A
KRANJSKI ZVON
^^JtUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1981. Št. 11.
Posamezna štev. 2 Din.
Spomin vernih duš.
Zopet bodo zapeli zvonovi svojo otožno pesem in sanjali spomin vernih duš — —
Kakor neko domotožje se oglasi s pomnoženo silo v Sen spomin na ranjke — na dan vernih duš. .    Naše misli hite k dragim, ki so odšli v večnost, pro-vr|e bi rade steno, ki nas loči od njih in se objele z njimi sladkem objemu. A zastonj bega naš duh po vsemirju in va"ian izprašuje —: Kje ste dragi? — Njih, ki so odšli v v jl0s* — ne uzre ve^> ne more objeti več. A vendar člo-. esko srce jasno čuti —: vse vezi ne morejo biti pretrgane! akor mi na nje, tako oni — onstran groba — niso poza-1,1 na nas. Zemsko življenjenje je strto — a duh ni uničen; ^ Sfce je nehalo biti — a duša ni nehala biti —. Ljubezen le večna!
In tako hitimo na pokopališče —! V bližini telesnih Jankov si budimo spomin in ljubezen in oboje se združi upanje in molitev: Gospod, daj jim večni mir!
Kako lepa je katoliška vera o posmrtnem življenju in občestvu svetnikov. Človeškemu srcu odgovarjajo njeni auki in nje obredi so izliv človeške narave. v    Vera v posmrtno življenje je tako globoko ukoreninjena |.Vsem človeštvu, da jo najdemo pri vseh narodih. Le človek, m le popolnoma zamoril plemenitost človeškega srca, le °vek, ki se zarije samo v živalsko življenje in uživanje, "ore tajiti — posmrtnost!
j. .. Najlepši izraz občečloveškega prepričanja o posmrtnem pijenju — daje katoliška vera. Združeni z Bogom bodo e'ičani vekomaj srečno živeli. Onstran groba se bomo k Pet videli, zopet združili v večni ljubezni. Kako krasen,
tolažilen je ta nauk!
trpeči - eno
v    Vsi: verniki na zemlji — zveličani v nebesih -očiščevanju — v vicah — tvorimo eno občestvo užino, katere glava je Kristus. Ta vez med nami je vez jnuž'rie, v kateri žjve v8j skupno življenje, delajo, molijo nik   e vs* za ene£a> ec*en za vse- Prošnje in zasluge svet-doh   P°maSaj° nam in vernim v vicah; naše molitve, naša vj?ra ^e'a lajšajo in krajšajo trpljenje njim, ki niso šli v Ctl°st popolnoma čisti. Vse veže ljubezen Kristusova, dan ^a 'iUDezen naj nas vodi na dan vseh svetih in na bQ  vernih duš v cerkev in na pokopališče! Ta ljubezen ^or-Sila 8roDOve rajnkih, a še bolj pomagala dušam z 2e'ltvjj°» z odpustki in dobrimi deli. Ne ljubimo samo n "Uskih ostankov —, ampak duše — ki so odšle in čakajo uašo pomoči
Več značajnosti!
tiai ^ekJe |e nek' iznajditelj ponudil tramvajski družbi v p0pP svoj izum, aparat, ki bi natanko registriral število je n'kov v vozovih električne železnice. Družbeni tajnik pa 9p °dklonil nakup takega aparata z besedami: '„Takega bj ^a mi ne moremo rabiti, kar bi pa nujno potrebovali, D,l tak stroj, ki ljudi dela poštene in značajne, da bi
ne varali in se tudi ne dali podkupiti, takega aparata pa žalibog ni mogoče dobiti."
Lepo je povedal ta mož! Naš čas potrebuje poštenjakov, značajnih mož, ki se ne dajo kupiti, ki ne obračajo plašča po vetru, katerim je resnica in pravica, pošteno prepričanje in svoboda vesti nad vse! Če bi kdo iznašel tako „mašino", kjer bi se „precejali" možje in bi na rešetu ostajali le značaji, potem bi jih ostalo na vrhu bore malo I Redki so možje, ki bi se ne dali na ta ali oni način kupiti, ki bi svojih načel nikdar ne zatajili radi kakih koristi, v strahu pred drugimi ali iz kakega drugega ničvrednega vzroka. Svojo vest, svoje prepričanje, svojo vero, svojo svobodo, svoj jezik in svojo državo so pripravljeni nezna-čajneži zatajiti, zavreči ali prodati za kako koncesijo, za par judeževih grošev, iz gmotnih ozirov ali morda celo za frakelj žganja!
Kaj je nam Slovencem največ škodilo v narodnem oziru? Neznačajnost, ki jo je tujec sejal v naše narodne vrste! Samo neznačajnost izvoli suženstvo in tujčevo oblast mesto svobode! Koliko nemčurjev je postalo naenkrat navdušenih Slovanov, ko smo prišli v nacijonalno državo! In na drugi strani, koliko nekdaj navdušenih Slovencev je danes prodalo svoje slovensko ime in svoj narod ter se prodalo tujemu fašizmu! Ravno nacijonalni boji našega naroda za obstanek so pokazali, da je mnogo slabičev, ki se drže le gesla: Biti tam, kjer je denar, oblast in moči So pač nacijonalisti le iz oportunizma, ker to nese! So veliki patrijoti, dokler imajo od tega koristi! Ko bi bilo pa treba trpeti za državo in narod, takrat se pa skrijejo, zbeže, potuhnejo, zataje ali celo dezertirajo v sovražni tabor!
Tako je neredko tudi v verskem življenju! Saj imajo vero, a se boje pokazati jo! Saj bi šli k zakramentom, a jih je sram! Saj bi se opoldan odkril, ko zvoni, ko bi ga nihče ne videl! Doma že moli pred jedjo in po jedi, a v družbi ga je sram . . . Koliko takih in podobnih slučajev bi lahko navedli, ko se kaže večja ali manjša neznačajnost . . .!
Koliko smešnega humbuka rodi neznačajnost! Nekoč je neki govornik bombastično govoril na zborovanju o svobodi in svobodoljubju in je zaklical poslušalcem: „Jaz stojim na tleh svobode . . ." „Ni res," je zaklical iz poslušalstva čevljar, „vi stojite na par čevljih, ki mi jih še niste plačali." Mogel bi postreči z imenom navdušenega „sedaj-narodnjaka", ki v Avstriji ni hotel znati govoriti svojega slovenskega jezika, ki je vihal nos nad tem „barbarskim narečjem", ki je celo krivično denunciral slovenskega častnika radi njegovega narodnega mišljenja, da bi bil kmalu prišel isti pred puškine cevi, ko bi ga ne bil rešil polom. Kako se je pač ta slovenski mučenik čudil, ko pride v belo Ljubljano, pa opazi sredi nacijonalne organizacije nekdanjega nemčurja in denuncijanta!
Tako je neznačajnost neredka »čednost"!
Živeli so pa v vseh časih tudi značaji, možje, ki ne prodajajo svojega prepričanja, ne svoje vere in ne svojega naroda; možje, ki so bili in sb pripravljeni trpeti za svoja načela I
Stran 2.
KRANJSKI
ZVON
Stev. !*•
Poznani moža, skromnega čevljarja, tam doli v solnčni Istri I Vedno je bil mož katoliškega prepričanja in življenja, čeprav je moral že prej marsikatero preslišati in pretrpeti. Pa je prišel brutalni fašizem in oznanjal, da prinaša veliko svobode. Mnogi so se uklonili, mnogi so zbežali. Ta pa vstraja kljub šikanam, kljub temu, da so ga že večkrat pretepli, kljub temu, da je vedno v nevarnosti za svoje življenje: svojo vero in svojo narodnost kaže povsod! In to je morda še najbolj žalostno, da je svet tako propadel, da niti značajev več ne spoštuje! Takega moža bi moral pač tudi tujec spoštovati, tudi nasprotnik, tudi sovražnik!
No in hvala Bogu naš kmečki rod je rodil mnogo takih značajev, ki tam še ne klonijo in ne prodajajo ne svoje vere in ne svojega jezika!
In naj navedemo še nekaj zgledov iz zgodovine!
Grk Aristid je bil znan radi svoje poštenosti in značajnosti in so mu njegovi sorojaki dali priimek „Pravični". Boril se je za svobodo domovine pri Salamini in pri Maratonu, bil je celo poveljnik v bitki pri Platejah. Opravljal je najvišje državne službe, a je ostal in umrl reven!
Podoben je bil Atenec Fokijon, ki je bil znan po svoji modrosti in hrabrosti. Aleksander Veliki je hotel utrditi svojo oblast nad Grki in za to bi bil silno rad pridobil zase Fo-kijona. Ponudil mu je mnogo denarja in na izbero eno izmed štirih mest v Aziji. A modrijan je pokazal lepo svoj značaj in je odgovoril: „Če me Aleksander res spoštuje, potem naj mi pusti moje poštenje!"
Krasen zgled značajnosti nudi veliki rimski govornik in modrijan Cicero. Vsak dar je odklanjal, pa naj je prihajal od prijateljske ali od sovražne strani. Ker se je vneto boril za svobodo proti samodržtvu, je moral v pregnanstvo ia je bil tudi od Cezarja Avgusta obsojen v smrt in umorjen. Nekaj časa po njegovem umoru pa je našel Avgust svojega vnuka s Ciceronovo knjigo v rokah. Dečko se je ustrašil in je hotel skriti prepovedano knjigo. Cezar pa je to opazil, vzel mu je knjigo iz rok, je nekaj časa listal po njej, na to pa jo izročil nazaj in rekel: „Ljubi otrok, da, to je bil poštenjak in je ljubil svojo domovino."
Angleški minister Pitt je bil 20 let v službi krone, letno je razdelil med potrebne do 10.000 funtov, to je ca dva milijona Din, sam pa je ostal reven do smrti. Najvišje redove v državi je odklanjal, ker je smatral, da je to njegova sveta dolžnost, da zvesto in nesebično služi narodu in državi.
Naj navedemo le še znanega tirolskega junaka, neustrašenega borca za svobodo svojega naroda, Petra Mavrja. Ko so ga Francozi vjeli in postavili pred sodišče, bi ga bili zaradi njegovega junaštva radi tudi rešili pred obsodbo in smrtjo. Njegov advokat je pridobil vse sodnike, da ga oproste, le izjavi naj, da ni vedel, da je že mir sklenjen. Samo eno malo laž naj izreče, pa bo rešen! Toda Peter Mayr ni hotel niti z malo lažjo kupiti svojega življenja.
In prvi kristjani, ali niso to sami krasni zgledi značajnosti, ki ne odneha niti za las od svojih načel in svojega prepričanja, ki da svoje življenje za resnico, vero in svojo vest!
Materijalistično mišljenje današnje dobe ubija značajnost! Saj se vse presoja le iz stališča, kaj nese in ne iz stališča, kaj je pravo in pravično. Zdi se pa, da vedno bolj prihajamo v razmere, kjer potrebuje cerkev in država značajev, prepričanih in nesebičnih katolikov, načelnih pa-trijotov, ki ne prodajajo svojega mišljenja in prepričanja za nobeno korist, ki se ne dajo kupiti, ki se ne uklonijo nasilju in krivici, ki se neustrašeno bore za resnico in pravico, za Cerkev in domovino, za svobodo vesti in prepričanja.
Brutalni instinkti nasilnosti bohotno rastejo v povojni dobi. Komunizem je postavil za vrhovno načelo: nasilje nad svobodo vesti in mišljenja; njegov kontrast fašizem smatra zopet za vrhovno pravo le nasilje. S silo hoče vsak uveljaviti svoja načela! Oba pa rabita silo predvsem proti katoliškemu prepričanju. Tako gre preko Evrope val, ki proglaša za vrhovno pravo pest in silo. Bog ve, kaj nas
vse čaka na tem planetu! Temu valu nasilnosti pa se "0 mogel upreti le rod značajen, nepodkupljiv, načelen, resi"' coljuben, požrtvovalen, ki bo znal trpeti in umirati za vec" ideale.
Dr. J. P.
Komu verujemo?
So ljudje, ki so preveč verni. Najdejo pri kaki »P°.j božni« duši kak zakotni verski spis in mu verjamejo b°' nego duhovniku na prižnici. Da bi ga pokazali svojet" pastirju, kaj še; saj gospodje nimajo več sami prave vef ali pa so premalo pobožni in se iz takih »svetih« spis" celo norčujejo. Potem se pa natihem ta zakotna »razodetja' prepisujejo in prenašajo od prijateljice do prijateljice, takih spisih stoji navadno zapisano, da bodo tistim, ki pisrn verujejo, odpuščeni vsi grehi, »čeprav jih je toliko ko ^' pljic v morju ali listja na drevju«, da ne bodo okusili vi ali bodo celo deležni istih prednosti pred Bogom kak" mučenci itd.
Tako je lani krožilo po naši župniji neko »skriv" razodetje sv. Brigite«, ki je hotelo vedeti, koliko Wfe krvi je naš Gospod prelil na križu in obljubljalo izred" milosti in odpustke tistim, ki gotove molitve dalj opravljajo. Cerkev seveda, ki ima vendar edina oblast oP liti odpustke, o tem vsem ni nič vedela . . . Obljubljalo i strašno prokletstvo tistim, ki pismu ne bi vrjeli. V čigave1" imenu, seveda nikdo ne ve.
Zdaj so pa odkrili nekje »Pravo pismo našega u°' spoda Jezusa Kristusa«, v katerem so popisane »sanje rije Device«. - Pismo je zbirka raznih naukov, ki jih je P** sec slišal pri raznih pridigah in jih potem pomešal in j"1] dodal razne nauke, ki so katoliškemu verskemu nauku sprotne. »Kdor nosi to molitev pri sebi, tega prošnje bod vse uslišane, ne more biti nikdar preboden, vsi grehi j*1 bodo odpuščeni, ni se mu bati hudega in ne strele iz neb3' tri tedne pred smrtjo mu bo naznanjena ura njegove srflr^ kanoni mu ne morejo škodovati — kakor resnično je 0°'. spod umrl. To pismo je pisal Jezus sam z zlatimi črka"1 in ga poslal z neba in 1. 1791. ga je nekdo prepisal. Kd° pa pismu ne verjame, naj ga priveze psu na vrat in £ strelja, pa se ga ne bo prijela kroglja; kdor ne verja"1^ bo gotovo pogubljen ali drugače kaznovan. Kdor ne verij" je, da je to pismo poslano od mene, bodi proklet!« Pote" se priporočajo razne molitve za srečno smrt in posti za ve like odpustke. Imenuje se neki papež Leopold, ki ga P zgodovina prav nič ne pozna. , ,.
Gotovo zapeljive obljube! Kajpak jim verjamejo W$ ki bi si na lahek način radi zavarovali vstopnico v nebes8' posebno tisti in tiste, ki verujejo vse na slepo.
Podobne stvari se širijo v češčenju male sv. Terezip Neki list je treba 25 krat prepisati in te spiske potem P vrsti nositi k podobi svetnice; potem dobimo izredne i" losti in smo gotovo uslišani. Naš cerkovnik mora pa P tem pobirati te spise, da se ob svečah pred kipom sveto1 ne prižgo še oni.
Skrajna nasprotja so si vedno blizu.   V dobi, k° 'j mnogo ljudi brez vsake vere, pa so drugi preveč vefij' bolj ko Cerkev in papež.   Norčujemo se morda iz na»|. prednikov in njihovega praznoverja, ki je imelo često z£°j dušeslovno podlago brez coprnije, a sami smo često vd8, resnični pracni veri, vedeževanju in čarovanju. Kdor 9'. prisuje stvarem skrivno moč, ki jim je Bog ni podelil. J kriv vraže, pa naj bo ta stvar na videz tudi »sveta« sWlj Saj so največ zagovorov, urokov in podobnih zablod ' vrševali najpogosteje z molitvami, evangelskimi ali rna^ mi knjigami ter s »posvečenimi« ključi. Pa žal, neuki ') je kar na slepo vse to verjamejo, prelahkoverni so. KrŠCa ska krepost je pa vedno v sredi med preveč in prem8 Tako tudi božja krepost vere. Žalostno je, če se mora ,,e di v naših časih spolnjevati prerokba sv. Pavla: »Zakaj čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si D°
Štev. 11.
KRANJSKI ZVON.
Stran 3.
za čehljanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam.« Dobesedna resnica dandanes! Zato velja naročilo istega apostola v polni meri tudi našemu času: »Posvetne govorice in bajke za stare ženske zavračaj!« To piše Pavel svojemu škofu Timoteju, velja pa tudi za vsakega dušnega pastirja, ki mora skrbeti za čistost nauka Gospodovega.
Kdo je merodajen, kaj je božja resnica, kaj pa ne. Samo eden: učeča Cerkev. Vse, kar z njenim živim oznanjevanjem ni v skladu, je brez dvoma zmota. »Ta je moj ljubi Sin, njega poslušajte!« pravi Bog. Sin pa pravi: »Kakor je mene poslal Oče, tako jaz vas pošljem . . . Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje mene zaničuje . . . Kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor ne-vernik in očiten grešnik.« In sv. Pavel je Galačanom, kjer so se mešali krivi nauki v evangelij, še bolj odločno in ostro povedal: »So nekateri, ki vas motijo in hočejo preobrniti evangelij Kristusov. Toda tudi, če bi vam mi, ali če bi angel z nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, bodi zavržen! Kakor smo vam poprej rekli, tudi zdaj znova pravim: Če vam kdo oznanja dru gačen evangelij, kakor ste ga prejeli, bodi zavržen!«
Pravilo naše vere je nauk katoliške Cerkve, katero varuje in vodi božji Duh, da ne more zapasti splošni človeški slabosti - zmoti. Velika milost je to, katere moramo postati vredni z veliko in čisto vero. Le Cerkev je »steber resnice«. Gospod je ukazal oznanjati evandelij javno, raz streh, kakor pravi, ne v zakotju s podtaknjenimi spisi. In Cerkev sama je do vseh takih novotarij silno stroga, saj celo pri proglasitvi svetim postopa s toliko strogostjo, da jo občuduje moderna natančna znanost.
Zato ne širite takih lažnjivih spisov, še manj pa jim verjemite! Kdor jih ima, naj jih sežge, da ne bo kriv greha zoper prvo božjo zapoved, ki nas uči Boga prav častiti, ne pa s prazno vero in vražami. Kdor more, naj zaslepljene pouči in jih pripelje nazaj k zdravemu nauku polne resnice, ki je v Cerkvi Gospodovi in njenem živem učeništvu.
Zakon je božja ustanova.
(Po okrožnici Casli tonnubii.)
Zakona niso ne ustanovili, ne prenovili ljudje, ampak Bog. Ne od ljudi, ampak od samega Stvarnika narave, od Boga, in prenovitelja narave, od Kristusa, je zakon s postavami zavarovan, utrjen in povzdignjen. Zato te postave ne morejo biti podrejene nobeni samovolji ljudi, nobenemu nasprotnemu dogovoru, celo dogovoru med zakonci samimi ne. To je nauk svetega pisma1, to je trajno in splošno izročilo Cerkve, to slovesni odlok svetega tridentskega zbora2, ki z besedami svetega pisma uči in potrjuje, da trajna in nerazdružna zakonska vez, da enotnost in trdnost zakona izvira od Boga.
Dasi je zakon po svojem bistvu božja ustanova, je vendar pri tem tudi človeška volja pri njem udeležena, in sicer na zelo odličen način. Kajti posamezni zakon, kolikor je zakonska zveza tega moža in te žene, izvira le iz svobodne privolitve obeh zaročencev. To svobodno dejanje volje, ki z njim izročita in sprejmeta oba dela zakonu svoj-sko pravico8, je za pravilno sklenitev zakona tako potrebno, da ga „ne more nadomestiti nobena človeška oblast"'. Vendar ta svoboda meri le na to, da ugotovi, ali zaročenca res nameravata skleniti zakon in ali ga namerava skleniti res ta s to osebo; bistvo zakona pa je svobodni človeški volji popolnoma odtegnjeno, tako, da se mora vsakdo, ki je sklenil zakon, pokoriti njega božjim postavam in bistvenim lastnostim. Zakaj, kakor pravi angelski učenik, ko govori o zakonski zvestobi in o potomstvu: „Te (lastnosti zakona) izvirajo iz zakonske  pogodbe same, tako da bi
' Gen. 1, 27, 28; 2, 22, 23; Mat 19, 3 nsl; Efež 5, 23 nsl.
• Cone. Trid , sess XXIV.
s Cod. iur. can., can 1081 8 2.
* Cod. iur. can., can 1081 § 1.
sploh ne bil pravi zakon, če bi se v izjavi, ki se z njo zakon sklene, kaj tem lastnostim nasprotnega izrazilo".5
Po zakonu se torej zvežejo in združijo duše, in sicer preje in tesneje ko telesa, tudi ne po menljivem čutnem dojmu ali čustvu, ampak po premišljeni in trdni odločbi volje: in iz te spojitve duš izvira, tako je Bog odločil, sveta in nerazdružna vez.
To je svojsko in edinstveno bistvo te zakonske zveze, ki se zato popolnoma razločuje ne le od združitev živali po samem naravnem nagonu, kjer ni razuma in svobodne volje, temveč tudi od onih nestalnih zvez med ljudmi, ki so brez prave in nravne vezi in brez resnične pravice do rodbinskega sožitja.
Iz tega že sledi, da ima postavna oblast sicer pravico, da, celo dolžnost, sramotne zveze, ki nasprotujejo pameti in naravi, ovirati, preprečevati, kaznovati; ker pa gre tu za nekaj, kar sledi neposredno iz narave, velja prav tako gotovo opomin6, ki ga je jasno izrekel Leon XIII: „Pri izvolitvi stanu ima brez dvoma vsak pravico, da se svobodno odloči za eno ali drugo: ali da sledi Kristusovemu nasvetu o devištvu ali da se zaveže z zakonsko vezjo. Naravno in prvobitno pravično do zakona komu vzeti ali od Boga od začetka določeni glavni namen na katerikoli način omejiti ne more nobena človeška postava: Rastite in množite se."
Tako sveto zvezo pravega zakona ustanavljata hkratu božja in človeška volja. Od Boga so: sama ustanova zakona, nameni, postave, dobrine; od ljudi pa, z božjo pomočjo in milostjo, po plemeniti izročitvi svoje osebe drugi osebi za ves čas živjjenja: posamezni zakon z dolžnostmi in dobrinami, ki jih je Bog določil.
r' S. Thom. Aquin., Sumraa theolog., p. III. Supplem., q. 49, a. 3. " Okrožnica »Rerum novarum", 15. maja 1891.
Zakon zakrament.
Zakon med kristjant je zakrament.
Do Kristusa je bila zakonska vez naravni zakon. Po Kristusu pa je veljavni zakon med kristjani zakrament, med nekristjani, ki zakramenta ne morejo prejeti, pa je zakon sicer veljaven, naturni zakon, manjka pa mu zakramental-nost. Tisti trenutek, ko ženin in nevesta izrečeta pred pristojnim župnikom privoljenje v zakon, prejmeta zakrament sv. zakona.
Kristjanom namreč beseda zakrament ni prazna in brez vsebine, zakaj Kristus Gospod, „ustanovitelj in dopolnitelj zakramentov"1, je zakon svojih vernikov povišal v pravi in resnični zakrament nove zaveze in s tem postavil zakon za znamenje in vir tiste posebne notranje milosti, ki »naravno ljubezen v zakonu spopolnuje in nerazvezljivo edinost potrjuje, zakonca pa posvečuje"2.
In ker je Kristus vprav to veljavno privolitev vernikov v zakon določil za znamenje milosti, je bistvo zakramenta tako tesno združeno s krščanskim zakonom, da ni mogoč veljaven zakon med krščenimi, ne da bi bil hkratu zakrament1.
Ko torej verniki podajo odkritosrčno privolitev za zakonsko zvezo, si odpro zaklad zakramentalne milosti, iz katerega morejo zajemati nadnaravne moči za zvesto, sveto in vztrajno spolnjevanje zakonskih dolžnosti in nalog do smrti.
Ta zakrament namreč v onih, ki, xkakor pravimo, ne stavijo zaprek, ne pomnožuje samo trajnega vira nadnaravnega življenja, posvečujoče milosti, ampak daje še posebne darove, dobre nagibe duha, klice milosti s tem, da pomnožuje in spopolnuje naravne moči, da moreta zakonska ne le po pameti spoznavati, ampak tudi globoko občutiti, krepko držati, uspešno hoteti in v dejanju izvršiti vse, kar zadeva zakonski stan, njegove namene in naloge. Daje jima
1 Cone. Trident., sess. XXIV.
Cone. Trident, sess. XXIV. a Cod. iur. can., c. 1012.
Stran 4.
KRANJSKI ZVON
Štev. 11.
slednjič tudi pravico do pomoči dejanske milosti, kolikor-krat jo potrebujeta za spolnjevanje dolžnosti svojega stanu.
Toda ker v nadnaravnem redu velja postava božje previdnosti, da ljudje iz zakramentov, ki jih prejemajo, ko so prišli k pameti, ne prejmejo popolnega sadu, ako ne sodelujejo z milostjo, bo milost zakona ostala večjidel nekoristen talent, zakopan v zemlji, ako zakonska nadnaravnih moči ne urita in sprejetega "semena milosti ne negujeta in razvijata. Ako pa storita, kar moreta, ako sta sprejemljiva za milost, bosta mogla nositi bremena in vršiti dolžnosti svojega stanu in bosta po tako velikem zakramentu pokrepčana, sveta in kakor posvečena. Zakaj, tako uči sveti Avguštin, kakor se po krstu in mašniškem posvećenju določi in podpira človek ali za lepo krščansko življenje ali za vršitev duhovniške službe in nikoli ni brez pomoči teh zakramentov, na skoraj isti način (dasi ne po neizbrisnem zakramentalnem znamenju) verniki, ko so sklenili zakonsko zvezo, ne bodo mogli nikoli izgubiti nje zakramentalne pomoči in vezi. Da, še več, pristavlja isti sveti učitelj, tudi če postanejo prešuštniki, bodo sveto vez s seboj vzeli, dasi ne v čast in znak milosti, ampak v sramotno znamenje pregrehe »kakor odpadla duša, ki je odstopila od zveze s Kristusom in celo vere zapravila, ne izgubi zakramenta vere, ki ga ja prejela v kopeli prerojenja.1
Zakonski pa, ki jih zlata vez zakramenta ne drži v sponah, ampak krasi, ne ovira, ampak krepi, naj se na vso moč trudijo, da, bo njihov zakon ne le po tem, kar podeljuje in znači kot zakrament, ampak tudi po njihovem lastnem življenju in mišljenju vsekdar živa podoba tiste rodovitne zveze Kristusa s Cerkvijo, ki je v resnici češčenja vredna skrivnost najpopolnejše ljubezni.
Župnija Kranj.
Oznanila za november.
1. Praznik vseh svetnikov,ob 6. sv. maša z enim in ob 10. peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Popoldne ob 2'30 litanije vseh svetnikov, po litanijah pridiga in nato procesija na pokopališče, kjer so večernice in libera. Na pokopališču je postavljena nabiralna skrinjica. Zvečer so v župni cerkvi vsi trije deli rožnega venca. Prva nedelja v mesecu, mesečno obhajilo moških.
2. Spomin vseh vernih duš, na Rupi se prično ob 5. tri sv. maše, nato je tam libera; v župni cerkvi se prično sv. maše ob 6. Ob 7'15 slovesne jutranjice in na to je ob 8. slovesna sv. maša za mrtve.
Popolni odpustki za verne duše se morejo dobiti od opoldne na praznik vseh svetnikov do polnoči na vernih duš dan vsakokrat, kadar kdo obišče kako cerkev in moli v papežev namen šestkrat očenaš, zdrava Marija in čast bodi. Ti odpustki se morejo prejeti v vseh cerkvah v Kranju in tudi v kapeli v Delavskem domu in v Marijanišču. Pogoj za prejem teh odpustkov je seveda prejem sv. zakramentov.
6. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom. Po maši zahvalna pesem.
8. XXIV. ned. po bink., zahvalna nedelja, ob 6.
in 10. sv. maša z blagoslovom. Darovanje za cerkev je pri vseh opravilih dopoldan. Popoldan je shod za dekliško Marijino družbo.
15. XXV. ned. po bink., služba božja po navadi, popoldne shod za žensko Marijino družbo.
19. Sv. Elizabeta, ob 5*45 govor za III. red, vesoljna odveza, skupno sv. obhajilo za III. red in sv. maša.
22. XXVI. ned. po bink. služba božja po navadi, pop. ura molitve za fante in može.
1 Sv. Avg., De nupt. et concup., 1. 1. c, 10.
29. I. adv. ned., ob 6. sv. maša z blagoslovom, sv. obhajilo za dekliško Marijino družbo.
30. Sv. Andrej, ap.
Poročeni pari.
Udovč Alojzij, mlinarski pomočnik, Kokriško predmestje št. 58., roj. 10. oktobra 1905 v Črmošnjicah in Hribar Marija, tkalka, Kokriško predmestje 58., roj. 16. novembra 1902 v Sr. Beli, poročena 4. okt.
Stopar Janez, delavec, Klanec 33, roj. 8. avg. 1901 v Šent Janžu in Rampaher Katarina, delavka, Klanec št. 30. roj. 29. apr. 1909. v Laporjih, poročena 4. oktobra.
Prinčič Andrej, delavec, Kranj 38, rojen 5. okt. 1905 v Cerovem in Medvešček Viktorija, prodajalka, Kranj 166, roj. 27. apr. 1905 v Cerovem, poročena 25. oktobra.
Avžin Pavel, sobni slikar, Klanec 32, roj. 2. jan. 1903 v Škofji Loki in Cuzak Marija, delavka, Pretnskovo 49, roj. 10. febr. 1907 v Kamniku, poročena 25. oktobra.
Bajželj Janez, delavec, Stražišče št. 194, roj. 26. julija 1876 in Mana Kotnik roj. Knez, delavka, Huje 23, roj. v Smledniku 1. febr. 1882, poročena 20. okt.
Sinreih Ferdinand, sodni sluga, Huje 21, rojen v Veliki Mislinji župnija Št. Ilj )0. maja 1902 in Bele Frančiška, posestnika hči, Kranj 159, roj. v Šmihelu pri Novem mestu 14. dec. 1901, poročena 11. oktobra.
Petač Franc, posestnik in usnjarski pomočnik, Čir-čiče 43, roj. 17. dec. 1873 in Arnež Marija, hči polzem-Ijaka, Srednja vas pri Šenčurju, roj. 11, nov. 1888, poročena 25. oktobra.
Mrliška kronika.
Brezar Rudolf, čevljarski pomočnik, Huje 17, rojen 14. aprila 1994, umrl 3. oktobra.
Juvan Marija, uboga, 82 let, umrla 2. oktobra v gasilskem domu, kamor so jo pripeljali, ko se je ponesrečila.
Gogala Viktorija, prodajalka, Kranj št. 28., roj. 1897, umrla 18. okt.
Šifrer Marija, hči mesarja, Kranj 110, roj. in umrla 23. oktobra.
Kalan Marija, vdova posestnika, Kranj 24, roj. 1858, umrla 26. oktobra.
Razno.
Premskovo. Dne 26. oktobra je prenehal izvrševati cerkovnikovo službo na Premskovem Janez Krč, ki je bil tam cerkovnik od 19. oktobra 1929. Službo cerkovnika na Premskovem je dne 26. okt. prevzel Dolinar Franc, Premskovo št. 35. Cerkveno predstojništvo podružne cerkve na Premskovem — to je župnik in oba cerkvena ključarja — se je z novim cerkovnikom pogodil sledeče: Dolinar Franc prevzame vse posle cerkovnikove službe na Premskovem od 26, oktobra dalje. Kot plačilo prejema cerkovnik bero, kakor je bila dosedaj v navadi in sicer od gruntarja po en mernik belega žita in en mernik ajde na leto, od pol gruntarja po pol mernika od vsakega žita, od četrt gruntarja po en četrt mernika od vsakega žita, od tričetrt gruntarja po tri četrt mernika od vsakega žita, Kočarji, ki imajo kaj polja in kako živinče plačajo po Din 10 na leto cerkovniku, kočarji, ki pa nimajo nobene živine in nič polja pa po Din 5 na leto. Ajdovo bero pobere novi cerkovnik. Ker so se pri mrliškem zvonenju vrinile nekatere razvade, se je določilo sledeče: Vsakemu mrliču se zvoni enako dolgo, kakor je pogreb. „Cugi" naj bodo za vse enako dolgi, to je približno po 5 minut. Mrliško zvonenje je dolžan opravljati cerkovnik in dobi za to od vsakega mrliča določeno plačilo. Če bi pa kdo želel, da se kakemu umrlemu zvoni v stolpu in ne od spodaj, mora plačati poleg določene vsote še doplačilo za zvonarje Din 159, ki se izroče cerkovniku, da plača zvonarje. Za mrliča sme cerkovnik zvoniti šele potem, ko dobi od župnega urada v Kranju potrdilo, da sme zvoniti.
Štev. 11.
KRANJSKI ZVON
Stran 5.
Radi tega naj sorodniki smrtni slučaj naznanijo najprej v ^upnišču, da dobe tozadevno potrdilo.
Za organista na Premskovem bo pobiral novi cerkovnik prispevke, kakor je bilo določeno, te dni.
Mežnarija na Premskovem bo še do nadaljnega ostala, kakor je, v okras in ponos vasi. Banska uprava je namreč zavrgla načrt gospodarskega odbora na Premskovem, da bi se mežnarija zidala s pomočjo in prispevki gospodarskega odbora in je odločila, da bi se morala graditev nove mežnarije izvršiti konkurenčnim potom. Če bodo pa s tem zadovoljni posestniki iz obeh vasi, je pa drugo vprašanje.
Zastava prosvetnega društva je bila blagoslovljena na praznik Kristusa Kralja, dne 25. oktobra. To je danes gotovo najlepša zastava v Kranju. Načrt za njo je izvršil inž. Pengov. Zastava ima na eni strani sv. Cirila in Metoda, na drugi pa na državnih zastavah znak prosvetne zveze, ki se blesti tudi vrh zastave v obliki pozlačenega solnca. Isti dan se je po sv. maši posvetilo prosvetno društvo Kristusu Kralju.
Električna razsvetljava je v naši župni cerkvi silno Pomanjkljiva in zelo nepraktično in neestetsko napeljana. Polagoma bomo skušali vso električno razsvetljavo preurediti. Glavni oltar bo razsvetljen predvsem z reflektorji, ki se bodo montirali ob straneh altarja in vrh stropa. One neprimerne svetilke ob straneh prezbiterija so monterji že odstranili. Precej težav nam bo delala napeljava elektrike v •adiji. Poklicali smo že razne strokovnjake, ki bi svetovali, kako bi se razsvetlila cerkvena ladija, pa še ni bilo mogoče najti idealne rešitve.
Pokopališče. Prosimo, da za verne duše osnažite in olepšate vse grobove na pokopališču. Če bi bil kak grob zanemarjen, se bo prekopal. Na pokopališču so postavili n&Ši rojaki iz Primorskega lepo piramido v spomin ustreljenim narodnim žrtvam. Na praznik vseh svetih po 10. sv. •naši bo ta spomenik blagoslovljen.
Kranjska godba. Oni fantje, ki bi imeli veselje do godbe, naj se priglase v Delavskem domu v petek ali torek zvečer. Priredil se bo namreč nov učni tečaj za novince.
Leseni tlak v župni cerkvi je zelo slab in grd, vsaj Pfed altarjem bi bil potreben prenovitve. Morda bi se našel kak posestnik, ki bi daroval kak hlod ali pa kaj desk za nov tlak v cerkvi!?
11. nov. Praznik sv. Martina, farnega patrona.
Sv. maša ob 6. in 9.
12. nov. Dan vednega češčenja za župnijo Šmartin, po navadnem redu.
15. nov. XXV. po bink. — Slovesno paznovanje sv. Martina. Ob 6. pridiga, darovanje za cerkev in sv. maša z blagoslovom, ob pol 10 pridiga, darovanje za cerkev in slovesna peta sv. maša z dvema blagoslovoma. — Cerkven govor ob pol 10. bo imel g. Jožef Jagodic, ravnatelj škofijske pisarne.
Popoldan ob pol treh pete litanije M. B. z dvema blagoslovoma, po litanijah darovanje.
19. nov. Sv. Elizabeta. Vesoljna odveza za III. red. Ta dan se prične v Stražišču devetdnevnica v čast sv. Frančišku Ksav.
22. nov. XXVI, po bink. Božja služba po navadi. Popoldan shod Marijine družbe.
29. nov. I. adventna nedelja. Božja služba zjutraj z blagoslovom, ob 9. po navadi.
30. nov. Sv. Andrej, apostol.
Kronika.
Umrli:
30. sept. Marijana Hafner, omožena posestnica v Sred. Bitinju 41, stara 67 let.
8. okt. Mina Golob, rojena Rakovec, vdova posestnika v Stražišču št. 51, — stara 74 let. '
10. okt. Stanonih Janez, hišar, tovarniški delavec, oženjen — iz Sred. Bitinja '65, — star 57 let.
20. okt. Marija Rozman, roj. Hafner, vdova posestnika v Stražišču št. 74, — stara 76 let.
23. okt. Ivana Lesičnik, roj. Žontar, hišarica v Šmarjetni Gori št. 17, — vdova, stara 80 let.
Poročeni:
Viktor Benedik, tovarniški delavec iz Stražišča in Angela Šavs, poročena 4. okt. v Kranju.
Oman Franc, trgovski pomočnik iz Stražišča in Štefanija Cerovšek, trgovska pomočnica iz Šmarij pri Jelšah, poročena 25. okt. na Brezjah.
Razširjajte Kranjski zvon!
Župnija Šmartin pri Kranju.
Oznanila.
1. nov. Praznik vseh svetnikov. Ob 6. in 9. božja služba z blagoslovom. Popoldan ob 2. litanije vseh svetnikov, Pr'diga, molitve za mrtve, obisk pokopališča in libera. — zjutraj skupno obhajilo mož in fantov.
2. nov. Spomin vernih duš v vicah. Prve tri maše 0(1 pol 6. ure naprej, sv. obhajilo pred prvo in po tretji Jfiaši; druge tri maše od pol 8. ure naprej, tretja sv. maša b° peta, po maši, libera v cerkvi in na pokopališču.
. Kdor opravi spoved in prejme sv. obhajilo, zamore v Času od 12. ure dne 1. nov. do polnoči 2. nov. zadobiti j°'ikokrat popolen odpustek, kolikorkrat obišče v tem času kako cerkev, — farno ali podružnico — in tam moli po Jarnenu sv. Očeta šestkrat očenaš, zdrava Marija in čast B°gu . . . Odpustki se zamorejo nakloniti le dušam v vicah. l.    8. nov. Zahvalna nedelja- Božja služba obakrat z
'agoslovom. Popoldan ura molitve in shod III. reda. Po ^rugem opravilu zahvalna pesem za spravljene poljske pridelke. Po pridigi zjutraj in ob 9. darovanje — za one, ki
rPe vsled suše in drugih nezgod pomanjkanje.
Pokom:
Kranjski župniki.
Ravnotako je pa tudi župnik Operta v svoji oporoki vse svoje imetje in dragocenosti, kakor smo videli zgoraj1, volil župni cerkvi sv. Kancijana v Kranju.
Dobrodušnemu možu so se stekle ure njegovega tru-dapolnega življenja in legel je veliki mož v hladni grob začetkom poletja 1. 1511., kakor priča njegov nagrobni spomenik, kamenita plošča, vzidana na severni strani kranjske župne cerkve na zunanji steni z besedami: .DOMINUS MATHIAS OPERTA, DOCTOR DECRETORUM, PLEBANUS HUIUS ECCLESLAE, ARCHIDIACONUS CARNIOLE ANNO DOMINI 1511." (Gospod Matija Operta, doktor dekretov, župnik te cerkve, naddijakon Kranjske, v letu Gospodovem 1511.)
22. Krištof pl. Raube«eljubljanski škof (1497.-1536.), se je dal po svojih oskrbnikih dne 29. avg. 1511. ustoličiti na mestno župnijo v Kranju, katero je vladal po svojih
1 Kranjski zvon 1929. St. 3, str. 3.
2 Skof. arhiv, F. 13, St. 2. — Podlogar: rokopis »Vladarji ljubljan. Škofije."
Stran 6.
KRANJSKI ZVON
Štev. 11.
namestnikih, vikarjih, do svoje smrti dne 26. okt. 1. 1536.
Krištof8 se je rodil 1466. na Kranjskem, kot zak. sin Nikolaja pl. Rauberja in njegove soproge .Doroteje Logar (Lueg) iz rodu vitezov Predjamskih. Znani roparski vitez Erazem Predjamski je bil brat ali pa stric Krištofove matere, natanko se ne da dognati. Kje je Krištof pohajal osnovne šole, ni znano. Verjetno je, da v Trstu, kjer je bil njegov oče (od 1. 1478.) mestni glavar. Pozneje je študiral v Padovi in na Dunaju. Pridobil si je doktorat iz kanonskega in civilnega prava. Med študijami mu je oče umrl. Udovelo mater je poročil grof Janez della Torre, ki je umrl v visoki starosti 1. 1547. V tem zakonu se je rodil Jurij della Torre, ki je umrl menda pri škofu Rauberju v Gornjem gradu,3 kjer mu je ta postavil spomenik 1. 1530.
Kot dunajski vseučiliščnik je stopil v tesno stiko s cesarskim dvorom, zlasti še kot mladenič plemiškega rodu. Ko se je I. 1488. vsled Lambergove smrti izpraznila ljubljanska škofijska stolica, je cesar Friderik takoj imenoval za to odlično mesto mladega Krištofa pl. Rauberja, četudi je bil še-le 22 let star, a je bil domačin Kranjec, vrhutega pa še plemič.
V Rimu z imenovanjem niso bili zadovoljni, deloma zaradi mladosti predlaganega kandidata, deloma pa zato, ker Krištof tedaj še niti v duhovnika ni bil posvečen, kar se je zgodilo še-le dne 17. julija 1493. Zato je moral imeti med tem časom škofijskega upravitelja, ki je bil v 1. 1488.—97. Jurij Maninger pl. Kirchberg, škof piženski, ki je tudi umrl v Ljubljani 1501. Dne 28. februarja 1493.5 je bil Rauber s papeževo bulo dispenziran in potrjen škofom, 1. 1497. pa posvečen.
Cerkvene razmere so bile v srednjem veku pa tudi še pozneje do cesarja Jožefa II. prav čudne in nam komaj razumljive.
Ako pogledamo v stare listine, kjer se navajajo župniki, razni cerkveni dostojanstveniki: od kanonika do škofa, se prepričamo, da so bili to po večini tujci, Nemci ali Lahi. Prve je protežirala vlada, druge pa oglejski očak in deloma Rim. Kdo je opravljal dušno pastirstvo in ljudem razlagal verske resnice v domačem jeziku? Redki so bili, ki so se toliko priučili jeziku, da so bili kos svoji nalogi. Višja duhovščina je navadno nosila naslov in uživala dohodke cerkvenih beneficijev, razni vikarji, kaplani in mnogoštevilni redovniki, rojaki, pa so borno plačani nosili vso pezo dušnega pastirstva. Mnogo oseb med višjo duhovščino je uživalo dohodke kake župnije, ali pa tudi več župnij obenem, ki jih morda v svojem življenju še nikdar niso videli. Prav značilen zgled te vrste je Ljubljančan Jurij Slatkonja, ki je umrl kot dunajski škof 1522. ter imel mnogo beneficijev" po Sloveniji združenih v svoji osebi.
Enako je tudi škof Krištof Rauber prejemal dohodke raznih župnij v užitek, da je lažje izhajal. Tako mu je cesar Maksimilan I. 1. 1507.7 podelil Kanj, kakor smo zgoraj omenili, 1. 1508. mu je izročil oskrbništvo admontskega samostana, da bi s svojo odločnostjo napravil red v njem, 1. 1518. je njegovi kapiteljski mizi vtelesil Dob, 1. 1528. njegovi mizi pridelil Kamnik in 1. 1533, pa Slovenjigradec na bivšem Štajerskem, kjer je sprejel tudi upraviteljstvo sekovake škofije že I, 1503. in eno leto poprej8 mu je bil podeljen v užitek tudi ljubljanski beneficij sv. Fridolina na Bregu.
V gmotnem oziru je bil škof Rauber dobro oskrbljen, zato se ga je pa cesar posluževal tudi v svoje namene.
* Mitteilg. d. Mus. Ver. F. Krain 1895. str. 8-9. - J. M. Dr. 1898. str. 133. - Dimitz II. 65. ,
'* StegenSek: Gornji grad, 137.
Mitteilg. d. hist. Ver. f. Krain 1852. str. 34. ' Dom in Svet 1907. str. 301, 359 in 398.
7 Kr. Zv. 1929. št. 2, str. 3.
8 Valvazor II. knj. 8. str. 662.
Njegova vzgoja je merila bolj na vojaško izurjenost, kakor pa na duhovsko učenost, zato je pa znal bolj spretno-' sukati meč v obrambo domovine, kakor pastirsko palico v korist svoje črede. Bil je v spreten diplomat in zato ga je cesar že 1. 1504. poslal v Rim v političnih zadevah in ko se je vrnil takoj naslednje leto je nastopil kot poslanik na razne dvore, vsled česar si je pridobil mnogo slave* V benečanski vojski 1507. je bil celo najvišji vojni komisar in splošni prehranjevalec. Pozneje 1529. je postaj še deželni glavar kranjski, 1532. namestnik v avstrijskih deželah in dvorni maršal. Bival je najraje v Gornjemgradu, naposled pa na Dunaju. Njegova lahkomiselna posvetnost, ki ga ves čas njegove vlade ni zapustila, je napravila Slovencem velikansko škodo. Uprav za njegovega vladikovanja' so se ustvarila ugodna tla za Lutrove zmote; in nič ni čudno, da so prve pristaše našle ravno v ljubljanskem stolnem kapitelju.
O škofovskem delovanju Krištofa pl. Rauberja nam ne bo mnogo znanega. Pač se bere o njem, da je popotoval pO svoji škofiji, ko je posvečeval cerkve n. pr. dne 14. novembra 1521. v Zgornji Besnici, dne 25. junija 1526. Matere Božje na blejskem otoku rekonciljiral, 1. 1520. pa posvetil dva oltarja v cerkvi MB na gori „Načreti" na Štajerskem, idt. Navadno je jahal z velim spremstvom, kakor 1. 1523.,10 koje dne 15. jul. prišel v Kranj s 24 konji, dne 20. junija p» bil v Šentjuriju. To se razvidi iz računov, koliko so porabili pri obedih vina in hrane, pa zdravil za konje.
Izvršiti je imel tudi nekaj večjih in težavnejših deL L. 1511. je tudi on občutil silo groznega potresa meseca' marca. Zato se je lotil najprej zgradbe škofijskega dvorca v Ljubljani, ki ga je dovršil 1512. Pozneje 1. 1517.11 pa je postavil deloma na temelju poprejšnjih benediktinskih stavb škofovsko grajščino v Gornjemgradu, ki pa je doživela pod njegovimi nasledniki mnogo izprememb. Tudi jo je obdaj z obzidjem, s stolpi in z jarkom, kakor priča še en ostali okrogel stolpič z napisom. Zapadno od grajščine se pa pozna tudi še en jarek sredi vrta
L. 1578.12 naznanja dne 11. novembra kranjsko mestno svetovalstvo ljubljanskemu škofu in pravemu župniku cerkve sv. Kancijana v Kranju Krištofu Rauberju, da je sezidalo v mestu v proslavo brezmadežne Matere Božje novo cerkev, imenovano Roženvensko, ki je že posvečena in katero so verniki obdarili z vsemi potrebščinami. Ker je mogoče s tem vzdrževati pri cerkvi stalnega kaplana, predlaga mestno svetovalstvo za to mesto profesorja sv. pisma Mateja, dušnega pastirja v Zasipu, ki je za zgradbo te cerkve prispeval tudi lepo vsoto, in prosi škofa, da bi tega duhovna potrdil' in umestil za kaplana, kar je škof tudi storil.
Škof Krištof Rauber je bil ob istem času tudi župnik šmartinski poleg Kranja. Zato je 1. 1520.13 dal popraviti peč v župnišču, kar je izvršil zidar Jurij Ček. Gozdar v Zg. Besnici je dal posekati nekaj hrastov za plot, ki ga j? naredil okrog njiv cerkovnik s Kokrice, planke pa tesar Andrej, kateremu je pomagal Blaž iz Pungerta za plačo 2 Kr dnevno.
L. 1523. je dal planke popraviti tudi pri župnišču v Kranju, po svojem vikarju je kupil pet debelih desk h] dvanajst žaganic ter stot žebljev. Delo je izvršil tesar MateV* v treh dneh. Na Loki pa se je kopalnica priredila, za kaf je vikar kupil deset debelih bukovih plohov, za streho Pa šestinsedemdeset desk. Delo je izršil v sedmih dneh tesat Mure s svojima pomagačema. Napravil je tudi obrambo proti vodi z debelimi debli. Zidar Goljuf je postavil peč v kopalnici, kar je stalo 13 Kr.
9 Voditelj IV. str. 314.
10 Kranjski župni arhiv: Kob. Zb.
11 StegenSek: Cerkv. spomeniki I. str. 128.
" Komotar: Jahresbericht 1- 1913/11. str. 22, St. 44. 18 Župni arhiv: Kob. Zb.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Matija Skerbec, župnik, Kranj.         Za tiskarno »Tiskovnega druStva" Jos. Linhart, Kranj.