235
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Delegaciji, ki zborujete zdaj na Dunaji, je sprejel uni teden presvitli cesar osebno. Državni kanceiar jima je v „rdeči knjigi" izročil najvažnejše spiske ovna-njih zadevah; dopis Beustov do avstrijskega poročnika v Rimu v tej knjigi kaže, da avstrijska vlada o verskih zadevah ne bode strun odpela. — Da je škof v L in cu zarad pastirskega lista kot hudodelec v ječo obsojen, to izbuja veliko nevolje po vsem svetu, in po pravici pravi „Reform", da kaj tacega, da bi bili katoliški mestjani in ljudje domače škofije zavoljo cerkvenega djanja škofa krivega spoznali hudodelstva, se ni še nikjer zgodilo po svetu. Presvitli cesar je škofu odpustil kazen in nasledke. Da škof noče pomiloščenja, kakor seje govorilo, neki ni res; al kaj škof dalje stori, se ne ve. — V Bistrici na Moravskem je bil 11. dan t. m. blizo tak pretep med nemškimi turnarji in slovanskimi kmeti, kakor je bil na Jančem, le da — Vevč z umorom ni bilo. — Hujša pa je bila 12. in 13. dan v Brni, kjer so delalci, razkačeni po krivi govorici, da so nekega zlo raztepenega tkalca policaji v zaporu nalašč obesili in potem rekli, da se je sam obesel, tako razsajali, da je nastala velika razbuka, pri kteri je nekoliko mrtvih obležalo, še več pa hudo ranjenih bilo. Tudi tukaj judovski časniki kričijo: „to so osnovali Slovani, njih voditelji, ruski in pruski denarji; na križ ž njimi!" — Preiskava o katoliškem zboru v Schl andersu na Tirolskem je razodela, da ni res, da je ces. komisar grof Manzano v nevarnosti za življenje bil, kakor so kričali „liberalci". Zdaj pa ta drhal, ki je poprej na pritrge vpila, molči in ne prekliče nič! — Trasovalni komisiji občnega nadgledstva avstrijskih železnic je naročeno, da mora naj dalje do konca septembra t. 1. načrt cele železnice od Beljaka na Trebiž čez Predel in na Gorico-Trst na drobno toliko izdelati, da vlada lahko načrt postave za zagotov-ljenje te železnice drž. zboru predloži, kakor hitro se bo v jeseni zopet pričel. — Deželno šolsko svetovalstvo v Gorici je 1. t. m. imelo prvo sejo; v tej seji je na vprašanje dež. odbornika dr. Tonkli-ja: kteri jezik ima biti uradni jezik deželnemu šolskemu sveto-valstvu? bilo enoglasno sklenjeno: „Prava uradna jezika sta enakopravno oba deželna jezika, italijanski in slovenski; z ozirom na sedanje djanske razmere in iz oportunitatnih razlogov se bode rabil nemški jezik kot neutralni, mednarodni ali diplomatični jezik tam in takrat, kjer in kedar bi bilo težavno, zamudno ali celo nemogoče posluževati se italijanskega ali slovenskega, ali obeh deželnih jezikov ob enem. — Na Ogerskem žitna letina ni slaba, ampak precej dobra; že vozijo novo pšenico na trg; cena jej pada. — Na Francoskem vleče druga sapa; zadnja seja državnega zbora je bila zel6 viharna; cesar Napoleon, čuti vsi, da ne gre, kakor on hoče, je oklical en kos svobode več, in si ravnokar izbira nove ministre.