Stenografiern zapisnik
četrte seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 25. januarija 1898.
Navzoči: Prvosednika: deželni glavar Oton Detela in deželnega glavarja namestnik baron Leopold Liechtenberg. — Vladna zastopnika: c. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H ein in c. kr. okrajni komisar baron Viljem Rechbach. — Vsi članovi razun: ekscelenca knezoškof dr. Jakob M i s s i a in baron Friderik Rechbach. — Zapisnikar: deželni tajnik Jožef Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 21. januarija 1898.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 43. Poročilo deželnega odbora gledč preložitve okrajne ceste Sv. Petor-Trnovo med Globovnikom in Knežakom.
4.	Priloga 44. Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve občinske ceste, ki se odcepi od Podkorenske državne ceste pri Podvinskem znamnju na Mošnje, med okrajne ceste v cestnem okraju Badoljica.
5.	Priloga 45. Poročilo deželnega odbora o prošnji občinskega zastopa Vrhniškega za razdružitev občine Vrhnika v tri samostojne občine.
6.	Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Bled v samostojni občini Bled in Bibno (k prilogi 9.) in o dotičnih prošnjah faranov iz Bohinjske Bele in vasi Rečice.
7.	Ustno poročilo finančnega odseka gledč premeščenja in po-vekšanja hleva v deželni prisilni delalnici (k prilogi 32.).
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1898. (k prilogi 36.).
9.	Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer:
a)	Ahčin Marjete za podaljšanje miloščine;
b)	Kovačič Emanuela za podaljšanje kvijesciranja;
c)	Ilitti Ane za podaljšanje miloščine;
d)	primarija dr. viteza Karola Bleiweisa za remuneracijo za poslovanje v deželni hiralnici;
e)	Ur. Stefana Divjaka za osobno doklado;
f)	'1 omazina Jožefa za dovoljenje provizije;
g)	Epi ha Matije za zvišanje miloščine;
h)	Milelc Petra za zvišanje miloščine;
i)	Zanoškar Uršule za podaljšanje miloščine;
k) Adh-šica Albina, učenca na obrtni šoli na Dunaju, za zvišanje podpore.
StenogmpfUsrlier ikidit
der vierten Sitzung
des irrainischeu Landtages
in Laibach
am 25. Jänner 1898.
Anwesende: Vorsitzende: Landeshauptmann Otto Detela und Landeshauptmann-Stellvertreter Leopold Freiherr v. Liechtenb erg. — Regierungsvertreter: K. k. Landespräsident Se. Excellenz Victor Freiherr v. Hein und k. k. Bezirkscommissär Wilhelm Freiherr v. Rechbach. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia und Friedrich Freiherr v. Rechbach. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der III. Laiidtagssitzung vom Listen Jänner 1898.
2.	Mittheilungen des Laiidtagspräsidinins.
3.	Beilage 43. Bericht des Landesansschusscs, betreffend die Umlegung der Äezirksstraße St. Peter-Dornegg zwisä)cn Globovnik und Grafenbrunn.
4.	Beilage 44. Bericht des Landesansschusscs, betreffend die Einreihung der von der Wurzner Reichsstraße beim Podweiner Bildstock abzweigenden, nach Möschnach führenden Gemeinde-straße in die Kategorie der Bezirksstraßen im Straßenbezirke Radmannsdorf.
6.	Beilage 45. Bericht des Landesansschnsses über eine Petition der Gemeindevertretung von Oberlaibach um Theilung der Gemeinde Oberlaibach in drei selbständige Gemeinden.
6.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Beides in die selbständigen Gemeinden Veldes und Reifen (zur Beilage 9) und über die betreffenden Petitionen der Pfarrinsassen von Wocheiner-Vellach und der Ortschaft Retschiz.
7.	Mündlicher Bericht des Finanzanssd)nsses betreffs der Verlegung und Vergrößerung des Stalles int Landes-Zwangsarbeitsbause (zur Beilage 32).
8.	Mündlicher Bericht des Finanzanssdiusses über den Voranschlag der Landes-Wein-, Obst- und Ackerbanschule in Stauden pro 1898 (zur Beilage 36).
9.	Mündliche Berichte des Finanzausschusses über Petitionen, u. zw.:
a)	der Ahčin Margaretha um Verlängerung der Gnadengabe;
b)	des Kovačič Emanuel um Verlängerung der Quiescierung;
c)	der Hitti Anna um Weiterbelassnng der Gnadengabe;
d)	des Primarius Dr. Karl Ritter von Bleiweis um Remuneration für Dienstleistung im Landcssicchenhause;
e)	des Dr. Stefan Divjak um eine Personalznlage;
f)	des Tomazin Josef um Provisionsbcwillignng;
g)	des Eppich Mathias tun Erhöhung der Gnadenpension;
h)	des Peter Milek tun Erhöhung der Gnadenpension;
i)	der Ursula Zanoskar um Erhöhung der Gnadengabe;
k) des Adlesič Albin, Zögling an der Gewerbeschule in Wien, um Erhöhung der Subvention.
68
IV. seja dne 25. januarija 1898. -
10.	Ustno poročilo upravnega odseka glede razdružitve selske j občine Brusnice v dve samostojni občini, oziroma gledč izločitve katasterskih občin Gorenja Orehovica in Polhovica iz selske občine Brusnice, ter ustanovitve teli katasterskih občin kot samostojna selska občina Orehovica (k prilogi S.).
11.	Ustno poročilo upravnega odseka o ustanovitvi samostojne občine Štrekljevec (k prilogi 26.).
12.	Ustno poročilo upravnega odseka o volitvi deželnega poslanca iz kurije velikega posestva (k prilogi 35.).
13.	Ustno poročilo upravnega odseka glede združitve vasi Hrib s trgom Vrhniko (k prilogi 40.).
14.	Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve občinske ceste Mala Slivica-Dvorska vas -Podplane v cestnem okraju Velike Lašče med okrajne ceste (k prilogi 42.).
15.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji kmetijske podružnice v Št. Petru za pomoč pri uravnavi Pivke.
16.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Kranji za uvrstitev okrajne ceste Kranj-Škofjaloka med deželne ceste.
17.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Iški loki za uvrstitev poljske poti Kožuh-Matena med okrajne ceste.
18.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji posestnikov iz vasi Brezje, Selo i. dr. za uravnavo potoka Veliki breg v občini Grosuplje.
19.	Ustna poročila odseka za letno poročilo o letnem poročilu, in sicer:
o) o § 2.;
b)	o § 8. A;
c)	o § 8. B.
Začetek seje ob 10. uri 45 minut dopoludne.
— IV. Sitzung mn 25. Immer 1898.
j 10. Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Wrussnitz in zwei selbständige Gemeinden, respective die Ausscheidung der Catastralgemeinden Ober-Nussdorf und Polhovica ans der Ortsgemeinde Wrussnitz und Constituirung derselben als selbständige Ortsgemeinde Nussdorf (zur Beilage 8).
11.	Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses, betreffend die Errichtung der selbständigen Gemeinde Strelljevec (zur Beilage 26).
12.	Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses über die Wahl eines Landtagsabgeordneten ans der Curie des Großgrundbesitzes (zur Beilage 35).
13.	Mündlicher Bericht des Berwaltuugsausschusses, betreffend die Einverleibung der Ortschaft Hrib zum Markte Oberlaibach (zur Beilage 40).
14.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung der Gemeindestraße Klein-Slivitz-Höflern-Podplane int Straßenbezirke Großlaschitz in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 42).
15.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschuss.es über die Petition der landwirtschaftlichen Filiale in St. Peter um Unterstützung anlässlich der Poik-Regulirung.
16.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Kramburg um Einreihung der Bezirksstraße Krainburg-Bischoflack unter die Landesstraßen.
17.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes Jgglack um Einreihung des Feldweges Koznch-Matena in die Kategorie der Bezirksstraßen.
18.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Insassen von Brezje, Selo u. a. um Regulirung des Baches Velikibreg in der Gemeinde Großlupp.
19.	Mündliche Berichte des Rechenschastsberichtsausschusses über den Rechenschaftsbericht, und zwar:
a)	über § 2;
b)	über § 8 A;
c)	über § 8 B.
Deginn der Sitzung um 10 Uhr 45 Minuten Vormittag.
69
IV. seja dne 25. januarija 1898. — IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in otvar-jam sejo.
Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika HI. deželno-zfoorske seje dne 21. januarija 1898.
1. Lesung des Protokolles der III. Laudtags-sitzllllg vom 21. Jänner 1898.
Tajnik Pfeifer
(bere zapisnik IIP seje v slovenskem jeziku — liest das Protokoll der III. Sitzung in slovenischer Sprache).
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar pre-čitanem zapisniku?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje tajne seje, oziroma sklepe, ki so bili v tajni seji storjeni.
Tajnik Pfeifer
(bere — liest):
«I. Poročilo deželnega odbora o enketi, ki se je vršila na Grmu, se jemlje na znanje.
II. Deželnemu odboru se naroča, da primernim potom odpravi nedostatke pri nadzorovanju učencev. »
/Der Landesausschuss wird beauftragt, bei jeder zukünftigen Neubesetzung der Directorstelle au der Landes-Ackerbauschule in Stauden für dieselbe nur denjenigen Bewerber in Vorschlag zu bringen, welcher neben den erforderlichen Kenntnissen im Ackerbau auch die vollkommene theoretische und praktische Eignung, sowohl im Lehrfache für den Wein- und Obstbau, als in der wirtschaftlichen Leitung der genannten landwirtschaftlichen Zweige nachgewiesen hat, ersteres durch die Zeugnisse einer von chm absolvirten höheren Weinbauschule, letzteres durch den Nachweis einer längeren praktischen Thätigkeit auf dem Gebiete des Wein- und Obstbaues.»
Naslov šole na Grmu je odslej:
«Kranjska kmetijska šola»
«Krainische landwirtschaftliche Schule».
2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Izročene so bile sledeče peticije:
^.Učiteljstvo deške ljudske šole v Kranji prosi za zboljšanje gmotnih razmer.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Der Landesschulrath in Laibach legt vor das Gesuch des Nothschullehrers Josef Eisenzopf in Reichenau um Bewilligung einer jährlichen Gnadengabe.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Zalar hrane, oficijal v deželni bolnici, prosi za dovolitev osebne doklade.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Der Unterstützungsverein für entlassene Sträflinge in Marburg bittet um Subvention pro 1898.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Županstvo v Ambrusu prosi, da bi se zgradila I cesta v suhi Krajini po progi: Male Lašče-Eatje-Višnje-Ambrus.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Der allgemeine österreichische Pharmaceutenverein in Wien bittet um Aenderung des § 1, Z. 2, lit. e, der Landtagswahlvrdnung für Krain.
(Izroči se odseku za volilno reformo. — Wird dem Wahlreformansschnsse zugewiesen.)
Gospod poslanec cesarski svetnik Murnik izroča sledečo prošnjo:
Präsidium des österreichischen Pomologenvereines bittet um Votirung eines Fondes zur Begründung von landwirtschaftlichen, speciell Obst-Productiv-Genossenschaften.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-; waltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec vitez Langer izroča prošnjo:
Die Gemeinden St. Canzian, Bründl, Nassenfnß, St. Bartholmä bitten um Bau einer Brücke über die Gurk bei Dobrava statt bei Mersetschendorf.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Vcr-waltungsausschnsse zugewiesen.)
Gospod poslanec cesarski svetnik Murnik izroča prošnjo:
Kmetijska podružnica v Št. Jurju pri Kranj i prosi podpore za pokritje troskov za nakup strojev.
(Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Zelen izroča prošnjo:
Županstvo občine Št. Peter prosi pomoči za uravnavo Pivke.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Hribar izroča prošnjo:
Posestniki vasi Pšenična polica, občina Cerklje, prosijo podpore za vpeljavo vode.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Povše izroča prošnjo:
Krištof Karol, učitelj v pokosi, prosi za zvišanje pokojnine.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec dr. Majaron izroča sledečo prošnjo:
70
IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
IV. seja dne 25. januavija 1898. -
Die Besitzer der steuerfreien Neubauten, welchen die , Befreiung von der Hanszins- und Hauselassensteuer zugestanden wurde, bitten auch um Befreiung von den Landesnmlagcn.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Globočnik izroča prošnjo:
Dijaška kuhinja v Kranji prosi podpore.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Božič izroča prošnjo :
Županstvo Vrabče pri Vipavi prosi podpore za napravo vodnjaka v vasi Sela.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec dr. Tavčar izroča prošnjo:
Muzejsko društvo v Ljubljani prosi podpore za 1.1898. za društvene namene.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Povše izroča prošnjo:
Županstvo Št. Vid pri Ljubljani prosi podpore za napravo vodovoda za vas Vižmarje.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Izročena mi je bila sledeča interpelacija. Prosim gospoda tajnika, da jo prečita.
Abgeordneter Excellenz Freiherr v. Schwegel:
Die Interpellation ist flüchtig und ziemlich unleserlich geschrieben, so dass ich mir erlauben möchte, dieselbe selbst vorzulesen.
Deželni glavar:
Z dovoljenjem visoke zbornice bo gospod inter-pelant sam prečital interpelacijo.
Excellenz Freiherr von Schwegel
(bere — liest):
« Jnterp citation
des Abgeordneten Baron Schwege! und Genossen.
Unter den wenigen exportfähigen Prodncten Krains nimmt das Holz eine hervorragende Stellung ein, und insbesondere wurden bis vor kurzem die Bretter aus Buchenholz, Tavoletti, in großer Menge nach Italien ausgeführt. In der That hatte auch Oesterreich-Ungarn bei den letzten Handelsvertrags-Verhandlungen mit Italien dem Nachbarstaate die große Concession der freien Einfuhr der Orangen nach der Monarchie nur unter der Voraussetzung concedirt, dass die italienische Regierung ihrerseits unseren Holz-producten, die zur Verpackung der Südfrüchte in Kisten benöthigt und verwendet werden, die freie Einfuhr nach Italien zugestand; nur dadurch wurde eine gewisse Compensation für das sehr wertvolle Zugeständnis der zollfreien Einfuhr der Orangen nach Oesterreich geboten.
Infolge dieser vertragsmäßigen Abmachungen entwickelten sich die Beziehungen in diesem Geschäftszweige durch längere Zeit auch in bestiedigender Weise, und der
Export der Tavoletti nach Italien nahm einen gewissen Aufschwung. In der letzten Zeit ist aber in der Ausfuhr unserer Holzprodncte nach Italien eine sehr beklagenswerte Stockung eingetreten, welche dadurch verursacht worden ist, dass die nordamerikanische Concurrenz unseren Export in Tavoletti nach Italien in der schärfsten Weise bedrängt. Nordamerika hat diese Concurrenz dadurch geschaffen, dass es einerseits dem Import der italienischen Südfrüchte nach der Union nur unter der Bedingung eine zollbegünstigte Behandlung zutheil werden lässt, wenn die Südfrüchte in Kisten amerikanischer Provenienz verpackt nach den Vereinigten Staaten eingeführt werden; anderseits aber werden diese amerikanischen Holzprodncte infolge unseres Handelsvertrages mit Italien zollfrei nach diesem Lande eingeführt, und gelangen die italienischen Orangen in amerikanischen Kisten verpackt auch zollfrei nach Oesterreich. Es ist natürlich, dass unter solchen Verhältnissen der Absatz unserer Tavoletti nach Italien empsindlich leidet und durch das amerikanische Product, dem wir durch unseren Vertrag die freie Einfuhr sowohl nach Italien als nach Oesterreich-Ungarn verschafft haben, in ebenso ungerechter als gefährlicher und scharfer Weise in seinem natürlichen und vertragsmäßig gewährleisteten Absatzgebiete bedroht und geschädigt wird. Krain speciell wird durch diese Situation auf das härteste betroffen, und wir müssen dringend bitten und erwarten, dass in dieser Angelegenheit rasch und erfolgreich Abhilfe geschaffen werde, wozu der hohen Regierung ohne Zweifel verschiedene und wirksame Mittel, die hier nicht erörtert werden sollen, zur Verfügung stehen.
Sind diese für den Export von Krain in höchstem Grade nachtheiligen Verhältnisse der hohen Regierung bekannt und ist'dieselbe geneigt, der bedrängten Lage unserer einheimischen Forstwirtschaft und Industrie in der angedeuteten Richtung rasche und wirksame Abhilfe zu schaffen?
Laibach, den 25. Jänner 1898.
Schwege! — Auersperg — Lenkh — Langer — Loy — Leopold Frh. v. Liechtenberg — K. Luckmann — Dr. Schaffer
—	Dr. Papez — Povse — Dr. Žitnik — Schweiger — P. Pakiz — Detela — F. Modic — Kosak — Murnik
—	Visnikar — Bozic — Jos. Lenarčič — V. Globočnik
—	Klein — Jv. Hribar — Perdan — W. Pfeifer —
Gab. Jelovšek.
Landeshauptmann:
Ich habe die Ehre, diese Interpellation Sr. Excellenz dem Herrn Landespräsidenten zu übergeben.
K. k. Landesprastdent Excellenz Freiherr von Hein:
Hohes Hans! Ich werde mir erlauben, auf diese Interpellation sogleich zu antworten.
Die eben besprochene Angelegenheit ist der Regierung bekannt, und ich habe Gelegenheit genommen anlässlich meiner Anwesenheit in Wien Anfangs dieses Monats darüber sowohl mit Seiner Excellenz dem Herrn Handelsminister, wie mit beiden betheiligten Herrn Sectionschefs zu conferiren.
IV. seja dne 25. januarija 1898. — IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
71
Die Angelegenheit hat eine große Bedeutung nicht nur für die Waldbesitzer und den Holzhandel von Krain, die Bedeutung derselben erstreckt sich weiter und greift in die tiefsten Schichten der Bevölkerung eilt, welche sowohl an der Erzeugung der Tavoletti in Krain, wie auch an dem Transporte derselben interessirt sind. Diese Angelegenheit greift endlich ein in die Sphäre des Triester Holzhandels und somit auch in den Kreis der österreichischen Schiffahrt.
Alle diese Momente sind von mir beim hohen Handelsministerium bereits zur Sprache gebracht worden, und Seine Excellenz hat mir versichert, er werde diese Angelegenheit sofort einem intensiven Studium unterziehen (Odobravanje — Beifall) nach der Richtung, wie dieser Calamität abgeholfen und wie der schwere Schlag abgewendet werden könne, welcher das Land betroffen hat. Ich kann selbstverständlich heute darüber noch keine nähere Auskunft geben, wie geartet die Abhilfe sein werde, weil sich diese Frage in den ersten Stadien des Studiums befindet, ich bemerke aber, dass diese Angelegenheit auch bei der Handels- und Gewerbekammer in Laibach anhängig gemacht wurde, wovon ich auch Seine Excellenz den Herrn Handelsminister benachrichtigte, und dass man im Handelsministerium gegenwärtig der Aeußerung der Handels- und Gewerbekammer für Krain entgegensieht. Ich habe auch, und zwar in den letzten Tagen — ich glaube, während der letzten Landtagssitzung — Gelegenheit genommen, mit dem Herrn Präsidenten der Handels- und Gewerbekammer für Krain Rücksprache zu pflegen, und er hat mir die Zusicherung gegeben, dass diese Angelegenheit in der nächsten Sitzung der Handels- und Gewerbekammer zur Sprache gelangen, und dass daun die Handelskammer dem Ministerium ihre Anschauung mittheilen und jenes Material vorlegen werde, welches ihr allenfalls zugebote steht.
Ich bitte, vorläufig diese Erklärung zur Kenntnis zu nehmen. (Odobravanje. — Beifall.)
Deželni glavar:
Gospod poslanec Kalan in družniki so mi izročili sledečo interpelacijo, katero bo gospod interpelant tudi sam prečita!.
Poslanec Kalan
(bere — liest):
«Interpelacij a
posl. Kalana in tovarišev glede razpadajočega novega mostu pri Kovoru pod Tržičem.
Slavni deželni odbor! Vsled pritiska tržiške gospode je deželni zbor predlanskim sklenil, da se jarek, ki vas Kovor deli v dva neenaka dela, premosti. Ta jarek je kakih 80 do 100 korakov širok in kakih 30 metrov globok. Lansko leto se je pričelo z gradnjo mostu in se je do jeseni zgradil takozvani polni, masivni inost, t. j. prsteni nasip. Gradilo se je kar mogoče hitro, da bi se most še pred zimo lcolavdiral. Res se je delo v toliko dovršilo, da se je mogel most izročiti javnemu prometu. Komaj pa je prišel prvi jesenski
naliv, že se je začela prstena masa sesedati in lezti narazen. Plošča za ploščo se je odgrezala in kmalu so jo vse mostne ograje poromale v dolino. Izdatne poprave ni bilo in v razpadajočem stanu nastopil je prsteni kolos nevarno zimsko dobo. Dokler je zmrzovalo, ostalo je pri starem. Ko pa se je pred par tedni vreme obrnilo na jug, in se je zemlja začela taliti, postal je most zopet živ. Na obeh straneh odkrhavale so se prstene plasti in se pomikale navzdol, cestni tir na vrhu nasipa se je od dne do dne ožil, spodnje mostove škarpe, prej proti mostu nagnjene, jele so se vsled silnega pritiska navzdol težeče prstene mase odmikati in so se sprva navpično zravnale, naposled pa deloma že prevrnile, deloma pa od mostu proč nagnile. Bivši načelnik cestnega odbora je sedaj sprevidel, da treba kaj ukreniti. Dal je na obeh straneh nasipa, in sicer na vsaki strani v štirih vrstah nabiti močne vereje, za te pa položiti borovčeva debla, ob kojih naj bi se ujemala razpadajoča prst. Toda ta naprava ne more dosti koristiti, ker sama na sebi visi in nima dosti trdne podlage, nobene podpore. To se da že sedaj opazovati; kaj pa nastane, ko nastopi pomladanska vlaga, ko mine kohezijska moč zmrzline in se zemlja popolnoma otali? Že sedaj se je cestni nivo sredi mostu za kak 1 '/2 m znižal, širokost ceste je komaj še kaka dva metra, baš toliko, da je prostor za en voz, dočim se dva voza absolutno ne moreta srečati. Provizorična mostna ograja se je deloma že pogreznila, ostala pa je tudi nagnjena že čisto navzdol. Kratko, most že sedaj pravzaprav ni več za promet.
Pa še nekaj! Na dnu nasipa je kaka 2 do 3 m visok, kak 11/,t m širok in kakih 25 do 30 m dolg, s cementom obokan predor (tunel) za odtakanje potočnice, ki prihaja po jarku doli proti Bistrici. Cement očitno slabo drži, ker v predoru opažaš od stropa doli viseče ledene sveče, znak, da je notranji nezmrzli del nasipne prsti vlažen, vode napojen, poln ekspanzivne sile. Nevarnost je, da teža naložene prsti strop udere. Da je to istina, priča južni tunelov vhod. Pri tem je namreč močna škarpa iz masivnega kamna že za kakih 30 cm odjenjala in se na vun nagnila; eden temeljnih kamnov je od silnega pritiska od zgoraj in znotraj že na dvoje razpočil. Gotovo je, da se na pomlad odgrne vsa južna škarpa in pade toraj edina opora. Za škarpo pa se bo brezdvomno pogreznil velik del nasipa in katastrofa za del kovorske vasi je neizogibna, kajti zajezi se gotovo edini odtok vodi, katera bo, ker celega nasipa ne bo mogla prodreti, zastala in naraščala in — nastalo bo pravo pravcato jezero, ki bo 5 do 7 v jarku zgor nasipa se nahajajočih hiš do vrh streha pokrilo, celi vrsti ob jar-kovem robu stoječih hiš pa temelje podkopalo. To je eventuvaliteta, ki jo z vso sigurnostjo more prerokovati vsak, kdor pozna teren in ve, da se potočnica zbira iz precejšnjega okrožja in da je kotel, ki ga tvorita ob straneh jarkova robova, na jugu pa mostni nasip, proti severu vsled napetega terena zaprt, primeroma malo obsežen, par sto korakov dolg in samo kakih 100 do 150 korakov širok, da bi torej hudourna voda v njem vsled zastajanja primeroma jako hitro naraščala, kar bi utegnilo ne samo za tistih 5 do 7 v njem stoječih
72
IV. seja dne 25. j a nu arija 1898. — IV. jStluinti ant 25. Jänner 1898.
hiš, ampak, če bi prišla nesreča po noči, celo za življenje njihovih prebivavcev postati osodno.
Z ozirom na vse tukaj navedeno in zlasti z ozirom na to, da je sila tako nujna, da ne dovoli nobenega odlašanja odpomoči, usojajo si podpisani staviti na slavni deželni odbor vprašanje: Kaj misli slavnoisti ukreniti, da se preprečijo nevarnosti, grozeče premoženju in življenju ondotnih prebivavcev?
V Ljubljani, dne 25. januarija 1898.
A. Kalan — Dr. Papež — Josip Zelen — P. Pakiž — Dr. Žitnik — F. Modic — W. Pfeifer — Schweiger — Košak — J. Ažman — Kajdiš — Gab. Jelovšek.»
Deželni glavar:
Čast mi je, na to interpelacijo takoj odgovoriti. Cestni odbor Tržiški o tej ponesrečeni zgradbi ceste ni pravočasno ničesar poročal deželnemu odboru. On celo deželnemu odboru ni naznanil, kedaj se ima ta cestna zgradba kolavdirati, v kar je pa bil vezan po inštrukciji za cestne odbore. Torej konštatujem, da pri dotični kolavdaciji, ko je cestni odbor baje prevzel dotičuo cesto, in katera seje, kakor sem privatnim potom slišal, že vršila, deželni odbor ni bil zastopan. Slučajno je deželni odbor po nekem drugem spisu prišel na sled, da tukaj stvar ni v redu. Obrnil se je potem do c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji in prosil pojasnila, kako je s to stvarjo, ker je tamošnji c. kr. okrajni inženir bil projektant te cestne zgradbe in je tudi zgradbo nadziral. Iz dotičnega dopisa c. kr. okrajnega glavarstva je bilo videti, da se je cesta vsled vremenskih nezgod, vsled velikega deževja, res nekoliko udrla, a da bi pa bila stvar res tako opasna, kakor je opisano v interpelaciji, in da bi pretila nevarnost celo tudi bližnjim hišam, o tem deželnemu odboru do danes ni bilo čisto nič znano, ker niti cestni odbor, niti okrajno glavarstvo ni tega poročalo. Zadnjič, ko je bila seja deželnega zbora, prišel je novi načelnik cestnega odbora Tržiškega semkaj na kratek razgovor in prosil je pri tej priliki, da bi dežela poslala tehnika-inženirja, da to stvar preišče. To bo deželni odbor tudi storil. Ukrenil bo, da se stvar komisijonelno preišče, ter odposlal na lice mesta deželnega inženirja, zajedno pa se bo c. kr. okrajno glavarstvo, ki je prej poslalo svojega inženirja, da je zgradbo nadzoroval, naprosilo, da se tudi udeleži dotične komisije. Vseka ko bo deželni odbor vse potrebno ukrenil, da se ta ponesrečena zgradba kolikor mogoče spravi v pravi tir in prepreči vsaka nevarnost.
Prosim visoko zbornico, da izvoli vzeti na znanje ta odgovor.
Čast mi je naznaniti, da je gospod poslanec baron Kechbach vsled bolezni zadržan udeležiti se današnje seje.
3. Priloga 43. Poročilo deželnega odbora glede preložitve okrajne ceste Svet Peter-Trnovo med (Rokovnikom in Knežakom.
3.	Beilage 43. Bericht des Landesansschnsses, betreffend die Umlegung der Bezirksstraße St. Peter-Dornegg zwischen Glvbvvnik nnd Grasenbrmm.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verio altungsausschusse zugewiesen.)
4.	Priloga 44. Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve občinske ceste, ki se odcepi od Podkorenske državne ceste pri Podvinskem znanmju na Mošn je, med okrajne ceste v cestnem okraju Radoljica.
4.	Beilage 44. Bericht des Landesansschnsscs, betreffend die Einreibung der von der Wnrzner Neichsstraße beim Podwciner Bildstock abzweigenden, nach Möschnach führenden Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirks-straßcn im Straßenbezirke Radmannsdorf.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
5.	Priloga 45. Poročilo deželnega odbora o prošnji občinskega zastopa Vrhniškega za razdružitev občine Vrhnika v tri samostojne občine.
5.	Beilage 45. Bericht des Landesansschnsscs über eine Petition der Gemeindevertretung von Oberlaibach mit Theilung der Gemeinde Oberlaibach in drei selbständige Gemeinden.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltungsausschusse zugewiesen.)
Točka
6.	Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Bled v samostojni občini Bled in Ribno (k prilogi 9.) in o dotični h prošnjah faranov iz Bohinjske Bele in vasi Rečice
6.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Theilung der Ortsgemeinde Veldes in die selbständigen Gemeinden Veldes und Reifen (zur Beilage 9) nnd über die betreffenden Petitionen der Pfarrinsasscn von Wocheincr-Vcllach und der Ortschaft Retschiz
odpade, ker bi imel o njej poročati gospod poslanec baron Kechbach, ki je danes pa odsoten.
Na vrsto pride torej točka
78
IV. seja dne 25. januarija 1898.
7. Ustno poročilo finančnega odseka glede premeščen ja iu povekšanja hleva v deželni prisilni delalniei (k prilogi 32.).
7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffs der Verlegung und Vergrößerung des Stalles im Landes -Zwangsarbeitshanse (zur Beilage 32).
Berichterstatter ludtmann:
Beilage 32 informt,tä die Herren über ein kleines Project, welches die Direction der Zwangsarbeitsanstalt dem Landesansschnsse vorgelegt hat.
Der gegenwärtige Stall genügt nicht für die vorhandenen Bedürfnisse und es wird gewünscht, dass für den Oekonomiebetrieb ein paar Stück Hornvieh eingestellt werden können, weil mit Rücksicht auf die Vieh- und Ackerwirtschaft eine Vermehrung der Zugkräfte sich als nothwendig herausgestellt hat. Anderseits ist die Stallung, wie sie gegenwärtig liegt, sehr ungünstig situirt, weil man zur Bewachung des Eingangsthores einen ständigen Aufseher erhalten muss. Die Futtervorräthe sind ebenfalls im unteren Schupfen untergebracht, und die Direction der Anstalt findet, dass es außerordentlich Vortheilhaft wäre, wenn auch die Stallung in der großen Schupfe hinter dem Werkstättengebäude untergebracht und dadurch alles vereinigt sowie ein Aufseherposten erspart werden könnte.
Der Laudesausschuss hat sich diesen Gründen angeschlossen und einen Kostenvoranschlag entwerfen lassen, ans dem sich ein Gesammtaufwand von 1200 fl. ergibt. Der Landesausschuss beantragt sohin:
»Der hohe Landtag wolle beschließen:
_ Die Verlegung des Pferdestalles int Zwangsarbeitshause aus dem Oekvnomiehofe in die große Schupfe unter gleichzeitiger Herstellung eines Ochsenstalles und der erforderlichen Nebenräume mit einem Maximalkostenaufwande von 1200 fl. wird genehmigt.»
Der Finanzausschuss findet den Antrag für vollständig zweckmäßig und beantragt:
-Der hohe Landtag wolle diesen Antrag des Landesausschusses genehmigen.»
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand ineldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
— IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
8. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1898. (k prilogi 36.).
8. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag der Landes Mein-, Obst- und Ackerbanschule in Stauden pro 1898 (zur Beilage 36).
Berichterstatter Ritter von Tanger:
Hohes Haus! Sie werden sich erinnern, meine Herren, dass bei Gelegenheit der Berathung des Voranschlages der Ackerbauschule in Stauden im vorigen Jahre vom hohen Landtage die Resolution gefasst worden ist, wonach künftighin die einzelnen Zweige der Wirtschaft im Voranschläge besonders behandelt und präcisirt werden sollen.
Dies ist in dem uns vorliegenden Voranschläge thatsächlich geschehen Der Voranschlag, der uns 'vom Landesansschnsse übermittelt worden ist, schließt mit einem Gesammtabgange von 7972 fl.; dagegen sind die Einnahmen, welche aus dem Wirtschaftsertrage prüliminirt sind, meiner Ansicht nach ziemlich hoch gegriffen, so dass ein besonders günstiges Jahr eintreten müsste, damit diese Einnahmen auch thatsächlich erreicht würden. Infolge dessen war der Finanzausschuss bestrebt, die Ausgabcposten so viel als möglich auf das nothwendigste zn beschränken und dies umsomehr, als heuer mehrere außergewöhnliche Ausgaben eintreten, indem nämlich der seit einigen Jahren schon in Aussicht genommene Stall endlich neu gebaut wird, anderseits aber die Beschlüsse der Enquete zur Durchführung gebracht werden müssen.
Was den Neubau des Stalles betrifft, so ist eine Summe von 4000 fl. vom Landesbauamte dafür in Antrag gebracht worden. Was die Beschlüsse der Enquete betrifft, so betragen die Kosten circa 2000 fl.
Der Finanzausschuss war, wie gesagt, bemüht, die einzelnen Posten auf das nothwendigste zu beschränken, und bei Anerkennung der Nothwendigkeit der besprochenen Adaptirungen und bei Festhaltung daran, den Bedürfnissen der Anstalt vollauf Rechnung zu tragen, ist es ihm gelungen, den Gesammtabgang von 7972 fl. auf 6147 fl. abzuschwächen.
Erlauben Sie, geehrte Herren, dass ich nun auf die einzelnen Conti der Schule und Wirtschaft übergehe. Bevor ich dies jedoch thue, werde ich mir die Ehre nehmen, den Schlussantrag zu verlesen und dann die Herren zu bitten, in die Spccialdebatte einzugehen.
Der Schlnssantrag lautet:
«Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.) Der Voranschlag der krainischen landwirtschaftlichen Schule in Stauden für das Jahr 1898 wird genehmigt,
und zwar:
a) Capitel Schule:
mit einem ordentlichen Erfordernisse von	.	.	6.337	fl.
einem außerordentlichen Erfordernisse von	.	.	822	»
einem Gesammterfordernisse von.............7.159	fl.
einer Bedeckung von........................5.120	»
daher einem Abgänge von.................." 2.039 fl.
74
IV. seja dne 25. januarija 1898.
b) Capitel Wirtschaft:
mit einem ordentlichen Erfordernisse von . . 7.010 fl. einem außerordentlichen Erfordernisse von .	. 4.598 »
einem Gesammterfordernisse von.............. 11 608 fl.
einer Bedeckung von.......................... 7.5' 0	»
daher einem Abgänge von.......................4.108	fl.
also mit einem Gesammterfordernisse für Schule
und Wirtschaft von..................... 18.767	»
einer Gesammtbedeckung der Schule und Wirtschaft von.................................  12.620	»
daher eines Gesannntabganges von .... 6.147	fl.
welcher aus dem Landesfonde zu decken ist.
2.) Der fiir das Jahr 1897 zur Wiesenbewässerungsanlage verlängerte und den Staatsbeitrag von 1200 fl. in sich schließende Credit von 2400 fl. wird abzüglich des davon bereits verwendeten Betrages von 37 fl. 21 kr. zn eben diesem Zwecke für das Jahr 1898 verlängert.
Ebenso wird der im Jahre 1897 für ,verschiedene Herstellungen1 im Schulgebäude bewilligte Credit von 550 fl. sowie der ,zur Verlegung der Düngerstätte1 bewilligte Credit von 120 fl. für das Jahr 1898 verlängert. -
Ich bitte nun die Herren, in die Specialdebatte einzugehen.
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo.
Želi kdo besede?
Gospod poslanec župnik Schweiger ima besedo.
Poslanec Schweiger:
Pred mano leži poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželne kmetijske šole na Grmu za 1. 1898. Jaz že naprej povem, da bom glasoval za to, da se sprejme predlog poročila deželnega odbora, oziroma finančnega odseka, pa vendar par besed spregovorim in pred vsem prosim, slavni deželni odbor naj mojih besed ne smatra za kako nezaupanje glede njegovega delovanja na Grmski šoli.
Glasujem toraj za proračun, pa z gorkim apelom, da deželni odbor sam izvrši vse nasvete in predloge, katere je stavila enketa glede Grmske šole.
Ob enem pa naj deželni odbor strogo pazi na to, da bodo vsi dotični podrejeni organi natančno in vestno spolnovali, kar se jim bo naložilo od strani visokega deželnega zbora, oziroma deželnega odbora, da končno ne bo kak deželni poslanec primoran, priti pred visoko zbornico s kakšnim radikalnim predlogom, da se tudi radikalno sanirajo nedostatki na Grmski šoli.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, torej prestopimo v nadrobno razpravo.
Ich ersuche den Herrn Berichterstatter, die Specialdebatte einzuleiten.
IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
Berichterstatter Ritter von Tanger:
Ich gehe auf die einzelnen Capitel des Conto «Schule»
über.
Das Capitel I, betreffend «Gehalte», schließt mit einem Erfordernisse von 2944 fl. Ich stelle den Antrag, dass demselben die Genehmigung ertheilt werde.
(Obvelja. — Angenommen.)
Das Capitel II betrifft -Personal- und Quinqnennal-zulagen». Das Erfordernis beträgt 813 fl. Ich stelle den Antrag, diese Summe anzunehmen.
(Obvelja. — Angenommen.)
Das Capitel III betrifft -Remunerationen»; dieselben sind beim Religionslehrer und Thierarzte um je 50 fl. erhöht worden, und zwar aus betn Grunde, weil der Forstlehrer, der ebensoviele Stunden zu unterrichten hat, auch 100 fl. erhalten hat.
Was Titel 6 betrifft, so wird von der Direction der Anstalt beantragt, dass 20 fl. dem Schaffner bewilligt werden, damit er die Korbflechterei erlerne und dieselbe dann den Schülern beibringe. Der Finanzausschuss war der Ansicht, dass diese 20 fl. nicht unter das Capitel «Remunerationen» gehören, sondern für den Fall, dass der Unterricht in der Korbflechterei vom Landesausschuss als nothwendig erkannt würde, die 20 fl. dafür dem Capitel IX, Titel 3, entnommen werden mögen, wo nämlich für verschiedene Ausgaben vorgesehen ist. Daher wurde die Summe des Capitels III, welches in Besprechung steht, nicht, wie der Voranschlag des Landesausschusses sie beziffert, mit 442 fl., sondern mit 422 fl. vom Finanzansschnsse in Antrag gestellt.
Ich ersuche die Herren, Capitel III im Sinne des Antrages des Finanzausschusses die Genehmigung zu ertheilen.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel VI «Stipendien» bleibt unverändert wie in den Vorjahren.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel V betrifft -Reisekosten». Ursprünglich hat der Landesausschuss den Antrag gestellt, -für belehrende Ausflüge der Schüler» ein ordentliches Erfordernis von 30 fl. einzustellen und für außerordentliche Fälle 140 fl. Dies wurde dem Landesausschusse von der Direction der Anstalt damit motivirt, dass ein außergewöhnlich großer Ausflug für dieses Jahr projectirt sei, und zwar zum Behufe der Besichtigung mehrerer Güter, nämlich Kroisen-bach, Nassenfuß rc. — ein dreitägiger Ausflug.
Der Finanzausschuss war jedoch der Ansicht, es sei nicht gut anzunehmen, dass die Schüler im Laufe eines oder auch dreier Tage bei Besichtigung mehrerer Güter überhaupt einen sachlichen Vortheil gewinnen werden. Denn um ein Gut und die einzelnen Zweige desselben beurtheilen zu können und daraus ein Erkenntnis zu schöpfen, muss man eben eine größere ökonomische Kenntnis und Urtheilssphäre besitzen als sie die ©bubener, kaum der Normalclasse entwachsenen Schüler haben, und zur Besichtigung von mehreren Gütern find gewiss mehr als ein bis zwei Tage erforderlich.
IV. seja dne 25. januarija 1898. — IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
75
Der Finanzausschuss entschied sich daher dafür, es möge nur ein Gut besichtigt werden, und zwar das Gut des Grafen Barb v in Kroisenbach, und für diesen Ausflug setzt der Ausschuss 100 ft. ein, anstatt des präliminirten Betrages von 140 fl.
Die als ordentliches Erfordernis beantragte Summe von 30 fl. wurde genehmigt, und sohin für belehrende Ausflüge der Schüler im Ganzen 130 fl. eingesetzt statt 170 fl., welche der Landesausschuss verlangte.
In den Titel 2 werden von der Direction der Anstalt «für Amtsreisen der Lehrer- 50 fl. eingesetzt. Der Finanzausschuss hielt diesen Betrag nicht für begründet und ließ denselben entfallen.
Das Capitel V schließt daher mit einem ordentlichen Erfordernisse von 30 fl. und einem außerordentlichen Erfordernisse von 00 fl., somit einem Gesammterfordernisse von 130 fl. statt, wie der Voranschlag lautet, von 220 fl. Ich bitte, meine Herren, diesen Anträgen des Finanzausschusses bezüglich des Capitels V Ihre Genehmigung zu ertheilen.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel VI »Lehrmittel». Hier bitte ich, da bereits Auslagen infolge der Beschlüsse der Enquete vorkommen, dem Titel 4 Ihr Augenmerk zu widmen.
Ein Beschluss der Enquete gieng dahin, dass die Schiller angehalten werden sollen, beim Melken der Kühe zugegen zu sein und Verzeichnisse über die Melkung jeder einzelnen Kuh zu führen. Man hätte daher erwarten sollen, dass, wenn überhaupt ein Antrag gestellt wird, der Ankauf eines Milchmessers beantragt würde, das ist eines Apparates, um das Quantum der einfließenden Milch abzumessen. Man war aber nicht darauf gefasst, dass der Ankauf einer Milch centrifuge und eines Milchkühlapparates beantragt würde.
Diese Apparate sind für eine große Wirtschaft vielleicht zweckmäßig; sie kommen übrigens auch bei größeren Herrschaften nach und nach ab, indem einer davon sehr viel Arbeitskräfte erfordert und überhaupt auch gefährlich in der Handhabung ist.
Der Finanzausschuss war der Ansicht, dass diese beiden Apparate nicht anzuschaffen find, und es entfallen daher die hiefür vom Landesausschuss eingestellten Betrüge von 100 fl. und 46 fl., dagegen wurde die Herstellung einer Brückenwage aus dem Grunde bewilligt, weil die Enquete den Beschluss gefasst hat, dass bei der Wirtschaft in Stauden bei Berechnung der einzelnen Naturaleingänge in präciser Weise vorgegangen werden soll, und daher I auch eine Wage nothwendig sei. Diese Wage wurde mit 700 fl. präliminirt; in diesen 700 fl. war auch die Errichtung eines Daches inbegriffen. Der Finanzausschuss war aber der Ansicht, dass ein Dach über eine Brückenwage überhaupt überflüssig und auch nicht zweckmäßig sei. Die Post von 700 fl. wurde daher auf 500 fl. herabgesetzt.
TDie Schlusspositionen des Capitels VI erscheinen daher im ordentlichen Erfordernisse mit 200 fl., im außerordentlichen Erfordernisse mit 530 fl., zusammen mit 730 fl. statt 1076 fl., welche der Landesausschuss vorschlägt.
„ kitte, diesen Antrag des Finanzausschusses bezüglich Capitel VI anzunehmen.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
Gospod poslanec Lenarčič ima besedo.
Poslanec Lenarčič:
Visoka zbornica! Gospod poročevalec je k naslovu 4. navedel, da je finančni odsek se izrekel proti nakupu mlečne centrifuge in mlečnega hladilnika za 100 gld., oziroma 46 gld., in je to utemeljeval s tem, da sta ta dva aparata popolnoma nepotrebna na učnem zavodu Grmskem.
Jaz se ne morem strinjati z mislijo in nasvetom finančnega odseka, ker smatram, da sta ta dva aparata, mlečna centrifuga in mlečni hladilnik, nekaj tako potrebnega in moderni sredstvi, katerih se ne sme pogrešati na takem zavodu, kakor je Grmski, ker je neobhodno potrebno, da se učenci o tej stvari pouče in se seznanijo z rabo mlečne centrifuge in mlečnega hladilnika, da vedo kako ž njima ravnati.
Zato ugovarjam predlogu finančnega odseka, da se izbrišeta ti dve številki, ter predlagam, da ti točki ostaneta v proračunu.
Nasprotno pa moram glede svote 20 gld. za napravo poskušališča za pridelovanje krme in novih rastlinskih vrst, za umetna gnojila itd. opaziti, da ne vem, kaj da naj se prav za prav s temi 20 gld. napravi za vse to, kar je tu naštetega, nikakor ne bi bilo mogoče izhajati z 20 gld. in za to prosim gospoda poročevalca, da pojasni, kaj se misli napraviti s temi 20 gld. Ako se misli kaj temeljitega napraviti, potem se z 20 gld. ne bo izhajalo, če se pa kaj tacega ne namerava, potem je pa bolje, da se še ta znesek prečrta.
Deželni glavar:
Gospodje, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Lenarčiča, da naj se pustita v proračunu zneska 100 gld. in 46 gld. za nakup mlečne centrifuge in mlečnega hladilnika, da naj se torej potrebščina pod naslovom 4., poglavja VI., nasproti predlogu finančnega odseka poviša za 146 gld., izvolijo ustati.
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Predlog je dovolj podprt, torej pride v razpravo.
Želi še kdo besede ?
Gospod poslanec vodja Povše ima besedo.
Poslanec Povše:
Visoki zbor! Ne bi se bil oglasil k besedi, ako bi ne bil stavil častiti gospod predgovornik Lenarčič protinasveta, da se namreč zneska za mlečno centrifugo in mlečni hladilnik pustita v proračunu. Tudi jaz sem v finančnem odseku zagovarjal ta dva postavka in sem osobito pobijal argumentacijo, s katero se je kot nepotrebna utemeljevala dobava teh dveh aparatov, ter sem kot referent o Grmskem zavodu v deželnem odboru opozarjal na to, da je le graje vredno, da naš kmetijski zavod, ki je po svoji osnovi namenjen tudi za vzgojo mladeničev iz Gorenjske, katera
76
IV. seja dne 25. januarija 1898. -
se v prvi vrsti peča z živinorejo in torej tudi z mlekarstvom in sir arijo, dosedaj sploh še ni imel omenjenih aparatov. Ne sme se tajiti, da je korist centrifuge glede dobave boljše kvalitete in večje kvantitete smetane dokazana, ravnotako pa tudi dokazano, da je mlečni hladilnik velikega pomena za one, ki mleko naravnost izpečavajo raznim družinam, ker ako se v vročem času mleko ohladi s hladilnikom, je oddajalec zagotovljen, da ne bo slišal očitanja, da se je mleko sesirilo. Toda drugi gospodje v finančnem odseku so se ozirali pa tudi na to, da se je v visoki zbornici stavil predlog, da se za Gorenjsko ustanovi posebna kmetijska šola, katera bi imela namen, poučevati mladino v raznih panogah, ki spadajo v živinarstvo, in to je bil povod, da se je potem večina finančnega odseka udala nasvetu, da se za letos v proračunu Grmske šole izpustita zneska 100 gld. in 46 gld. za nakup mlečne centrifuge in mlečnega hladilnika. Za svojo osobo pa moram izjavljati, da bom glasoval za ta dva postavka, osobito 'ker sem v finančnem odseku grajal, da naš kmetijski zavod ni že prej imel dotičnih dveh aparatov, in zato tudi danes podpiram predlog gospoda poslanca Lenarčiča.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Berichterstatter Ritter von Langer:
Auf die Ausführungen des sehr geehrten Herrn Abgeordneten Lenarčič bezüglich der Milchcentrifnge bemerke ich dass eine solche meiner Ansicht nach, und dieser Ansicht hat sich auch der Finanzausschuss angeschlossen, in Stauden weder unterrichtlich noch wirtschaftlich nothwendig ist. Unterrichtlich aus dem Grunde nicht, weil Milchcentrifugen nur in größeren Wirtschaften im Gebrauche stehen, als diejenigen sind, für welche die Schule in Stauden statutenmäßig' Landwirte erziehen soll. Diese Schule hat gemäß ihres ursprünglichen Programmes, von welchem principiell noch nicht abgegangen wurde, die Söhne von Bauernwirtschaften zu Landwirten für eben diese Wirtschaft zu erziehen. Es ist aber mindestens in Krain keine Bauernwirtschaft vorhanden und überhaupt auch wenige Güter, wo eine derartige Milchwirtschaft betrieben wird, dass eine Milch centrifuge eine rentable Verwendung finden könnte. Ich kenne einige Güter, wo Milchcentrifugen vorhanden waren, aber aufgelassen wurden, weil diese Apparate zu große Arbeitskraft benöthigen und heutzutage auch nicht mehr als praktisch angesehen werden. Was aber die wirtschaftliche Nothwendigkeit einer Milchcentrifnge in Stauden betrifft, so mache ich darauf aufmerksam, dass es überall vor allem anzustreben ist, die Milch in natura zum Verkaufe zu bringen. Stauden ist nun in dieser glücklichen Lage, und die Milch wird daselbst in natura verkauft, und zwar nach Rudolfswert und an die Schulküche, so dass eine wirtschaftliche Nothwendigkeit für die weitere Verarbeitung der Milch im großen und ganzen nicht vorhanden ist.
- IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
Dieser Ansicht hat sich der Finanzausschuss angeschlossen und als Vertreter desselben muss ich die Herren ersuchen, den Antrag des Herrn Abgeordneten Lenarčič abzulehnen.
Was die zweite Angelegenheit betrifft, über welche der Herr Abgeordnete Lenarčič gesprochen hat, so ist der Wortlaut -Herstellung einer Versuchsanlage für Futterpflanzen und neue Pflanzengattungen, für Kunstdüngemittel u. dgl. 20 fl.» nicht ganz bezeichnend. Es handelt sich darum, zu probiren, welche Heugräser am besten gedeihen und dazu braucht man eben nur ein kleines Stück Grund entsprechend herzurichten und etwas Kunstdünger zu kaufen. Mehr als 20 fl. sind hiefür nicht nothwendig. Dies als Aufklärung auf die Anfragen des Herrn Abgeordneten Lenarčič.
Ich stelle sohin noch einmal den Antrag, die Positionen des Finanzausschusses, wie ich sie zu Capitel VI vorgetragen habe, zn acceptiren.
Deželni glavar:
Preidimo na glasovanje.
Najprej prosim glasovati o preminijalnem predlogu gospoda poslanca Lenarčiča, kateri predlaga pod naslovom 4., poglavja VI., da se postavek finančnega odseka zviša za 146 gld.
Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu izvolijo ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Predlog je padel.
Sedaj pride na glasovanje predlog finančnega odseka.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo postavku finančnega odseka pod poglavjem VI. izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Ich ersuche den Herrn Berichterstatter fortzufahren.
Berichterstatter Ritter von anger:
Capitel VII enthält die Ausgaben für -Einrichtung», und zwar als ordentliches Erfordernis 100 fl. und als außerordentliches Erfordernis 30 fl. Ich bitte um Annahme dieser Posten.
(Obvelja. — Angenommen.)
Wir kommen nun zum Capitel VIII -Erhaltung der Gebäude». Die einzelnen Posten sind in diesem Capitel so ziemlich dieselben, wie in früheren Jahren.
Zu erwähnen ist an außerordentlichen Auslagen eine Post unter dem Titel 5 -Ausmalen dreier Zimmer und Vermauerung eines Blindfensters», welche Post bereits im vorigen Jahre vom Finanzausschüsse abgelehnt wurde und jetzt neuerdings präliminirt erscheint. Der Finanzausschuss hat auch heuer diese Post abgelehnt, und es entfallen daher die im Titel 5 präliminirten 40 fl. Die Endsumme des Capitels VIII belauft sich daher nach den Anträgen des Finanzausschusses auf 78 fl. im ordentlichen und 162 fl. im außerordentlichen Erfordernisse, zusammen auf 240 fl., wobei ich noch bemerke, dass unter dem Titel 6 550 fl. erscheinen, welche im vorigen Jahre eingestellt und
TV. seja dne 25. januarija 1898.
nicht verausgabt worden sind. Hierauf bezieht sich eben die Verlängerung des Credites, welche in dem Hauptantrage des Finanzausschusses enthalten ist.
Ich bitte die Schlnssziffern des Capitels VIII, wie ich sie eben verlesen habe, anzunehmen.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel IX «Regie-Ausgaben» schließt mit einem ordentlichen Erfordernisse von 550 fl.; das außerordentliche Erfordernis von 50 fl. für die Entsendung des Schaffners in eine Käserei entfällt. Der Antrag des Finanzausschusses lautet somit dahin, Capitel IX mit einem ordentlichen Erfordernisse von 550 fl. einzustellen.
(Obvelja. — Angenommen.)
Es erübrigt noch Capitel X «Wiesenbewässerung», wofür 2400 fl. bewilligt und 37 fl. ausgegeben worden sind. Bei dieser Gelegenheit möchte ich darauf aufmerksam machen, dass die Wiesenbewässerung schon lange Zeit ihrer Erfüllung harrt, wiewohl der betreffende Credit von Staat und Land schon seit Jahren vorhanden ist. Ich niöchte daher an den Landesausschuss das Ersuchen stellen, diese Frage, wenn möglich, im Henrigen Jahre zur Austragung zu bringen.
Hiemit ist das Conto «Schule» geschlossen. Ich gehe nun über zum Conto -Wirtschaft».
Im Capitel I erscheinen «Löhnungen und Reluta» mit 1380 fl. präliminirt. Ich bitte unt Annahme dieser Summe.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel II betrifft die Ausgaben für die «Dienerschaft und die Arbeiter».
Ich mache hier aufmerksam, dass zufolge des Beschlusses des Landtages vom vorigen Jahre, wonach die einzelnen Wirtschaftszweige separat behandelt werden sollen, nicht wie bisher, die gesammte Regiesumme eingestellt worden ist — gewöhnlich 3000 bis 3500 fl. — sondern für jeden Wirtschaftszweig separat der entsprechende Regiebetrag. So ist im Capitel II Lohn und Kost für die Dienerschaft und die Arbeiter mit 900 fl. in Antrag gebracht.
Ich bitte um Annahme dieser Summe.
(Obvelja. — Angenommen.)
Capitel III betrifft die «Betriebskosten für die einzelnen Wirtschaftszweige», und zwar vorerst für den Weinbau.
Hier sind wieder separat die Kosten der Bearbeitung der Weingärten angeführt mit 1380 fl., und unter § c sind die einzelnen Neuanlagen verzeichnet, die mit dem Beschlusse der Enquete im Zusammenhange stehen. Hieher gehört zunächst die Neuanlage am Stadtberge mit 489 fl.; diese steht zwar mit dem Beschlusse der Enquete nicht im direkten Zusammenhange, da in jedem Jahre Weingärten, welche im Zugrundegehcn begriffen sind, rigolt und erneuert werden; aber insoferne besteht doch ein Zusammenhang, als diese neu anzulegenden Weingärten mit Reinsatz bepflanzt werden, und dadurch int Laufe der Jahre das erreicht wird, was die Enquete erreicht wissen will, dass näinlich von mehreren Sorten — ich glaube es sind deren zehn — verschiedenartige Rebenartenproduete erzielt werden.
Die Enquete hat ferner beschlossen — und der Land-tag hat ihre Beschlüsse genehmigt — dass der amerika-nische Mutterweingarten vergrößert werde, infolge dessen |
- IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.	77
die Summe von 157 fl. eingesetzt erscheint. Nun wird aber überflüssiger Weise die Anlage eines Sortiment-Weingartens um 195 fl. in Stauden selbst beantragt. Es ist beschlossen worden, dass eine ampelographische Anpflanzung dort zu errichten sei, damit ebenso, wie beim Reinsatze erprobt wird, welches Product aus diesen oder jenen Rebsorten entsteht und durch eine ampelographische Anpflanzung die Natur der verschiedenen Rebsorten stets vor Augen gehalten werde. Wenn nun für diese Anpflanzung 100 fl. eingesetzt und anderseits für den Reinsatz am Stadtberge 489 fl. bewilligt werden, so ist es nicht nothwendig, dass noch extra die Anlage eines Sortiment-Weingartens mit 195 fl. in Stauden selbst angelegt werde. Der Finanzausschuss hat daher diese Summe gestrichen.
Ebenso tritt eine Veränderung bei § f ein, wo für Kellergcräthschaften 182 fl. präliminirt sind. Hiefür wurden in früheren Jahren 438 fl. und 234 fl. ausgegeben, so dass eine größere Ausgabe jetzt kaum nothwendig erschien, und von dem Ausschüsse bloß 112 fl. bewilligt wurden. Es werden daher die außerordentlichen Ausgaben nicht, wie in der Vorlage, mit 1199 fl., sondern mit 978 fl. eingesetzt, während die ordentlichen per 1700 fl. keine Veränderung erleiden. Das gesummte Erfordernis für den Titel 1 des Capitels III stellt sich daher nach dem Antrage des Finanzausschusses auf 2678 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Beim Titel 2 -Ackerbau» ist keine Veränderung vorgeschlagen, und ich beantrage, die präliminirten Positionen, und zwar 825 fl. im ordentlichen und 247 fl. im außerordentlichen Erfordernisse, zusammen also 1072 fl., zu bewilligen.
(Obvelja, — Angenommen.)
Zum Titel 3 -Obstbau» wird vorgeschlagen als ordentliches Erfordernis 120 fl., als außerordentliches Erfordernis 84 fl., zusammen 204 fl.
Ich bitte, diese Ziffern anzunehmen.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Lenarčič ima besedo.
Poslanec Lenarčič:
Gledč naslova 3., točka b, «naprava ene table v novi drevesnici» bi pripomnil, da bi bilo dobro, ako bi deželni odbor šolskemu vodstvu naročil, da skrbi, da bo tabla v takem stanu, da bo res mogoče drevesnico napraviti.
če je premalo gnojena, naj se na to ozira prej, da se ne bo po preteku kratkega časa zopet prišlo v tako zadrego, kakor je dosedaj bila glede drevesnice.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
78
IV. seja dne 25. januarija 1898. •
Berichterstatter Litter von Tanger:
Sum Titel 4 -Gartenbau» stelle ich im Namen des Finanzausschusses ebenfalls den Antrag, die Summe der einzelnen Posten, wie sie vorgeschlagen erscheinen, anzunehmen.
(Obvelja. — Angenommen.)
Titel 6 betrifft die Viehzucht. Bei diesem Titel erscheinen -lausende Ausgaben» mit 800 st. specialists, dann erscheinen aber als Nachtragscredit zum Ankäufe von zwei Pferden 50 fl. eingesetzt, indem von den 900 fl., welche im Jahre 1897 präliminirt waren, 450 fl- flu een Ankauf von Hornvieh verwendet wurden, die restwenden 450 fl. aber für den Ankauf der Pferde sich als zu gering erwiesen. Infolge dessen wurde eine Nachtragssordcrung von 50 fl. gestellt, um Pferde fiir 500 sl. zu kaufen, während die alten natürlich verkauft werden sollen.
Es erscheint ferner eine neue Post per 80 fl. für die Herstellung eines Auslaufplatzes für Jungvieh eingestellt, der jedenfalls zuträglich erscheint.
Nun kommen wir zu einer der wichtigsten Position und das ist § d: - Um- und Zubauten am Rmdviehstalle und Herstellung der Janchgrnben ->, wofür 3880 fl. pmlimmut erscheinen: hiezu kommen noch die bereits im vorigen šzahre für die Uebersetzung der Düngerstätte bewilligten 120 sl., demnach sind die Kosten für § d mit 3880 fl. plus 120 fl., somit 4000 fl. berechnet.
Der Finanzausschuss hat den Plan, der für den Bau des Stalles vorgelegt wurde, geprüft und gefunden dass dabei ein Zubau projectirt ist, der vollständig überflüssig erscheint, indem der Raum für die Anzahl des Viehes m Standen groß genug ist. Durch den Abstrich dieses Zu-baues erscheinen, wie das Land esü anamt nach gerechnet hat, circa 1000 fl. entbehrlich. Der Finanzausschuss stellt daher den Antrag, dass der Stall gemäß dem vorgelegten Plane, jedoch ohne den Zubau, hergestellt werden möge; er hat infolge dessen die Kosten des Zubaues gestrichen und somit statt 3880 sl. bloß 2880 fl. in Antrag gebracht.
Was die weiteren Positionen betrifft, nämlich «Reparatur des Stalles in Pechdorf» per 40 fl. und «Gerath-schaften. per 18 fl., so sind dieselben nicht in das auszer-ordentliche Erfordernis zu setzen, sondem m die hlestrr bestimmten Auslagen für die allgemeine Erhaltung der Gebäude und für die allgemeinen Wirtschaftseinrichtungen einzufügen, da für erstere im Capitel V ein Pauschale von 130 fl. und für letztere im Capitel IV ein Pauschale von 200 fl. eingesetzt ist.
Der Finanzausschuss beantragt daher, diese beiden Posten mit 40 fl. und 18 fl. zu streichen.
Es stellt sich demnach der Titel 6 nach den Anträgen des Finanzausschusses nicht auf 4808 fl., wie ihn der Landesausschuss vorschlägt, sondern auf 3810 fl., und ich bitte die Herren, den Titel 6 mit dieser Summe anzunehmen.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Lenarčič ima besedo.
- IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
Poslanec Lenarčič:
Gospoda moja! Prej sem s svojim predlogom ki je šel na to, da se, proti predlogu finančnega odseka, poviša neka svota, popolnoma pogorel. Jaz mislim, da bom sedaj morda dobil nekoliko bolj poslušnih ušes v visoki zbornici, ko moj predlog gre na to, da se nekoliko skrčijo postavki finančnega odseka, in sicei se nanašajo moje opazke zlasti na zgradbo hleva. Visoko preliminirana zgradba liareja name utis, kalcoi da bi se hotelo nekako nasprotovati opazkam enkete, ki so se napravile, ko si je ona ogledala Grmsko šolo. In res so troski primeroma preliminirani tako visoko, da so le malo nižji, kakor pa oni, ki so bili prvotno mišljeni za stari hlev. Nečem očitati deželnemu odboru, da bi bil storil kaj napačnega, ampak meni se vidi, da bi se tiste poprave v hlevu za namen, kakor ga ima gospodarstvo na Grmu, lahko dosegle z manjšimi troški, kakor so tu preliminirani, ker bi se dalo marsikje kaj prištediti, če drugače ne, pa pri notranji opravi hleva. Zato si usojam staviti resolucijo, ki se takole glasi:
«Visoki deželni zbor skleni:
Oziraje se na to, da preliminirani troški za popravo hleva na Grmu tako zdatno presegajo svoto, katero je enketa smatrala primernim, se načrt glede prenaredbe hleva vrne deželnemu odboru z naročilom, da naj po stavbinskem uradu restringira dotične troske in je spravi v soglasje z mislimi enkete.»
Deželni glavar:
Gospodje, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca Lenarčiča, izvolijo ustati.
(Se podpre. — Wird unterstützt.)
Resolucija je zadosti podprta in je torej v razpravi.
Zeli še kdo besede?
Gospod poslanec Povše ima besedo.
Poslanec Povše:
Visoki deželni zbor! Prečastiti gospod tovariš in predgovornik je bil sam član enkete, pri kateri se je tudi razpravljalo, ali je res neobhodno potrebno, da se odpravi goveji hlev izpod graščine, kjer je dosedaj bil nameščen. Enketa je soglasno priznala, da je potrebno to premeščenje, potrebno osobito iz zdravstvenih ozirov, kajti pojavljale so se na Grmu že večkrat tifozne vročinske bolezni in najboljši zdravniki-veščaki, katere je deželni odbor naprosil, da izrečejo svoje mnenje, od kodi bi utegnile izvirati dotične vročinske bolezni, izjavili so soglasno, da je iskati vzroke ravno v nameščen ji hleva pod spalnico učencev. Jaz sem vsled tega opozoril enketo na to, da se sedaj izbrani prostor porabi za napravo hleva, kar sicer ne bi bil storil, ker glede na velike troške, katere je dežela že imela za ta zavod, mora pač vsak, ki ima v deželnem odboru referat o tej šoli, skrbeti za varčnost. Dne 12. junija, ko se je razprava vršila o
79
fV. seja dne 25. januarija 1898. — [V. Sitzung am 25. Jänner 1898.
vodopravnih pravicah sosedov glede namakanja travnikov, sem šel z deželnim inženirjem gospodom Klinarjem na lice mesta, da pokažem sam, kako želi enketa, da se hlev adaptira, da ne bi kdo na inženirja vplival, naj morda napravi idejalno stavko. Jaz sem inženirju vse natanko pokazal in v nadi, da se bo kmalu razsodba okrajnega oblastva glede vodopravnih pravic sosedov izdala, se je odlašal potem odhod inženirja. Toda razsodbe ni bilo in tako je jeseni zopet šel inženir na lice mesta; ostro sem mu priporočal, da naj ravna v zmislu dogovora, ki sem ga imel ž njim na lici mesta, in vendar je potem prišel projekt nekoliko dražji in so troški proraču-njeni okroglo na 4000 gld. 8 tem pa, da je finančni odsek tisto prizidavo, katero jaz nisem rekel napraviti, ampak jo je vodstvo Grmske šole pusiralo, črtal, že odpade 1000 gld. Pripomniti je pa še treba, da je premeščenje gnojišča in naprava zbirališča za gnojnico vsekako potrebna in če kaj, je gotovo nujno, da se ta grdoba —- drugega izraza ni za kaj tacega — odpravi, ki je v nečast zavodu in nezmisel v kmetijskem zmislu sploh. Zato pa, ker sem jaz rekel inženirju, da ostro pazi na to, da se odpravi ta nedostatek tako, da bo v čast zavodu, je dotični trošelc narastel čez 1200 gld. Za ta znesek sme častiti gospod predgovornik z mirno vestjo glasovati, kajti zares je tu treba radikalne pomoči. Da se gnojišče tako uredi, kakor mora biti, treba je deloma tudi cesto preložiti in to tudi pride v proračun.
Obečam pa kot referent v deželnem odboru, da bo deželni odbor uvaževal ta nasvet gospoda tovariša Lenarčiča in skušal kolikor le mogoče štediti, ker mu je edino le za to, da se stvar uredi tako, da bo zadostovala ugledu takega zavoda, ki bodi v vsakem oziru uzoren, v drugem pa se bo gotovo opustil vsak nepotrebni lišp in se bo štedilo kolikor le mogoče.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
Se. Excellenz der Herr Abgeordnete Baron von Schwegel hat das Wort.
Abgeordneter Exrellen? Freiherr v. Schivegel:
Im Finanzausschüsse ivnrde anlässlich dieser Frage darauf hingewiesen, dass sanitäre Gründe die Verlegung des Stalles dringend nothwendig erscheinen lassen und dass diese sanitären Rücksichten in erster Reihe volle Beachtung verdienen, nur alls diesem Grunde habe ich im Flnanzausschusse für die Anträge, wie sie heute vorgebracht wurden, gestimmt.
, Run beantragt Abgeordneter Herr Lenarčič eine Resolutton dahin gehend, dass in dieser Richtung die ?.^bwßte Sparsamkeit Platzgreifen möge, weil ja thatsächlich eine Erweiterung der Anstalt nach den Richtungen die wir jetzt im Auge haben, sich vielleicht nicht als nothwendig erweisen dürfte, und weil in anderer Weise vielleicht in dieser Beziehung zweckmäßigere Einrichtungen getroffen werden können. Nachdem auch der geehrte Herr Vorredner gegen die Resolution, tuie sie vom
Abgeordneten Herrn Lenarčič vorgeschlagen wird, keine Einwendung erhoben, sondern sich dafür ausgesprochen hat, dass im Sinne dieser Resolution vorgegangen werden möge, so möchte ich mich dieser Anschauung ebenfalls kurz anschließen, und zwar in dem Sinne, dass, wenn weitere Erhebungen ergeben sollten, dass eine zweckmäßigere und billigere Herrichtung dieser Anlagen möglich ist, und doch der beabsichtigte Zweck der Assanirung erreicht werden kann, wir uns umsomehr für diese billigere Adaptirunq entscheiden sollten, als wir thatsächlich nicht aus dem Auge verlieren dürfen die Nothwendigkeit geeigneter Anlagen au der Ackerbauschule in Oberkrain, die nach dem Beschlusse des hohen Landtages ins Auge gefasst wird, an welcher Anstalt der Pflege der Viehzucht, wie schon heute Abgeordneter Herr Povse betont hat, intensivere Aufnierksamkeit wird zugewendet werden müssen als irgendwo anders
Aus diesen Gründen und um nicht in Widerspruch zu kommen mit den Anschauungen, die ich im Finanzausschüsse zu vertreten die Ehre hatte, erkläre ich nach den vernommenen Mittheilungen der beiden Herren Redner der Resolution Lenarčič mit Vergnügen beizutreten.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sichst-
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Berichterstatter Ritter inm Tanger:
Bezüglich der Resolution Lenarčič habe ich Folgendes zu bemerken:
Der Finanzausschuss hat die Ansicht vertreten, dass einerseits, wie ich schon eingangs erwähnt habe, bei den einzelnen Positionen alles, was sich als nicht nothwendig, als unbegründet erweist, erspart, anderseits aber den Bedürfnissen der Anstalt in jeder Beziehung Rechnung getragen werde.
Nun liegt uns ein Plan und ein Kostenvoranschlag des Stalles seitens eines Fachmannes vor, woraus auch der Nichtfachmann sehr bald ersehen wird, dass es sich hier um einen sehr hübschen, luxuriösen Stall handelt.
Der Finanzausschuss hat nun, eingedenk seiner Intentionen, bereits einen Theil der Kosten durch Verweigerung des Zubaues gestrichen und es kann nur im Sinne des Finanzausschusses liegen, wenn, f of erne weitere Abstriche möglich sind, ohne den Bedürfnissen der Anstalt Abbruch zu thun, Ersparungen gemacht werden.
Die Resolution des Herrn Abgeordneten Lenarčič strebt dies an, und ich habe als Vertreter der Anträge des Finanzausschusses und int Sinne der Intentionen desselben keinen Grund, mich gegen diese Resolution auszusprechen.
Im übrigen bitte ich um Annahme der Ziffern für Titel 6 -Viehzucht», ivie ich sie früher verlesen habe.
Deželni glavar:
Preidimo na glasovanje.
Najprej nam je glasovati o predlogu finančnega odseka, da se pod tem poglavjem odobri potrebščina v znesku 3810 gld.
80
IV. seja dne 25. januarija 1898. — IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
Gospodje, ki hočejo sprejeti ta postavek, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog finančnega odseka je sprejet.
Sedaj nam je še glasovati o resoluciji gospoda poslanca Lenarčiča.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Resolucija je sprejeta.
Berichterstatter Ritter von Langer:
Capitel IV -Allgemeine Wirtschaftseinrichtung» erscheint, so wie in früheren Jahren, mit einem Gesammt-erfordernisse von 218 fl., conform mit dem Voranschläge des Landesausschusses. Ich bitte um Annahme dieses Betrages.
(Obvelja. — Angenommen.)
Ebenso bitte ich um Annahme des Capitels V -Allgemeine Erhaltung der Gebäude» mit einem Erfordernisse von 155 fl.
(Obvelja. — Angenommen.)
Zum Capitel VI -Steuern» beantragt der Finanzausschuss ein Erfordernis von 230 fl. einzustellen.
(Obvelja. — Angenommen.)
Im Capitel VII -Regieausgaben» wird vom Finanzausschüsse das Gesammterfordernis mit 230 fl. präliminirt, und ich beanttage im Namen des Finanzausschusses, Capitel VII mit diesem Bettage zu genehmigen.
(Obvelja. — Angenommen.)
Meine Herren! Sie haben nun sämmtliche Capitel des Erfordernisses der Conti -Schule» und -Wirtschaft» den Anträgen des Finanzausschusses entsprechend, angenommen.
Die. Bedeckung ist für das Conto -Schule» mit 5120 fl. präliminirt, und ich beanttage, dieser Bedeckung die Genehmigung zu ertheilen.
(Obvelja. — Angenommen.)
Die Einnahmen aus dem Conto -Wirtschaft» ergeben eine Summe von 7500 fl., und ich beanttage die Genehmigung dieser Post.
(Obvelja. — Angenommen.)
Hiemit erscheinen alle Posten sowohl des Erfordernisses als der Bedeckung des Voranschlages, gemäß den Anträgen des Finanzausschusses, angenommen. Ich bitte nun die Herren, dem Anttage, den ich gleich eingangs, bevor in die Specialdebatte eingetreten wurde, verlesen habe, die Genehmigung zu ertheilen.
Deželni glavar:
Gospodje poslanci so že o posameznih točkah pritrdili nasvetu finančnega odseka glede proračuna Grmske šole za 1. 1898., mislim torej, da ga ni treba
še enkrat prečitati, ampak da se takoj lahko v celoti o njem glasuje.
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Gospodje poslanci, ki torej pritrjujejo nasvetu finančnega odseka pod točko L, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Proračun je v celoti sprejet.
Drugi predlog finančnega odseka se glasi:
»Der für das Jahr 1897 zur Wiesenbewässerungsanlage verlängerte und den Staatsbeittag von 1200 fl. in sich schließende Credit von 2400 fl. wird abzüglich des davon bereits verwendeten Betrages von 37 fl. 21 kr. zu eben diesem Zwecke für das Jahr 1898 verlängert.
Ebenso wird der im Jahre 1897 für .verschiedene Herstellungen' im Schulgebäude bewilligte Credit von 550 fl. sowie der ,zur Verlegung der Düngerstätte' bewilligte Credit von 120 fl. für das Jahr 1898 verlängert.»
Želi kdo besede k tej drugi točki nasveta finančnega odseka?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto in s tem je rešena osma točka dnevnega
reda.
9. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer:
a) Ahčin Marjete za podaljšanje miloščine.
9. Mündliche Berichte des Finanzausschusses über Petitionen, u. zw.:
a) der Ahciu Margaretha um Verlängerung der Gnadengabe.
Poročevalec dr. Majaron:
Visoka zbornica! Marjeta Ahčin, vdova pomožnega uradnika pri c. kr. zemljiško-odvezni komisiji v Radoljici, prosi, da bi se jej podaljšala miloščina letnih 50 gld., katero je dosedaj uživala. Ona je, kakor rečeno, vdova pomožnega uradnika, ki je nad 30 let služil in ki se je na vse strani pohvalno vedel, tako da mu je deželni zbor še živemu, podelil miloščino letnih 150 gld., katere pa ni dolgo užival, ker je 1. 1891. umrl. Na to se je vdova njegova, ki je živela v slabih razmerah, oglasila s prošnjo, da bi se jej dovolila kaka miloščina in tako jej je deželni zbor 1. 1892. naklonil miloščino letnih 50 gld. za dobo treh let, katero jej je v seji dne 15. janu-varija 1. 1895. podaljšal zopet za tri leta, torej do konca 1. 1897. Sedaj gre za to, da se tej vdovi podaljša miloščina za daljne tri leta, torej do konca 1900. leta.
81
IV. seja dne 25. januarija 1898. -
Gledč na to, da tiste okolnosti, ki so pri prejšnjih deželno-zborskih sklepih bile merodavne, še vedno veljajo, zlasti, da je prosilka s hčerjo vred v veliki bedi, pritrdil je finančni odsek prošnji in jaz predlagam v imenu njegovem:
«Visoki deželni zbor skleni:
Marjeti Ahčin, vdovi bivšega pomožnega uradnika pri c. kr. zemljiško-odvezni komisiji v Radoljici, dovoljuje se za dobo treh let od 1. januarija 1898. 1. do konca 1900. 1. miloščina letnih 50 gld. iz deželnega zaklada.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
b) Kovačič Emanuela za podaljšanje kvi-jesciranja.
b)	des Kovačič Emanuel um Verlängerung der Quiescirung.
Berichterstatter Luckmann:
Hohes Haus! Nachdem sich ein neues Pensionsnormale in Berathung befindet und möglicherweise noch in dieser Session angenommen wird, so hat der Finanzausschuss beschlossen, die Entscheidung über das Gesuch des Emanuel Kovačič zu vertagen.
Ich erlaube mir daher zu beantragen, dass dieses Gesuch heute von der Tagesordnung abgesetzt werde.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Na vrsto pride
c)	Hilli Ane za podaljšanje miloščine.
c) der Hilli Auua um Weiterbelassung der Gnadengabe.
Beri chterstatlrr Luckmann:
_ Die Landes-Zwangsarbeitshaus-Aufseherswitwe Anna Hlttl wurde seinerzeit normalmäßig mit einer Pension von 120 fl. jährlich betheilt; überdies wurde ihr mit Rücksicht
— IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
auf ihre minorennen Kinder eine Gnadengabe von 100 fl. und für ein Kind eine Gnadengabe von '30 fl. verliehen. Erstere Gnadengabe ist jedoch Ende 1896, und die zweite Ende 1897 abgelaufen. Die Petentin hat sich bereits im vorigen Jahre um Weiterbelassung dieser Gnadengabe an den Landtag gewendet. Damals wurde jedoch beschlossen, dem Gesuche keine Folge zu geben, weil die Kinder bereits erwachsen und arbeitsfähig sind. Es ist allerdings richtig, dass die Pension von 120 fl. nicht bedeutend ist, und dass es damit schwer fällt, das Auskommen zu finden, aber mit Rücksicht darauf, dass die Gnadengäben in der Regel nicht erhöht werden sollen, und ans Grund des vorjährigen Beschlusses des hohen Landtages in dieser Angelegenheit, kam der Finanzausschuss zu dem Beschlusse, dass es bei der vorjährigen Entscheidung zu verbleiben habe, und er beantragt, dass diesem Gesuche keine Folge gegeben werde.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
d) primarija dr. viteza Karola Bleiweisa za remuneracijo za poslovanje v deželni hiralnici;
d) des Primarius Dr. Karl Ritter von Bleiweis um Remuneration für Dienstleistung im Landessiechenhause.
Poročevalec dr. Majaron:
Visoki zbor! Primarij dr. vitez Bleiweis-Trsteniški prosi, da bi se mu dovolila remuneracija 200 gld. za njegovo dvanajstmesečno delovanje v deželni hiralnici Kakor znano, se mu je bila lansko leto v seji dne 6. februarija dovolila takšna remuneracija za dobo od 15. oktobra 1. 1895. pa do 15. oktobra 1. 1896. Zdaj prosi dr. vitez Bleiweis-Trsteniški remuneracije v istem znesku za dobo od 15. oktobra 1896.1. pa do 15. oktobra 1897. 1. iz istih razlogov, kakor poprej.
Glede na to, da prejšnji razlogi še vedno veljajo, in da se je delo na medicinskem oddelku bolnice in v deželni hiralnici še pomnožilo, si usojam v imenu finančnega odseka predlagati:
«Visoki deželni zbor skleni:
Dr. Karlu vitez Bleiweis -Trsteniškemu, primariju deželnih dobrodelnih zavodov, dovoljuje se za njegovo poslovanje v deželni hiralnici v času od dnš 15. oktobra 1896. 1. do dnč 15. oktobra 1897. 1. remuneracija v znesku 200 gld. iz deželnega zaklada.»
82
IV. seja dne 25. januarija 1898.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Na vrsto pride točka:
e) Dr. Štefana Divjaka za osobno doklado;
e) des Dr. Stefan Divjak um eine Personalzulage.
Poročevalec dr. Majaron:
Visoki zbor! Dr. Štefan Divjak, hišni zdravnik v deželni blaznici na Studencu, je vložil prošnjo, 1.) da bi se mu podelila osobna doklada, katero je imel njegov prednik dr. Preinič in 2.) da bi se mu dovolil vsako leto štiritedenski dopust.
Prvo točko svoje prošnje, namreč za osobno doklado, utemeljuje s tem. da je njegova plača le majhna, služba pa naporna; osobito se sklicuje na to, da mora skoraj že dve leti stanovati v baraki; zaraditega bi mu sodila osobna doklada 320 gld. Finančni odsek je sicer uvaževal vse te razmere in tudi priznal, da so razmere, v katerih živi dr. Divjak, izvanredne, vendar pa se ni mogel odločiti za to, da bi se prosilcu naklonila osobna doklada, celo pa ne osobna doklada v znesku 310 gld. Ako se sklicuje prosilec na dr. Preiniča, je sicer istina, da je poslednji imel osobno doklado 320 gld., a ta se mu je bila dovolila šele leta 1894., ko je služboval že 14 let, do čim doba službovanja dra. Divjaka traja šele tri leta. Finančni odsek je uvaževaje razmere, v katerih živi prosilec kot hišni zdravnik v deželni blaznici, sklenil predlagati, da se mu dovoli remuneracija v znesku 200 gld., ne pa osobna doklada, ker ima taka doklada neltakov stalni značaj, dočim se bodo v kratkem z vršile pre-membe pri organizaciji službe v deželni blaznici in tedaj najbrže tudi pri regulaciji dohodkov dotičnih zdravnikov. Zaraditega je bil finančni odsek mnenja, da sodi dru. Divjaku sicer nekaj, a le pod naslovom remuneracije in to v znesku 200 gld.
Kar se tiče druge točke, da bi se dovolil prosilcu vsako leto dopust štirih tednov, je pa to popolnoma neumestna prošnja, ker bi potem taki dopusti morali veljati tudi za vse druge deželne uradnike, o čemur sklepati pa visoka zbornica nima povoda. Ako kak deželni uradnik potrebuje dopusta, si ga lahko od slučaja do slučaja prosi pri deželnem odboru, ki ga gotovo tudi dovoli, ako to dopuščajo službene razmere.
Zaraditega je finančni odsek ta del prošnje popolnoma odklonil. V ostalem pa predlagam v njegovem imenu :
-	IV. Kilning am 25. Jänner 1898.
t Visoki deželni zbor skleni:
Dru. Štefanu Divjaku, blazniškemu hišnemu zdravniku na Studenci, se dovoljuje za 1. 1897. izvanredna remuneracija v znesku 200 gld. iz deželnega zaklada.
—	Ostalemu delu njegove prošnje se pa ne ugodi.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je :
f) Tomazina Jožefa za dovoljenje provizije; f) des Tomazin Josef um Provisionsbewilligung.
Berichterstatter Xudunamt;
Der seinerzeit wegen Verschuldens entlassene Zwangsarbeitshausausseher Josef Tomazin hat anlässlich seiner Entlassung Zeugnisse beigebracht, dass jenes Verschulden, welches ihm zur Last gelegt worden war, die Folge eines Jrrsinnsaufalles gewesen sei, und der hohe Landtag beschloss, seiner Frau eine Gnadengabe von jährlichen 100 fl. für die Jahre 1895, 1896 und 1897 zu verleihen. Nun kommt seine Frau neuerdings mit dem Ansuchen, man möge ihren Mann pensioniren oder ihr die bewilligte Gnadengabe verlängern.
Nachdem dem Gesuche jeder Beleg mangelt sowohl über den Gesundheitszustand des Mannes, wie über die eigenen Verhältnisse der Petentin, so glaubte der Finanzausschuss das Gesuch nicht selbst erledigen zu können, sondern an den Landesausschuss dasselbe zur Untersuchung der Verhältnisse abtreten zu sollen mit der Ermächtigung, falls die Verhältnisse derart seien, wie sie sich in den Vorjahren herausgestellt haben, die bisherige Gnadengabe von jährlichen 10«) fl. auf weitere drei Jahre zu bewilligen.
Id) stelle sohin den Antrag:
«Der hohe Landtag wolle beschließen:
Der Landesausschuss wird beauftragt, die Gesundheitsverhältnisse des Josef Tomazin erheben zu lassen und, wenn diesfalls keine Besserung stattgefunden hat, wird der Landesausschnss ermächtigt, die bisherige Gnadengabe von jährlichen 100 fl. zu Handen der Frau Francisca Tomazin auf die Dauer von drei Jahren, vom laufenden Jahre weiter gerechnet, aus dem Zwangsarbeitshausfonde anweisen zu lassen. -
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
IV. seja dne 25. januarija 1898 — IV. Sitzung mit 25. Jünnrr 1898.
83
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
g)	Epih a Matije za zvišanje miloščine;
g)	des Eppich Mathias um Erhöhung der Gnadenpension.
Berichterstatter Luckmann:
Mathias Eppich war seinerzeit belobter Soldat, dann Polizeiwachmann, endlich wurde er als Hauptschubführer, jedoch ohne Pensionsberechtigung, angestellt. Nachdem er dienstunfähig wurde, erhielt er im Gnadenwege, und zwar int Einvernehmen mit dem steiermärkischen Landesausschnsse eine Pension von jährlichen 200 fl. An diesem Betrage participirt Steiermark mit 21/29 und Kram mit 8/29. Petent ist im vorigen Jahre an den Landtag mit einem Gesuche herangetreten, in welchem er ausführt, dass er mit 200 fl. nicht auskommen kann, und er bat um seine Wiederanstellung. Diesem Gesuche wurde jedoch keine Folge gegeben. In dem jetzigen Gesuche weist er nun durch Zeugnisse nach, dass er vollkommen erwerbsunfähig und decrepit sei, und er bittet neuerdings, ihm seinen Ruhegenuss im Gnadenwege zu erhöhen.
Mit Rücksicht ans die geschilderten Verhältnisse und auf den Zustand des Petenten beschloss der Finanzausschuss, eilte Erhöhung der Gnadengabe um 100 fl. pro Jahr unter der Voraussetzung zu gewähren, dass der steiermärkische Landesausschuss bezüglich seines Theiles ebenfalls den entsprechenden Beitrag leistet.
Ich erlaube mir daher im Namen des Finanzausschusses zu beantragen:
«Der hohe Landtag wolle beschließen:
Dem Gesuchsteller wird die Gnadengabe von jährlichen 200 fl. mit Beginn des laufenden Jahres auf 300 fl. pro Jahr unter der Voraussetzung erhöht, dass der Landesausschuss von Steiermark den verhältnismäßig auf diese Erhöhung entfallenden Antheil seinerseits beitrügt.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Točka:
h)	Milek Petra za zvišanje miloščine;
h)	les PeUr Milek um Erhöhung der Gnaden-peusion.
Berichterstatter Luckmann:
Bei Peter Milek, Hauptschubfiihrer im Ruhestande, walten die gleichen Verhältnisse ob, jedoch mit dem Unterschiede, dass er bereits seinerzeit mit der Gnadengabe von jährlichen 300 fl. betheilt wurde. Er steht jetzt im Alter von 82 Jahren, legt seinem Gesuch alle früheren Zeugnisse bei, welche in jeder Beziehung seinen Diensteifer und seine Thätigkeit bestätigen und beloben, schildert seine dermaligen misslichen Verhältnisse und bittet ebenfalls um Erhöhung seiner Gnadengabe, mit welcher er das Auslaugen nicht mehr finden kann.
Mit Rücksicht aus das hohe Alter des Gesuchstellers hat der Finanzausschuss beschlossen, ihm eine kleine Erhöhung zukommen zu lassen, und zwar von jährlichen 48 fl., und ich stelle sohin den Antrag:
«Der hohe Landtag wolle beschließen:
Dem Gesnchsteller wird die bisherige Gnadengabe von 300 fl. auf 348 fl. pro Jahr, beginnend mit laufendem Jahre, erhöht.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Preidimo k točki
%) Zanoškar Uršule za podaljšanje miloščine;
i) der Zauoskar Ursula um Erhöhung der Gnadengabe.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! Uršula Zanoškar, vdova deželnega kancelijskega oficijala v Kranjski Gori, se je obrnila do visokega deželnega zbora zaradi tega, ker jej koncem meseca marca letošnjega leta poteče miloščina, ki znaša na leto 120 gld. in prosi, da bi se jej podaljšala za pet let ali pa do njene smrti. Ob jednem pa tudi poudarja v prošnji, da nima nobenega premoženja, da je 1. 1829. rojena in bo torej kmalu 70 let stara. Županstvo in župnijski urad potrjujeta te njene podatke in tamošnji zdravnik, da je res bolehna.
Visoki deželni zbor je prosilki prvikrat dne 18. marca 1876, in sicer za dobo petih let odmeril, oziroma dovolil to podporo in to se je vršilo potem še trikrat, in sicer zadnjikrat dnč 27. septembra 1892. Razmere pri tej vdovi se niso na bolje obrnile, so torej ostale ravnotake, le da so se njene potrebe z večjo starostjo še pomnožile, ali finančni odsek se vendarle ni mogel za to odločiti, da bi se jej dosedanja miloščina letnih 120 gld. povikšala, temveč je bil tega mnenja, da se ostane pri tem znesku in da se, ker vse te prošnje vendar vdovi ne morejo delati preveč
84
IV. seja dne 25. januarija 1898. — IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
preglavice, ostane tudi pri sedanjem običaji glede dobe petih let, da se jej torej ne dovoli miloščina do smrti, ampak samo podaljša za dobo petih let.
Z ozirom na to stavim v imenu finančnega odseka naslednji nasvet:
«Visoki deželni zbor skleni:
Vdovi deželnega kancelijskega oficijala gosp. Uršuli Zanoškarjevi podaljša se dosedanja letna miloščina 120 gld., na dobo petih let in jo je izplačevati iz deželnega zaklada.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Točka
k) Adlešiča Albina, učenca na obrtni šoli na Dunaju, za zvišanje podpore;
k) des Adlesic Albin, Zögling an der Gewerbeschule in Wien, um Erhöhung der Subvention
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! Albin Adlešič, sedaj slušatelj na umetno-obrtni šoli c. kr. avstrijskega muzeja na Du-naji. se je obrnil do visokega deželnega zbora s prošnjo, da bi se mu njegova od deželnega odbora dovoljena letna podpora 150 gld. povišala, ker mu, kakor v svojej prošnji trdi, s 150 gld. ni mogoče na Dunaji živeti in si vse, kar v šoli potrebuje, preskrbeti.
Prosilec Albin Adlešič je bil najprvo tukaj v Ljubljani na c. kr. strokovni šoli za lesno obrt, potem je eno leto deloval praktično, in obiskoval dve leti višjo obrtno šolo c. kr. tehnologiškega muzeja na Dunaji. To šolo je 1. 1895. dovršil z dobrim uspehom, in sedaj je tretje leto na šoli c. kr. avstrijskega muzeja za umetnost in obrt na Dunaji, kjer, kakor dokazujejo spričevala, pridno obiskuje tamošnji pouk.
Prošnjo podpira tudi profesor Herdtle, ki ima tam stolico za arhitekturo in pa vodstvo šole c. kr. avstrijskega muzeja za umetnost in obrt.
Kakor je pa častitim gospodom poslancem znano, visoki zbor že nekoliko let dovoljuje večjo svoto s tem namenom, da deželni odbor po svojej previdnosti rešuje prošnje take vrste in slušateljem na raznih višjih obrtnih šolah dovoljuje večje ali manjše podpore. Nikakor torej po mnenji finančnega odseka ne more umestno biti, da bi slušatelji takih šol, bodisi da že imajo kake ustanove, bodisi da se zanje šele oglašajo, prihajali samostojno s svojimi prošnjami pred visoko zbornico in to posebno zaradi tega ne, ker je onih, ki dobivajo podpore iz deželnega zaklada in ki se
uče enega ali drugega obrta nad 70 do 80, in bi torej njihove prošnje provzročevale jako mnogo dela in troškov, ako bi se njih hotelo v visokem deželnem zboru reševati. Ako bi se enkrat s tem pričelo, smo lahko uverjeni, da bi dotični prošnjik prav kmalu našel posnemovalcev, ker ustanove, kakor je vsakemu gospodu poslancu znano, niso tako visoke, da bi se lahko reklo, da dotičnikom popolnoma zadostujejo.
Z ozirom na to je sklenil finančni odsek, da stavim nastopni predlog :
«Visoki deželni zbor skleni:
Prošnja Albina Adlešiča se izroča deželnemu odboru v rešitev.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
10. Ustno poročilo upravnega odseka glede razdružitve selske občine Brusnice v dve samostojni občini, oziroma glede izločitve katasterskill občin Gorenja Orehovica in Polhovica iz selske občine Brusnice ter ustanovitve teli katasterskih občin kot samostojna selska občina Orehovica (k prilogi 8.)
10.	Mündlicher Bericht des Verwaltnngsans-schnsses, betreffend die Theilung der Orts-gemeinde Wrnssnitz in zwei selbständige Gemeinden, respective die Ausscheidung der Catastralgeineinden Ober-Nnssdorf nnd Polhovim ans der Ortsgemeinde Wrnssnitz und Constitnirung derselben als selbständige Orts-gemeindc Nussdorf (zur Beilage 8)
je odstavljena z dnevnega reda, kjer je gospod poslanec grof Barbo, ki bi imel poročati o tej točki, kakor mi je ravnokar naznanil gospod poslanec vitez Langer, nekoliko bolehen in zato od seje izostal.
Torej pride na vrsto točka:
11.	Ustno poročilo upravnega odseka o ustanovitvi samostojne občine Štrek-Ijevec (k prilogi 26.)
11. Mündlicher Bericht des Verwaltungsaus-schnsses, betreffend die Errichtung der selbstständigen Gemeinde 8trekljevec (zur Beilage 26).
85
IV. seja dne 25. januarija 1898.
Poročevalec Jelovšek:
Visoki zbor! 8 sklepom z dne 6. februarija 1. 1897. je visoki deželni zbor naročil deželnemu odboru, da o prošnji nekaterih vasi selske občine Semič, osobito vasi Štrekljevec, dožene potrebne preiskave in potem poroča visokemu deželnemu zboru, ali bi bila prikladna ustanovitev samostojne selske občine Štrekljevec.
Z dopisom z dne 24. decembra 1. 1897., št. 18.114., poslala je c. kr. deželna vlada ves akt o izvršenih poizvedbah deželnemu odboru ter se ob enem izjavila, da bi imela ustanovitev samostojne selske občine z ozemljem sedanje davčne občine Štrekljevec pri obstoječih razmerah v vsakem oziru le slabih nasledkov.
Ta davčna občina, ki obsega vasi Maline, Brezova Reber, Osojnik, Kal, Omota in Štrekljevec, šteje 751 prebivalcev in plačuje davka vsako leto 906 gld. 53 kr., sedanja občina Semič pa šteje 2299 duš in ima predpisanega davka 3872 gld.07 kr. Ako bi se iz te občine izločila davčna občina Štrekljevec, bi po eni strani novo ustanovljena selska občina nikakor ne bila v stanu, spolnjevati dolžnosti svojega delokroga, po drugi strani pa bi postala občina Semič toliko slabejša, da bi le težko zadoščala zahtevam občinske uprave.
Štrekljevčani pač v svojej prošnji navajajo, da imajo slabo pot in jako daleč do Semiča, ali vlada in deželni odbor pa sta prepričana, da to ni tako, ampak vse dotične vasi imajo lepo okrajno cesto, ali leže vsaj blizu te ceste, ki vodi v Semič, kjer sta farni in poštni urad.
Pri teh razmerah je tudi upravni odsek soglasno sklenil, da ne more priporočati te prošnje in torej predlagam v njegovem imenu visokemu deželnemu zboru sledeče:
♦ Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
Prošnja vasi Maline, Brezova Reber, Osojnik, Kal’ Omota in Štrekljevec za izločitev davčne občine Štrekljevec iz selske občine Semič ter ustanovitev samostojne občine Štrekljevec se odkloni.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg
(prevzame predsedništvo — den Vorsitz übernehmend):
Wünscht jemand zum Antrage des Verwaltungsausschusses das Wort zu ergreifen?
■ (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.)
Da dies nicht der Fall ist, ersuche ich diejenigen Herren, die mit dem soeben vernommenen Antrag einverstanden sind, sich zn erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag ist angenommen.
Punkt:
12. Ustno poročilo upravnega odseka o volit vi deželnega poslanca iz kurije velikega posestva (k prilogi 35 ).
— IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
I 12. Mündlicher Bericht des Verw altu ngs aus -schusses über die Wahl eines Landtagsabgeordneten aus der Curie des Großgrundbesitzes (zur Beilage 35)
Poročevalec Jelovšek
(bere — liest):
♦ Visoki deželni zbor! Z razglasilom z dne 7. in 21. decembra 1. 1897., št. 5961/pr. in 6234/pr., odredil je gospod c. kr. deželni predsednik volitev enega poslanca iz kurije velicega posestva namesto poslanca grofa Leona Auersperga na dan 28 decembra 1. 1897. ob deveti uri dopoldne.
Ekscelencija gospod c. kr. deželni predsednik izročil je z dopisom z dne 28. decembra 1. 1897., št. 6337 pr., doticni volilni akt v zmislu § 53. deželno-zborskega volilnega reda deželnemu odboru v daljno zakonito poslovanje.
Deželni odbor vzel je ta volilni akt v pretres ter poroča o volitvi nastopno:
Po razglašenem volilnem imeniku je v tej kuriji 98 volilnih upravičencev. Od teh volilcev udeležilo se jih je volitve 48 deloma osobno, deloma po pooblaščencih, ter so vsi dali svoj glas baronu Frideriku Rechbachu, grajščaku v Krumperlcu.
Baron Friderik Rechbach izvoljen je tedaj soglasno deželnim poslancem.»
Ker proti volitvi ni nobenih pomislekov, predlaga upravni odsek:
«Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
Izvolitev gospoda barona Friderika Rechbacha deželnim poslancem iz kurije velicega posestva se potrdi.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg:
Die Herren haben den Antrag des Verwaltungsausschusses vernommen.
Wünscht jemand das Wort?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ich bitte also die Herren, welche dem Antrage zustimmen, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Punkt:
13. Ustno poročilo upravnega odseka glede združitve vasi Hrib s trgom Vrhniko
(k prilogi 40.),
13. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsaus-schusses, betreffend die Einverleibung der Ortschaft Hrib zum Markte Oberlaibach (zur Beilage 40).
86
IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
IV. seja dne 25. januarija 1898 Poročevalec Povše:
Visoki zbor ! Občina Vrhnika podala je v lanskem zasedanju visokemu zboru prošnjo, da bi se vas Hrib, ki dejansko leži v osredji trga Vrhniškega, tudi vte-lesila v to občinsko zvezo. Visoki deželni zbor je v lanskem zasedanju obravnaval o tem in končno sklenil, da je naročil deželnemu odboru, da potrebno poizve osobito pri cesarskih oblastih, v koliko bi one zagovarjale to vtelesenje. Visoki zbor je pa zahteval tudi od deželnega odbora, da v prihodnjem zasedanji stavi dotične svoje natančne predloge. Deželni odbor je vršil to svojo dolžnost in se je obrnil do visoke vlade, ki je dala nalog tudi okrajnemu glavarstvu okolice ljubljanske, v katerega ozemlji leži trg Vrhnika z vasjo Hrib, da se izjavi o tem. Iz dopisa visoke vlade je razvideti, da ni nikakega pomisleka proti temu vtelesenju, ampak vlada celo zagovarja in priporoča vtelesenje. Dejansko se vas Hrib nahaja v tisti katasterski občini, kakor trg Vrhnika, in ravno ti dve pokrajini, vas Hrib in trg Vrhnika, napravljata skupaj le eno davčno občino, ne da bi se tudi druge vasi notri nahajale. Sploh so vsi gospodarski interesi enaki, enotni. Dokaz temu, da ima tudi sedaj vas Hrib s trgom Vrhniškim skupaj svoj gospodarski odbor, ki ima skrbeti za skupno premoženje obeh krajev, Vrhnike in Hriba. Dejansko se tudi tam doli malo loči med vasjo Hrib in trgom Vrhniko in posebno tujci ne ločijo teh dveh krajev, ampak poznajo le kumulativno ime Vrhnika. Od nekdaj je vas Hrib sedež županije in dekanije in na uradnem pečatu stoji vedno le: dekanija, župni urad na Vrhniki. Tudi šola štirirazrednica, za Vrhniko napravljena, zidana je v vasi Hrib. Okrajno oblastvo omenja v svojem dopisu tudi nadalje koristi, ki bi vsled vtelesenja vasi Hrib v trg Vrhnika nastale s tem, da bi se uredilo nume-r ir an j e hiš, ki je sedaj popolnoma zmešano. Že iz. tega, da prihajajo na Vrhniko pogostokrat večje vojaške trupe, ki večkrat tam prenočujejo ali tudi nekoliko časa tam ostajajo, sledi, da bi bilo vsakako želeti, da se vas Hrib inkorporira trgu Vrhniškemu, da se bo potem moglo urediti numeriranje hiš.
Iz vseh teh razlogov je bil tudi upravni odsek istega mnenja, kakor deželni odbor, da se namreč visoki zbornici predloži dotični načrt zakona, po katerem naj se vas Hrib vtelesi trgu Vrhniškemu. Pri razpravi pa se je podala tudi misel, ali bi ne kazalo tudi na to delovati, da se vtelesi tudi trg Vipava, ki ima vse znake trga in v katerem prebivajo razni trgovci in obrtniki, v volilno skupino notranjskih mest in trgov. Upravni odsek je temu tudi pritrdil in zato bom poleg predlogov upravnega odseka glede vtelesenja vasi Hrib v trg Vrhniški usojal si prečitati tudi dotično resolucijo glede trga Vipave in bom prosil visoko zbornico, da jo izvoli sprejeti. Po tem utemeljevanji si dovoljujem prečitati nasvete upravnega odseka, ki se glase :
«Deželni odbor torej nasvetuje:
1.	) Priloženi načrt zakona se potrdi.
2.	) Deželnemu odboru se naroča, da temu načrtu zakona izposluje Najvišje pritrjenje.
1.	) Der vorliegende Gesetzentwurf wird genehmigt.
2.	) Der Landesausschuss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken.»
Dalje predlaga finančni odsek še nastopno resolucijo :
«Deželnemu odboru se naroča, da vse potrebno ukrene zaradi uvrstitve trga Vipava v volilno skupino notranjskih mest in trgov, ter da v prihodnjem zasedanju predloži dotični zakonski načrt.»
Prosim visoko zbornico, da takoj izvoli pristopiti v nadrobno razpravo o načrtu zakona.
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg:
Ich eröffne die Generaldebatte.
Der Herr Abgeordnete Jelovšek hat das Wort.
Poslanec Jelovšek:
Visoki zbor ! Trg Vrhnika odlikuje se od vseh avstrijskih trgov po dveh znamenitostih, in sicer to, da se prvič v središči trga nahaja neka vas Hrib in drugič pa se odlikuje po tem, da so jako zamotane in zmetane hišne številke.
Kar se tiče prve posebnosti, da ima trg v svojej sredi vas, je to jako nerodno za tujce in za domačine.
Ako kdo pride iz Ljubljane, vidi najprej napis „trg Vrhnika», potem pride v Hrib in vidi napis «vas Hrib» in komaj 10 ali 20 številk naprej pride zopet v Vrhniko itd. Ravnotako se godi tistemu, ki prihaja iz Logatca, iz Zaplane ali Stare Vrhnike in Podlipe. To je vsekako jako neprijetno nerodno in sedanjemu času neprimerno.
Še hujše so pa razmere glede hišnih številk, katere ne morejo bolj raztresene biti, kakor so. Usojal si bom našteti samo nekatere hišne številke, iz katerih se pa takoj da posneti, kako nujno je želeti, da se regulirajo ulice in da se napravijo nove hišne številke.
Ako pride kdo iz Ljubljane na Vrhniko, zagleda najprej št. 184. Malo naprej dobimo št. 1. Te številke se drže št. 243. Nasproti tej je št. 178 in št. 10 in 191. Proti Hribu jevzadnja št. 257. Sosedna številka na hribu pa je 67. Št. 199 na Vrhniki ima za soseda št. 75 na Hribu. Št. 27 iz Vrhnike ima soseda Hribljana št. 44. in ta zonet soseda št. 222, iz Vrhnike kateri
je sosed Hribi j an	št.	52. Št.	27. iz	
poleg soseda Hribljana		44.		
V trgu ima n. pr.				
Št.	86	soseda	Št.	209
	240		»	194
»	2	»	»	228
»	11		»	140
»	30	»		107
,	26	»	,	241
	35	.	»	207
	86	D	»	209
»	24	T)		230
»	112	»	»	24
»	251	>	»	110
in 25 itd.
IV. seja dne 25. januarija 1898 — IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
87
Vsako leto dobimo vsaj dvakrat vojake po dva do pet tisoč mož. Kako silno težavno je pri teh razmerah v takem slučaju vojaško nastanjenje, si tisti, ki so imeli s tem kedaj posla, lahko mislijo.
Kako grozno mučno je pa tudi za vojake, kateri trudni in potrebni počitka morajo včasih dolgo časa iskati v tem labirintu svoje številke, katerih jim dostikrat niti domačini sami ne morejo pokazati.
Ravnotako je tudi za tujce, ki prihajajo na Vrhniko, gotovo neprijetno, ako morajo slučajno kako hišno številko iskati.
Ker je namen združenja Hriba in Vrhnike edino le gospodarskega pomena, da se zamorejo ulice in številke pravilno in primerno urediti, torej prosim tudi jaz visoko zbornico, da izvoli pritrditi predloženemu zakonskemu načrtu.
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg:
Wünscht noch jemand in der Generaldebatte zu sprechen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Nachdem dies nicht der Fall ist, übergehen wir in die Specialdebatte, und ich ersuche den Herrn Berichterstatter den § 1 vorzulesen.
Poročevalec Povše
(bere — liest):
§ 1.
V davčni občini Nova Vrhnika ležeča vas Hrib, katera obsega parcelne številke: 3, 5, 11, 12, 16, 18, 19, 20,	21,	26, 27, 30, 31,	33, 36, 39, 42,	45, 48, 51,
54, 57,	58./1, 58/2, 59, 61,	62, 63/1, 63/2,	64, 65, 66,
67, 70,	71,	96, 154, 157,	158, 159, 160,	161, 162,
163, 164, 166, 168, 169, 170/1, 170/2, 172/1, 172/2, 174, 180/1, 180/2, 180/3, 180/4, 181/1, 181/2, 182, 219,	220,	221, 223,	225,1, 226, 227,	228,	229,	231,
232,	233,	234/1, 234/2, 235, 237,	238,	239,	240,
242/1, 243/2, 244, 249/4, 253/3, 254/1, 254/2, 254 4, 255,	256,	257, 259,	260, 261, 262,	263,	264,	266,
267, 268,	269, 270, 271,	272, 273, 274,	275, 276,
277, 278, 279, 280, 282, 283, 284, 286, 287, 290/2, 290/3, 293, 297, 299, 300, 301, 302, 303, 305/1, 305/2, 305/4, 306 1,	306/2, 308 1, 308/3,	309,	310,
311, 312, 313, 314, 318, 320/1, 331, 402, 405, 413, 415, 677/1, 677/2, 677/3, 680, 682/1, 682/2, 683/1, 683 '2, 689, 690, 692, 693, 701, 1006/1, 1006/2, 1809, 1811, 1812, 1819/1, 1819/2, 1820/1, 1820/2, 1823, 1825, 1830/1, 1830/2, 1831, 1832, 1833/1, 1833/2, 1835, 1838/1, 1838/2, 1839, 1840, 1841, 1842, 1843, 1844, 1845, 1847/1, 1847/2, 1848/1, 1848/2, 1848/3, 1848/4, 1850, 1851, 1853, 1854, 1855, 1856, 1857, 1860, 1862, 1863, 1865, 1866, 1868, 1870, 1871, 1872, 1879, 1882/1, 1882/2, 1884, 1885, 1886, 1889, 1890, 1893, 1895, 1899, 1900/1, 1900/2, 1901, 1905, 1909, 1911/1, 1911/2, 1912/1, 1912/2, 1914, 1915, 1917, 1918, 1919, 1920, 1922, 1923, 1924, 1927, 1929,
1930,	1931, 1933, 1935, 1936, 1938/1, 1938/2, 1939, 1940, 1943/1, 1943/2, 1943/3, 1944, 1947, 1948, 1951, 1952, 1954, 1955, 1959, 1960, 2005, 2007/1, 2023, 2041/1, 2041/2, 2042 se proglaša za del trga Vrhnike ter združi s tem trgom.
§ h
Die in der Steuergemeinde Neu-Oberlaibach gelegene Ortschaft Hrib, welche die Parcellen Nr. 3, 5, 11, 12,' 16, 18, 19, 20, 21, 26, 27, 30, 31, 33, 36, 39,42, 45, 48, 51, 54, 57, 58/1, 58/2, 59, 61, 62, 63/1, 63/2, 64, 65, 66, 67, 70, 71, 96, 154, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 166, 168, 169, 170/1, 170/2, 172/1, 172/2, 174, 180/1, 180/2, 180/3, 180/4, 181/1, 181/2, 182, 219, 220, 221, 223, 225/1, 226, 227, 228, 229, 231, 232, 233, 234/1, 234/2, 235, 237, 238, 239, 240, 242/1, 243/2, 244, 249/4, 253/3, 254/1, 254/2, 254/4, 255, 256, 257, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 266, 267, 268, 269, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276, 277, 278, 279, 280, 282, 283, 284, 286, 287, 290/2, 290/3, 293, 297, 299, 300, 301, 302, 303, 305/1, 305/2, 305/4, 306/1, 306/2, 308/1, 308/3, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 318, 320/1, 331, 402, 405, 413, 415, 677/1, 677/2, 677/3, 680, 682/1, 682/2, 683/1, 683/2, 689, 690, 692, 693, 701, 1006/1, 1006/2, 1809, 1811,	1812, 1819/1,
1819/2, 1820/1, 1820 2, 1823, 1825, 1830/1, 1830/2, 1831, 1832, 1833/1, 1833/2, 1835, 1838/1, 1838/2, 1839, 1840, 1841, 1842, 1843, 1844, 1845, 1847/1, 1847/2, 1848/1, 1848/2, 1848/3, 1848/4, 1850, 1851, 1853, 1854, 1855, 1856,	1857,	1860,	1862,	1863,
1865, 1866, 1868, 1870, 1871, 1872, 1879, 1882/1, 1882/2, 1884, 1885, 1886, 1889, 1890, 1893, 1895, 1899, 1900/1, 1900/2, 1901, 1905, 1909, 1911/1, 1911/2, 1912/1, 1912/2,	1914,	1915,	1917,	1918,
1919, 1920, 1922, 1923,	1924,	1927,	1929,	1930,
1931,	1933, 1935, 1936, 1938/1, 1938/2, 1939, '940,
1943/1, 1943/2, 1943/3,	1944,	1947,	1948,	1951,
1912, 1954, 1955, 1959, 1960, 2005, 2007/1, 2023, 2041/1, 2041/2, 2042 umfasst, wird als Theil des Marktes Oberlaibach erklärt und diesem Markte einverleibt.
(Obvelja. — Angenommen.)
§ 2.
Ministroma za notranje stvari in za finance je naročeno izvršiti ta zakon.
§ 2.
Mit'dem Vollzüge dieses Gesetzes werden die Minister des Innern und der Finanzen beauftragt.
(Obvelja. — Angenommen.)
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Ueber Antrag des Landtages Meines Herzogthums Krain finde Ich anzuordnen, wie folgt:
(Obvelja. — Angenommen.)
88
IV. seja dne 25. januarija 1898. -
Zakon
z dne..............................................
veljaven za vojvodino Kranjsko,
s katerim se v davčni občini Nova Vrhnika ležeča vas Hrib združi s trgom Vrhniko.
Gesetz
vom................................................
wirksam für das Herzogthum Kram,
mit welchem die in der Steuergemeinde Neu-Oberlaibach gelegene Ortschaft Hrib zum Markte Oberlaibach einverleibt wird.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlagam tretje branje.
Landeshauptmann-Stellvertreter
Freiherr von Liechtenberg:
Der Herr Berichterstatter beantragt die dritte Lesung. Ich ersuche die Herren, welche den soeben in zweiter Lesung angenommenen Gesetzentwurf auch in dritter Lesung genehmigen wollen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Gesetzentwurf ist in dritter Lesung angenommen und hiemit ist zugleich auch der Ausschussantrag 1 angenommen.
Ich ersuche nunmehr diejenigen Herren, die dem Antrage 2 zustimmen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Antrag 2 ist angenommen und es erübrigt somit nur noch die Abstimmung über die Resolution des Verwaltungs-ansschusses, betreffend die Einverleibung des Marktes Wippach in die Wahlgruppe der Jnnerkrainer Städte und Märkte, und ich ersuche die Herren, welche diesem Antrage zustimmen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag ist angenommen und hiemit der Gegenstand erledigt.
Wir schreiten nun zu Punkt:
14. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve občinske ceste Mala Slivica-Dvorska vas - Podplane v cestnem okraju Velike Lašče med okrajne ceste (k prilogi 42.).
14. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsans-schnffes, betreffend die Einreihung der Gemeindestraßen Klein-Slivitz Höflern-Podplane im Straßenbezirke Großlaschitz in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 42).
- IV. Sitzung tun 25. Jänner 1898.
Poročevalec Modic:
Visoki zbor ! Poročati imam čast o prošnji cestnega odbora za velikolaški okraj, oziroma na poročila deželnega odbora, priloga 42.
Najpopred hočem povedati o vsebini prošnje imenovanega cestnega odbora.
Prošnja se glasi na uvrstitev 3'48 km dolge občinske ceste, katera se odcepi pri Mali Slivici od okrajne ceste Velike Lašiče-Bloke in drži čez Dvorsko vas do stika z deželno cesto Ljubljana-Kočevje.
Ta občinska cesta se je gradila, oziroma popolnoma vsa preložila 1. 1889. Povedo nadalje v tej prošnji, da ta preložitev ni bila ravno namenjena za lokalni promet med tamošnjimi vasmi, temveč da se doseže zveza med deželno cesto Ljubljana-Kočevje in okrajno cesto Velike Lašiče-Bloke.
Povedo, da se je isto leto preložil tudi velikanski klanec pri Lužarjih, takozvani Lužarjev breg, in da se je s tema obema preložitvama dosegla pripravna zveza med Blokami in Ribnico, in potem tudi pripravna zveza z mnogimi vasmi v velikolaškem okraju.
Tudi je iz prošnje posneti, da jim je bila za preložitev te občinske poti dovolila visoka deželna zbornica 500 gld. podpore.
Uvažujejo nadalje, da je bilo že 1. 1889. vložilo prošnjo na visoki deželni zbor županstvo Sv. Gregor v zmislu, da naj bi se ta občinska pot uvrstila med okrajne ceste, da je pa visoka deželna zbornica v XIV. seji dne 13. majnika 1893 prošnjo odbila in dovolila za vzdrževanje le 100 gld. letne podpore.
Končno povedo v prošnji, da se je promet za čas, ko je stekla dolenjska železnica, izdatno povzdignil, ker s to cesto je tam ležečem krajem se ponudila prilika najbližje zveze z želežniško postajo Ortenek. Umljivo je, da s 100 gld. podpore se ne more vzdržavati ta občinska pot, ker služi za splošen promet. Samo podobčino Dvorska vas siliti k vzdrža-vanju, bilo bi prehudo, ker s tem bi bila ta pod-občina preveč obremenjena.
Cestni odbor velikolaški je torej sklenil, obrniti se s svojo prošnjo na visoko deželno zbornico za uvrstitev te ceste med okrajne ceste, že iz razlogov, ker je ta cesta uravnana po predpisih za okrajne ceste, in da nima nobenih objektov, kateri bi zahtevali ka-kove velike troške v vzdržavanje, in materija! je za posipanje tik ceste.
To je torej, kar velikolaški cestni odbor pove.
Jaz pa sam poznam ves tamošnji kraj, cesto in promet. Dostavljam, da je tam veliko vodnih žag in tudi gozdov. Ves merkantilen les, naj bode že žagan ali pa tesan, vozi se po tej cesti na želežniško postajo Ortenek.
Cesta je v resnici tudi prav dobro izpeljana in pripravna za okrajno cesto.
V poročilu deželnega odbora s prilogo 42. je skoro vse to navedeno, kar prošnja sama pove. Le to na-glaša poročilo, da se je v XIV. seji dne 13. maja 1893 prošnja občine Sv. Gregor za uvrstitev te ceste med okrajne, bila odbila le zaradi tega, ker je bilo treba
IV. seja dne 25. januarija 1898. — IV. Sitzung am 25. Jänner 1898
89
čakati, kakšen vpliv bo imela železnica na cesto, oziroma na prometne razmere v velikolaškem okraju.
Deželni odbor se je prepričal, da je potrebno, da se pričujoča prošnja usliši, in je za to, da cestni odbor z dnčm 1. januarija 1899. 1. prevzame to občinsko pot v svojo oskrbo, to pa zato, ker za 1. 1898. ni mogel v proračun postaviti potrebščine za njeno vzdrževanje.
Z uvrstitvijo te občinske ceste med okrajne ceste, odpade tudi 100 gld. letne deželne podpore.
Na podlagi teli razlogov je upravni odsek popolnoma za predlog deželnega odbora, kateri se glasi: «Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1.	) V cestnem okraju Velike Lašče se nahajajoča občinska cesta, katera se pri Mali Sli vici od okrajne ceste Velike Lašče-Bloke odcepi in drži čez Dvorsko vas do stika z deželno cesto Kočevje-Ljubljana pri Podpoljanah, se uvrsti med okrajne ceste.
2.	) Izplačevanje občini Sv. Gregor za vzdrževanje ad 1.) imenovane ceste iz deželnega zaklada dovoljene podpore letnih 100 gld. je koncem 1. 1898. ustaviti.
3.	) Deželnemu odboru se naroča, da radi izvršitve teh sklepov potrebno ukrene.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenderg:
Wünscht jemand zu diesen Anträgen das Wort? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Wenn nicht, so ersuche ich die Herren, welche den Anträgen zustimmen, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Angenommen.
Der nächste Punkt ist:
15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji kmetijske podružnice v St. Vetrn za pomoč pri uravnavi Pivke.
15. Mündlicher Bericht des Verwaltunqsans-schnsses über die Petition der landwirtschaftlichen Filiale in St. Peter nm Unterstützung anlässlich der Pvik-Regnlirung.
Poročevalec Modic:
Visoka zbornica! Poročati mi je o prošnji kmetijske podružnice v St. Petru na Krasu z dne 5. t. m. Prošnja se glasi za uravnavo Pivke, in v to svrho prosijo, da bi se vendar enkrat odposlal deželni hidrotehnik, m napravil načrt in troškin preudarek.
Nadalje naglasajo, da je povodenj vsled izstopa Pivke postala že redno vsako leto, in da vsled redne povodnji se na najboljših zemljiščih, oziroma travnikih ob Pivki, na katerih se je poprej dobivalo dobro pitno seno, sedaj dobiva le kislo in nerabljivo za krmo, in to tudi le tedaj, ako so travniki toliko osušeni, da se zamorejo pokositi.
ludi povedo v prošnji, da jim je odpadel edini zaslužek pri ledu, za vselej. Ta zaslužek so imeli do sedaj vsako leto redno o zimskem času, ker pošiljali so veliko množino ledu v Reko in Trst Napravile pa so se v teh dveh mestih tovarne za led, in jim je s tem odvzet ves zaslužek, katerega so sploh imeli do sedaj.
Končno naglašajo, da bi se veliko pomagalo tudi z malimi troški, ako bi se stara zasuta struga iztrebila, da bi voda hitrejši odtok dobila.
Mislijo pa vendar, da bi tudi zato treba bilo načrta, po katerem bi se zamogli držati.
Torej to, kar sem povedal, je vsebina cele prošnje.
la zadeva pa, gospoda moja, o uravnavi Pivke, ima pa že skoro celo zgodovino za seboj in se vleče že od 1. 1889., to je celih devet let. Že 1. 1889. bila je vložila občina St. Peter na Krasu prošnjo na deželni odbor za uravnavo Pivke, glasujočo se tudi, da bi se odposlal deželni hidrotehnik na lice mesta, da bi pregledal strugo Pivke in napravil potreben načrt za regulacijo iste.
Ze isto leto se je naročalo od visoke zbornice deželnemu odboru, odposlati hidrotehnika.
Ker se pa ni bilo v tej zadevi ničesar storilo, je prišla stvar pred visoko zbornico zopet 1. 1891., 1892. in 1. 1895., in vedno je ta naročala deželnemu odboru, da naj se stavljenim resolucijam ustreže.
Ali deželni odbor se je pa vedno upravičeval v svojem letnem poročilu, da se željam visoke zbornice ni mogla ustreči, ker je deželni stavbeni urad preobložen z delom. In tako ni občina Št. Peter na svojo prošnjo dobila nikako rešitev.
V lanskem zasedanju deželne zbornice je pa ravno ta kmetijska podružnica, katera je tudi današnjo prošnjo vložila, bila vložila enako prošnjo v tej zadevi.
lo prošnjo bili so dobili v pretresovanje gospodje upravnega odseka, in bili so prišli do sklepa: «da upravni odsek^ priznava, da je za ondotne kraje res važno in pereče to vprašanje, in se nikakor ne pri-kiiva, da treba skrbeti, da tudi to delo pride na vrsto», in potem je gospod poročevalec predlagal v visoki zbornici: «da naj deželni odbor skuša že dognati napravo načrtov za uravnavo Pivke».
To bi se bilo moralo storiti pretečeno leto.
Storilo se sicer to ni, akoravno je bil deželni odbor toliko prijazen, da je obvestil prosilce že takoj po zadnjem zasedanju z odlokom dne 12. marcija, št. 2208, da bo skušal dognati napravo načrtov za regulacijo, kadar bo čas pripustil. In na ta odlok se prošnja opira.
Jaz sem tudi trdnega prepričanja, da bi bil deželni odbor spolnil obljubo v pretečenem letu, da je pa k temu imel velik zadržek, ker je namreč deželni hidrotehnik zapustil deželno službo v minolem letu, in druzega tehnika ni bilo na razpolaganje.
Gospoda moja, stvar je v resnici nujna, tamošnji prebivalci so revni, pri tem odpadel jim je zaslužek z ledom, voda jim vse preplavi in uniči, na tisoče kvintalov sena je vsako leto uničenega, in čul sem na lastne ušesa, da že pet let niso ničesar posneli iz zemljišč ob Pivki.
90
IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
IV. seja dne 25. januarija 1898 -
K temu zlo prišlo je pretečeno leto še drugo, namreč druga elementarna sila, toča.
Pričetkom septembra meseca začelo je deževati, padala je vmes tudi toča, vsula se je trikrat s tako silo, da jim je jesenske pridelke, krompir, ajdo, fižol, kar je dobro kazalo, in na kar je imel pivški kmet vse svoje upanje, potolkla; še celo zelje jim je razbila. In če je še morda sem ter tja kaj ostalo, pokončala jim je potem pa voda.
Revščina je tam velika, ljudje niti živeža nimajo, stradajo in nekoliko z obupom gledajo v bodočnost.
Potrebni so nujne pomoči, in veliko se jim bo pomagalo, ako se jim odvrne redna povodenj po Pivki.
Bil sem torej mnenja izprositi, da bi se odposlal hidrotehnik že zgodaj spomlad na lice mesta, in mislil sem, da bi bil za to najbolj pripraven čas mesec april. V tem mesecu je navadno velika voda, in bi se hidrotehnik lahko prepričal o potu in o značaju te kraške vode in o velikosti povodnji. Akoravno bi morebiti v enačili okolnostih se ne mogel napraviti načrt, vendar bi pa pri tem deželni hidrotehnik dobil nekako skušnjo, katera bi mu gotovo izlajšala delo pri napravi načrta. Ko pa letos ni mogoče, da bi se že zgodnjo pomlad to pričelo, ker sploh dosedaj še hidrotehnika nimamo, je upravni odsek mnenja, da naj bi se isti pa kasneje v teku leta odposlal. Na podlagi mnenja upravnega odseka stavim nastopni predlog:
«Visoka zbornica naj sklene:
Prošnja kmetijske podružnice v St. Petru na Krasu se izroči deželnemu odboru s priporočilom, da odpošlje hidrotehnika na lice mesta^ ako mogoče tekom tega leta, da napravi načrt in troškin prevdarek za uravnavo Pivke, in da deželni odbor o tem v pii-hodnjem zasedanju poroča.»
Landeshauptmann-Stellvertreter
Freiherr von Liechtenberg:
Wünscht jemand das Wort?
Der Herr Abgeordnete Dr. Papež hat das Wort.
Poslanec Dr. Papež:
Danes mi je kot načelniku finančnega odseka došla prošnja kmetijske podružnice Št. Peter, dež. zb. št. d, za obravnavanje v finančnem odseku, katera je popolnoma od besede do besede identična s to prošnjo, o kateri poroča ravno sedaj častiti gospod poročevalec upravnega odseka. Ker pa mislim, da ta druga prošnja nima namena, da bi o njej drug odsek razpravljal in učinil kake druge ukrepe, nego se bodo učinili glede prošnje, o kateri je razpravljal upravni odsek, mislim, da je to le nekaka pomota, da se je prošnja št. CX. izročila finančnemu odseku in zato bi si usojal predlagati, da se ta prošnja tudi že s poročilom današnjega gospoda poročevalca smatra rešenim.
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg:
Wünscht noch jemand der Herren das Wort?
Der Herr Abgeordnete Zelen hat das Wort.
Poslanec Zelen:
Visoki deželni zbor! Že v preteklem zasedanju sem se bil oglasil, ko je slo za uravnavo Pivke. Poslanska dolžnost me tudi danes veže, da se oglasim pri priliki, ko je vnovič v razpravi ta uravnava. Poročilo gospoda poročevalca je tako jasno, da skoraj ni treba več povedati v dokaz, kako nujno potrebna je uravnava vode Pivke. Da je to nujno potrebno, to pripoznava tudi upravni odsek. Gospod poročevalec se je dotaknil med drugim, da se tam na tistih livadah leto za letom pokvari mnogo sena in otave. To je istina, pokvari se vsako leto krme na tisoče in tisoče centov. Imajo tam doli neko ustanovo rajncega Kalistra. ki je namenjena za povzdigo živinoreje. Pa žalibo te premije nikoli ne morejo povoljno razdeliti, ker živina ni taka, kakor bi morala biti. In kaj je vzrok temu? Vzrok je slaba piča, slaba krma.
Gospod poročevalec se je tudi dotaknil, da ljudstvo nima nobenega postranskega zaslužka, kakoršnega je prej imelo n. pr. z ledom. Tudi to je res. V trstu se prodaja tehniškim potom izdelani led kvintal za 50 kr. in umevno je torej, da po taki ceni ne morejo iz Št. Petra v Trst konkurirati.
Upravni odsek je napravil predlog, da bi se tekom tega leta «ako mogoče» odposlal hidrotehnik, da izdela načrte. Lansko leto je bil predlog podoben in se je reklo, da naj «skuša* deželni odbor, da se odpošlje inženir. Ta dva izreka sta si jako podobna. «Skuša» ali pa < če mogoče» to se pravi stvar zavlačevati.
Visoki deželni zbor! Ako bi bil kdo gospodov sam videl, kake so razmere na Pivškem ozemlji, vnemal bi se gotovo za drugačen predlog. Pomislite, gospoda moja, da je tam vsako leto veliko in veliko hektarov dobrega polja zalitih z vodo, tako da ljudje ne morejo spraviti svojih pridelkov. 29 vasi je prizadetih, 4 občine popolnoma in ena nekoliko, lorej, ker je stvar nujna, kakor je sam upravni odsek priznal, bi si jaz dovolil nasvetovati neko spremembo, da naj bi se namreč namesto «ako mogoče» v predlogu reklo:
«Da odpošlje deželni odbor hidrotehnika na lice mesta * Pivke» neodložljivo v teku tega leta.»
Landeshauptmann-Stellvertreter
Freiherr von Liechtenberg:
Ich ersuche die Herren, welche den Antrag des Herrn Abgeordneten Zelen unterstützen wollen, sich zu erheben.
(Se podpre. — Wird unterstützt.)
Der Antrag ist genügend untersültzt und steht daher in der Debatte.
Wünscht noch jemand das Wort zu ergreifen?
Der Herr Abgeordnete Povse hat das Wort.
Poslanec Povše:
Visoki zbor! Ker je moja dolžnost kot referent v deželnem odboru, da tudi zagovarjam tehniško osobje deželnega odbora, in ker se je že ponovljeno govonlo v visoki zbornici za uravnavo vode Pivke, uravnavo, katero mora tudi deželni odbor priznati kot nujno m
91
IV. seja dne 25. januarija 1898. — IV. Sitzung mn 25. Jänner 1898.
opravičeno, bodi mi dovoljeno, da v obrambo deželnega odbora, oziroma tehniškega njegovega o s ob j a, spregovorim nekoliko besed v opravičenje, da se lansko leto ni izvršil dotični nalog, katerega je visoki zbor dal deželnemu odboru.
Gospod Hrasky dobil je takoj marca meseca nalog, da se poda v okraj Pivke in izdela potem dotični načrt. On je potem izjavil, da je tako preobložen z drugimi posli, da se tega dela ne more takoj lotiti -in na ponovljeni opomin referenta je rekel, da je treba, (kolikor se je poučil, ko je bil na dotičnem ozemlji po drugih opravkih, vsaj šest tednov, da izdela načrt in da bo troškovnik gotovo presegal svoto 100.000 gld. Gospodje poslanci vedo, da je ta tehnik med tem Kasom zapustil našo deželo, oni pa tudi vedo, da je imel poleg mnogobrojnih in velikih hidrotehniških del napraviti tudi načrt za deželni dvorec, kar jaz kot referent o deželno-kulturnih zadevah le obžalujem, ker se je s tem odtegnil svojemu hidrotehniškemu delovanju.
To so bili vzroki, da se lanskega leta ni mogel izvršiti nalog glede uravnave Pivke. Obečam pa, da se bo letos uvaževala važnost- tega vprašanja in ako se deželnemu odboru posreči, popolniti mesto hidrotehnika z možem sposobnim za to delo, bo skrbel deželni odbor po svojih najboljših močeh, da se dotični hidrotehnik tekom leta odpošlje na lice mesta, da izdela potrebne načrte. Seveda, ali bo deželni odbor tudi v stanu, staviti visoki zbornici v prihodnjem zasedanji konkretne predloge, to bo odvisno od visokosti zneska, ki bo potreben za to uravnavo.
Eaiiiivv.ljauptmanit-Stdlbvvtvptvv Freiherr von Liechten!,erg:
Wünscht noch jemand das Wort zu ergreifen?
(Nihče se ne oglasi. - Niemand meldet sich.)
So hat der Herr Berichterstatter das Wort.
Poročevalec Modic:
Jaz za svojo osebo se popolnoma strinjam s predlogom gospoda poslanca Zelena, da naj bi se neodložljivo še tekom tega leta odposlal deželni hidrotehnik na lice mesta, in le želim, da bi visoka zbornica ta predlog sprejela, vendar pa od upravnega odseka nisem pooblaščen spreminjati odsekovega predloga, in torej ga vzdržujem, in to tembolj, ker nam je ravnokar gospod referent deželnega odbora vodja Povše dal zagotovilo, da se bo od strani deželnega odbora po mogočnosti tem prošnjam ugodilo.
Lsndeshsuptmsnn-Stellvertrekrr Freiherr von Lierhtenberg:
Wir haben drei Anträge vor uns, den des Ver-waltnngsausschusses, den des Herrn Abgeordneten Zelen und den Antrag des Herrn Abgeordneten Dr. Papež.
Zunächst bitte ich über den Ausschussantrag abzustimmen, und ich ersuche diejenigen Herren, die dem Antrage zustimmen, sich zu erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag des Verwaltungsausschusses ist angenommen.
Ich bitte nun über den Antrag Zelen abzustimmen und ersuche die Herren, welche demselben zustimmen, sich zu erheben.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Der Antrag ist gefallen.
Nun erübrigt noch die Abstinnnung über den Antrag Dr. Papež, welcher dahin geht, dass die heute dem Finanzausschüsse zugekommene gleichlautende Petition der landwirtschaftlichen Filiale St. Peter Nr. CX mit dem I soeben erledigten Gegenstände gleichzeitig auch als erlediat I zu betrachten sei.
Wünscht der Herr Berichterstatter, sich über diesen Antrag zu äußern.
Poročevalec Modic:
Od upravnega odseka nimam sicer pooblastila izreči se o tej novi prošnji, oziroma o predlogu gospoda poslanca dr. Papeža, vendar pa za svojo osebo pritrjujem, da sta prošnji resnično identični, in izrekam, da za svojo osebo nimam nič proti predlogu gospoda poslanca dr. Papeža.
E a itiu'ti [ja uptinann-BtrtlU ortroter Freiherr von Tiechtenlrerg:
Ich ersuche abzustimmen und bitte die Herren, die mit dem Antrage Dr. Papez einverstanden sind, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Er ist angenommen.
Punkt:
16. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Kranji za uvrstitev okrauje ceste Kranj-Škofjaloka med deželne ceste.
16. Mündlicher Bericht des Beriv altungsaus-schusses über die Petition des Gemeindeamtes in Krainbnrg um Einreihung der Bezirksstraße Krainburg-Bischoflack unter die Landesstraßen.
Poročevalec Globočnik:
Visoki deželni zbor! Županstvo mestne občine Kranjske vložilo je prošnjo na visoki deželni zbor, da bi se sedaj obstoječa okrajna cesta med Kranjem in Škofjoloko, ki se odcepi pri Gašteju od državne ceste in se združi pri Suhi v Škofjeloškem okraji z deželno cesto Loka-Trata, uvrstila med deželne ceste. Tej prošnji se je pridružilo tudi županstvo mestne občine
92
IV. seja dne 25. j an navija 1898. -
Škofjeloške, katero so sklicuje na iste razloge, katere je navedela mestna občina Kranjska, in dovolite, da iz prošnje županstva mestne občine Kranjske posnamem pred vsem glavne točke, na katere se naslanja ta prošnja.
Županstvo v Kranji poudarja, da ta cesta posreduje promet med dvema velikima okrajema, med mestoma Kranjem in Škofjoloko in s posredovanjem Poljanske deželne ceste med Gorenjsko in Goriško, poudarja, da se ta cesta mnogo uporablja in se mnogo blaga prevozi po njej, da je važna tudi v vojaškem oziru in da bi podeželjenje bilo združeno le z malimi troski. Tudi poudarja, da davkoplačevalci kranjskega skla-dovuega okraja mnogo prinašajo po dokladah za okranje. ceste in da bi kazalo, da bi jim breme nekoliko olajšalo.
Upravni odsek je pretresal te razloge in zadobil prepričanje, da so ti razlogi vsega uvaževanja vredni. Dovolil si bom, te razloge grupirati v tri razdelke in vprašati: prvič, ali je iz splošnih ozirov priporočati, da se iz te okrajne ceste napravi deželna cesta; drugič, ali se to priporoča z ozirom na davkoplačevalce, in trejtič, ali se to priporoča z ozirom na deželo.
V prvem in splošnem oziru moram poudarjati, da je ta cesta jako važna, in da ni samo lokalnega, ampak tudi velikega splošnega pomena, kajti ta cesta posreduje promet med dvema gorenjskima mestama, Kranjem in Škofjoloko, kateri mesti imata vsako nad 2000 prebivalcev, in posreduje promet med dvema velikima sodnima okrajema, Kranjskim in Škofjeloškim, kateri prvi šteje 22.200, drugi pa 23.900 duš, posreduje pa ta cesta še v večjem obsegu promet, namreč med Gorenjsko in med Goriško. Kranj je nekako prometno središče v gorenjski ravnini in iz Kranja se odcepijo proti Koroški tri državne ceste: jedna čez Koren na Beljak, druga čez Ljubelj na Celovec in tretja čez Kokro in Jezerski vrh na Velikovec. Iz Kranja gre pa cesta tudi na Štajersko, in sicer kot deželna cesta čez Motnik. Na drugi strani ima ^ pa Škofjaloka deželni cesti, ki vežeta Kranjsko z Goriško, namreč deželno cesto po Poljanski dolini, ki vodi na Cirkno, in deželno cesto na Železnike, ki vodi proti Tolminu, pa še ni popolnoma izdelana.
Ako bi se torej med Kranjem in Škofjoloko cestna proga podeželila, bi imela Gorenjska dobro zvezo s tremi deželami, z Goriško, Koroško in Štajersko in bi bila potem dognana tudi dobra zveza po državnih in deželnih cestah, na eni strani med Koroško in na drugi strani med Štajersko in Goriško.
Važna pa bi bila cesta tudi iz vajaških ozirov, kajti če nastane vojna z Italijo, bi se gotovo po tej cesti pomikalo mnogo vojaštva, ki bi prihajalo iz severnih krajev naše monarhije, mnogo peščev, konjenikov, topničarstva in drugih vojaških vozov proti onim pozicijam, katere bo naše vojaštvo imelo zasesti ob italijanski meji. Ta cesta bo torej prišla prav zelo v porabo in le želeti bi bilo, da se napravi bolj trdna in širša, kakor je sedanja. Torej ne samo dežela je zelo interesirana pri zgradbi te ceste, ampak tudi država iz strategičnih ozirov.
- IV. Sitzung tint 25. Jänner 1898.
Nadalje je treba uvaževati tudi ozire na davkoplačevalce. Davkoplačevalci Kranjskega okraja so posebno obloženi glede okrajnih cest, kajti Kranjski okraj ima SG1/^ km okrajnih cest — Škofjeloški jih ima 28Va km — in kranjski okraj torej ranžira med vsemi 32 okraji naše kronovine na petem mestu, kar se tiče množine in dolgosti okrajnih cest. Torej so tudi bremena, katera ima Kranjski cestni okraj v tem oziru izvrševati in imeti na svojih ramenih, velika in kazalo bi, da bi se to veliko breme olajšalo s tem, da bi se ta cesta sprejela med deželne ceste in torej nekoliko troškov za vzdrževanje te ceste sprejelo na deželni zaklad.
Uvaževati pa so tudi oziri na deželo, in gospoda moja, jaz mislim, da dežela v tem oziru ne prevzame posebnih težav, ako se podeželi ta cesta, kajti ta cesta vodi po lepi ravnini, nima posebnih klancev, mostov in ne drugih umetnih stavb, in torej ne bo potreba posebno velikih troškov, le nekoliko razširiti jo bo treba na nekaterih krajih, in v poštev jemati je tudi to, da cela ta proga, o kateri danes razpravljamo, meri samo 9 km.
Mislim, častita gospoda, da so razlogi, ki govore za podeželjenje te ceste, uvaževanja vredni, vendar se pa ne more o tej prošnji danes končno sklepati, ker so po deželnem zakonu iz 1. 1889. potrebne mnoge priprave. Treba je za mnenje povprašati okrajni cestni odbor, potrebna je izjava vojaške oblasti, c. kr. deželne vlade, potreben je nadalje proračun in načrt te ceste.
Zaradi tega pooblastil me je upravni odsek, da v njegovem imenu stavim sledeči predlog:
«Visoki deželni zbor skleni:
Prošnji mestnih županstev v Kranju in v Škof-jiloki za uvrstitev sedanje okrajne ceste med Kranjem in Škofjoloko med deželne ceste — izročata se deželnemu odboru z naročilom, da v tej zadevi vse po zakonu potrebne poizvedbe in priprave brez zamude izvrši ter jih v prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru, da bo istemu možno takrat končno sklepati o prošnjah županstev v Kranj i in Škofjiloki.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Lirchtenberg:
Wünscht jemand der Herren das Wort zn ergreifen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Da dies nicht der Fall ist, ersuche ich die Herren, die dem Antrage zustimmen, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Er ist angenommen.
Wir schreiten zum nächsten Punkt der Tagesordnung:
17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Iški loki za uvrstitev poljske poti Kožuli-Matena med okrajne ceste.
93
IV. seja dne 25. januarija 1898.
17. Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschusses über die Petition des Gemeindeamtes Jgglak um Eiareihung des Feldweges KoLuch-Matena tu die Kategorie der Bezirksstraßen.
Poročevalec Jelovšek:
Visoki zbor! Vas Matena, oziroma županstvo v Iški loki prosi, da bi se občinska cesta, ki pelje od okrajne Ižanske ceste od vasi Kožuh v vas Matena, uvrstila med okrajne ceste. Ta prošnja se utemeljuje s tem, da mora vas Matena veliko drugih potov popravljati, vzdržavati mnogo mostov, nadalje, da po tej poti vozi mnogo posestnikov iz Bresta, Tomišlja, Vrbljen in Strakomera svoje gozdne pridelke in sploh da je na tej poti jako živahen promet. Okrajna cesta, držeča iz Ljubljane na Studenec, je mnogo daljša in zato prosilcem neprikladna. Ta prošnja se je videla upravnemu odseku utemeljena, a žalibog, pogrešalo se je v tej zadevi mnenje cestnega odbora. Dokler cestni odbor ni izrazil svojega mnenja, upravnemu odseku ni mogoče te zadeve razpravljati in je torej primoran staviti nastopni predlog:
«Visoki deželni zbor naj sklene:
Prošnja vasi Matene, oziroma županstva Iška loka, da bi se občinska cesta, ki pelje od okrajne Ižanske ceste ocl vasi Kožuh v vas Matene, sprejela med okrajne ceste, izroča se deželnemu odboru, da izve mnenje okrajnega cestnega odbora in da v prihodnjem zasedanji o tem poroča.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Tiechtenberg:
Wünscht jemand zn diesem Antrage das Wort zn ergreifen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ich bitte also abzustimmen und ersuche die Herren, die mit dem Antrag einverstanden sind, sitzen zu bleiben. (Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag ist angenommen.
Punkt:
18. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji posestnikov iz vasi Brezje, Selo i. dr. za uravnavo potoka Veliki breg v občini Grosuplje.
18. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsans-schiisscs über die Petition der Insassen von Brezje, Selo u. a. um Regnlirung des Baches Velikibreg in der Gemeinde Großlupp.
Poročevalec Jelovšek:
Visoki zbor! Posestniki iz vasi: Brezje, Selo, eivače in Stranskavas, politične občine Grosuplje, piosijo, da bi se potok Velikibreg, ki se vije okoli
— IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
vasi Brezje, od vasi Selo do meje občine Slivnica v približni dolžini 6 Va km, reguliral, oziroma, da bi se odposlal na lice mesta hidrotehnik, ki bi strugo strokovnjaški pregledal in potem napravil za uravnavo črtež in troškovnik. Ta prošnja, ki je jako dobro utemeljena, poudarja nadalje, da se je potok tako zarastel z bičjem, mahom in drugimi vodnimi rastlinami, da se je bati od leta do leta še hujšega, ker postaja struga čedalje plitvejša in potok vedno bolj pogosto iz svoje struge iztoplja, ter preplavlja bregove. Upravnemu odseku se vidi uravnava potoka Velikibreg potrebna ter predlaga, ker je priložen tudi črtež iz mape, ki kaže tok te vode, nastopno:
«Visoki deželni zbor naj sklene:
Prošnja posestnikov vasi Brezje, Selo, Bervače in Stranskavas v politični občini Grosuplje, političnem okraju Ljubljanskem, izroči se deželnemu odboru z naročilom, da isti če mogoče še tekoče leto pošlje v imenovane vasi svojega inženirja, ko ji naj to vodno zadevo študira in če mogoče še teku tega leta izdela regulacijski načrt in troškovnik.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Tiechtenberg:
Wünscht jemand das Wort?
Der Herr Abgeordnete Kosak hat das Wort.
Poslanec Košak:
Glede uravnave potoka Velikibreg je visoki zbornici bila s prošnjo predložena tudi skica iz katasterske mape. Jaz, ki osebno dobro poznam ves ta kraj, smem trditi, da bo uravnava tega potoka jako koristna, kajti zdaj izstopi potok pri najmanjšem deževju iz svojih bregov ter uniči vse travnike daleč na okrog, tako, da gospodarji nimajo od njih nobenega užitka. A to ni edino zlo, marveč nastajajo, ker se voda ne more hitro odtekati, večkrat tudi razne bolezni, n. pr. legar i. t. d. Gospodje iz te visoke zbornice, ki prihajajo v te kraje in jih poznajo, mi bodo pritrdili, da je uravnava omenjenega potoka nujno potrebna, in zaradi tega prosim visoko zbornico, da sprejme predlog upravnega odseka, da naj se še letos odpošlje na lice mesta vesčak, da stvar pregleda in potem napravi za uravnavo črtež in troškovnik.
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Tiechtenberg:
Wünscht noch jemand der Herren zu sprechen?'
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Dies ist nicht der Fall, und ich bitte also die Herren, welche dem Ausschnssantrage zustimmen, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Der Antrag ist angenommen.
Wir gelangen somit zu Punkt
94
IV. seja dne 25. januarija 1898. -
19. Ustna poročila odseka za letno poročilo o letnem poročilu, in sicer:
«j o § 2.
19. Mündliche Berichte des Rechenschaftsbcrichts-ansschuffcs über den Rechenschaftsbericht, und zwar:
a)	über § 2.
Poročevalec Košak:
Visoki zbor! V zmislu odseka za letno poročilo čast mi je, poročati o § 2. visokemu deželnemu zboru sledeče:
Marg. št. 1. poroča o olajšavah pri eksekucijah in predlagam, da se vzame na znanje.
Marg. št. 2. nam jasno razkazuje razne davke naše dežele in da so se priklade od 1. 1895. na 1. 1896. povišale za 23.393 gld. 15 kr.
O marg. št. 3. nimam ničesar omeniti in le prosim, da se ves § 2. na znanje vzame.
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Lied,Irnberg:
Wenn niemand der Herren das Wort ergreifen will, so nehme ich an, dass der Antrag angenommen ist. (Obvelja. — Angenommen.)
Punkt:
b)	o § 8. A; b) über § 8 A
Poročevalec Ažman:
Visoki zbor! Poročati mi je v imenu odseka za letno poročilo o § 8., lit. A, ki govori o šolstvu, in sicer o ljudskih in srednjih šolah. Iz tega poročila je raz-videti, da je kranjska dežela v lanskem letu, oziroma v prvih devetih mesecih lanskega leta, zopet veliko storila za pospeševanje šolstva, in da je s tem ovrgla morebitna očitanja, da se v naši deželi premalo stori za omiko nižjih in srednjih slojev prebivalstva. Ne bom gospodov zborovalcev mučil z navajanjem posameznih marginalnih številk, ampak predlagam samo po razvrstitvi, kakor se tukaj nahajajo, posamezna poglavja.
V	prvem poglavji je navedeno, koliko je bilo novih eno- in dvorazrednic dovoljenih, oziroma ustanovljenih.
V	drugem poglavji nahajamo poročilo, koliko je bilo že obstoječih šol razširjenih, in sicer dve enoraz-rednici v dvorazrednice, štiri dvorazrednice v troraz-rednice, dve trorazrednici na štirirazrednice in ena štirirazrednica razširjena v petrazrednico.
Ker se je tako razširjenje godilo v sporazumu z deželnim šolskim svetom, se ne bom dalje mudil pri tem poglavji.
- IV. Sitzung am 25. Jänner 1898.
V	tretjem poglavji je povedano, da je bila ena sama ekskurendna šola ustanovljena v pretečenem letu, in sicer v Ribniku, občine Čermošnišlce.
Enako se nahaja v četrtem poglavji poročilo, katera učiteljska mesta so bila iz nižjega v višje plačilno mesto postavljena.
Dalje navajam, da se je v Ljubljani ustanovila služba tretjega kateheta in potem, da so v šolo v Motniku nekatere štajerske vasi bile prevzete, enako pa tudi, da so nekatere vasi občine Vrabče všolane bile k Sv. Tomažu na Primorskem.
V	32. marg. številki nahaja pregled, koliko se je izdalo in katerim občinam za zgradbe šolskih poslopij.
V	marg. št. 33. se nahaja poročilo, da je deželni odbor naznanil vladi željo deželnega zbora, da naj se postavi deželni šolski nadzornik, in da se tudi stalni okrajni šolski nadzorniki postavijo. Kaj se je s tem zgodilo, o tem še ni poročila.
V	marg. št. 34. je poročilo, da je bil namestu umrlega Zevnika za člana v okrajnem šolskem svetu Ljubljanskem postavljen poslanec gospod Frančišek Košak.
Znamenito je poročilo pod marg. št. 35., ki navaja sklep deželnega zbora kranjskega zaradi poučevanja drugega deželnega jezika na štiri- in vecrazrednih ljudskih šolah počenši od tretjega šolskega leta. la sklep je bil izročen deželnemu šolskemu svetu ali kaj je le-ta ukrenil in odgovoril, tega v poročilu ne nahajam. Nadalje se poroča v 36. marg. št., da je sklep deželnega zbora lanskega leta XVI. se je deželni odbor izročil deželnemu šolskemu svetu, da naj se po trgih in mestih nastavljajo, če mogoče, redovnice za ženski pouk. Kaj je deželni šolski sklep ukrenil, o tem tudi še nimamo poročila.
V	37. marg. št. je povedano, da je dežela dala za višjo dekliško šolo v Ljubljani 1000 gld. in v nadaljni številki nam priobčuje letno poročilo zanimiv dopis učnega ministerstva, iz katerega posnemam, da je mini-sterstvo naklonjeno višjim dekliškim šolam, vendar pa jih dosedaj ne more v svojo upravo sprejeti, ampak da se hoče najprej prepričati, kako se bodo razvijale in obnesle take šole v privatnih rokah.
V	39. marg. št. je opomnjeno, da se je od strani deželnega odbora pisalo ministerstvu, da naj se pri sestavi šolskih knjig bolj gleda na verski moment.
V daljnih marg. št. 40 do 46 je naznanjeno, katerim pisateljem se je nagrada dovolila in izplačala in v kakšnem znesku.
V	marg. št. 47. je povedano, da se je vdovi Ivana Tomšiča za nakup «• Vertec»-a dovolilo 140 gld. za lansko leto, dočim se jej imata 1. 1898. in 1. 1899. izplačati daljna zneska po 140 gld. in slednjič je v marg. št. 48. povedano, da se je pedagogičnemu društvu v Krškem dovolila podpora 100 gld.
Ker upam, da gospodje zborovalci nimajo ničesar proti temu poročilu, usojam si v imenu odseka za letno poročilo predlagati, naj se vse to poročilo z odobravanjem jemlje na znanje.
95
IV. seja dne 25. januarija 1898.
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg:
Wenn niemand gegen diesen Antrag eine Einwendung zu erheben hat, sv nehme ich an, dass der Antrag angenommen ist.
(Obvelja. — Angenommen.)
Er ist angenommen und wir sind mithin beim letzten Punkte der Tagesordnung
o § 8 B; c) über § 8 B. angelangt.
Poročevalec Klein:
Visoka zbornica! čast mi je, v imenu odseka za letno poročilo poročati o § 8., lit. B, letnega poročila, ki zadeva obrtni [pouk. Sicer nima odsek pri m arg. št. 49 do 62 nič posebnega poročati, izvzemši samo točko, ki govori o rokotvornem pouku.
Pouk v deških ročnih delih (Knabenhandfertigkeits-Unterricht) je sedaj brez vsake sistematične uredbe. Poljuben učitelj se oglasi za obisk rokotvornega tečaja na Dunaju ali redkokedaj v Gradci. — V ta namen dobi nekaj podpore od dežele in od kranjske hranilnice. Ko kurs absolvira, dovoli se mu tudi prispevek za nakup potrebnega orodja. Na to začne s poukom. Nihče se ni prej informiral, je 11 rakotvorni pouk kacega pomena za, doti eni kraj in nihče ne ve, kedaj in kako se poučuje, čez par let učitelj preneha s poukom, ker ni dobil nagrade, ker se je'naveličal ali pa ker je morebiti prestavljen v drug' kraj. Končno ni pouka, vsi doticni nemali trošlci so bili zavrženi. Kakor drugod, naj bi se tudi pri nas rakotvorni pouk nekoliko organiziral.
Osnovalo naj bi se nekako osrednje nadzorstvo v Ljubljani, ki bi stavilo glede podpor za obisk rakotvornega kurza primerne predloge in skrbelo za to, da bi se v prvi vrsti učitelji iz takih krajev v poštev jemali, kjer je rakotvorni pouk večje važnosti. Kmalu bi ves ta pouk bil v evidenci, skrbelo bi za redno poučevanje in za primerno metodo, svetovalo bi učiteljem pri izberi orodja,.
Dajalo bi učiteljem primernih modelov in sploh gledalo na to, da se pričeta akcija nadaljuje in da njen uspeh ni zavisen samo od dobre volje dotičnega učitelja. Tako nadzorstvo bi se morebiti najbolje dalo izvrševati po tukajšnji c. kr. obrtni strokovni šoli, ki In gotovo drage volje in' brezplačno prevzela ta posel.
Učiteljem pa, ki poučujejo v ročnih delih, bi se moiala zagotoviti stalna, letna nagrada, kajti sedanji sistem, po katerem se le od slučaja do slučaja daje na podlagi posebne prošnje, nekaj nagrad, pač ni priporočila vreden. — Tudi bi manj veljalo, ko bi se dajale letne manjše, a gotove nagrade, kakor sedaj, ki se dele razmerno visoke nagrade brez vsacega sistema.
Zato bi bilo predlagati:
- IV. Sitzung n m 25. Jänner 1898.
«Visoki deželni zbor skleni:
1.	) Deželnemu odboru se naroča, da po gori navedenih principih deluje na to, da se rakotvorni jiouk lia ljudskih šolah začne primerno urejevati.
2.	) Visoki deželni zbor naj marg. št. 49 do vštevno 62 odobraje vzame na znanje.»
Landeshauptmann-Stellvertreter Freiherr von Liechtenberg:
Wünscht jemand zn den beiden Anträgen das Wort zu ergreifen?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ich ersuche also Hierüber abzustimmen und bitte die Herren, die mit den Anträgen einverstanden sind, sitzen zu bleiben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Die Anträge sind angenommen und hiemit ist die Tagesordnung erschöpft.
Der Herr Abgeordnete Grasselli und Genossen haben folgende Interpellation überreicht. Ich ersuche den Herrn Schriftführer dieselbe vorzulesen.
Tajnik Pfeifer
(bere — liest):
Interpelacija
poslanca Grassellija in tovarišev na visoko c. kr. deželno vlado glede justičnega poslopja v Ljubljani.
Še pred potresom 1895. 1. se je razpravljala gradnja novega justičnega poslopja v Ljubljani. Po potresni katastrofi je postalo to vprašanje uprav pereče, ker je bil Stiski dvorec, koder se je nahajal večji del pisalen deželnega sodišča, tako hudo poškodovan, da se je moral izprazniti.
Justična uprava je tačas gradnjo justičnega poslopja sama smatrala za jako nujno in priganjala je mestno občino, da uredi komunikacije v mestnem delu, kjer se je nameravalo zgraditi justično poslopje. Erar je dejansko kupil stavišče in občinski zastopniki ljubljanski so na svojo radost že jeseni 1895. 1. zvedeli na Dunaji, da je stvar v najboljšem tiru in da se bode gradnja vsakako pričela 1896. 1. Minoli sta, pa dve stavbinski perij odi, ne da bi se bilo kaj ganilo na .stavišči, pač pa, so z ozirom na sodiško poslovanje po novem civilnem postopniku najeli uradni prostori v privatni hiši, kamor se je deželno sodišče deloma preselilo konci vlanskega leta. Ti najeti prostori ^ niso v nobenem oziru primerni c. kr. deželnemu sodišču, lako stanje nikakor ne ugaja niti sodiškemu osobju niti občinstvu in obžalovati je, da je gradnja novega justičnega poslopja v Ljubljani nekako popolnem zastala. Zaradi tega se usojajo podpisani vpra-stati visoko c. kr. deželno vlado za Kranjsko :
1.) Ali so visoki c. kr. deželni vladi znani vzroki, ki so zavlekli gradnjo novega justičnega poslopja v Ljubljani ?
96
IV. seja dne 25. januarija 1898. — IV. Sitzung am 25 Jänner 1898.
2.) Ali hoče visoka c. kr. deželna vlada drage volje posredovati, da se omenjena gradnja kolikor moči pospeši ?
Grasselli — Iv. Hribar — Dr. Majaron — Dr. Iv. Tavčar — Murnik — Lenarčič — Višnikar — V. Globočnik — Klein — Perdan Božič. »
Lsndeshnupimanlr-Sirllvrrtrrtrr Freiherr von Tiechienbrrg:
Ich beehre mich, diese Interpellation im Sinne der Geschäftsordnung dem Herrn Landespräsidenten zu überreichen.
C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Hein:
Visoka zbornica! Na prvo vprašanje izročene mi interpelacije čast mi je odgovoriti, da vzroki, ki so zavlekli gradnjo novega justičnega poslopja v Ljubljani deželni vladi niso znani, in sicer zato ne, ker ta stvar ne spada v delokrog deželne vlade.
Glede druge točke : «ali hoče visoka c. kr. deželna vlada drage volje posredovati, da se omenjena gradnja kolikor moči pospeši ?> prosim vse gospode poslance, bodite prepričani, da bom takoj to interpelacijo visokemu ministerstvu za pravosodje predložil in vplival na to, da se ta zgradba pospeši, ker mora vsak, ka-
teremu so razmere v Ljubljani in posebno razmere glede nastanitve justičnih uradov znane, priznati, da je ta zgradba zelo potrebna in v tem zmislu bom tudi jaz poročal visokemu ministerstvu za pravosodje. (Odobravanje. — Beifall.)
Prosim ta odgovor na znanje vzeti in mislim, da mi bo še v teku tega zasedanja priložnost dana, razjasniti vzroke, zakaj se je zgradba zavlekla. (Odobravanje. — Beifall.)
Deželni glavar
(prevzame predsedništvo. — den Vorsitz übernehmend):
Öast mi je naznaniti, da bo prihodnja seja v petek, 28. t. m., ob 10. uri dopoldne, in sicer s sledečim dnevnim redom:
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der letzten Sitzung.)
Dalje mi je naznaniti, da ima finančni odsek sejo jutri, v sredo, ob 2. uri popoldne.
Upravni odsek ima svojo sejo takoj po javni seji in potem pa v četrtek, 27. t. m., ob 4. uri popoldne; odsek za letno poročilo pa ima svojo sejo danes popoldne ob 5. uri.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 2. uri 30 minut popoludne. — Schluss der Sitzung um 2 Uhr 30 Minuten Nachmittag.

Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.