S90B09N9 SLOflEima MEDSEBOJNA POMOt TAJNI KONSISTORIJ V RIMU NUESTRO POETA “Bližnjemu v pomoč!’’ je bilo geslo naših fantov in mož po slo¬ venskih vaseh, ko so si ustanav¬ ljali svoje organizacije proti poža¬ ru in nesrečam. “V pomoč!’’ so se pozdravljali, ko so se srečali in ve¬ deli smo, da to ni prazna beseda: Ko te bo stiska zadela, sosed, ti bom stal ob strani! Zdi se mi, da bi se tudi danes morali slovenski novonaseljenci tukaj pozdravljati s tem pomembnim pozdravom: V pomoč! Samo poglejte v pristan: še nikoli ni čakalo 700 novodošlih Slovencev, da splava v to obširno morje — pa ne vidijo otočka, ka¬ mor bi se okrenili, in re znajo ni¬ ti plavati... “V pomoč!” ponu¬ di mu desko! Pokaži mu smer! Daj mu oddih pri sebi!. . . Ko smo mi — prvi novi Sloven¬ ci — prihajali sem, je nas opravi¬ čeno zadela v srce trdosrčnost sta¬ rih Slovencev, ki organizirano ni¬ so hoteli z nami spregovoriti niti besede, kaj šele, da bi nam pri¬ skočili ra pomoč pri prvih korakih v novem svetu. Danes je nas tu že ok. 5000 novih Slovencev: ali naj tisti, ki prihajajo za nami sem mi¬ slijo isto o naši trdosrčnosti? Ali si ti s tem, da si prišel do položa¬ ja, opravičen, da se ločiš od skup¬ nosti, po kateri si prišel sem, in nimaš nobene dolžnosti več do nje? Pomagaj! če ne moreš dru¬ gače: obišči novo-vseljence, poja¬ sni položaj, svetuj, pomagaj mu pri iskanju stanovanja in službe, spremljaj ga po obširnem mestu, kadar ti donušča čas! še več .•'vze¬ mi ga na stanovanje za čas, ko ri¬ me, kam položiti glave. Posodi mu. da si najame stan! Vzemi materi otroka k sebi, da si lahko preskrbi službo! Govori zanj pri ustano¬ vah. ki jih morda poznaš! Pri svo¬ jem gospodarju, da ga vzame v službo. Pri sosedu. Pri znancu. Saj je toliko možnosti, da olajšaš prvi korak na suho. Proti organizirani n epom oči staroraseljencev posta¬ vimo nas proti organizirano po¬ mre novim: V pomoč! 700 novih naših prijateljev ča¬ ka, da gre naša nota in se vključi¬ jo v koristno življenje in v delo za rovo domovino. Nihče se ne odteguje delu, vsak ga pričakuje kot cdrešenie od begunskih let in kot zagotovilo novega blagostanja. Vse to ga čaka, samo — da uspeš¬ no napravi ta svoj prvi korak na suho. Za ta korak gre. Tu je treba nomoči! Potem bo že vsak shodil in splaval in si postavil svoj novi dom na otočku, ki se tudi že dviga zanj. Zato ni treba obupa: saj so to zadnje težave pred novo živ¬ ljenjsko trdnostjo. S temi je treba računati, jim pogledati v obraz junaško in jih premagati, še vsak dozdai jih je premagal in to v krat¬ kem času, tudi ti jih boš, ki zdaj s skrbjo gledaš v nov svet in ti sti- Sv. oče papež Pij XII je sklical za pondeljek dne 14. februarja iz¬ redni tajni konsistorij v Rimu. Na sejo konsistorija je prišlo 16 kardinalov in je imel sv. Oče na¬ govor, v katerem je ostro obsodil proces, ki ga je madžarska vlada izvedla proti kardinalu Mindszen- tyju. Med drugim je v svojem govoru povdaril, da je bil glavni cilj tega procesa ta da, bi uničili katoliško Cerkev na Madžarskem. Kardina¬ la pri masa so postavili pred sodiš¬ če čisto v smislu besed sv. pisma, ki pravijo: “Vdaril bom Pastirja in razkropile se bodo ovce”. Ves svet pa je presenečen nad tem, kakšno je bilo fizično stanje kardinala Mindszentyja na tem procesu, je izjavil Pij XII. To ža- Po prvih poročilih o razgovorih norveškega zunanjega ministra Langeja v Washingtonu se močno uveljavlja naziranje, da Norveška od Združenih držav ne bo prejela take izjave, ki bi jo dovolj zava¬ rovala pred sovjeti, če bi Norveš¬ ka vstopila v blok držav Atlant¬ skega pakta. Sicer posvetovanja norveškega zunanjega ministra še niso zaključena in se nadaljujejo v Londonu, toda zelo- verjetno je, da bo Bevin še manj obljubil kot pa je obljubil Acheson. Po odhodu Langeja iz USA sta cba voditelja ameriške zunanje po¬ litike v ameriškem kongresu in si¬ cer Connahj za demokratsko stran¬ ko in Vandenberg za republikan¬ sko stranko izjavila, da sta obe stranki proti temu, da bi ameriš¬ ka vlada podpisala kako pogodbo, ki bi jo moralno obvezovala da mora iti v vojno. — Iz tega bi sle¬ dilo, da bo ameriška vlada skle¬ pala o vstopu v bodočo vojno šele tedaj, kadar bo kdo kje napaden ali pa kadar bo ameriško ozemlje naravnost napadeno. — Norveška bi prišla torej z dogovori z USA in drugimi zahodnimi državami v slučaju potrebe v isti položaj, ka¬ kor Češkoslovaška v letu 1938 in 1939, ko sta Anglija in Francija (zlasti slednja) prezrli obveze iz zavezniških pogodb. Toda med č. S. R. in drugimi državami so bile jasne pogodbe, ameriška vlada pa sedaj odklanja še celo vsako mo¬ ralno obvezo. ska srce strah pred ogromnostjo okolice in svojo začetno bedo. Vse bo dobro! Naj bo tvoje geslo. Naš odgovor na tvoje srečanje pa: V pomoč! In povezani bomo z novo vezjo v še trdnejšo skupnost ki je naša moč. Zato se ne odteguj dolžnosti do naše skupnosti! lostno zdravstveno stanje kardina¬ la se ne more razlagati drugače kakor tako da so proti njemu upo¬ rabili neka posebna sredstva, o katerih se danes še ne more javno govoriti. In dokaz za to je dejstvo, da mož, ki je bil pred kratkim še poln moči in zdravja, naenkrat na¬ stopa kot fizično popolnoma zlom¬ ljen in duševno neuravnovešen. Sv. Oče je tudi zavrnil navedbe madžarske vlade, češ da se je sv. stolica vmešala v notranje zadeve Madžarske in da je kardinalu kdo naročil, da naj zavzame opozieio- nalno in sovražno stališče do se¬ danjega režima. Hkrati je bilo objavljeno, da so vsi tisti, ki so sodelovali pri pro¬ cesu proti kardinalu Mindszenty- Tako tolmačenje vsebine At¬ lantskega pakta ali pa ev. ameriš¬ ke pomoči drugim državam Evro¬ pe je izzvalo veliko vznemirjenje povsod, tako v krogih UNO in pri državah zahodne Evrope. Zastop¬ niki vseh teh držav so se obrndi na Trumana, da naj pojasni ame¬ riško pojmovanje o obvezah v bo¬ dočih pogodbah. Truman je oblju¬ bil, da bo Acheson še ta teden po¬ vedal, kaj misli ameriška viada. VOLITVE NA PORTUGAL¬ SKEM Iz Lizbone poročajo, da so bile zaključene volitve za novega pred¬ sednika in je bil ponovno izvoljen general Carmona , ki je dobil 75 odstotkov glasov. Kandidat opozi¬ cije general Mattos je svojo kan¬ didaturo dva dni pred volitvami preklical in, pozval svoje pristaše, da naj se volitev vzdrže. USA. — Norveški zunanji minister Lange je svoje razgovore z državnim tajnikom Achesonom v Washingtonu za¬ ključil. Takoj po razgovorih je odpoto¬ val v London, kjer bo imel razgovore iste vsebine z angleškim zunanjim mi¬ nistrom Bevinom. Časnikarjem ni ma¬ ral Lange reči niti besedice o uspehu svojih posvetovanj. Pač pa je nasled¬ nji dan vodilni ameriški list “New York Times” pisal, da Lange ni prejel tistih zagotovil od ameriške vlade, kakor jih bi Norveška želela. Tako bi izgledalo. da se Norveška ne bo priključila atlant¬ skemu paktu in da bo skoraj da ver¬ jetno podlegla sovjetski zahtevi, da pod¬ piše z njo prijateljsko in nenapadalno pogodbo. ANGLIJA. — Ko je. norveški zunanji minister Lange prišel v London, se je takoj sešel z Bevinom. Isti dan se je Bevin tudi pogovarjal s turškim zastop¬ nikom v Londonu. Turčija je namreč do Sovjetske zveze približno v istem polo¬ žaju kakor Norveška. La colectividad eslovena de Bue¬ nos Aires festejo el domingo ultimo el centenario de la muerte de nues- tro poeta mas glorioso — FRANCE PREŠEREN. Para nosotros el poeta Prešeren tiene la mišma importan- cia como para el mundo espahol Cervantes, para los argentinos Her- nandez o para los Rusos Puškin. En el poema de Prešeren la palabra eslovena aleanzo su mas alto nivel; por los elementos y las ideas de sus poemas la nacion eslovena en- tro en el concierto de los pueblos europeos mas cultividos. Prešeren nos dejo un solo libro de sus poemas, pero pronto fue reco- nocido como nuestro mas gran poe¬ ta. En sus elogios poeticos de un amor ideal, de una fe limpida y de un amor patrio admirable. Prešeren puso todos los elementos de un al- ma eslovena con en mismo valor entonces vigente en la cultura mun- dial. Por eso pronto sus poemas fueron traducidos en časi todos los idiomas. Su mas fuerte poema canta la fraternidad entre todas las nacio- nes, del mundo. Este himno a la so- lidariedad universal es una iuerte expresion de la fe en la humanidad, Recitando este poema nosotros vol- vimos a repetir nuestrct fe en la hu¬ manidad buena y justa. Una huma¬ nidad tal podra ciertamente supe- rar todos los obstaculos que impi- de a tales ideales imponerse en breve. ANGLIJA. — V Londonu se je začela konferenca štirih za sestavo državne pogodbe z Avstrijo. Na tej konferenci bi bila sklenjena neke vrste mirovna pogodba z Avstrijo; tej pogodbi bi na to sledil konec okupacije Avstrije. Na prvi seji je sovjetski delegat zahteval, da pride na seje tudi jugoslovanski za¬ stopnik, toda zastopnik Anglije, Fran¬ cije in USA so se takoj temu uprli. PARAGVAJ. — Nova vlada je dolo¬ čila, da bodo prihodnje volitve dne 17. aprila; tedaj bodo izvolili novega pred¬ sednika republike. ITALIJA. — Voditelj italijanskih ko¬ munistov Togliatti je odpotoval iz Ita¬ lije “neznano” kam. Toda listi pišejo, da je Togliatti odpotoval v Prago, kjer da je zasedanje kominforma. PONOVNO PRIZNANJE Od g. ministra dr. Mihe Kreka smo dobili iz Clevelanda pismo, v katerem med drugim pravi: Koledar Svobodne Slovenije sem prejel. Resnično sem presenečen. Nisem si predstavljal, da ste imeli v načrtu izdati tako obširno knjigo. Pa tudi vsebinsko je na taki višini, da tvori zaenkrat višek v protiko¬ munističnem slovenskem slovstvu po vojski. V "Ameriški Domovini" smo ga laskavo omenili. Nanj se bomo še povrnili, ko bomo prejeli izvode za razpečavanje." ju, izobčeni. Oklevanje v Washinglonu Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 7. KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI Vedno bolj se jasni Spet nam je “Slovenski glas” glasilo tukajšnjih titovcev, postre¬ gel z lepim šopkom: spravil se je nad Slovence v Cordobi, na tiste ki so preko vseh groženj in nasilij vendar le upali počastiti slovensko novo mašo v Cordobi in s tem do¬ kazali, da jim je vera še sveta in poklic katoliškega duhovna poslan¬ stvo božje. Zavpili so nasprotniki iz „Slovenskega glasu”, kot da so jim ti storili kakšno krivico. Ali s tem, da so priredili pomašno slo¬ vesnost v Slovenskem Domu, morda člani nimajo pravice raz¬ polagati s svojim delom, kakor jim ljubo? Ali tudi oni morajo biti “besni na farje”, zato, ker jih vi ne morete videti? Razumemo vaš bes nad takimi dogodki kot je nova maša, ne razu¬ memo pa, kako je mogoče, da bi se dobil še kdo, ki bi se dal vjeti na vašo jezo in se ji dal ustrahovati. Pa se tudi nebeden več ne da. Zdaj se že jasni in ljudje vedo, kje je bilo izdajstvo in kje in kdo je zlo¬ rabil njihova narodnostna čustva za dosego svoje oblasti. Danes vi¬ dijo tudi staronaseljenci, da so pri nas doma na vseh vodilnih mestih taki ljudje, ki nimajo nobenih spo¬ sobnosti zanje —• samo komuni¬ stično legitimacijo —, vsi drugi pa so bili odstranjeni, mnogi mimo¬ grede “likvidirani”. Na vašo bese¬ do nihče nič več ne da, dasi je še nekaj takih, ki raje trpe, kakor da bi odprli prisad in izčistili gnu¬ sobo iz njega. Tudi so taki, ki se upirajo tistemu ki jih tepe, ker se ga boje, spoštujejo ga pa ne. Vam je pa samo, da vtepete strah v ljudi, zato tudi ta napad. In to ^ listu, ki so ga pošteni in zavedni Slovenci rešili v težkih dneh, zdaj ga pa porabljate zato, da napadate vse tiste, ki ne mislijo tako kot Tito ali Stalin. Toda vse to je zaman. Ljudem, ‘ki so imeli pogum pokazati svojo Vero, čestitamo. Stavba se Vam podira. Ljudje se vas več ne boje in spregledujejo. Nebo se jasni. Prav v januarju ste razkrili svojo masko: z napadom na novo mašo v Cordobi ste pokazali svoje so¬ vraštvo proti Cerkvi, in s proslavo 25 letnice Leninove ste na glas po¬ vedali, da ste komunisti. Da bo še jasneje: brezbožni komunisti. Ali je treba še več jasnosti? Kdor ni slep, bo lahko našel pot.. IRSKA. — Severni del Irske, tako- zvani Ulster je del britanskega kralje¬ stva in se irski nacionalisti zagrizeno bore, da bi bila ta dežela priključena ostali Irski. Toda pri volitvah so irski nacionalisti propadli, ker je izid volitev v parlament Ulsterja naslednji: unio¬ nisti 34, neodvisni unionisti 2, irski na¬ cionalisti 8, socijalisti 1, neodvisni la- boristi 1 mandat. ANGLIJA. — Raziskovalna komisija za atomsko energijo v Angliji je obja¬ vila, da bo po dosedanjih pripravah An¬ glija imela atomsko bombo v letu 1953. KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE lahko dobite: v upravi VICTOR MARTINEZ 50 pri č. g. Hladniku, PASCO 431 v trgovini Časa Boyu, OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) in pri g. Lojzetu Erjavcu, ALVARADO 350, Ramos Mejia Predsednik republike general Peron je v pondeljek dne 14. februarja zopet nastopil svoje redno delo po nekaj dne¬ vih dopusta, ki ga je s svojo soprogo prebil v San Vincente. — Prav tako je začela z rednim delom v delovnem taj¬ ništvu soproga prezidenta republike ga. Maria Eva Duarte de Peron. Gospodarski svet zaseda že dalj časa vsak dan in ureja nove ukrepe za ure¬ ditev razmer. Tako so bili že izdani novi predpisi za uvoz blaga in za način plačevanja uvoza. Šel bo v zapor. Ker je širil alarmant¬ ne govorice, so oblasti aretirale trgov¬ ca Joseja Borello, italijanske narodno¬ sti. Moral bo iti v zapor in siceij bo se¬ del 15 dni, ker je širil govorice, ki so brez podlage. Kazni ne more spremeni¬ ti v plačilo globe. Stavka tiskarnarjev traja že drugi te¬ den in ne izhaja V prestolnici noben ča¬ sopis. V soboto dne 12. februarja so se razširile govorice, da bo stavka v pon¬ deljek zjutraj končana, toda bilo je ob¬ ratno in se je položaj še poslabšal, ker so v soboto popoldne vstopili v stavko še delavci po manjših obratih. — Med tem je bilo po mestu v letakih objavlje¬ no, kdo so tisti, ki so stavko pognali v tako ostrino in ki ne puste povratka na mirno delo, ker je bila stavka proglaše¬ na za nezakonito. Vso stavko 1 vodijo ko¬ munisti in njihovi zavezniki. Vodstvo tiskarniške strokovne zveze je trajanje stavke proglasilo za nepotrebno, toda USA. — Ameriška vlada ima poseben urad, ki nakupuje takozvane “Strateške surovine”, to je uranij, petrolej, itd., v zelo velikih količinah. Največ zanimanja posveča ta urad sedaj severni in sred¬ nji Afriki. V Liberiji so Amerikanci ustanovili najmodernejša oporišča in gradijo moderne ceste in pristanišča. SOVJETSKA ZVEZA. — Dudi sovjet¬ ska vlada pospešeno kupuje po svetu “strateške surovine”. Ker sovjeti nima- ju dolarjev, plačujejo vso robo s čistim zlatom. (Leta 1945 so sovjeti podpisali dogovor z US, da zlata ne bodo dajali na trg, ne da bi o tem obvestili druge podpisnike pogodbe). Ker se sedaj po¬ javljajo na trgu vedno večje količine zlata, napovedujejo, da bo cena zlatu padla, kar bo spravilo v težave gospo¬ darstvo vseh tistih držav, ki vrednost denarju še določajo po zalogi zlata. KOLUMBIJA. — Vlada Kolumbije je poslala UNO protest zaradi procesa, ki ga je madžarska vlada izvedla proti kardinalu Mindszentyju. V protestu za¬ hteva, da naj bo Madžarska zaradi te¬ ga procesa obtožena pred UNO. ANGLIJA. — V Londonu so prepri¬ čani, da je stanje sovjetske industrije, ki pripravlja potrebščine za atomsko bombo, takšno, da Sovjetska zveza ne bo mogla izdelati svoje prve atomske bombe pred letom 1955. USA. — Minister za mornarico, Sulli- van je sporočil vladi, da so raziskova¬ nja toliko napredovala, da bo mornari¬ ca USA imela v letu 1951 “atomske podmornice”. Te podmornice bodo take, da bodo lahko preprečile sleherni pos¬ kus morske blokade USA. — V istem času bodo strokovnjaki končali pripra¬ ve za izdelovanje umetnih planetov, ki bodo služili za oporišča letalskim silam v bodočih vojnah. POLJSKA. — Bivši predsednik polj¬ ske vlade Mikolajczik je objavil v USA podatke o tem, kako poljska vlada pre¬ ganja katoliško duhovništvo. Več sto¬ tin duhovnikov je bilo aretiranih. KITAJSKA. — Nacionalistične obia- komunisti so se polastili vodstva giba¬ nja, ko so dali izvoliti poseben “koordi¬ nacijski odbor”, ki je sklenil voditi* stavko naprej. Ta odbor pa šteje 16 čla¬ nov in je v njem 12 komunistov, trije socialisti in en radikal. — Oblasti so ves ta odbor zaprle, toda sestavljen je bil nato poseben odbor stavkujočih, ki je najprej zaprosil, da bi se lahko se¬ stal s člani “koordinacijskega odbora”. Toda oblasti so to prošnjo odklonile. Industrija papirja. Tajništvo za infor¬ macije objavlja, da se sicer gradi velika in najmodernejša tovarna za celulozo v Argentini, toda začetka obratovanja no¬ ve tovarne ni mogoče pričakovati do konca leta 1950. V začetku bo tovarna izdelala dnevno 60 ton papirja za ča¬ sopise. Na avtomobilskih mednarodnih dir¬ kah v Rosariu je zmagal Argentinec Farina. Letalo, “Angel otrok”, majhno eno- motorno letalo, ki je priletelo iz Mila¬ na v Buenos Aires, je srečno postavilo zanimiv rekord v poletu čez Atlantik. Z motorjem 120 konjskih sil je letalo iz Dakarja v Brazilijo priletelo v 16 urah. Ta polet je propagandnega značaja in naj služi v dobrodelne namene. V Bue¬ nos Airesu so oba italijanska letalca navdušeno- sprejeli. Na borzi so se tečaji vseh delnic ar¬ gentinskih podjetij ta teden znatno dvig¬ nili. sti v Nankingu so objavile, da so komu¬ nistični poveljniki sporočili, da se bodo mirovna pogajanja začela v najkrajšem času. GRČIJA. — Grški uporniki so v zad¬ njem času napadli več krajev ob jugo- slovansko-grški meji. Vladne čete so napade odbile. Prav tako so posebni ko¬ munistični oddelki izvedli več sabotaž¬ nih dejanj in nekaj atentatov blizu Aten in v Atenah. Vlada pravi, da so to le slabotni poskusi kako dvigniti ugled uporniški vojski, ko je bil odstranjen poveljnik Markos in imenovan novi, Gusias. V nekaj tednih se bo položaj v Grčiji znatno zboljšal, tako pravi vla¬ da. Medtem so komunisti že doživeli hud pqraz pri Florini. EKVADOR. — Dnevnik “El Comer- cio” ima v prestolnici Ekvadorja, v Quitu svojo lastno radijsko postajo. Ta je v nedeljo 13. febr. oddajala radijsko reportažo znane tVellsove knjige “Mar¬ sovci so napadli zemljo”. Radijski po¬ ročevalci so prenesli vso stvar tako, da so poročali, kako so marsovci pravkar vdrli na zemljo in se izkrcali 20 km od Quita. Grozote tega napada so pripove¬ dovali tako nazorno in podrobno, da so prebivalci, večina že v spalnih oblekah, bežali vsi prestrašeni iz svojih hiš in iskali skrivališč. — Ko so potem pojas¬ nili, da je bila) vse le “potegavščina” so bili ljudje tako užaljeni, da so napadli palačo lista, jo popolnoma razdejali in nato še vse skupaj zažgali. Pod pepe¬ lom so dosedaj našli štiri zoglenela trupla, mnogo pa je ranjenih, zlasti so ranjeni vsi tisti, ki so vsebino Wellso- ve knjige prenašali; zbežali so na streho pred razjarjenimi poslušalci in plameni so jih nato prisilili, da so skakali na cesto. USA. — General Eisenhower je imel v.New Yorku govor, v katerem je ostro napadel politiko Trumanove vlade, češ da preveč centralizira vse zadeve. Re¬ kel je, da bo USA zapadla pod diktaturo demokratske stranke, ako se to nada¬ ljuje. Proslava Prešernove stoletnice smrti V okvirju Društva Slovencev v Bue¬ nos Airesu so Igralska družina Narte Velikonja, Pisateljska družina France Balantič in Slov. pevski zbor Gallus pri¬ redili v nedeljo 13. t. m. skupno proslavo stoletnice smrti pesnika Franceta Pre¬ šerna v režiji J. Petriča. Začetni nagovor je imel predsednik Društva Slovencev Miloš Stare. Pou¬ darjal je našo tesna zvezo s Prešernom in njegovo pesmijo, z našo podobo pes¬ nika in ono doma ter z lepo povezavo naših misli na “drago vas domačo”, ki danes ni več srečna, zaključil pa z že¬ ljo, naj se izpolni motto prireditve: “Vremena Kranjcem bodo se zjasnile”. Nato se je začel spored: Na enem sa¬ mem filmsko igralskem traku v dra- matskih prizorih, recitacijah in petju, s pomočjo bralca iz občinstva, vse to pa obdano s pesmim prilagajočo se glasbo izbranih svet. glasbenikov —- podati prerez Prešernove poezije. Zamisel je uspela, dasi je zvočna spremljava dostikrat prevpila vsem si¬ cer dobro znani tekst. Z recitacijo za odrom “Vrba, srečna draga vas doma¬ ča...” ob melodiji “Gor čez izaro” je bralec uvel občinstvo v prvo dobo Pre- .šernove poezije, ta se je.nato kot za¬ ključeno dejanje dramatsko živahno prikazala na odru: Nova pisarija (do¬ bra kreacija Pisarja), od železne ceste (Ženica odlična) in mladostne erotične ljubezni (kvartet je zapel Pod oknom). Nato je šla pot z zborom v Zdravico in pevčev obup ter alegorijo Elegije Slo¬ vencem in v misel na smrt. Središče je bil »uvod v Krst, zadnji del pa Prešer¬ nova pesem Juliji, z lepo uvedenim sre¬ čanjem v trnovski cerkvi ter s celotnim Sonetnim vencem, ki so ga recitirali pesnik in zbor slov. deklet z deloma koreografskimi gibi. Vse prizore, ki jih je uvajal lektor, je vezala v enoto Pre¬ šernova osebnost, ki jo je v maski in besedi dobro podal Perharič, na kate¬ rem je slonel uspeh in teža večera. Bil je odličen, kjer je besedilo igral, 'slabši pa v branju, pri katerem se je čutila utrujenost spričo ogromnega teksta. Pokazalo pa se je, da je recitacija ce¬ lotnega Sonetnega venca, četudi je s pestrimi prizori in zborno besedo poda¬ na, preutrudljiva za občinstvo. Zvočna spremljava je bila ponekod skladna s tekstom (Krst), pri Vencu pa je rajši slabila tekst. Zamisel sama je uspela in Slovenci v Buenos Airesu so se dostojno oddolžili spominu našega največjega pesnika. USA. — V prestolnici ameriškega fil¬ ma, v Hollywoodu, so imeli te dni za¬ nimivo sodno razpravo. Na tej razpravi je sodnik takole odločil: “Tisti, ki v USA ne mara podati pismene izjave, da ni komunist, mora biti srnatran za ko- m.uinsta”. — Velika filmska podjetja namreč zahtevajo od svojih uslužbencev podpis take izjave, predno jih vzamejo v službo. Nekateri filmski igralci so podjetja tožili; sodišče se je odločilo v gornjem smislu. JUGOSLAVIJA. — Sovjetski vele¬ poslanik v Beogradu je Titovi vladi iz¬ ročil odgovor na jugoslovansko protest¬ no noto, češ da Jugoslavija ne bi bila smela biti izključena iz gospodarskega bloka vzhodnih držav. Sovjetska vlada izjavlja Titu, da bo pripuščen v blok te¬ daj, kadar se bo povrnil na pravo pot in se spet vključil v kominform. SOVJETSKA ZVEZA. — V Moskvi so objavili izjavo, da so ruski razisko¬ valci odkrili — Južni tečaj. Zato bodo’ sovjeti zahtevali delež pri vseh bodočih odločitvah o Antarktidi. MEDNARODNA KRONIKA Štev. 7. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 1'RILOftt SVOBODNE SLOVENIJE FEBRUAR 194» (•ospodarskii kriza v Franciji Skozi vso povojno dobo Francija pre¬ življa težke dni, dostikrat težje kot za časa sovražne zasedbe in borbe za svo¬ bodo; Jasen dokaz za to je, da se je od dne osvoboditve — v dobrih 4 letih — vlada kar trinajstkrat menjala. Zdi se, da so Francozi “zgubili’ gla¬ vo. Javno mnenje je največkrat slabo informirano. Verjame vsaki propagandi. Istočasno pa se posamezniki branijo sprejemati tudi najmanše žrtve za ob¬ novo. Vsak jih hoče naprtiti “druge¬ mu”. Ta “drugi” pa nihče noče biti. Na eni strani se v rokah maloštevilnih kopiči ogromno bogatstvo. Na drugi strani pa je ogromna revščina množic, ki žele uživati enako kot maloštevilni bogataši. Ker je to nemogoče sovraštvo vedno narašča in išče pomočnikov za dosego cilja. Revščino Francije nekateri prikriva¬ jo, dragi pa jo naravnost nočejo videti. Vendar iz nekaterih časopisov svet lah¬ ko zve, da v jugozahodnih predelih Francije še danes ljudje žive v podzem¬ nih brlogih. Največja nevarnost za francosko go¬ spodarstvo je razvrednotenje denarja. Pregled cen kaže, da so se cene na debelo od leta 1938 do novembra 1947. zvišale za 1024 točk (osnova 100), ce¬ ne na drobno pa so v istem razdobju narastle celo za 1336 točk. Plače nika¬ kor niso dohitele te hitrosti in vidimo, da so se plače od leta 1938 povišale le za 600 točk v sorazmerju s cenami. Iz tega se vidi, da je glavni vzrok razvrednotenja denarja gospodarsko ne¬ ravnovesje. Vsaka utrditev vrednosti denarja je namreč nemogoča dokler ne bo popolnoma doseženo ravnovesje med plačami in razpoložljivimi gospodarski¬ mi dobrinami. Glavni vzroki gospodarskega nerav¬ novesja so: 1) Neenakost med ponudbo in pov- prašanjem za najnujnejšimi življenjski¬ mi potrebščinami, posebno pa zmanjšuje dejansko vrednost plač visoka prodajna cena kmečkih proizvodov in hrane sploh. 2) Neenakost med cenami kmečkih proizvodov samih, to je med uradnimi cenami in med cenami v prosti prodaji (črni borzi) in posebej neenakost med cenami kmečkih in industrijskih proiz¬ vodov. 3) Nesorazmerje med delavskimi pla¬ čami in dobički industrijskih podjetij. 4) Neenakost obrestovanja v podjetja naloženih glavnic (naložbe, ki so po¬ trebne za zvišanje proizvodnje najnuj¬ nejših življenjskih predmetov so za pod¬ jetnike manj donosne). 5) Slaba razdelitev poklicev (zlasti je preveč državnega uradništva in ma¬ lih trgovcev, katerih število je od leta 1938 narastlo za 400.000! Razpoložljive¬ ga blaga je pa danes manj, kot ga je bilo takrat.) 6) Neuporabnost mnogih važnih pod¬ jetij, zlasti električnih central, ki jih je vojna porušila, pa še nis^ obnov¬ ljene. 7) Pomanjkanje delovnih rok, pose¬ bej pa še delavoljnih rok. 8) Obnova dežele in vzdrževanje voj¬ ske sta glavni postavki državnega pro¬ računa. Ker pa v njem dohodki ne kri¬ jejo stroškov, si država pomaga a iz¬ rednim tiskanjem) denarja, kar povečuje njegov obtok, istočasno pa zmanjšuje njegovo vrednost. 9) Poleg notranjega finančnega pri¬ manjkljaja je visok tudi zunanji pri¬ manjkljaj. Za njegovo kritje išče dr¬ žava posojil in pomoči. Ker uvoza ne more plačati v frankih, si mora poma¬ gati s posojilom ameriških dolarjev. 10) Stavke, ki jih uprizarjajo komu¬ nisti so državo stale težke milijarde. Gospodarstveniki pravijo, da če se bo¬ do stavke nadaljevale v dosedanjem ob¬ segu tedaj bo delež, ki ga ima Fran¬ cija pri Marshalovem načrtu komaj za¬ doščal za kritje škode, ki jo narodnem« gospodarstvu povzroče stavke. 11) Stranke, ki so v vladi se ne mo¬ rejo sporazumeti niti v najnujnejših gospodarskih rešitvah. Vsled tega sta propadla tudi oba poiskusa za izhod — Mayerjev in Rayneudov. 12) V vodstvu manjka ljudi s čutom odgovornosti in upoštevanjem nravnih načel. Številne denarne in upravne afe¬ re so zgovoren dokaz ža to. Popolnoma upravičeno lahko trdimo, da je vzrok francoske gospodarske kri¬ ze — nravna kriza francoskega naroda. Noč nad francoskim nebom pa ven¬ dar ni tako temna, da se ne bi videla nobena zvezda. Francoska krščanska de¬ lavska federacija in Zveza mladih ka¬ toliških podjetnikov, obe izven obstoje¬ čih političnih skupin, zavzemata stališče nravne obnove kot izhodiščne točke iz sedanjega stanja. Obe organizacije zelo živahno delujeta. V svoj program sta si dali vrnitev podjetij v zasebne roke, ker se podržavljenje le-teh ni obneslo. Za¬ htevata delavsko-podjetniško sodelova¬ Smersu Rudolf: Vajenec, pomočnik in Delavska zakonodaja v Argenti¬ ni se v mnogih ozirih loči od de¬ lavske zakonodaje, ki je veljala pri nas. Razvijala se je pač v dru¬ gih okoliščinah in drugih razme¬ rah kot se je razvijala naša delav¬ ska zakonodaja. To velja tudi za vprašanja, ki jih nameravamo ob¬ delati v tem članku in sicer so to vprašanja o vajencih, pomočnikih in mojstrih. Po jugoslovanskem obrtnem za¬ konu je moral vsakdo, ki je hotel izvrševati kako obrt prehoditi dol¬ go pot od vajenca preko pomočni¬ ka do mojstra. Moral je biti nekaj let vajenec in obiskovati obrtno nadaljevalno šolo. Po končani učni dobi se je s pomočniškim izpitom povzpel stopnjo višje. Toda, če je hotel postati samostojen obrtnik je moral položiti še mojstrski iz¬ pit. Kako pa je v tem pogledu v.Ar¬ gentini ? Argentinska delavska zakonoda¬ ja ima razna zakonita določila o delu mladoletnikov. O tem govori zlasti zakon št. 11.317 iz leta 1924 in razni dekreti. V teh zakonitih predpisih o delu mladoletnikov je nekako urejeno delo vajencev in pomočnikov, pa seveda na drug na- Naše bogastvo Nad nas, slovenske povojne emigrante, se je kakor plaz usula in zgrnila velika nesreča. Zgubili smo premoženje, položaje, prijatelje, svoje drage, upe in nade, domovino. Pa bi bilo povsem narobe sesti sedaj na svojo begunsko culo in radi nje same sebe smatrati za berače. Kakor je bila lahko pomembna in boleča izguba tega, česar nas je usoda oropala, vendar nam je mogla vzeti le drugotni, manj važni, izven nas obstoječi del bogastva, nekako pritikline našega osnovnega kapitala. Naše temeljno bogastvo nam je ostalo. To smo prav za prav mi sami; so naše nravne, kulturne, umske vrednote in sposobnosti; sta naša umska in telesna delavna sila, je ustvarjalni duh, tehnična sposobnost, prilagod¬ ljivost vtirenja v nove gospodarske panoge in končno naša ljubezen do dela. Je to naš neizčrpen in neodtujljiv živ kapital. Ta je pri pravilnem vrednotenju stvari, tako po svoji ustvarjalni moči, kakor po svoji notranji vrednosti, daleč nad snovnim bogastvom, ki ostane mrtvo, neplodno, če ga žive človeške sile ne razgibljejo. Tak je nauk Cerkve o lestvici pravilnega vrednotenja živega in mrt¬ vega kapitala in je tudi edini v skladu z zdravo človeško pametjo. Zmaterijalizirani svet se sicer v svoji usodni zablodi klanja pred goli¬ mi snovnimi vrednotami. Malikuje pred njimi in jim podreja žive ustvar¬ jajoče človeške sile, a s tem krivično in pogubno prevrača nravni in naravni red. Je zato kriv divjega nereda v gospodarskem svetu, mrtviči harmoničen zdrav napredek in razcvit plodnih moči za občo blaginjo. Nakopičeno malikovanje bogastva se ne pretaka brez motenj v žilah občestva, jih ne krepi za novo ustvarjanje v veselju, in pušča ob strani pomanjkanje in revščino. Če tako s silnicami nebeških vzvodov Cerkve in zdravega razuma postavimo temeljne granitne kamne gospodarskega reda v pravilno lego in na pravo mesto — smo ob vsej begunski revščini bogati. Smo bistvena osnovna sila gospodarskega ustvarjanja in napredka. Kakršnokoli mesto nam je usoda dala, zmeraj je naše bogastvo tisto, ki po svoji preoblikovalni, ustvarjalni in gibalni moči, našo vlogo stavi na častno mesto. Z njo svet bogatimo. Gotovo je, da bomo svetu več dali, kakor pa od njega prejeli. Nismo torej mi njegov, on pa je naš dolžnik. Pravica upnika pa je, da pokonci nosi glavo. Bodimo torej ponosni na našo ustvarjalno silo, ki je naše veliko bogastvo in — kvišku glave! MEDVED nje v podjetjih in s tem združeno ude¬ ležbo delavstva pri upravi, dobičku in kapitalu podjetij. Od političnih strank pa zahtevata naj ne iščejo lastnih ko¬ risti, ampak naj delajo na skupnih ko¬ ristih francoskega naroda. Obe organi¬ zaciji štejeta zdaj že čez 700.000 članov. Razvoj dogodkov jima bo najbrže dal možnost uresničenja pripravljenih na¬ črtov. mojster v Argentini čin, kot je bilo to urejeno pri nas. Oglejmo si nekoliko ta določila: A) Mladoletniki do 12 leta staro¬ sti. Tem je popolnoma prepoveda¬ no vsako delo, tudi v delavnici svo¬ jih staršev. Morejo pa obiskovati predvajeniške tečaje, v kolikor po šolah obstoje (preaprendizaje). B) Mladoletniki od 12 do 14 le- tf ta starosti smejo delati samo v ti¬ stih industrijskih in trgovskih ob¬ ratih, v katerih delajo člani druži¬ ne, ki ji mladoletnik pripada.