljal v desno s ceste, nekaj časa vozil po bankini nato pa trčil v avtomobil, ki je bil zaradi okvare parkiran izven ceste. V trčenju ni bil nihče ranjen škode na vozilih pa je za 120.000 din! TOVORNJAK PO SREDI CESTE Kranjska gora - V soboto. 25. aprila, ob 16.30 se je na magistralni cesti v Logu pri Kranjski gori pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik tovornega avtomobila s priklopnikom švedske registracije Edvin Jan Gustavsson je vozil proti Jesenicam prehitro, čeprav je pred ovinkom v Logu znak za omejitev hitrosti na 40 km na uro. Voznik tovornjaka je pripeljal v ovinek po sredini nasprotne smeri pa je tedaj v voznik osebnega avtomobil« Djukič pravilno po svoji