Ilusfrovon IAR0DII KOLEDAR za navadno leto 1890. Uredil, izdal in založil D r a g o t i n Hribar. V Ljubljani. Tisl-cala ..Narodna Tiskarna" 17504/a /V im ,v!ve/2. uri zjutraj. Dne 14. majnika je Saturn v kvadraturi s solncem in stoji tačas ob 6. uri zvečer visoko na meridijanu; dne 30. majnika se zopet približa Regulu in zahaja sredi junija o polunoči, koncem julija ob 9. uri zvečer. Začetkom avgusta izgine Saturn v solnčnih žarkih, prikaže se pa že sredi septembra ob 4. uri zjutiaj na severozapadnem obzorji in vzhaja koncem oktobra ob 2. uri zjutraj, koncem novembra pa o polunoči. Dne 9. decembra je Saturn zopet v kvadraturi s solncem in ga lehko najdemo o polunoči koncem leta na severozapadnem nebu v oz vez Iji leva. Uran stoji vse leto v ozvezdji device, in sicer naprej tekoč do začetka junija, nazaj tekoč do konca junija, potem zopet naprej tekoč do konca leta. V opoziciji je dne 14. aprila, v snitji dne "20. oktobra, v kvadraturi pa dne 16. januvarija in dne 15. julija. Neptun stoji vse leto v znamenji bika in sicer nazaj tekoč do srede februvarija, potem naprej tekoč do začetka septembra, potem zopet nazaj tekoč do konca leta. V opoziciji s solncem bode dne 27. novembra, v snitji dne 25. majnika, v kvadraturah dne 20 aprila in 30. avgusta. Štiri zvezdogledne izpremembe. Pomlad se prične dne 20. marcija ob 4. uri 46 minut zvečer. — Poletje dne 21. junija ob 1. uri 0 minut popoludne. — Jesen dne 23. septembra ob 3. uri 29 minut zjutraj. — Zima dne 21. decembra ob 9. uri 50 minut zvečer. Zvezdna znamenja. Znamenja pomlMi. Oven = Bik = '^f Znamenja poletja. Dvojčki = # Rak = »g Lev = ssf Znamenja jeseni. Devica = <5y-Tehtnica = ^ Škorpijon = Znamenja zime. Strelec = gr Kozel = Vodnar = ^ Premični prazniki. Praznik Jezusovega Imena dne 19. januvarija. Prva predpustua nedelja dne 2. febru\arija. Pepelnica dne 19. februvarija. Marija sedem žalostij dne 28. marcija. Velika noč dije 6. aprila Križev teden dne 12., 13. in 14. majnika. Vnebohod dne 15. majnika. Binkošti dne 25. majnika. Sveto Rešnje Telo dne 5. junija. Praznik Jezusovega Srca dne 13. junija. Angeljska nedelja dne 31. avgusta. Rožnovenska nedelja dne 5. oktobra. Blagoslovljenje cerkva due 19. oktobra. Prva adventna nedelja dne 30. novembra. S Kvaterni posti. Dne 26. februvarija. Dne 28. majnika. — Dne 17. septembra, — Dne 17. decembra. Norma. Gledališke igre in druge javne veselice, kakor: Besede, koncerti, javne razstave itd. so prepovedane: zadnje tri dni Velikega tedna, sv. Rešnjega Telesa dan in na Sveti večer. Veliko nedeljo, binkoštno nedeljo in na Sveti dan se sme z dovoljenjem c. kr. vlade in političnega oblastva v dobrodelen namen igrati ali koncertovati. Plesi pa so tudi te dni popolnoma prepovedani. Cerkveno prepovedani časi. Ženitovanja in druga javna razveseljevanja so prepovedana po sklepu tridentinskega cerkvenega zbora od prve adventne nedelje do sv. Treh kraljev in od pepelnice do Bele nedelje. Leto 1890. po rojstvu Kristusovem je od začetka ali ustvarjenja sveta (po običnem številjenji) 5873., po vesoljnem potopu — — — — — — — 4183., „ razdejanji Jeruzalema — — — — — — 1821., „ ustanovitvi Dunaja — — — — — — — 790., „ začetku mohamedanske vere — — — — — 1307., „ nastopu vladarske hiše habsburške v Avstriji — 608,, „ zidanji cerkve sv. Štefana na Dunaji — — — 734., „ izumljenji tiskarske umetnosti — — — — 450., r odkritji Amerike — — — — — — — 398., „ začetku protestantizma — — — — — — 373., n uvedbi cesarske časti v Avstriji — — — — 85., n rojstvu sv. Očeta Leona XIII. — — — — — 80., „ „ presvetlega cesarja Franca Jožefa I. — — 60., „ nastopu „ „ „ „ „ — — 42., „ zaroki „ „ _ „ „ — — 36., „ rojstvu nadvojvode cesarjeviča Rudolfa — — — 32., „ nastopu cerkvene vlade sv. Očeta Leona XIII. — 12. Velikonočne nedelje od leta 1891. do konca stoletja: 1891.: dne 29. marcija. 1896.: dne 5. aprila. 1892.: v 17. aprila. 1897.: n 18. n 1893.: n 2- n . 1898.: n 10. » 1894.: » 25. marcija. 1899.: n 2. n 1895.: » 14. aprila. 1900.: » 15. » Koledar od 1801.-1899. leta, da se določi katerikoli dan v tednu, v kateremkoli letu sedanjega stoletja. Xjetiis. razpred.eln.ica, navadna leta 02 03 05 06 09 10 07 ur i-r a 17 io 21 18 19 25 22 23 26 27 29 30 31 33 34 37 38 35 41 42 39 45 43 49 46 47 53 50 51 54 55 57 63 58 59 JT 70 "67~ 62 73 65~| n 66 " 77 69 74 75 79_ 82 83 85 86 "87 89_ 90j 93 94~ 9T 97 98" 95 99" Mesečna rnzpredeluicn 7_| 7j 3 um 5 I 6 IT'" 2|_2 5 ! 5 6 1 7 2 •4| 6 5! 7 2|4|7 3 |_5_ T 6 7 T 816 5 7 |~3 3 6 114 Prestopno leto 04 08_ 12 16 20 24 28 32 3£ ~40 i4 48 52 56 60 64 68 72 ~w_ 80 "84 88^ 92 96 lil 5 | 7 35 5 1 1 3 3 l_6_ 1 l\TJ 6 2 iT 3 j 8 I 1 |_4 r|T|6"|"2 6 4 2 7 2 | 4 i 7 7J 2 3 i 5" 7 I 2 5 1:316 Razpredelnici« Ščip dne 26. ob 7. uri 2 min. zjutraj. Večkrat sneg in dež. Luna bode najdlje dne 3. ob 7. uri zjutraj in dne 31. ob 3. uri zjutraj, najbliže dne 15. ob 1. uri zjutraj. Deželni patrom in njih praznovanje na Avstrijansko- Ogrskem. Sv. Ciril in Metod (dne 5. julija), Moravska. „ Fjjidij (dne 1. septembra), Koroška. „ Elija (dne 20. julija), Hrvaška. „ Florijan (dne 4. majnika), Gorenje-A vstrijanska. „ Gebhard (dne 24. avgusta), v Laških Tirolih. „ Hedviga (dne 15. oktobra), Slezija. „ Mohor in Fortunat (dne 12. julija), nadškofija Goriška. „ Jeronim (dne 30. septembra), Dalmacija. „ Janez Krstnih (dne 24. junija), Slavonija. „ „ Nepomuk (dne 16. majnika), Češka. „ Jožef (dne 19. marcija), Kranjska, Koroška, Štajarska, Primorje in Severna Tirolska. „ Just (dne 2. novembra), Tržaško. „ Ladislav (dne 27. junija), Sedmograško. n Leopold (dne 15. novembra), Spodnje-Avstrijanska. „ Mihael (dne 29. septembra), Galicija (izvzemši mesto Krakov). „ Bok (dne 17. avgusta), Hrvaška. „ Rupert (dne 27. marcija), Solnograška. „ Stanislav (dne 8. majnika), praznovan samo v okrožji in mestu Krakovu. „ Štefan kralj (dne 20. avgusta), Ogrska. „ Vigilij (dne 26. junija), Južno-Tirolska. „ Vaclav (dne 28. septembra), Češka. Dvorni koledar. Genealogija vladajoče hiše avstrijanske do konca julija 1888. 1. Fran Josip I. (Karol), cesar avstrijanski, kralj Ogrske, češke itd., porojen v Schonbrunnu dne 18. avgusta 1. 1830.; nastopil je vlado po odpovedi svojega strijca cesarja Ferdinanda I., in po odstopu očeta svojega nadvojvode Franca Karla dne 2. decembra 1. 1848. ter bil dne 8. junija 1. 1867. v Budi kronan kraljem Ogrske; oženil se je dne 24. aprila 1. 1854. s kraljičino Elizabeto, (Amalijo Ev-genijo), hčerjo kraljeve visokosti nadvojvode Maksa bavarskega; najvišja pokroviteljica zvezdnega reda, pokroviteljica in voditeljica zavoda pl. gospij v Brnu; pokroviteljica zavoda pl gospij v Inomostu itd., itd., itd.; porojena v Possenhofnu dne 24. decembra 1. 1837., za ogrsko kraljico kronana v Budi dne 8. junija 1867, leta. Otroci: 1.) Gizela (Lujiza Marija), cesaričina in nadvojvodica avstrijanska, kraljičina Ogrske in Češke itd., itd., lastnica zvezdnega, španjskega, Marija-Lujizinega in portugijskega Izabelinega reda; porojena v Laksenburgu dne 1 2. julija 1856. leta; omožena od dne 20. aprila 1873. leta z Leopoldom, kraljevičem bavarskim (porojenim dne 9. februvarija 1846. leta). 2.) Rudolf (Franc Karo! Jožef) prestolonaslednik, porojen v Laksenburgu dne 21- avgusta leta 1858,, poročen na Dunaji dne 10. majnika 1881. leta s Štefanijo (Chlotildo Lujizo Hermino Marijo Charloto), nadvojvodinjo avstrijansko, hčerjo kraljevega Veličanstva Leopolda II., kralja belgijskega, porojeno dne 21. majnika 1864. leta.) Umrl dne 30. januvarija 1889. leta v Mayerlingu pri Dunaji. Hči: Elizabeta (Marija Henrijeta Štefanija Gizela), cesaričina in nadvojvo-dinja avstrijanska, kraljičina Ogrske in Češke itd., porojena v Laksenburgu dne 2. septembra leta 1883. 3.) Marija Valerija (Matilda Amalija), cesaričina in nadvojvodinja avstrijanska, kraljičina ogrska in cesaričina češka itd., porojena v Budi dne 22. aprila 1868. leta. ' Brata in sestra našega cesarja in kralja. 1. f Nadvojvoda Maksimilijan I. (Ferdinand Jožef), cesar Mehikanski, porojen dne 6. julija 1832. leta, umrl dne 17. junija leta 1867.; poročen dne 27. julija 1857. leta z nadvojvodinjo Charloto (Marijo Amalijo), hčerjo Veličanstva Leopolda I., kralja belgijskega, lastnico več višjih redov, porojeno dne 7. junija 1840. leta. 2.) Nadvojvoda Karol Ludovik (Jožef Marija), c. kr. general konjiče, lastnik ulanskemu polku št. 7, ruskemu huzarskemu polku Lubov št. 4 in pruskih ulanov št. 8; porojen dne 30. julija leta 1833.; poročen tretjič dne 23. julija 1873. leta z Marijo Terezijo, hčerjo kraljeve Visokosti Dom Miguel, infantinjo portugalsko, porojeno dne 24. avgusta 1855. leta. Otroci drugega zakona. a) Franc Ferdinand, nadvojvoda avstrijanski-Este, c. kr. stotnik, porojen dne 18. decembra 1863. leta. b) Oton Franc Jožef, c. kr. nadporočnik, porojen dne 21. aprila 1865. leta. c) Ferdinand Karol Ludovik, c. kr. poročnik, porojen dne 27. decembra 1868. leta. d) Margareta Zofija, porojena dne 13. majnika 1870. leta. Otroci tretjega zakona. a) Marija Anuncijata, porojena dne 31. julija 1876. leta. b) Elizabeta, porojena dne 7. julija 1878. leta. c) Ludovik Viktor, nadvojvoda, c. kr. f. m. 1., lastnik pehotnega polka št. 65 in ces. ras. pehotnega polka j.Tomski" št. 39, porojen dne 15. majnika 1842. leta. Starši Njega Veličanstva cesarja in kralja. Franc Karol (Jožef), cesarjevi« in nadvojvoda avstrijanski, ogrski in češki itd., itd.; porojen dne 7. decembra 1802. leta, sin cesarja Franca I. z drugo soprogo Marijo Terezijo; umrl na Dunaji dne 8. marcija 1878. leta; poročen z nadvojvodinjo Zofijo (Frideriko Dorotejo), hčerjo kraljevega Veličanstva Maksimilijana I., kralja Bavarskega, porojeno due 27. januvarija 1805. leta, umršo na Dunaji dne 28. majnika 1872. leta. Sedanji vladarji evropski. Anglija. Kraljica Viktorija, cesarica indijska, porojena dne 24. majnika 1819. leta, vlada z dne 20 junija 1837. leta, z dne 14. decembra 1861. 1. vdova kraljica Alberta, Saksonsko-Koburg-Gothajskega. Anhalt-Desavsko. Vojvoda Friderik, porojen 29. aprila 1831. leta, vlada z dne 22. majnika 1 871. leta, poročen z Antonijo, kraljičino saksonsko-altenburško. Badensko. Veliki vojvoda Friderik, (Viljem Ludovik) porojen dne 9. sept. 1826. leta, vlada z dne 24. aprila 1852. leta, poročen z Ludoviko, hčerjo nemškega cesarja in kralja pruskega, Viljema I. Bavarsko. Kralj Oton L, porojen dne 27. aprila 1848. leta, vladarjev namestnik, kraljic Luitpold, porojen dne 12. marcija 1821. leta. Belgija. Kralj Leopold II., porojen dne 9. aprila 1835. leta, vlada z dr.e 10. decembra 1865. leta, poročen z Marijo Henriko, nadvojvodinjo avstrijansko. Bolgarija. Knez Ferdinand I. (kraljic Koburžanski), porojen dne 26. febru-varija 1861. leta, voljen dne 7. julija 1887. leta. Brunšvik. Državni upravitelj: kraljic Albreht pruski, porojen dne 8. majnika 1837. leta, črna Gora. Knez Nikola I., porojen dne 7. oktobra 1841. leta, vlada z dne 14. avgusta 1860. leta, poročen z Mileno Petrovno Vukotičevo Dansko. Kralj Kristijan IX., porojen dne 8. aprila 1818. 1., vlada z dne 15. novembra 1863. leta, poročen z Ludoviko, deželno grofico hesen-haselsko. Francija. Predsednik republike Marie Frangois Sadic Carnot, porojen dne H. avgusta 1837. leta. Predsednik z dne 3. decembra 1887. leta. Grško. Kralj Jurij I., porojen dne 24. decembra 1845. leta, vlada z dne 31. oktobra 1863. leta, poročen z Olgo Konstantino, cesaričino rusko. Hesensko. Veliki vojvoda Ludovik IV., porojen dne 12. septembra 1837.1., vlada z dne 13. junija 1877. leta. Italija. Kralj Humbert I., porojen dne 14. marcija 1844. leta, vlada z dne 9. januvarija 1878. leta, poročen z Marjeto, kraljičino savojsko. Lichtenstein. Knez Janez II., porojen dne 5. oktobra 1. 1840., vlada z dne 12. novembra 1858. leta. Lippe-Detmold. Knez Voldemar, porojen dne 18. aprila 1824. leta, vlada z dne 8. decembra 1875. leta, poročen z Zofijo, mejno grofico badensko. Lippe-Schaumburg. Knez Adolf, porojen dne 1. avgusta 1817. leta, vlada z dne 21. novembra 1860. leta, poročen s Hermino, knežjo hčerjo valdeško. Mecklenburg-Schwerin. Veliki vojvoda Friderik Franc III., porojen dne 19. marcija 1851. leta, vlada z dne 15. aprila 1883. leta, poročen z Anastazijo, veliko kneginjo rusko Mecklenburg Strelitz. Veliki vojvoda Friderik Viljem, porojen dne 17. oktobra 1819. leta, vlada z dne 6. septembra 1860. leta, poročen z Avgusto, kraljičino velikobritansko. Monako. Knez Karol III, porojen dne 8. decembra 1818. leta, vlada z dne 20. junija 1855. leta. Nemčija. (Glej Prusijo.) Nizozemsko. Kralj Viljem III., porojen dne 19. februvarija 1817. leta, vlada z dne 17. marcija 1849. leta, vdovec z Zofijo, vojvodinjo virtemberško, drugič oženjen z vojvodinjo Emo \Valdeck-Pyrmont. oidenburg. Veliki vojvoda Peter, porojen dne 8. julija 1827. leta, vlada z dne 27. februvarija 1853. leta, poročen z Elizabeto, vojvodinjo saksonsko altenburško. Portugalsko. Kralj Dom Ludovik I., porojen dne 31. oktobra 1838. leta, vlada z dne 11, novembra 1861. leta, poročen z Marijo Pijo, kraljičino italijansko. Prusija. Viljem II, nemški cesar in kralj pruski, porojen dne 27. janu-varija 1859. leta, vlada z dne 15. junija 1888. leta, poročen z Avgusto Viktorijo, kraljičino šlezvig-holštanjsko. Reuss. (Starejša panoga). Dom Greiz, Knez Henrik XXII., porojen dne 28. marcija 1846. leta, vlada z dne 28. marcija 1867. leta, poročen z Ido, kne-ginjo lippe-schaumburško. Reuss. (Mlajša panoga). Dom Schleiz, Knez Henrik XIV., porojen dne 28. maj-nika 1832. leta, vlada z dne 11. julija 1867. leta, poročen z Nežo, vojvodinjo virtemberško. Rumunija. Kralj Karol I., porojen dne 20. aprila 1839. leta, vlada bolj po izvolitvi kakor knez z dne 20. aprila 1866. leta, proglašen je bil kraljem dne 2. marcija 1881. leta, poročen z Elizabeto, knegirjo Wiedsko. Rusija. Car Aleksander III., porojen dne 10. marcija, (dne 26. februvarija) 1845. leta, vlada z dne 13. marcija 1881. leta, poročen z Marijo Feodorovno, kraljičino dansko. Saksonsko. Kralj Albert, porojen dne 23. aprila 1828. leta, vlada z dne 29. oktobra 1873. leta, poročen s Karolino, kraljičino Waso. Saksonski-Altenburg. Vojvoda Ernst, porojen dne 16. septembra 1826. 1., vlada z dne 3. avgusta 1853. leta, poročen z Nežo, vojvodinjo anhalt-dessavsko. Saksonski Koburg-Gotha. Vojvoda Ernest II., porojen dne 21. junija 1818. leta, vlada z dne 29. januvarija 1844. leta, poročen z Aleksandrino, vojvodinjo badensko. Saksonski-Meiningen in Hildburghausen. Vojvoda Jurij II., porojen dne 2. aprila 1826. leta, vlada z dne 20. septembra 1863. leta, poročen s Heleno baronico Heldburško. Saksonski-Weimar-Eisenach. Veliki vojvoda Karol Aleksander, porojen dne 24. junija 1818. leta, vlada z dne 8. julija 1853. leta, poročen z Zofijo, kraljičino nizozemsko. Schwarzenburg-Rudolfstadt. Knez Jurij, porojen dne 23. novembra 1838. leta, vlada z dne 26. novembra 1869. leta. Schwarzenburg-Sondershausen. Knez Karol Giinther, porojen dne 7. avgusta 1830. leta, vlada z dne 17. julija 1880. leta, poročen z Marijo, vojvodinjo saksonsko altenburško. Srbija. Kralj Aleksander I., porojen dne 14. avgusta 1876. leta. Španija. Kralj Alfonz XIII., porojen dne 17. majnika 1886. leta. Kraljica vladarica Marija Kristina, vdova kralja Alfonza XII., umršega z dne 22. novembra 1885. leta. Svedija in Norvegija. Kralj Oskar, porojen dne 21. januvarija 1829. leta, vlada z dne 18. septembra 1872 leta, poročen z Zofijo, vojvodinjo nasavsko. Švica. Zvezna republika z vsako leto na novo voljenim predsednikom. Turčija. Veliki sultan Abdul Hamid II., porojen dne 22. septembra 1842. 1., vlada z dne 1. septembra 1876. leta. Valdek in Pyrmont. Knez Jurij Viktor, porojen dne 14. januvarija 1831. leta, vlada z dne 17. avgusta 1852. leta, poročen s Heleno nasavsko. Virtemberško. Kralj Karol I., porojen dne 6. marcija 1823. leta, vlada z dne 25. junija 1864. leta, poročen z Olgo, cesaričino rusko. Vojvodina Kranjsko. A) Deželno zastopstvo. Deželni glavar: Josip Poklukar, vitez žel. kr. III. r., dr., drž. poslanec. Namestnik: Apfaltrern Oton, baron. Deželni odbor. Odborniki: Detela Oton, vitez Fran Jos. r.; Murnik Ivan, vitez Fran Jos. r., ces. svetovalec predsednik c. kr kmetijske družbe, trgov, zbornice tajnik, član dež. šol. sveta; Taufferer Beno, baron; Vošnjak Josip, med. dr., prisilne delarnice zdravnik, član dež. šol. sveta. Člani deželnega zbora. a) Član z virilnim glasom. Missia Jakop, dr., knezoškof ljubljanski. b) Poslanci veleposestva: Apfaltrern Oton, baron; Auersperg Ervin, grof; Auersperg Leo, grof; Lichtenberg Leopold, baron; Luckmann Karol; Rechbach Friderik, baron ; Schaffer Adolf, dr.; Schwegel Josip, baron; Taufferer Beno, baron; Wurz-bach Alfonz, baron. c) Poslanca deželnega stolnega mesta Ljubljane. Grasselli Peter, vitez žel. kr. III. r., župan ljubljanski; Hribar Ivan, glavni zastopnik banke „Slavije". č) Poslanca trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Klein Anton, posestnik zl. zasluž. križa s krono; Souvan Fran Ks., veletržec in predsednik mestne hranilnice ljubljanske. d) Poslanci mest in trgov. Volilni okraji: 1. Idrija, Stegnar Srečko, kaznilnifni učitelj; 2. Kranj. Tavčar Ivan, dr., odvetnik v Ljubljani; 3. Tržič. Murnik Ivan, vitez Fr. Jos r., ces. svetovalec, predsednik c. kr. kmetijske družbe, trgov, zbornice tajnik, član dež. šol. sveta. 4. Po stoj i na. Gorup Josip, veletržec na Reki; 5. Novo Mesto. Suklje Fran, gimn. profesor; 6. Kočevje. Braune Robert. e) Poslanci kmetskih občin. Volilni okraji: 1. Ljubljana. (Ljubljanska okolica z Vrhniko) Povše Fran; Ogorelec; 2. Kamnik. (Sodni okr. Kamnik in Brdo.) Kersnik Janko, c. kr. beležnik na Brdu; 3. Kranj. (Kranj, Tržič in Loka.) Detela Oton; Klun Karol, kanonik; 4. Radovljica (Radovljica in Kranjska Gora.) Poklukar Josip, dr.; 5. Post o-jina. (Postojina, Logatec, Senožeče, Lož in Bistrica.) Kavčič Hinko; Vošnjak Josip, dr.; (5. Vipava. (Vipava in Idrija.) Lavrenčič Matej; 7. Novo Mesto. (Novo Mesto, Kostanjevica in Krško) Pfeifer Viljem; 8. Trebnje. (Trebnje, Zatičina. Žužemberk, Mokronog, Litija in Radeče.) Svetec Luka, c kr. beležnik ; Papež Fran, dr.; Žitnik Ignacij; 9. Kočevje (Kočevje, Lašiče in Ribnica.) Pakiž Primož; Višnikar Fran, okrajni sodnik; 10. Črnomelj. (Črnomelj in Metlika.) Dragoš Niko. Deželni uradi. Deželni pomočni urad. Zamida Matija, deželni svetnik; Pfeifer Josip, II. tajnik. (Mesto I. tajnika je prazno.) Deželni stavbinski urad. Witschl Fran; Hraskv Ivan. Knjigovodstvo. Ravnihar Fran; Hofman Viktor. Blagajnica. Žagar Karol; Trtnik Fran. Deželni zavodi. Deželna b61nica v Ljubljani; Prisilna delarnica v Ljubljani; Deželna sadjarska in vinarska šola na Grmu pri Novem Mestu. B) Deželna uprava. I. Politična oblastva. C. kr. deželna vlada v Ljubljani. (Turjaški trg.) Deželni predsednik: Andrej baron Winkler, vitez žel. kr. II. in Fran Jos. reda, častni meščan Ljubljane in mnogih drugih mest, trgov in občin na Kranjskem ter v Primorji. Vladni svetovalci: Schemerl Aleksander, dvorni svetnik, deželnega predsednika namestnik; Keesbacher Friderik, dr., poročevalec za zdravstvene stvari; Globočnik Anton, vitez Fran Jos. r.; Dralka Josip. Okrajni glavar: Zaplotnik Filip. Policijski nadkomisar: Parma Ivan, vitez Fran Jos. r. Gozdarski nadzornik: Goli Vencel. Deželni živinozdravnik: Wagner Ivan. Računski oddelek. Načelnik: r Pfeifer Fran, višji rač. svetovalec. C. kr. deželni šolski svet v Ljubljani. Predsednik: Winkler Andrej, baron, vitez žel. kr. II in Fran Jos. reda, častni meščan Ljubljane in mnogih drugih mest, trgov in občin na Kranjskem ter v Primorji. Člani. a) Član politične dež. vlade. Prazno po smrti Hozhevarjevi. Deželni Šolski nadzornik: Smolej Jakop, dež. šol. nadzornik za srednje in ljudske šole. b) odposlanca deželnega odbora: Murnik Ivan; Vošnjak Josip, dr. c) Duhovniki: Klofutar Leonh.; Zupan Toma. č) Šolska strokovnjaka: Ravnatelj realke v Ljubljani; Praprotnik Andrej, vodja I. mestne deške šole v Ljubljani. d) Odposlanec občinskega sveta ljubljanskega: Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, dr. C. kr. deželni zdravstveni svet. Predsednik: Keesbacher Friderik, dr. Politična okrajna oblastva. a) Magistrat mesta Ljubljane. Župan: Grasselli Peter. Županov namestnik: Vončina Ivan, I. magistratni svetnik. C. kr. mestni šolski svet. Predsednik: Grasselli Peter. Namestnik mu: Vončina Ivan. Člani: Hrovath Blaž; Raktelj Fran; Stegnar Srečko; Tavčar, dr.; Zamejec Andrej; Žumer Andrej. b) Občinsko zastopstvo. Župan: Grasselli Peter. Podžupan: Petričič Vaso. Občinski svetovalci: Benedikt Jos ; Bleiweis vitez Trsteniški, dr.; Dolenec Oroslav; Go-gola Ivan; Gregorič Vinko, dr.; Hrasky Ivan; Hribar Ivan; Kajzelj Pe-regrin; Klein Anton; Mosche A, dr., (odstopil); Murnik Ivan; Ničman Henrik; Nolli Srečko; f Pakič Miha; Povše Fran; Ravnihar Fran; Rozman Ivan; Stare Jos., dr.; Tavčar Iv., dr ; Tomek Josip; Tomšič Ivan; Valentinčič Ignacij; Velkovrh Ivan; Vošnjak Josip, dr.; Zitterer di Časa Cavalchina Matija, vitez; Zupan Toma; Žagar Karol; Zeleznikar Ivan. Uprava meščanske imovine. Načelnik: Kušar Josip. Mestna ubožnica na Karlovski cesti. Načelnik: Lachainer Karol. Mestni užitninski zakup. Načelnik: Vilhar Ivan. II. Učni zavodi. C. kr. licejska knjižnica v Ljubljani; c. kr. drž. višji gimnazij v Ljubljani. (Ravnatelj Jos. Šuman); c. kr drž. višja realka v Ljubljani; c. kr. drž. višji gimnazij v Novem Mestu. (Ravnatelj Andrej Senekovič); c. kr. drž. gimnazij v Kranji; c kr. drž. spodnji gimnazij v Kočevji; c. kr. učiteljska pripravnica v Ljubljani; c. kr. strokovni šoli za lesni obrt in za šivanje čipek v Ljubljani; Strokovna šola za klekljanje čipek v Idriji. III. Pravosodna oblastva. C. kr. deželno nadsodišče za Štajarsko, Koroško in Kranjsko v Gradci. (Mehlplatz 2.) Predsednik: Nj. Uzvišenost Jos. vitez Waser. Sodišče I. stopinje. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani. Predsednik: Kočevar Fran. C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani (Hrenove ulice). Državni pravdnik: J. Pajk. C. kr. okrajno sodišče na Kranjskem. a) V okoliši deželnega sodišča v Ljubljani. 1. Postojina; 2. Brdo; 3. Bistrica; 4. Idrija; 5. Kranj; 6. Kranjska Gora; 7. Lož; 8. Loka; 9. Litija; 10. Logatec; 11. Tržič; 12. Vrhnika; 13. Radovljica; 14. Senožeče; 15. Kamnik; 16. Vipava. "b) V okoliši okrožnega sodišča v Novem Mestu. 1. Kočevje; 2. Velike Lašiee; 3. Krško; 4. Kostanjevica; 5. Metlika; 6. Mokronog; 7. Rateče; 8. Ribnica; 9. Zužemperk; 10. Zatičina; 11. Trebnje; 12. Črnomelj. Odvetniki in beležniki na Kranjskem. Kranjska odvetniška zbornica v Ljubljani Predsednik: Pfefferer Anton, dr. Odvetniki: Munda Fr. v Ljubljani; Mosche A. v Ljubljani;v Mencinger Iv. na Krškem ; Papež Fr. v Ljubljani; Štor Fr. v Ljubljani; Štempihar Valentin v Kranji; Pitamic Ivan v Postojini; Rozina Jos. v Novem Mestu; Slanec Karol v Novem Mestu; Tavčar Ivan v Ljubljani. Beležniki: Svetec Luka v Litiji; Gogola Ivan v Ljubljani; Kersnik Janko na Brdu; Gruntar Ignacij v Logatci; Beseljak P. v Postojini; Bratkovič Kaž. v Trebnem; Burger Emil v Kočevji; Erhovniz Fr. v Ribnici; Fischer Ivan v Mokronogu; Globočnik Viktor v Kranji; Komotar Anton na Vrhniki; Koser Makso v Idriji; Kocbek Jos. v Vipavi; Kupljen Anton v Črnomlji; Lenček Niko v Vel. Lašičah; Mravlag A. v Radečah; Pirnat Stanko v Zatičini; Plantan Ivan v Radovljici; Poznik Albin v Nov Mesta: Pucko Jurij v Krškem; Rosina V. v Kostanjevici; Rudesch Alfr. v Ilir. Bistrici; Schmidinger K. v Kamniku; Schonwetter V. v Tržiči; Stajer Fr. v Metliki; Shašek Fr. v Loži; Triller Iv. v Loki; Hudovernik Alek. v Kranjski Gori. IY. Finančna oblastva. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani. (Cesarja Josipa trg 1.) Predsednik: Winkler Andrej, baron. Finančni ravnatelj: Plachki Karol. C. kr. finančna prokuratura v Ljubljani. (Cesarja Josipa trg 1.) Finančni prokurator: Račič Josip, dr. C. kr. glavni carinski urad v Ljubljani. (Na kolodvoru.) Oskrbnik: Klette Fran. C. kr. glavni davčni urad v Ljubljani. (Cesarja Josipa trg 1.) Y. Oblastva za. trgovino in promet. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (V Kresiji.) Predsednik: Petričic Vaso. Tajnik : Murnik Ivan. C. kr. poštni in brzojavni urad v Ljubljani. (Selenburgove ulice.) C. Cerkvena oblastva. Vladikovina Ljubljanska. Knezoviadika: Njega knezovi, milost Jakop Missia. Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram, kg kilogram. S pismeno poŠto se pošiljajo: navadna pis-na, priporočena pisma, ekspvesna (nujna) pisma, dopisnice, tiskovine, uzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki. Pisma. Pri frankovanji pisma se pritisne znamka n i gorenjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Nefrankovana pisma stanejo dvakrat toliko kolikor frankovana. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogrski in na NemSkem biti težji nego 250 gr\ pismom, ki se pošiljajo v druge države, ni to noliena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijunske dežele, ki tehtajo več nego 250 g>\ morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski paketi pa smejo v Avstriji tehtati 2l/skg; iz Avstrije na Ogrsko pa le 1 kg. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov, če se pa nanjo pritisne privatna št impilja, ni veljavna. Za frankovanje se ne smejo rabiti iz pismenih kuvertov izrezane znamke in kolki, ravno tako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so že rabile, rabiti tudi ne smejo več za frankovanje pisem. Priporočena pisma morajo se frankovati. Za domače in inozemske dežele zadoščuje, če se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma pošiljajo tuai lahko nefrankovana. Povpraševalna pisma (pristojbina 10 kr.) napravijo se lahko za vsako tudi nepripo-ročeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se morajo frankovati ter se morejo priporočiti. Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnic po privatnem obrtu, vender morajo, kar se tiče velikosti in moči po-pirja, biti popolnoma jednake uradnim in imeti nemški napis ,,Correspondenzkarte". Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo poskušnje ali uzorci blaga, če se ne pišd potem nanje nikakeršne druge, nego za poskušnje blaga ali uzorce dovoljene pismene opazke ter če so frankovane za 5 kr. Tiskovine se morajo frankovati in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad t kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razven naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne nikaki popravki ah dostavki. Izvzete so korekturne pole, katerim se smejo pridejati do-tični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kursni listi, trgovski cir-kularji, tudi hektografovani (vender le po 20 ali več izvodov vkupe) ceniki, pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpremembe cen, imena potnika, načina, naročevanja ali plačevanja. Na robu tiskovin se pa sme le v ta namen kaj načrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto Poslovni pop i rji kakor: akti vsake vrste, vožna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za, pravo ali osebno dopisovanje, smejo se v prometu svetovne poštne zveze, izvzemši Nemčijo, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočena) do 2 kg teže in 45 cm širjave. Vzorci se prevažajo v kraje Avstro-Ogrske, Nemčije in v svetnopoštnem prometu do 250gr za 5 kr. (frankovani). Poskušnji blaga se ne sme pridejati nikako pismo. Na naslovu mora biti opazka „vzorec", ali „poskušnja blagi". Na naslovu sme biti razven tega navedeno: Ime ali tvrdka odpošiljateljev, tovarniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teža, mera blaga ter koliko ga je na razpolago. Razven omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takšnim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakeršnekoli opazke. Pri nezadostno frankovanih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi popirji in z vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankovane. Popolnoma nefrankovane prej navedene pošiljatve se ne odpravljajo, ampak se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, postopa se ž njimi tako, kakor z nepostavnimi pismi. Poštne pristojbine. Avstro-Ogrsko in Nemčija: Pisma do 20 ^ (Nemčija le 15 g) 5 kr. (mestni promet 3 kr.) do 250 g 10 kr., (mestni promet 6 kr.) dopisnica 2 kr.; dopisnica z odgovorom 4 kr., priporočitev 10 kr. (mestni promet 5 kr.), vzvratni list 10 kr. (mestni promet 5 kr.), eks-pres 15 kr , tiskovine do bO g 2 kr, do 250 ^ 5 kr., do 500^ 10 kr., do 1000 # 16 kr., uzorci do 250 g 5 kr. Bosna in Hercegovina: Pisma 5 ki\ za vsakih 15 g, sicer pa kakor za Avstro-Ogrsko. Ekspresne pošiljatve so dopuščene samo v kraje, kjer so pošte Črna Gora in Srbija: Pisma za vsakih lb g po 7 kr. (v mejnem prometu oziroma z Ogrskega 5 kr.) dopisnica 4 kr (za Srbijo z odgovorom 8 kr.) Tiskovine 50 g 2 kr.. vzorci za naročila za vsacih hO g 2 kr., priporočila 10 kr., vzvratni list 10 kr., ekspres 15 kr. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 5 gld. 5 kr., do 50 gld. 10 kr., do 150 gld. 20 kr., do 300 gld. 30 kr., do 500 gld. 80 kr. Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine so dopuščene do 500 gld. in znaša pristojbina do 40 gld. 20 kr. in za vsacih daljših 10 gld. ali njih drobec po 5 kr. več. Poštni nalogi posredujejo poplačevanje menic, računov, kuponov itd. in se morejo poslati na vse pošte av-strijansko-ogrske države v znesku največ 500 gld.; — v Belgijo, Nemčijo, Egipet, Francijo (Al-gir) Italijo, Luksemburško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošto v Pragi), Ramunijo, gvico in Tunis do 400 gld. (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena '/« kr.), adresuje se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun itd , toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo n. pr.: „Na poštni urad v . . . Poštni nalog." Kakor hitro je znesek vplačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek odštevši pristojbino poštne nakaznice in 5 kr. terjalnih troškov za vsak dokument, na kateri se je dobilo plačilo, če se poštni nalog ne vzprejme, pošlje se nazaj zastonj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno naka1 n 7500 „ 9000 „ 6 n n » 9000 „ 10500 „ 7 n * n >5 10500 „ 12000 „ 8 n n n 120;jO „ 13500 „ 9 H » in tako dalje za vsakih 1500 gld. 1 gld. več, pod čemer se ostanek manj nego 1500 gld. zmatra za celih 1500 gld V domačih deželah izdane menice, če se kolkujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego fi mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer se morajo kolkovati po lestvici II. Pod izrazom „domače dežele" razume se okrožje, za katere velja sedanji zakon, vse menice, ki niso izdane v tem okrožji, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogrske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. oktobra 1868. 1. in se mora pri teh menicah odračuniti pri določevanji, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kr. ogrskim financam s kolkovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, tercija itd.), mora se plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega, ista velja tudi za žirovane menične popirje, vender je pa izmej več izvodov kake menice prost kolkarine oni, ki je izdan samo za to, da se dobi akcept kakega zunaj avstro - ogrske države bivajočega trasata, če so na prednjej strani pridejane besede: „namenjeno samo za akcept" in da je zadnja stran tako prečrtana, da je izključeno vsako žirovanje ali potrdilo vsprejetja. Od menic v inozemstvu izdanih in na inozemstvo se glasečih plačati je 2 kr. pristojbine za vsakih 100 gld., ako krožijo v našej državi. Ostanek manjši nego 100 gld. se zmatra za celih 100 gld. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, je plačati poprej nego so na popir, ki je namenjen za menico, podpisale se stranke — za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa predno začno krožiti po našej državi, in če menica ni plačljiva le v inozemstvu, pa vsekako, predno mine 14 dnij, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolkovanja menic more se le takole zadostiti: d) če se rabijo kolkovane uradne golice; b) če se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolkovane ali pa tudi druge golice, ali se pa golice niti ne rabijo, pa s tem, da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma, dopolnilne pristojbine plačati, prilepi kolkov na zadnji strani popirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Kolki se morajo pri zato pooblaščenem uradu dati z uradnim pečatom prekolkovati. Dan in mesec prekolkovanja, če se že ne razvidi iz odtiska, mora do-tični urad upisati v vsako znamko. Uradno prekolkovanje se ne sme več zvršiti, ako ima popir že kak popis izdajnika, prejemnika ali žiranta ali sploh kak podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s kolki, kakor prekolkovanje kolkov s privatnim pečatom kakega posamičnika ali pa prekolkovanje z uradnim pečatom kacega urada, ki za to ni opravičen, je neveljavno. c) Če pa gre za plačilo pristojbine od menice, izdane v inozemstvu, morejo se kolki pritisniti na zadnji strani menice, in sicer, če je ta stran še nepo • pisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku, tako, da nad kolki, ni nobenega prostora več za girovanje ali kak drug zapis in se ima preskrbeti, da se po b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolkujejo. Pisati čez kolke, kakor je dosedaj bila navada, ni več dovoljeno. Če se kolkarina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kakeršna je pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že pred dovoljena ugodšina, da je od njih plačati le po 5 kr., če je njim obrok k večjemu osem dnij, še vedno velja. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do gld. 10 kolekarine prosti, čez 10 gld. do gld. 50 plača se 1 kr., čez 50 gld. pa 5 kr. pristojbine. Kolkarina se pa mora tudi plačati, če se taki računi uplet6 v tekst kakega trgovskega pisma. LestviCil II (za pravna pisma) za Avstrijo in Ogersko. Do 20 gld. — gld. 7 kr. čez 20 40 n — , 13 n 40 n 60 !> — „ 19 r> n 60 n 100 n — „ 32 D n 100 n 200 n — „ 63 n » 200 n 300 n — „ 94 » T) 300 n 400 n 1 „ 25 M T) 400 n 800 n 2 » 50 n n 800 f) 1200 n 3 „ 75 M n 1200 n 1600 !5 5 r> v Čez 800 gld. se za v: sakih 400 gld. ki ne znaša 400 gld., zmatra za polnega. do 2000 gld. 6 gld. 25 kr n 2400 !! 7 J) 50 „ r> 3200 1) 10 1) J? n 4000 » 12 50 „ » 4800 n 15 n D 5600 n 17 n 50 „ J) 6400 D 20 n n n 7200 n 22 » 50 „ n 8000 n 26 n 2000 2400 3200 4000 4800 5600 6400 7200 Lestvica III za posojilne pogodbe, če se dolžna pisma glase na prenesca, pogodbe za služenje, nadalje od delniških društev, ki se osnujejo za dlje nego 10 let, od uloge premoženja zadružnikov pri zadružnih trgovskih društvih, nadalje od dobitkov v loteriji, pri kupovanji upanja premičnin, pogodbe o dohodkih, če se za dohodke prepuste premaklj ine, od trgovskih in menjalnih pogodb o premičninah in od po°"odeb za razlaganje, če se zmatrajo za prodajo premičnin. Za pravne posle. Za Avstrijo in Ogrsko. Do cez 10 20 30 50 100 150 200 400 600 10 gld. 20 „ 30 „ 50 „ 100 „ 150 „ 200 „ 400 „ 600 „ 800 _ gld. 7 » 13 n 19 „ 32 „ 63 . 94 „ 25 „ 50 „ 75 kr. » » n n » t> n rt n čez 800 do 1000 gld. 6 gld. 25 kr. 1000 1200 1600 2000 2400 2800 3200 3600 1200 1600 2000 2400 2800 3200 3600 4000 7 10 12 15 17 20 22 25 50 50 50 50 Cez 400 gld. plača se za vsakih 200 gld. 1 gld. 25 kr., pri čemer se znesek, ki ne znaša 200 gld., zmatra za polnega. Sejmi na Kranjskem. V Ljubljani dne 8. vsacega meseca in v Novem Mestu prvi pondeljek vsacega meseca sejm za živino. Prosinca: Dne 2. v Radohovi vasi in Ribnici; dne 3. v Dolenj. Logatcu; dne 6. v kostelu pri Kočevji; pond. po sv. 3. kralj, v Trnovem (na Notranjska, v Žerovnici in'na Vidmu (poleg Krke); torek po sv. 3. kralj, v Metliki, dne 10. v Zalogu; dne 17. v Kotredežu, v Železnikih, na Uncu, na Brezovici in v Cerkljah; torek po sv. Antonu v Novem mestu ; pond. po ned. slad. ime>,a Jezusa v Novi vasi (na Blokah); dne 20. v Kamniku, na Dovjem in v Kočevji; dne 22. v Vrhpolji pri Vipavi; 3. pond. po sv. 3. kraljih v Ljubljani (8 dni); pond. po sv. Pavlu na Vinici. Svečana: Dne T. v Šturiji; 3. v Žužemberku, na Krškem, v Lukovcu in v Loškem potoku; sv. Agate dan v Borovnici; torek po Svečnici v Metliki in četrtek po Svečnici v Šent. Jarneju i Dolenjsko); dne 9. v Boštanju, v Grahovem, v Zagorji (za Savo jn v Mengšu; dne 12, v Motniku; dne 14. to je na sv. Valentina dan v Dobu, na Dobrovi, v Št. Lambertu, v Razdrtem in v Žerovnici; dne 17. v Kotredežn; dne 18. v Tržiču; pondeljek pred sv. Matijem v Lašičah; na sv. Matija dan v Bučki, v Moravčah, v Žubni in v Cirknici; četrtek po sv. Matiju na Toplicah; due 27. na Igu; v pond. pred pustno neil. v Višnji gori; četrtek pred pustom v Moravčah; pustni pond. v Radohovi vasi in v Vipavi; prvi petek po pepelnici v Vel. Cirniku; kvat. pand. na Vrhuiki; kvat. torek v Šentjanžu na Dolenjskem pri Radečah; pond. po kvat. ned. v Višnji gori; torek po kvat. nedelji v Črnomlju; prvi pond. v postu v Radečah; prvi petek v postu v Cirniku (Treb. kant). Svišča: Kvaterni četrtek v Škocjani; prvi pondeljek sušea ni Uncu za živino in blago; dne 7. v Zalogu; dne 9. na Brezovici; due 10 na Raki, na Smuku (Žužb. kaut.) ; dne 11. v Senožečah; pond. pred sv. Gregorjem v Rakitni; četrtek pred sv. Gregorjem v Sodra-žici; dne 12. v Drnovem (pri Kršk.), v Črmošnicah, v Kotredežu, na Veseli gori pri Rakovniku, v Radovljici (za živino), Žužemberku, Kamniku, Turjaku in v Spodn. Logatca ; pond. po sv. Gregorju v Št. Vidu (na Blokah) in v Prema; dne 1). v lent Vidu pri Vipavi; dne 17. v Mengšu, v Žužemberku in v Loki; dne 18. na Krškem; dne 20 nav Igu in v Moravčah in v Kočevji; prvi delavnik po sv. Jožefu v Dvoru, v Tržiču; dne 25 v Št. Jurji (Novomeški kant.); dne 26.'v Lukovicu in v Dolu; ponedeljek po sv. Jožefu v Mirni Peči; torek po sv. Jožefu v Metliki; prvi dim po oznanjenji Device Marije na Dolih (Mokronovški kant.); tretji pondeljek v postu v Motniku; sredpostno sredo v Žireh; pond pred tiho ned. v Litiji, v Polhovem gradcu in Cirknici; soboto pred tiho nedeljo v Mokronogu; v pond. po tihi ned. v Zagorji (na Notranjsk.), v Dovskem, v Rovtah (Planin, kant.), Zdengki vasi, Kostanjevici in pri sv Leni (Brdski kant.); petek pred cvetno nedeljo v Braniku, v Cerkljah, v Hote-možah in v Št. Gotardu pri Trojani; Vel. teden: pond. na Dobrovi, v Moravčah, na Slapu pri Vipavi in v Višnji gori, torek v Črnomlji, sredo v Idriji, četrtek v Zatičini, petek pri Št. Gothardu (Brd. kant.); dne 31. v Rovišah (Kršk. kant.). ^^Ealegfa travna: Dne 2. v Loškem potoku; dne 11. v Senožečah; dne 15. na Skaručini in v Borovnici; dne 17. v Grahovem; dne 22. v Motniku torek po kvat. ned v Črnomlji; pond. pred sv. Jurjem v Radečah in v Leskovcu pri Krškem, torek pred sv Jurjem v Novem mestu; sv. Jurja dan v Loki, v Št. Juriju pri Gamberku, Kotredežu, Osivnici, Planini, Radovljici (za živino), Črnem vrhu in v Žužemberku; sv. Marka dan v Bučki, Grosupljem, Hotavijah, Kranji (konjski), Mozelju in Št Jurij a pri Svibnjem; pond. po sv. Jurji v Bistrici (na Notranjsk.) in na Gori pri Ribnici; četrtek po sv. Jurju v Rikitni; soboto po sv. Jurju v Št. Voibenku; dne 27. v Lukovcu; velikonočni po id. v Moravčah; velikonočni torek v Kranjski gori, Črnomlju, Češnicah^Doberničah, Vipavi, v Lescah, na Vrhniki; sredo po Vel. noči v Št. Vidu pri Zatičini in v Žireh; soboto pu Vel. noči v Trebelnem in v Za-gradcu; pond. po beli ned. v Podbukovjj poleg Krke), na Igu, v Ribnici, v Jagnenci, na Vačah, v Št. Jurji pri Gamberku in v Šturji; torek po beli ned. v Metliki in Bušeči vasi; četrtek po beli ned. v Strunah (pri cerkvi) in pri Cirkvi; pond. po 3. ned. po vel. noči v Dolih in v Vrhu (Idrijskem kant.); četrti pond. po vel. noči na Vrhovcu (Kočevje), v Cirknici. "\7"elicema travna: Due t. v Železnikih, v Svibnji, v Tirni, v Planini pri Črnomlju, na Travi (Koč. kant.) in v Boh. Bistrici za živino; dne 2. v Boštanju, v Banji Loki; prvi pond. vel. travna v Ljubljani; dne 3. pri Fari; soboto po 3. v Velikih Brusnicah za živino; dne 4. na Jesenicah, v Srednji vasi (Bohinj), Poljanah, Sorici, Ložu, Kočevji, na Krškem, v Litiji in n>i Doberničah; dne 5. v Št. Gothardu; torek po sv. Florijanu v Šmariji; četrtek po sv. Florijanu v Toplicah; dne 8. v Zaverših; dne 11. v Senožečah; Križev pond na Vrhniki; na dan sv. Pankraca v Zagorji (za Savo); dne 12. v Koprivniku, v Veliki Loki pri Temenici; četrtek pred sv. Janezom v Sodražici; na sv. Janeza dan v Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Tržiču, v Kočevski Reki, v Srednji vasi in na Vidmu poleg Krke; sv. Jošta dan v Kotredežu; dne 20. v Mozelju; dne 22. v Št. Lambertu; na sv. Urbana dan v Št. Gothardu, na Mali gori, v Mengšu, Podvelbu, Svibni; pond. pred Vneboh. na Vrhniki, v Tržiši in v Vinici; dan po Vneboh. v Žužemberku in v Logatcu (gorenjem); pond. po Vneboh. v Postojni, v Zatičini: torek po Vneboh. v Moravčah pri sv. Križu; sredo pred Binkošti v Žerovnici, četrtek pred Binkošti v Lašičah; torek po Binkoštih v Zagorji na Notranj., v Ra-iloljici (blago in živino), Loki, Metliki, Bušeči vasi in v Radohovi vasi, četrtek po binkoštih v Senožečah, Cirniku, Hmah in na Igu; pond. pred sv. Rešnjim Tel. v Tržiši pri sv. Trojici), na Vrhniki in Št. Jerneji (Kostanj, kant..); torek po sv. Trojici na Vačah; pond. po sv. Reš. Tel. v Litiji; četrtek po sv. Ri-S. Tel. v Dolih; pond. po kvat. nedelji v Višnji gori; torek po kvat nedelji v Črnomlju; peto soboto po vel. noči v Nemški Loki na Kočevskem; dne 31. v Mirni Peči. Kožnilsa,: Dne 2. v Svirci in v Motniku; dne 6. na Vinici; dne 7. v Loškem potoku; sv. Medarda dan v Rakitni; sv. Primoža dan v Vrhpolji pri Vipavi, Kamniku, Tirni in v Žužemberku; dne 11. v Senožečah; sv. Antona dan v Starem trgu, v Polhovem Gradci, v Braniku, na Hotemožah, v Zdenski vasi, v Trebnjem in v Žireh; pond. po sv. Antonu v Premu; sv. Vida dan v Dobu, Kočevji, Št. Vidu pri Zatičini in pri Vipavi; dne 14. v Hote-deršici, dne 15. v Kočevji in Jagnenci; dne 18. v Zalogu; pond. po sv. Vidu v Št. Vidu pri Blokah; dne 19. v Rovišah; pond. po sv. Trojici v Šentjerneji; sv. Alojzija dan v Moravčah in v Lašičah, pond. pred kresom v Bučki; dne 23. v Tržiši; na kresni dan v Št Jurji pri Svibnjem, v Črmošnjicah; v Matenji vasi, v Dernovem, v Loki, Bistrici (v Bohinji), Rovtah (Planinski kant.) na Mirni, v Češnjicah, Ribnici in Višnji gori; pond. po kresu v Dvoru, v Šentjanžu na Dolenjskem pri Radečah; dne 24. v Šent Jurji; dan pred sv. Petrom in Pavlom v Radečah; dne 27. v Strugah pri Cirkvi; sv. Petra in Pavla dan v Osilnici; dne 30. v Mo-zelju, v Zagorji (za Savo), v Mirni peči, na Mali gori, pri sv. Mohorji; pond. po sv. Petru in Pavlu v Ljubljani in v Trnovem; torek po sv Petru in Pavlu v Črnomlji; kvaterni četrtek v Škocijanu; drugo soboto po sv. Petru in Pavlu v Nemški Loki. nv£3.1egra, srpana: Dan Marijinega obiskovanja v Št. Gothardu, v Srednji vasi, v Kočevski Reki; dne 4. v Velikem Gabra, v Žireh in na Krškem; dne 5. v Vidmu poleg Krke; pond. po sv. Urhu v Polšnjiku, Slančjem vrhu in na Travi; četrtek po sv. Urliu v Žužemberku; dne 9. v Tirni; drugo soboto po sv. Petru in Pavlu v Nemški Loki na Kočevskem; dne 11. v Senožečah; dne 12. v Trebnjem, v Planini, v Kropi in v Gorenji Planini; Sv. Marjete dan v Jagnenci; dne 13. v Starem Logu na Kočevskem; dne 17. v Zdenski vasi; pond. po sv. Marjeti v Vinici; torek po sv. Marjeti v Metliki; sv. Magdalene dan v Hinjah, in na Jesenicah; dne 20. v Koprivniku; dne 23. v Banjiloki; dne 24. v Loki; dne 25. V Kočevji, na Vrhniki, in v Narinu (Postonjsk.); pond. po sv Jakobu v Kostanjevici, Lukovcu, Šmartnu pri Litiji in v Telčah; sv. Ane dan v Leskovcu pri podružn. sv. Ane, v Višnji gori, Radovljici (za blago), na Bitnjah v Bohinji; dne 26 v Cerknici; dne 27. v Toplicah in na Vrhu (Idrijskem kant.). Veliceg-a srpana: Dne 1. v Kranji (konjski) in Vinici; drago soboto po sv. Jakobu v Št. Volbenku; dne 2. v Dolu; dne 5. na Gori pri Ribnici; pondeljek po 2. v Ribnici; sv. Ožbalta dan v Krašnji, v Dolih, na Vidmu in v Vrhoven (Kočevje); sv. Lovrenca dan v Dvoru, v Rovtah (Vrhniški kant.), v Dobu, v Železnikih, Kamni gorici, na Igu, na Travi in pri Sv. Lovrencu na Temenici; dne 11. v Senožečah; v soboto pred angeljsko nedeljo v Krškem; dne 14. v Leskovcu, v Šent Vidu pri Vipavi; četrtek pred Velk. Šmarnom v Toplicah; Velik. Šmarna dan v Osivnici in v Fari pri Kočevja ; sv. Roka dan v Bistrici (Trebn. kaut), Ložu, na Vačah, v Hotavljah, v Šmariji, Planini, Trebnjem in Cerkljah; torek po Velk. Šmarnu v Metliki; dne 17. v Spod. Idriji in v Svirci; dne 20. v Zatičini; soboto pred sv. Jernejem v Mokronogu; dne 24. v Postojini, v Št. Jerneji, v Kočevji, Loki in v Kamniku; pond. po sv. Jerneji v Št. Vidu (na Blokah); torek po sv. Jerneji v Novem mestu; dne 25. v Ambrusu za blago in živino: sv. Avguština dan v Strugah pri Cirkvi; dne 29. na Dobrovi. Kimovoa: Dne 1. v Radečah, na Skaručni in v Višnji gori; v Št Jurji pond. po sv. Tilnu; prvi pond. kim. v Vipavi; pond. po angeljski nedelji v Planini pri Črnomlji; dne 7. v Zagradcu, Fužinah; ponedeljek pred Mal. Šmarnom v Premu; soboto pred Mal. Šmarnom na Veseli gori pri Rakovniku; dne 9. v Lukovcu, v Vrhu (Idrijskem kant.), v Bu-šeči vasi, v Velikih Lašičah; pond. po Mal. Šmarnu v Ljubljani, v Črnem vrhu, v St. Vidu pri Zatičini in v Loškem potoku; dne 11. v Senožečah; dne 14. v Žužemberku; soboto po 14. v velikih Brusnicah za živino; pond. po ned. Mar. imena na Vinicah; dne 15. v Idriji in v Banjiluki; prvi pond po Križ. tednu v Boštanju; dne 17. v Št Lambertij; kvat. torek v Šentjanžu na Dolenjskem pri Radečah; kvaterni četrtek v Podvelbu (Col) in Škocijanu; pond. po kvat. ned. v Senožečah in Višnji Gori; torek po kvat. ned. v Črnomlji; dne 21. v Kranji (konjski) in v Ribnici; dne 27. v Podbukovji in v Borovnici; pond. pred sv. Mihelom v Bučki; sv. Mihela dan v Dernovem, na Dovjem, v Rovtah (Vrhn. kant.), Loki, Grosupljem, Mirni Peči, Mengšu, Novi vasi (na Blokah), v Završih; pond. po sv. Mihelu v Kostanjevici in Litiji; torek po sv. Mihelu v Metliki. "Viziotolsa,: Dne 1. v Starem Trgu; 4. v Tržiču; prvi pondeljek meseca pri Fari in na Jesenicah: pond. po Roženkranski ned. v Gornj. Logatcu, na Vidmu poleg Krke, v Šmartnem pri Litiji, v Št Rupertu in Črmošnicah; torek po Roženkr. ned. pri sv. Heleni; sredo po roženkr. ned. v Motniku, Zagorji (na Notr.); Zdenski vasi in Šturiji; četrtek po Roženkr. ned. v Toplicah; drugi pond. po Roženkr. ned. v Št. Vidu pri Zatičini; pond. po sv. Frančišku v Vinici; dne 11. v Kranji in Senožečah; četrtek pred sv. Terezijo v Sodražici; sv. Terezije dan v Kamniku in Idriji, pond. pred letn. žegn. vsili cerkva v Kranjski gori; dne 16. v Kočevji; pond. pred sv. Lukom v Bistrici (Trebn. kant.); sv. Luke dan v Krškem, v Lukovcu, v Kranji (konjaki), v Postojini, v Radohovi vasi, v Sorici in v Boh. Bistrici (za ži- vino); pond. po sv. Lukežu na Krškem; v torek po sv. Lukeža v Novem mestu; dne 19. v Trnovem (na Not ran j.); ned. po letn. žegn. v Radečah; sv. Uršule dan v Dovskem, v Cerkljah, v Lescah, v Žubni, v Jagnenci in v Žireb; pond. po sv. Uršuli v Premu, pri sv. Križu; dne 24 v Dolu in Logatcu; pond. pred sv. Simonom in Judom v Rakitni; v Simonov in Judov dan v Vipavi, Ložu, Mokronogu, Poljanah, Radovljici (za živino), na Skaručni, v Žužemberku in v Češnicah; torek po sv. Simonu in Judi v črnomlji; dne 30. v Zalogu. Xjistopa.d.a: Dne 2. v Zagorji (za Savo), na Jesenicah, na Mirni in vvCerknici; pond. po Vseh svetn. v Višnji gori; dne 3. na Mirni; poned. po vernih duš dan v Št. Jarneji (Kostanj, kant.); sv. Lenarta dan v Kropi; dne 6. v Velikih ikšičah,^ v Mengšu, na Vrhniki; pond. pred sv. Martinom v Moravčah; soboto pred sv. Martinom v Št Vidu pri Zatičini; sv. Martina dan v Moravčah; dne 11. v Dobručah, v Št. Gothardu. v Bučki, pri Fari, na Igu, v Lašičah. v Srednji vasi (Boh), na Razdrtem in v Kranj i (konjski); pond. po sv Martinu v Bistrici (na Notranjsk), v Št. Martinu pri Litiji in v Radečah; torek po sv. Martinu v Metliki; drugi dan po sv. Martinu v Bušeči vasi; dne 16. v Idriji; pond. po sv. Leopoldu v Ljubljani (8 dni); dne 19. na Raki; dne 22. v Gorenji Planini; dne 21. vv Hotederšici (za živino in blago); dne 22 na Slapu pri Vipavi; dne 23. v Mojstrani in pri Št. Lovrencu na Temenici; dn« 25. sv. Katarine dan v Loki, Zatičini in na Krškem; pond. pred sv. Andrejem v Št. Ruprtu; sv. Andreja dan v Gočah, v Kočevji, Železnikih, Planini, na Kalu (Postonj.) v Tržiču, Turjaku in na Vačah. Grudna: Dne 3. v Postojini, na Jesenicah; sv. Barbare dan v Kamni Gorici in Kamniku; dne 5. v Indriji; pond. pred sv. Miklavžem v Martinji vasi tTrebn. kant ); sv. Miki. dan v Brezovici, v Bistrici (v Bohinj), Bistrici, Žužemberku, Borovnici; pond. po sv. Miki. v Litiji; torek po sv. Miklavžu v Metliki; pivi pond. v adventu v Boštanju (za živino in blago); prvi torek v adventu v Novem mestu; dne 9. v Mokronogu; sv. Lucije dan v Gornj. Logatcu, Mengšu, Radovljici (za blago in živino), na Slapu pri Vipavi, v Šenušah; dne 14. v Mišjem dolu; kvaterni pond v Zagorji (na Notr.), Kostanjevici in Višnji gori; kvat. četrtek v Ško-cijanu; torek po kvat nedelji v črnomlji; dne 21. v Krašnji; sv Janeza dan v Idriji, v Radečah in na Vrhniki; Nedolžnih otročičev dan v Dobu in v Mirnej Peči; sv. Silvestra dan v Kočevji in v Zagorji (za Savo). Zabavni del. \ Josip Juraj Strossmayer. |0jugosIovani, osobito Hrvatje si morajo v srečo šteti, da imajo moža, kakeršen je vladika S t r o s s m ay er. „Pi'vi Jugosl o va n" je poznat v ožji do-movini v največji palači plemičevi tako dobro, kakor v najmanjši koti seljakovi. Tudi čez meje med mnogobrojnimi milijoni Slovanov se sveti njega ime. Vender nam bodi dovoljeno prav ob kratkem še v „Koledarji" izpre-govoriti o njem, ker o takem dobrotnika narodovem in duševnem velikanu, kakor je vladika Strossmayer, govorjeno ni nikdar preveč. Josip Juraj Strossmayer seje porodil dne 4. februvarja leta 1815. v Oseku na Hrvaškem iz siromašnih, toda spoštovanih roditeljev. Ljudske šole in gimnazijo je završil v rojstvenem svojem mestu z najboljšim uspehom. Leta 1832. je bil vzprejet v djakovsko semenišče, kjer se je dve leti učil modroslovju in bil kesneje poslan na peštansko vseučilišče učit se bogoslovju. Ko je mladi Strossmayer študoval v Pešti, pričelo je v domovini njegovi kipeti. Narodna samozavest je silila na dan in zajedno se je vršil preporod narodne književnosti. To novo življenje je čutil Strossmayer dobro v sebi, a ostal je miren ter si izkušal najprej obogateti znanje svoje v vsakem oziru, da bi potem mogel ploclovito delovati za vzvišeno stvar. Po dovršenih bogoslovnih naukih je šel kapelanovat v Petrovaradin in je bil ondu tri leta. Na to poprosi vladiko Kukovica, naj ga pošlje v duhovni zavod „ Augustineum" na Dunaj, da napravi višje bogoslovske študije. Tudi zadnje svoje nauke je dovršil Strossmayer kakor pravi veleum. Vrnivšemu se v domovino ponudi mu vladika Kukovic mesto profesorja na duhovniškem liceji v Djakovem. Služboval je tukaj do leta 1847., potem pa bil poklican na Dunaj za ravnatelja onemu višjemu duhovniškemu zavodu, v katerem je bil pred nekoliko leti dijak. K tej odlični službi pa se mu je pridružila še čast c. kr. dvorskega kapelana. Sedaj je imel priliko mladi učenjak v cerkvenih govorili nastopati pred cesarskim dvorom samim in uporabljati globoke vire znanosti svoje v korist ljubljenemu in zatiranemu narodu svojemu. — Stopil je v javnost, pisati jel članke v dunajskih listih proti nasilstvu Madjarjev. Zarad iskrenega domoljubja in velikega uma svojega je zasitil kmalu ne le v dunajskih krogih, temveč tudi v domovini svoji, in ko se je leta 1849. vladika Kukovic zahvalil na stolici bosensko-sremski, tedaj je bil mladi ali učeni Strossmayer priporočen na Dunaj prišedšemu banu Jelačiču vsestransko kot najsposobnejši in najraztimnejši za vladiko na prazno mesto v Djakovem. Da, celo upokojeni vladika Kukovic, kateri ni bil naklonjen Strossmayerju, govoril je njega Veličanstvu cesarju laskavo o njem in ga priznal za najboljšega svojega naslednika. Po takih priporočilih je bil mladi dvorski kapelan in ravnatelj višjega duhovniškega vzgojevališča Strossmayer od Njega Veličanstva dne 18. novembra 1849. leta imenovan za vladiko starodavni vladikovini bosenski in sremski. Eavno o onem času, ko je bil Strossmayer predlagan po banu Jelačiči cesarju Franu Josipu I. za vladiko djakovskega, potegoval se je tudi dunajski nad-vladika M i Ide, da bi pridobil Strossmayerja za profesorsko stolico cerkvenega prava na vseučilišči dunajskem. Ko je sedel novoimenovani vladika na škofovski sedež v Djakovem, bili so žalostni časi Hrvatom. Ban Jelačič je vtihnil leta 1852., uvidevši, da vsa obe-tanja za hrabro in junaško borjenje hrvaških sinov za blaginjo Avstrije v madjarski revoluciji in na Laškem ostanejo neizpolnjena. Jedrno upanje mu je ostal idejalni Strossmayer, ta bodoči oče narodu svojemu. Prvih deset let vladikovanja svojega je preživel Strossmayer tiho, oddaljen od svetovnega hrupa, baveč se z velikanskimi načrti, katere je pričel izvajati v korist ljubljenemu narodu, ko je ponehal strašni pritisek Bachovega absolutizma. A tudi v tem času ni držal križem rok. Brigal se je posebno za svojo vladikovino in šolstvo. Skoraj vsaki srednji šoli v ožji domovini svoji je podaril znatne vsote, da ustanovi' zaklade za revne dijake. Tako je dal ose-škemu gimnaziju 6000 goldinarjev, reškemu 5000 goldinarjev, vinkovaškemu, va-raždinskemu in senjskemu po 1000 goldinarjev. Posebno pa se je spominjal mesta Djakova ter dal v isti namen glavnico 12.000 goldinarjev. Ženski mladini vse Slavonije pa je ustanovil za višje naobraževanje ženski s imostan s konviktom, kjer je bila tudi prej ženska preparandija, a danes višja dekliška šola. Vladika „bosenski" je imel posebno v skrbeli bosenske čč. očete frančiškane ter je v ta namen osnoval na svoje troške (40.0J0 goldinarjev) leta 1857. semenišče za bosensko duhovno mladino, v katerem so se sinovi trpfnke Bosne vzgajali do leta 1876., dokler jih ni od ondot pregnalo madjarsko nasilstvo. Poleg Bošnjakov je skrbel neprecenljivi vladika tudi za druge Slovane na Jugu. Sam preporoditelj srbske književnosti Vuk Stefanovič Karadžic je vžival njegove dobrote. Dva mlada Bolgara, porojena brata Miladinoviča, živela sta nekaj časa na njegovem dvoru, prirejajoč za tisek narodne pesmi bolgarske, katere je izdal Strossmayer ob svojih troških v Zagrebu. Prva bolgarska knjiga je pohitela med svet z znamenitim darilom hrvaškega vladike. Ko bi Strossmayer ne bil storil ničesar drugega več, kakor kar je storil dosedaj, prištevati bi se smel med prve rodoljube hrvaške. A vse to je bil le začetek velikanskim dobrotam, katere je imel šele dobiti ljubljeni mu narod. Gorko pri srci je imel vedno svojo vladikovino. Blagostanje nje si je postavil za smoter svoj. Skrbel je tudi vedno prav po očetovsko za duhovščino svojo. Onemoglim duhovnikom je dal glavnico 10.000 goldinarjev, deškemu semenišču pa zopet podaril 70.000 goldinarjev; osnoval je stolico za staroslovenski jezik; duhovnemu semenišču in knjižnici njegovi daroval 11.000 goldinarjev. Sedaj je pričel snovati misel, kako bi sezidal vladikovini svoji dostojno stolno cerkev in je v ta namen potoval v Italijo, da naredi pravi načrt svojim idejam. Ko je zaradi nesrečne avstrijansko-italijanske vojne (I. 1859.) palo leta 1860. Bachovo ministerstvo, stopil je zopet že po vsi deželi dobro znani vladika v javnost, na politično polje. In odzdaj je on kakor srčna žila, središče vsemu političnemu in duševnemu življenju na Hrvaškem; slišati je vedno in povsod Strossmayerja, koder gre za svobodo in korist naroda hrvaškega. Njegova beseda je merodajna, odločilna. Leta 1860. se je udeležil pomnoženega, državnega zbora in se ondu boril tako odločno za samostalnost Hrvaške, da so Madjari uvideli, da dotle ne dosežejo namena svojega, dokler se bode Strossmayer mešal v politiko Hrvaške. In res, izposlovali so si na Dunaji, da je bilo Strossmayerju naloženo pod težkimi pogoji, opustiti ne samo vsako politiko, temveč zapustiti je moral domovino svojo in iti v pregnanstvo, dokler se nesrečna „pogodba" ni sklenila z Madjari. Vrnivši se v svojo sto-lico, vtikal se ni več Strossmayer javno v politiko. A zastopniki njegovih idej, na čelu jim conte Voj no vic in učenjak Rački, delujejo vedno uspešno. Mnogo srečneje in uspešneje pa je delovanje Strossmayerjevo na duševnem polji naroda svojega. Ko se je bila leta 1860. meseca decembra sklicala v Zagreb banska konferencija, da se posvetuje o položaji, ki ga ima dežela zavzeti po Bachovem propadu, izročil je vladika Strossmayer konferenciji izdelan načrt, na podstavi katerega naj se ustvari v Zagrebu akademija znanosti in umetnosti, katera bode narod v najkritičnejših časih vzbujala in ohranjevala, katera mu bode književnost in jezik v največjem nasilstvu jemala v obrambo in katera ga bode vsak čas jspopolnjevala in ga pripravljala, da stopi v kolo drugih kulturnih narodov evropskih. Temu načrtu pa je priložil Strossmayer znatni dar 50.000 gld. in kesneje dodal še 20.000 goldinarjev. Strossmayerjeve besede in Strossmayerjeva dela niso ostala brez uspeha. Ves narod je navdušeno donašal prostovoljne darove, samo, da bi se kar najhitreje moči osnovala akademija znanosti in umetnosti. V kratkem času se je nabralo do 200.000 goldinarjev za glavnico akademiji. Odprtje akademije se je slavilo dne 28. junija leta 1867., o kateri priliki je govoril Strossmayer kot pokrovitelj slavnostni govor. Da bi pa Strossmayerjev govor in namen o hrvaškem vseučilišči ne ostal brez sadu, podaril je on narodu svojemu v to ime meseca septembra 1866. leta 57.000 goldinarjev, h kateremu daru se je pridružil ves narod in se je v kratkem nabralo okoli 200.000 goldinarjev. Po raznih ovirah in zaprekah se je posrečilo rodoljubom dospeti tudi do te sreče. Dne 19. oktobra 1874. leta je bilo najsvečaneje odprto hrvaško vseučilišče v navzočnosti mnogih evropskih vseučilišč in vseh jugoslovanskih društev. Ves Zagreb, celo ves narod ni slavil samo odprtja vseučilišča svojega, marveč svojega nočeta" in zajedno ^prvega sina domovine", velikega vladiko Strossmayerja. — 56 — — 57 — Plemeniti [vladika pa je šel še dalje. Ob-istiniti je hotel popolnoma svoje gaslo, katero si je z nastopom za vladiko postavil: „Vse z a vero in domovino". Misel, katero je v mladih svojih vladičjih letih zasnoval in za katero se je dolgo in dolgo najprevidneje pripravljal, začel je leta 1866. izvajati, to je, tega leta je jel zidati v stolnem svojem mestu katedralno cerkev. Leta 1882 stala je v mirnem in neznatnem mestu Djakovu veličastna cerkev, pravo umetniško delo, kaker-šnih se nahaja le malo. Tu je vladika takorekoč odtrgaval od svojih ust, da mu je bilo moči v teku šestnajstih let postaviti samemu tak spomenik. Izdal in potrošil je sto in stotisoče goldinarjev svojega denarja. In res, to je največje delo življenja njegovega, to je delo, dostojno največjih velikanov svetovne zgodovine. Ko se je dne 1. oktobra 1882. leta proslavljalo blagoslovljenje te krasne katedrale, bilo je navzočnih na tisoče hrvaškega naroda v Dja- kovu. Udeležil pa se je te redke slovesnosti tudi ves slovanski rod po svojih odposlancih. Palača Strossmayerjeva je bila kakor kraljev dvor, polna najznamenitejših mož. Misliti bi bilo, da je s temi deli vladika Strossmayer opešal duševno in gmotno, a temu ni tako. Duševni velikan, kakeršen je on, ne porodi se vsako stoletje. On, ki je že mlad slul kot veleum in posebni ljubitelj domovine, v katerega roke je narod hrvaški položil vse nade svoje, ne vkloni ga niti starost, niti težavno in neprestano delovanje. Potuje po Italiji in Nemčiji in proučuje umetnost, pričel je za-jedno nabirati umetniške slike prve vrste. Tako je nabral 170 slik velike umetniške vrednosti za ceno do 250.000 goldinarjev. To lepo zbirko je podaril jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu, katera s tem darilom izvršuje svoj namen tudi na polji umetnosti. Da bi se pa ta galerija dostojno shranila, podaril je še 1876. leta 40.000 goldinarjev za akademijsko palačo, katera je bila leta 1883 dozidana v Zagrebu ob troških od 230.000 goldinarjev. Veliki vladika se blagodušno spominja tudi nas Slovencev. Leta 1864. podaril je »Matici Slovenski" 1000 goldinarjev in kesneje 300 goldinarjev »Narodnemu Domu." Zanima se za vsak pojav v Slovencih, vsak napredek bodisi v lite raturi, politiki ali socijalnem življenji oveself ga kakor pravega Slovana. Vsa-kateremu Slovencu, ki mu je bila sreča mila govoriti ž njim, ostal bode v nepozabnem spominu. To je na kratko posneto delovanje, katero izvršuje vzvišeni vladika Stross-mayer v teku petintridesetletnega svojega vladikovanja na korist veri svoji in svojemu narodu. Po vsem tem ni čudo, da je Strossmayer najpriljubljenejši mož vsega naroda hrvaškega in da nosi častno ime »prvega sina" in „očeta domovine." Matej Cigale. qž^2eto 1848. je bilo velikega pomena za nas Slovence in sploh Slovane v Avstriji. Narodna zavest, katera je tlela, kakor iskrica toliko časa pod težo tujega navala, dobila je duška in vzplamtela z vso silo. Raznojezični narodi so jeli zahtevati zavedajočik se pravic in jednakopravnosti svojim težnjam. Njega Veličanstvo presvetli cesar Fran Josip 1. je dal dne 4. marcija 1849. leta drugo ustavo, po kateri naj uživajo vsi narodi avstrijske monarhije jeduake pravice. Tedanjemu času je bilo brez izjeme jasno, da zahteva ustava, kolikor največ moč rabiti v vsaki deželi narodov jezik po vseh c. kr. uradih. Minister Bach je izdal cesarsko naredbo, da prične izhajati občni državni list za zaktne in vlado v vseh deželnih jezikih s pravotno močjo besede v sleharnem jeziku. Ko pa se je imela naredba dejanski zvršiti, opazili so, da nekateri jeziki še nimajo v splošni rabi izrazov za pojme, ki se nahajajo v novejšem državnem življenji. Osobito pri slovanskih jezikih, kateri so bili vedno potiskani v kot in so se negovali le v prosti hiši, čutil se je ta nedostatek. Da se pa iz-vMe pravična cesarska naredba ter pridobi slovanskim narodom potrebno in njih jezik vsposobi za uradovanje, sklicalo je c. kr. pravosodno ministerstvo julija meseca 1849. leta na Dunaj vseslovansko komisijo. Zborovala je ta komisija prvič dne 1. avgusta 1849. leta. Slovence so zastopali dr. Fran Miklošič, dr. Matija Dolenc in kesneje še Matej Cigale iz Ljubljane. Matej Cigale, o katerem je nam govoriti, bilje porojen dne 2. septembra 1819 leta v Dolenjih Lomili pri Črnem Vrhu. Ljudsko šolo je pohajal v Črnem Vrhu in Idriji, gimnazijo v Gorici. Bil je posebno sloveč latinec. Leta 1841. je stopil v semenišče ljubljansko, a je leta 1843. zapustil, šel v Gradec in kesneje na Dunaj na vseučilišče. Dovršivši 1846. leta jus, nastopi 1848. leta sodno prakso v Gorici; z novim letom 1848. pa je šel v Celovec in opravil preskušnjo za sodnika. Tako je skončal Matej Cigale vse preskušnje. A kakor skoro vsakega, kogar rojenice niso položile v plenice z zlatom pretkane, zasleduje nesreča ter se ima boriti s stoterimi težavami, predno pride do užitka in mini, tako tudi Cigaletu ni bilo prizanešeno. Ravno, ko je skonual zadnji izpit, pošli so mu vsi novčni pomočki. Podporščine avskultantov, na katere se je prej zanašal, bile so zaradi prevratnih dogodkov povsod ustavljene in to ga je primoralo, da je zapustil državno službo. Tisti čas je ljubljanski tiskar J. Blaznik namerjal izdajati časnik Slovenijo". Iskal je urednika. Obrne se do svojili znancev na Dunaji s prošnjo, naj mu svetujejo, kako dobiti moža, ki bi prevzel ne ravno lahko delo. Dobil je od tam namig, naj se potrudi do Cigaleta. Šel je tedaj v Celovec in Ci-gale se mu je udal in prevzel uredništvo. Ostal je pri listu nad jedno leto ter ga tako previdno urejal, da ni zadel niti jedenkrat ob državnega pravdnika. Leta 1848. osnovali so rodoljubi „Slovensko društvo v Ljubljani" z namenom, da bi gojili domač jezik in njega književnost. Matej Cikale postal je društveni tajnik ter prevzel mnogo dela v društvu na svoje rame. On in Anton Mažgon sta pričela tudi prevajanje državnega in kazenskega zakonika. 0 začetku 1849. leta udeležil se je Cigale odposlanec „Slovenskega društva" zbora »Slovanske Lipe" v Pragi. Začetkom meseca oktobra 1849. leta je bil Matej Cigale poklican na Dunaj in že dne 25. januvarija 1850. leta imenovan za ministerijalnega kon-cipista v uredništvu državnega zakonika. Ko je Cigale odšel na Dunaj, imel je že mnogo zaslug za probujo slovenskega naroda, vender je neumorno deloval ves čas življenja svojega in tako nadaljeval pričeto delo. Na našo srečo Matej Cigale v pisarnici ni sedel birokrat in se tudi pozneje ni pobirokratil. Ljubezen do slovenske stvari, kateri je že prej izdatno služil, ni ga ostavila. ko je on ostavil domovino. Ves čas je z uradno svojo dolžnostjo spajal dolžnost izobraženega domorodca. Oficijalni prelagatelj je v tisti dobi tudi Slovencem ledino oral, začel je slovenščini graditi novo stavbo od besed, prirediti jo je imel za javno rabo, za politično ter pravno književnost. Tu ni bil zgolj uraden, marveč tudi naroden poklic, in da je bil izpolnjen, trebalo je poleg znanja in vestnosti tudi žive ljubezni do napredka v slovenskem jeziku. Vse to troje pa je bilo združeno v Mateji Cigaletu in Slovenci smo lahko usodi hvaležni, da je v tega moža roke položila skrb za uradno slovenščino pred blizu štiridesetimi leti. Ustava z 1849. leta se je držala le do 31. dne decembra 1851. leta, ž njo je bila pokopana vsaka svoboda državljanov in narodov, ostal je le državni zakonik v vseh avstrijskih jezikih. Oficijalna skrb za razvoj slovanskih jezikov v uradni in javni rabi se ni več vrnila, dasi se je vrnila ustava z načelom jednakopravnosti narodne. Narobe, bila je navzlic tej ustavi doba, v kateri je vlada z vsemi svojimi močmi prečila uradno ter javno rabo slovanskih jezikov. Ali brez ozira na to, kakšna politična sapa veje, hodil je Matej Cigale v uredništvu državnega zakonika svoj pot, vestno pripravljal slovenščino za uradne potrebe, vneto jo bogatil z juridičnimi in političnimi izrazi. Denašnji slovenski pravniški jezik je vzgrajen skoraj zgolj na Cigaletovem trudu. Mudili smo se dozdaj pri literarnih pomnikih Cigaletovih, kateri nam pričajo, kako se je čestiti mož v svojem stanu z vzorno vestnostjo trudil okoli razvoja dragega našega materinega jezika. Storimo pa korak dalje, da vidimo Cigaletova dela, katerih ni „ veleval mu stan!" Vidimo ga tako naprej, kako pomaga prijatelju svojemu Petru Kozlerju pri izdavi slovenskega zemljevida, kako mu oskrbi prevod za dotični zemljepis (Dunaj 1854). Vidimo ga takoj potem, kako se loti 1854. leta spisovanja velikega n e m š k o-slo v e n sk eg a slovarja Wolfovega, kateremu služi pet let skoro noč in dan. Ko je ta slovar prišel 1860. leta na svetlo, bilo je storjeno razdobno delo, ker slovenski narod ga je potreboval kakor slepec vida. Zgodovina njegova je znana, spisal jo je Cigale sam v predgovoru k slovarju z dne 15. januvarija 1860. leta. Kako se tak slovar počasi dela in plete, vemo zdaj, ko je toliko petletij minilo, da je končno delo slovensko-nemškege slovarja prišlo v pravega moža roke. Človeku se hoče po sili dozdevati, da bi Slovenci še zdaj čakali tudi na nemško-slovenski del slovarja, če bi ne bili imeli neutrudnega in požrtvovalnega rodoljuba Mateja Cigaleta, katerega je oče Bleiweis hitro tisto zlato uro kakor poklicanega urednika imenoval mecenu "VVolfu. Bil je Cigale res samo urednik slovarju, ker je prejel nekoliko stotin rokopisnih pol. Ali te pole so bile tako po-grešne in nedostatne, da je Cigale iz svojega dodajal pri večjih besedah več nego devet desetin vsega. Delo je tedaj popolnoma njegovo in prav je, da se slovar imenuje po njem: C i gal e t o v si o v a r. Nagrade —dobil je po c e 1 i h 15 gld. kon. n. za polo; za ta denar bi danes malokdo prevzel golo prepisovanje; ali Cigale je to storil, ker je bilo to vprašanje njegovega rodoljubja in boje se, da bi se knezoškof utegnil ustrašiti troškov in popustiti dobro, domorodno reč. Preobširno bi bilo za nas navajati vsa dela Cigaletova. Mož je toliko pisal ali pomagal izdelovati, da bi se dalo napolniti celo knjižico o njem. Blei-vveisove „Novice" in nMatica Slovenska" sta priči, kako je bil Cigale delaven. Pilil je jezik sam in svetoval drugim, kako jim je ravnati, da pridobe izreku lepoglasen in pravilen zlog. Kot jezikoslovec nam je neprecenljiv. Veliko soboto, 20. dan aprila zjutraj t. 1. je Cigale izdihnil blago dušo svojo. Umrl je na Dunaji v časti c kr. vladnega svetovalca Življenje njegovo je bilo neprestano delo in trud za mili mu rod in njega jezik. Poročen je bil od leta 1855. z gospo Marijo, porojeno Pačesovo iz Prage, ki mu je bila ves čas skrbna družica. Bolezen je nosil Cigale v sebi že mnogo let, dobivši jo po mnenji zdravnikov od preobilega dela, katerega mu ni nikdar bilo zadosti. Skoro vsako leto je moral zadnje čase za nekaj tednov ostajati doma v sobi. Pokopan je med nebrojnimi grobovi na dalj njem Dunaji, duh njegov pa biva med nami! Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantski. |§|yovenci se moremo le z malo vrsto višjih cerkvenih dostojanstvenikov po-(Sip našati. Škofovsk sedež so v prejšnjih stoletjih zasedali večinoma tujci ^^ ali pa oni možje „modre krvi". Šele v devetnajstem stoletji nam je bila sreča milejša. Dobili smo Wolfa, Ravnikarja, Dobrih), Pogačarja, in Slomška. Ti možje niso pozabili na odličnih svojih mestih, da so iz naroda, naroda trpe čega pod tujim pritiskom. V malem številu naš narod ljubečih vladik se svita pač v krasnem sijaji ime Antona Martina Slomška, katerega žitje in delovanje naj na kratko opišemo tudi v ^Koledarji", ker je želeti, da blage može, ki so toliko žrtvovali in se trudili osrečiti mili jim rod, spozna bivalec najrevnejše koče ter vsak zaveden sin matere Slave. Porojen na Slomu, v fari spodnji) Ponikvi 26. dne novembra 1800. leta od kmečkih precej imovitih roditeljev. Šolal se je v Celji, Senji in Celovci. Leta 1821. je stopil v semenišče v Celovci ter bil 8. dne septembra 1824. leta posvečen v mašnika. Služboval je nato kapelan na Bizeljskem 1825. —1827. leta in pri Novi Cerkvi 1827. —1829. leta. Od jeseni 1829. do 1838. leta je bil spiri-tuval v celovški duhovšnici; zatem nadžupnik in dekan v Vozenici od oktobra 1838. leta do avgusta 1844. leta, potem kanonik stolne cerkve pri Sv. Andreji v Lavantski dolini in šolski višji nadzornik v vladikovini od leta 1844. 1846., katerega leta je meseca aprila postal opat v Celji. A že 30. dne majnika istega leta (1846.) je bil imenovan za pokneženega vladiko lavantskega in 5. dne julija v Solnogradu posvečen. O obnovitvi duhovnih redov v Avstriji je potoval leta 1856. in 1857. kot konvizitator praškega kardinala in nadvladike Schwarzen-berga po Moravski, Češki, Avstrijski, gorenji Štajerski, Koroški, Solnograški in Tirolski, obiskuje tamkajšnje benediktinske samostane; a leta 1862. je romal o proglasitvi japanskih mučenikov za svetnike tudi v Rim h groboma sv. apostolov Petra in Pavla. Leta 1859 meseca septembra se je preseld v Maribor, kjer je umrl 24. dne septembra 1862 leta. Telo mu je pokopano tam v kapeli na mestnem groblji, a njegovo ime živi med nami. Slomšek je deloval vse žive dni po besedah, katere je sam v „Drobtinicah" leta 1862. zapisal v „slavi pokojnim rodoljubom in utemeljiteljem našega slovstva" kot njih odziv: „Vrli Slovenci! ne pozabite, da ste sini matere Slave; naj vam bode drago materino blago: sveta vera in beseda materina. Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike" (str. 78, 79), ftli kakor je tudi v krasni besedi rekel svojim alumnom leta 1861.: »Vse za Boga in za domovino." Pa si je tudi zaslužil časti in hvale, katera mu ne povene na veke. Jedna glavnih, da, pač glavna zasluga Slomškova o Slovencih v cerkvenem in narodnem oziru je končna, z velikanskimi žrtvami sklenenen i premestitev vladiške stolice od Sv. Andreja v Maribor leta 1859 ter združitev malone vseh slovenskih župnij na malem Štajerskem v jedno slovensko vladi-kovino lavantsko, razven žal še kakih osem pri sekovski nomški vladikovini ostalih far, pa dosledno ustanovitev posebnega bogoslovnega zavoda in duhov-skega semenišča mariborskega. Prav opazuje njegov životopisec Fr Košar v »Drobtinicah" 1863, str. 170.: „Kako je moralo pobožne Slovence sekovske vladikovine) boleti, da niso nikdar božje besede zaslišali v svojem jeziku iz vladikovih ust in da niso nikdar mogli ustno s škofom govoriti in jim zaupno kakor otroci očetu svojih težav potožiti in svoje potrebe razodeti. Kako težavno je moralo tudi biti učiteljem v šoli in mašnikom v cerkvi govoriti in učiti v slovenskem jeziku, katerega se niso nikdar vadili." Vladika je bil Anton Martin izvrsten poglavar svoje cerkvene okrajine. Duhovnikom pravi oče, dober učitelj. V izgled drugim je bil sam prvi dušni pastir, glasovit pridigar, goreč izpovednik, izkušen šolnik, umen osnovatelj raznih verskih in dobrodejnili družeb in pobožnih bratovščin. Bil je velik dobrotnik cerkev, vnet pospešnik cerkvenega petja, ljub katehet v cerkvi in šoli. Leta 1851. je ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda, katera moli za združenje vseh Slovanov v katoliški veri. Skrbel je tudi za boljše poznavanje domače zgodovine in v to odredil, da se spisujejo farne kronike. Martin Slomšek je bil vzoren rodoljub, steber Slovenstva. — Učil je v materščini že bogoslovec druge svoje v semenišči, kasneje spisaval in izdajal knjige ter tako v resnici zaslužil biti Slovencem: „Voditelj naj-modrejši, branitelj najpogumnejši, pisatelj najglasovitejši." Družbi „sv. Mohorja" je podaril takoj pri ustanovitvi 500 gld. in jo kesneje vedno izdatno podpiral. Jarniku je pomagal sestavljati njegov rokopisni slovar; književno delaven je ostal do smrti. V zgodovini slovenskega slovstva zaslužuje on po kolikosti in kakovosti literarnih svojih proizvodov za ono dobo gotovo jedno prvih mest. Slomšek je bil pravi katoliški vladika. Rekel je sam pri neki priliki: „Mi smo in ostanemo katoliški mašniki — Avstrijci — in Slovenci!" Delo njegovo ni ostalo brez sadu. Vzbudil je mnogo delavcev za narod, posvetnih in duhovnih. Slovenci pa mu bodemo hvaležni do zadnjega izdiha. — Blag mu spomin! Dragotin Rudež- /žjj^S|vaindvajseti dan januvarija 1885. leta je bil Dolenjcem dan žalosti. Preselil se je v večnost mož, katerega še danes ne morejo pozabiti njegovi so-sedje in okoličani. Tudi Slovenija mu hrani blag spomin. Zaslužuje pa v resnici, da ga poznamo vsi, ker ravno takih mož nujno potrebuje narod obilo. Opisati hočemo na kratko življenje njegovo v vzpodbudo in posnemanje onim, katerim je mogoče delovati jednako, ter da pokažemo, kako ve Slovenec ceniti svoje ljubimce. Mož ta je Dragotin Rudež. Porodil se je 1833. leta v Ribnici. Osnovno šolo in spodnji gimnazij je dovršil privatno in na to obiskoval gospodarsko vseučilišče v Ogrskem Starem Gradu. Končavši študije je prevzel graščino Gracarjev Turn in se oženil z bližnjo mu sorodkinjo. Bil je ves čas vzoren soprog, dober oče in umen gospodar. Že deček je kazal ljubezen do Slovanstva in domovine. Ko še brati ni znal, seznanil ga je vrli mu oče s „Kraljevičem Markom", kar je Drago-tinu vzbudilo silne želje po vedi. Mladenič je prebiral Jordanove „Slavische Jalirbucher" in na vseučilišči v Ogrskem Starem Gradu je spoznal krasno narodno poezijo srbsko. Te pesmi so mu ugajale tako, da se je naučil jih mnogo na pamet. Mož in oče je vodil vzgojo otrok v pravem slovenskem duhu. Nikdar ni občeval z deco v tujem jeziku. V hiši njegovi si našel toliko slo- venskih in slovanskih knjig in časopisov kakor skoraj v nobeni drugi. — Po veri je bil Dragotin resničen katolik. Z marnim in paznira branjem si je pridobil Dragotin redko izobraženost. Razni ekonomski zistemi so mu bili dobro znani, a uporabljal jih je le toliko, kolikor se mu je primerno zdelo za naše razmere Brigal se je za dobro orodje, dobro živino, dobro seme in dobre delavce in dosegel s to metodo najpovoljnejše uspehe. Razven slovenskemu slovstvu bil je vešč tudi hrvaško-srbskemu in ruskemu. Ogromno rusko cesarstvo in vse njegove razmere je poznal tako, kakor le malokdo; celo ruski učenjaki so se čudili njegovim znanostim. Znanosti svoje si je pomnožil Rudež z mnogimi potovanji. Prehodil je vso Kranjsko, Primorje, obiskal Hrvatsko in Slavonsko. Sel v Beli Grad in Češko, Nemčijo, Francosko in Angleško. Ruclež je bil plemenita duša, da malo takih. Vzprejel je vsakaterega s pravo slovansko gostoljubnostjo. Podpiral vsako narodno podjetje. Bil vedno med prvimi darovatelji za blage namene. Ubožec ni nikdar zapustil prazen njegove hiše. Kmetom je vedno rad dajal dobre svete ter jih poučeval v vseh stvareh. V stiski jim je priskočil vedno na pomoč in duri k njemu so bile vedno odprte. Pridobil sije s tem srca vseh; vsakdo, ki g,t je poznal, govoril je s ponosom o njem. Dejanski so pokazali Dolenjci spoštovanje svoje do njega s tem, da so ga večkrat zaporedoma volili v deželni zbor svojim zastopnikom. Njega Veličanstvo ces:;r pa ga je odlikoval z vitežkim križcem Fran Josipovega reda. Ž njim je izgubila Dolenjska jednega najodličnejših rodoljubov, okoličani pa največjega dobrotnika. Pogreb njegov je bil tako velikansk in sijajen, da je Dolenjska videla še malo jednakih. Naj v miru počiva! r Božja pota Slovencev. (Piše P. pl. Radics). II. Marija na Dobrovi. apad Ljubljane se odlikuje s kaj prijetnim krajem. Gorski vrhovi dose-zajo le 950 m, skoro do Ljubljane sezajoči hribi Polhograjskega gorovja so pa jedva 316 m visoki in obrasli z gozdi, napravljajo lepo skalnato dolino, po kateri se vije kakor po zeleni preprogi potok Gradaščica, okrepčujoč z razširjajočim hladom. Izkušeni potovalci so ta kraj označili za jako prikupen in prekrasen, kar tudi zaslužuje v popolni meri. V tej mični dolini je vas Dobrova z božjo potjo že stoletja dobro obiskovana od pobožnega naroda slovenskega, s cerkvijo Matere božje Marije (B. M. Virginis Ass.). Okolica dobrovska je bila že za Rimljanov mnogo obiskovana, kajti bila je ob trgovski poti iz Škofjeloškega kraja v Emono (Ljubljano) in dalje na jug, kar dokazujejo .nedavno pri sv. Lovrenci pri Polhovem Gradci najdene in v muzeji „Rudolfinum" spravljene rimske izkopanine — tehtnice in uteži — iz česar se da sklepati, cla je v tem kraji bila rimska carinska postaja. V srednjem veku so pa vojvode koroški, tedanji gospodje Kranjske, imeli lovske gradove pod Turnom pri Ljubljani, v Švici ali Sujci in na Dobrovi, odkoder so hodili na plemeniti lov. Da so bivali vojvode Koroški v tej dolini, svedoči nam to, ker je leta 1267. dne 22. majnika v Sujci pri Ljubljani vojvoda Ulrih koroški potrdil privilegij za nekov štajarski samostan (samostan Seitz na Dolenjem Štajerskem) Pozneje so pa lov na Sujci si pridobili meščanje ljubljanski in stara pisma ljubljanskega trgovca iz 16. stoletja nam pripovedujejo, da so vsako leto jeseni kakega določenega dne šli Ljubljančanje z ženami in otroki v Sujco, vzeli s seboj jedij in pijač in se ondu razveseljevali. To je bilo pač tedaj, ko so minili veliki meščanski lovi v mestnih gozdih na Sujci. Poleg take vsakoletne svetne gonjbe v tem kraji, katere klici so odmevali v gozdih, odmevalo je v starih časih skoro sleharn dan od gorskih sten ob straneh te doline petje pobožnih romarjev, potujočih ob visokih praznikih svete Matere božje, ob praznikih sploh in tudi sicer ob dnevih obče in osebne stiske k cerkvi „Naše ljube Gospe vnebovzetja" na Dobrovi. Ne da se zgodovinski dokazati, od kclaj je božja pot na Dobrovi, toda toliko je gotovo, da že jako dolgo, morda je bila že za koroških vojvod. Na nizkem griči stoječa župna cerkev je bila poprej podružnica šentvidske žup- 5* nije, katera se je začela že 1085. leta, in od 1723. leta je samostojna župnija ter je bila utelovljena katedralnemu kapiteljnu ljubljanskemu. Župnija dobrovska ima sedaj štiri podružnice: 1.) Sv. Neža V. M. na Brezji, 2.) Sv. Janez Krstnik v Gabriji, 3) Sv. Jurij M. v Hrenovici in 4.) Sv. Martin Pod smreko. Župnija Dobrova ima 2244 duš. Pod cerkvijo v dolini je lepo posestvo sedanjega deželnega glavarja kranjskega gospoda dr. Josipa Poklukarja; na griči nad cerkvijo je pa pošta dobrovska, ki vozi iz Polhovega Gradca v Ljubljano; ob cesti na Dobrovo stoje semtertja ukusno zgrajena znamenja, ki spominjajo na prvo tamošnje bivanje našega sedanjega premilostivega knezoškofa Njega ekscelencije gospoda Jak o pa Misije leta 1886. na Dobrovi. Cerkev, ki po svoji jako lepi leži, gospodujoči nad dolino, in lepi notranji opravi vzbuja vernike k pobožnosti, za katere olepšanje vedno zadostno skrbi velečestito župnijsko predstojništvo, ima štiri oltarje: oltar Marije vnebovzetja, Marije Magdalene, sv. Lenarta in zopet Marije vnebovzetja. Kakor Valvasor poroča, bila je že za njegovega časa pri tem oltarji bratovščina Matere božje in je tudi tedaj že bilo proščenje (žegnanje) v nedeljo po Sv. Rešnjem Telesi. Kakor baš imenovani kronist poroča, prihajali so v 17. stoletji skoro vsak dan romarji na Dobrovo in se je v tej cerkvi in v kapeli sv. Štefana zraven poleti kakšen dan bralo po 20 do 26 maš. Dalje poroča baron v zlogu tedanjega časa vrsto čudežev, zaradi katerih je zaslula božja pot na Dobrovi. On piše tako-le: „Ko je pred petnajstimi leti (1674) neka grofica s Koroškega (katere ime se pa nalašč zamolči) obljubila za šestletno dete svoje dragoceno krono na glavo Gospe Naše (na Dobrovi), če otrok zopet spregleda, začel se je od iste ure vid otroku boljšati, tako da je popolnoma spregledal in z veseljem je tjakaj prinesla obetano krono." Ali drag slučaj: „Ko se je ravno tako pred malo leti nekov vodenlčen človek, komur so cloctores medicinae bili že odrekli življenje, obljubil na Dobrovo, okreval je zopet in lahko opravil božjo pot." In tretji slučaj, kateri Valvasor posebno čudnim naglaša: „Ko je palo dete z visokega okna v Ljubljani ter je mati za njim zaklicala: „Mati božja z Dobrove, pomagaj!" zgodilo se otroku ni ničesar, temveč je takoj v začudenje vseh prišel g6ri v sobo" itd. itd. Ko je leta 1682. in sicer vse leto razsajala kuga ob mejah Kranjske, obljubilo se je mesto ljubljansko Mariji na Dobrovi, če mu kugo prizanese. Res se je strašna šiba božja izognila dežele kranjske in mesta ljubljanskega, in tedaj je napravila v cerkvi na Dobrovi mestna občina ljubljanska v znamenje hvaležnega spoznanja za rešitev na priprošnjo Matere božje povod in zvršitev obljube naznanjujočo ploščo z naslednjim latinskim napisom: „Magnae Dei Matri Mariae in Dobrova Populi, e vicinis, remotioribus que Carnioliae patribus Loci venera ndi causa confluentis frequentia famosissimae Quod Hic sibi lccum gratiae elegerit Miraculis elareat Totamque Carnioliae Provinciam a peste In quartum annum ad confinia usque grassante Miraculose salvaverit Se et suos In perpetuum gratitudinis Mnemosynon Aemona devovet An no Christi 1G82, qui est Aemon. Cond. 2904." Z Dobrove dalje v Polhovgrajskih gorah se pride k stari znameniti cerkvi v Dvoru, ki je jeden najlepših cvetov pozne gotike na Kranjskem. Cerkev sv. Petra na Dvoru so začeli zidati leta 1525. gospodarji Polhovega Gradca in so jo zidali 36 let. Znamenit je že portal, bogato okrašen s skulpturnimi deli, katera so kaj fino in pravilno zvršena ter kažejo dober ukus stavbinskega mojstra. Neki napis imenuje stavbinskim mojstrom Jurija Bu-chensteina s pristavkom „Magister operi anno Domini 1544u. Notranjost te cerkve je znamenita po izdelavi in okrašenji (lesen, dvojen strop, st ire podobe na presnemu zidu.) V Polhovem Gradci samem je kaj zanimiv poleg lepega gradu - nekdanje dednine v srednjem veku mogočne rodbine gospodov Polhovgrajskih, potem lastnine grofa Blagaya, sedaj lastnine gospe Lujize Urbančičeve, v prvem zakonu soproge nepozabnega domoljuba dr. Lovra Tomana — katera znamenita graščina hrani iz „ starih dobrih časov" kamenit figuralen monu-mentalen vodnjak, v sredi Neptun s trizobom, zlasti hrib sv. Lovrenca in to posebno za prijatelja prirode, ker po tem hribu, katerega arheološki pomen smo že v začetku omenili, rase takoimenovana „kraljeva roža" (Seidelbart) lat. „Daphne Blagayana", ki jo je nekdanji ljubljanski muzejski kustos Freyer prvi tu zasledil in imenoval po grofu BIagayi. Ta rastlina, o kateri se je mislilo poprej, da rase le v tem kraji, pa se je pozneje pokazalo da se pogostoma nahaja v balkanskih deželah, imenuje narod »kraljevo cvetico" po odličnem botaniku kralju saksonskem Frideriku Avgustu II., ki je bil dne 14. majnika leta 1838. nalašč prišel na Kranjsko, da je videl, kako cvete „Daphna Blagayana". Kraj Dobrova, ki ima torej dosti zanimivega za pobožnega romarja, za starinoslovca, turista in prijatelja prirode ter se pot v Polhov Gradec vsekako izplača, božja pot na Dobrovi pa še danes ravno tako kakor pred stoletji sluje med pobožnim narodom slovenskim. V noči Rusalk. (Slike kozaške; napisal E Jeliliek, poslovenil Podvidovski). cfMffsekaj vzrokov imam, da ne pozabim „Kupala" v pomembni noči pred sv. Ivanom . . . '""J Tihota je legla takrat to noč na stepnato Ukrajino; viharni bliski je niso pronikali, a tudi liuragan ni silovito ruval nizke trave. Le topel vetrec je pihljal od Črnega morja in se nagajivo igral z visokim trstjem, čegar listnati cvet se je v svitu mesečnem mirno zrcalil na površji neskončnih jezer. Toda krasota „bledne" tam gine, kjer zajedno nevarnost zija. A da v noči sv. Ivana Krstitelja nevarnost hodi za petami, vedo dobro v vsaki kozaški vasi, ležeči ob bregu reke, potoka ali jezera. Ogiblji se v noči pred sv. Ivanom Krstiteljem vseh vod, plitvih in globokih, tihih in bistrili, kalnih in čistih kakor kristal. Slišite, Kozaci in Kozačke?! V vsaki vodi so Rusalke in v noči pred sv. Ivanom ni večje nevarnosti od te na svetu. Ta stopajo iz svojih kraljevstev ter z vsakojakimi mamili vabijo svoje žrtve k sebi. Na Ukrajini se godi tako, da vsaka mrtva porojena ali brez krsta umrša deklica novorojenka, kakor tudi odrasle utopljene devojke postanejo Rusalke. Rusalke pa so vedno mlade in neobičuo lepe, žive v kristalnih palačah na dnu rek in imajo baje carico nad sabo. Brez nje vednosti ne smejo niti koga pogubiti, niti strašiti ga. Časih bivajo tudi na zemlji, a tu je njih naklonjenost ljudem posebno nevarna. Gorje pa „molodcu", ki se taki Rusalki smili — ta se več ne vrne k svoji devojki! Ne čudite se torej, da v tem času Kozačke beže od rek in da jih Kozaci zato ne zasmehujejo. Sploh vse rajše delajo, le da bi Rusalke udobrile in jih ne razsrdile. Kjer je gozd, tja jim izlivajo sladkega vinca — ali brzo beže nazaj v svoje koče. Na to skrivnostno noč sem dospel že za mraka v kozaško vas Ždanovec. Imeli so tam lepe bele koče, a pred kočami lepe vrtce. Panski dvor, v kojem sem dobil prijateljsko gostoljubnost, bil je poljski urejen, in gotovo bi me bil najsrčneje vzprejel, ko bi . . . no, ko bi! Na poti v Ždanovec sem čutil nanagloma onemoglost. "V revni telesni shrambici, tolikim nevarnostim nastavljeni, javljale so se resne zrnene. Na pol poti smo se ustavili v židovski krčmi in tam so mi vrgli na krožnik Bog ve kaj. Pojedel sem, ker sem bil bolj gladen, nego jesti željan, a bilo je slabo, prav slabo. Bil sem zastrupljen. Ko pa sem zavil v Ždanovci pod krščansko streho laskavih gostiteljev, storiti mi ni bilo drugega, nego prositi, naj bi mi takoj odkazali posebno sobico. Izgovarjal sem se, da sem preutrujen in da sem preveč hitel, in menil sem, da to prejde. Laskavi gospodar je ugodil prošnji moji, ali majal je z glavo. Tudi gospa in hčerke so se zelo čudile. Vsi so me miluje gledali, kakor bi dobro vedeli, da v meni ni jedino utrujenost. V postrežbo so mi odkazali mladega Kozaka, a vodo mi je donašala razkošna Marusja, Kozačka. — Opazoval sem jo pošteno — vrhu vsega tega, da mi ni bilo posebno dobro. Tako je bila lepa! Toda navzlic vsej skrbi, kojo so obračali name dobri ljudje, ni se zboljšalo zdravstveno moje stanje kar nič, tako, da me je naposled obšla tudi ona skrb, ki stiska prsi, ko človek s silno zdravimi počutki uvideva, da se je res nekaj zgodilo. Nič ne pomaga, bilo je hudo, silno hudo! Nepokojno sem hodil po sobi, le sedaj pa sedaj sem legel na naslanjač. Končno sem bil prisiljen prositi gostitelja na zaupen razgovor. Prišel je takoj. Njegovo čelo je bilo pokrito z resnimi gubami. Objavil sem mu kratko, da me zdravje moje zelo skrbi. »Nerad Vas nadlegujem", opravičeval sem se, »ali prisiljen sem prositi Vas, da mi takoj pošljete v mesto po zdravnika. Kar čutim danes, čutil še nisem nikdar poprej." Poslednjih mojih besedij niti poslušaje poklical je gostitelj Ivasenka. Ivasenko je prišel: »Slušam, batko!" »Idi v mesto in dovedi kar najhitreje Alekseja Nikolajevima .... ker imamo nevarno obolelega gosta," reče gostitelj. »Slušam!" odgovoril je Kozak in izginil med dvermi. „To je molcdec!" hvalil je gostitelj svojega Kozaka, »ne boji se po noči pred sv. Ivanom niti Rusalk. Sto Kozakov bi se balo, ker vede pot največ ob bregu reke in jezer, a Ivasenko se ne boji ... To je molodec!" Otiraje si mrzli pot s čela, preslišal sem to opazko malone ravnodušno. »Kako daleč ima Kozak do mesta?'' vprašal sem za nekaj časa. »Skoro petdeset vrst", glasil se je odgovor. »In kdaj se povrne z zdravnikom?" »Ako ni nikjer podrt most, ali ine ovire, tedaj o poludne ... a to pojde skokoma po kozaški ..." Vzdihnil sem! »Nimamo bliže zdravnika." Vzdihnil sem drugič. Za trenutek sem bil zopet sam. Omenivši, da mi da pripraviti v tem nekak domač lek, odšel je gospodar. Med dvermi je nerazumno postal, pogledal me sumnjivo in zmajal zopet z glavo. In to me je vznemirjalo . . . V tem je nastal v vsi hiši v>>lik vrišč. S stepe so prignali Ivasenku naglo konje, izpod verande potegnili lahko telego, in v kuhinji so iskale ženske vse mogoče trave in bilje. Kar je katera ukrajinska čarodejnica kje kot zdravilen lek proglasila, poiskale so in zmetale v lončke. Res, tem dobrim ljudem skromno moje življenje ni bilo nepomembno. Za nedolgo je pritekla Marusja v sobo, postavila na mizo čašico nekake juhe in izginila prej, nego sem se mogel nadejati. Kličem, toda zaman. Marusja je utekla . . . morda se me je Kozačka bala. Prosim vas, imeli so pred leti tam kugo. Izročen zopet popolnoma samemu sebi, pristopil sem nehote k oknu, a čašico sem postavil na dlan in srkal mehanično v se toplo pijačo, katere vonjava me je prijetno upajala. Skozi okno pa sem gledal po daljnji stepi. Ah, kako krasna noč je bila, ta noč sv. Ivana Krstitelja! Letni vetrec, poln vonjave omamnih stepnih trav, poljubljal je hladno moje čelo, in bleda svetloba mesečna je predirala s čarobno krasoto po nepregledni ravnini vlačeče se pare. Vladala je grobna tihota, le za trenutek morda, ko se je izgubil v trstji nočni ptiček, kaljena je bila po neobičnem ploskanji kril. Morda se mi je ta noč le radi tega svidala tako neizmerna, ker se mi je zdelo, da bi utegnila biti zame — poslednja. Nebeška noč ukrajinska, topla in zvezdnata, razčilovala me je še bolj, nego noč mrka in viharna . . . Tako sem prečul dosti mučno, v tožne misli zatopljen, nekoliko ur. Bolna duša si je ustvarjala sama fantastične podobe, ki so stopale pred moje ledeno čelo v najrazličnejših načinih in oblikah. Po možganih so se vrtile razne filozofije, a naposled sem se sam tiho pomiril in s to nadejo, da nad prgiščem čeških kostij vzrase morda mogila iz ukrajinske prsti. Ali ... ali .. . gen-Ijivi žalospev pravoslavnega svečenika zazveni nad tem prahom, obletavali pa ga bodo spevi črnoobrvih Kozaček, in v noči sv. Ivana plesale nad mogilo Ru-salke. V drugo zopet jo bodo obtekali divji psi, ali se bode zazdelo stepnemu orlu krožati nad mano. Tudi črna vrana si odpočije kdaj na moji mogili. A ne straši se tega, brate! Saj to ni mala čast, položiti kosti svoje tja k iztroh-nelemu prahu junaških atamanov! Tako premišljuje in tolažeč se z vsako usodo — zaspal sem nenadoma. V tem času na bregovih Donovih prostolase Rusalke že davno plešo slavnostni ples . . . V tem so izginile z neba tisočere zvezde in mesec. Rusalke so se umeknile v svoja kristalna bivališča, a ognjeno solnce, metajoče svoje žarke po daljnji stepi, odpiralo je zopet čašice milijonov cvetic, radostno gojenih pred kozaškimi kočami. „Marusja; Marusja, Marusja!" glasilo se je skoro od vseh stranij in odmevalo v mojo sobo. To klicanje me je prebudilo. Bilo je že zelo pozno. Vstanem, oziram se okoli sebe in dospem do uverjenja s potešenjem, da bode s tem kozaškim pogrebom, o kojem sem včeraj sanjaril — teško kaj. „Ne bodeš spal poleg strohnelega prahu junaških atamanov — neče tega Gospod!" rekel sem si ravnodušno in vesel, čuteč se po vseh udih skoro čudovito po-krepčanega. Skratka, bil sem zopet zdrav, kakor Kozak. Ali nisem se utegnil zahvaliti niti Gospodu, niti blagoslavljati teh čarodejk, katerim sem se imel zahvaliti za izvrstne učinke zdravilnih trav, kar se novič razlegne odmev klicanja Marusjinega imena po vsem dvoru. »Kaj je to?" Ko sem se opravil, hitel sem tem hitreje k svojim gostiteljem s poročilom, da mi že ne treba Alekseja Nikolajeviča. Razume se samo ob sebi, da je vzbudil nepričakovan pojav moje osebe na dvoru veliko čudenje. Srčno potešeni so mi čestitali vsi dobri ljudje in razgovor o moji nezgodi bil bi trpel gotovo dolgo, da ni še ina okolnost skoro istodobno pretresla vsega bivateljstva milega Ždanovca. Mislite si, po noči je izginila brez sledu Marusja, vedite, ta lepa Kozačka. Nihče je ni videl od trenutka, ko mi je prinesla v sobo čašico z zdravilno pijačo. Klicali so, gledali, razšli se po stepi, poslali so k čedam, ali Marusje ni nikjer nikdo videl in nikjer nikdo našel. Pregledali so vse kote, pogledali v vodnjak, toda vse je bilo zaman. Marusje ni bilo! Skrb in tožne slutnje so se kazale na vsakem obličji. Iz vsega tega sem tudi sodil, da je bila Marusja miljenka ne le vse kozaške družbe, marveč tudi panstva. Tudi danes je dobrotni gospodar resnobno z glavo majal — gotovo že ne nad mano, marveč nad nerazumno prešlo krasno milo Marusjo. Nihče ni vedel pojasniti, kam je šla, le tu in tam sem čul skrivnostni šepet o nevarnosti jasne noči Ivana . . . Krstitelja . . . „Idiva na izprehod . . . ako ste res zdravi," reče končno gospodar; ,(niste še videli našega znamenitega jezerca. In pa ..." ni izgovoril. Pozdravil sem to priliko zelo radostno. Tudi potoma se ni o ničem inem govorilo, nego o prešli Marusji in sam gostitelj, četudi zelo izobražen mož, udajal se je raznovrstnim lahkovernim slutnjam. V tem sta ga podpirala še dva Kozaka, ki sta naju spremljala in nekoliko korakov pred nama hodila. Pogleclavala sta nekako boječe na bregove sicer mirnega jezera. „Ta Ivasenko, ko pride, ta bo strmel ..." omenil je mimogrede jeden teh dveh Kozakov. „čemu?" „Ivasenko je Marusjo rad videl in se rad ž njo menil. A ona ga je tudi rada gledala ..." Od koč do jezera je bila mala vrsta pota. Ko smo prišli tja, razšla sta se oba Kozaka v trstji, v katerega goščavi sta nama brzo izginila izpred očij. To goščavo sta predrla z lehkim čolničem, a za nedolgo str se pojavili zopet obe kozaški glavi na čistem površji pod mostičem. Tam skozi se je šlo v mesto. Komaj pa sva ugledala pod mostičem ti dve kozaški glavi, začul se je k nama s te strani krik. In takoj na to je rezal čolni5 brzo vodno površje zopet proti nama. Hitela sva naproti. Milostivi Gospod! Gledati je trebalo ljudem žalostno najdeno reč. Kozaka sta prinesla devojkin niz, nekoliko vretenec steklenih koralov, kakeršne nosijo ukrajinske devojke na belih svojih grlih. Ko pa je priplaval čolnič k bregu, skočil je iz njega jeden teh dveh Kozakov, snel čapko in rekel žalostno: „To je Marusijin niz." In drugi Kozak dodal je ne menj žalostno: „VzeIe so jo Rusalke k sebi!" In gledaje v globočino jezera je vzdihuil gostitelj moj nehote: „Bila je noč Ivana. . . . Krstitelja, a Marusja se vode nikdar ni varovala." »Ubogi Ivasenko!" zašepet.ala sta Kozaka. Ne izpregovorivši ni besede več, vračali smo se z žalostno najdbo počasi na dvor. Žalostna je bila ta pot! Oba Kozaka sta imela čapki sneti in sta šepetala žalostna nekako molitev za najmlajšo — Rus al k o. Kdo je mogel dvojiti, da Marusja ni že Rusalka? . . . Žal, noben sin ukrajinski . . . Nismo še napravili niti petdeset korakov. Na mostu je zaropotala telega. „Oj, Ivasenko!" rekel je nekdo od nas. In res, v vrtincih stepnega prahu je drdrala Ivasenkova telega. Sel je z bliskovo hitrostjo; zdelo se je, kakor bi se nizki ukrajinski konjiči zemlje niti ne dotikali. Minil je še hip in voz je stal pred nami kakor zarit v zemljo. Koliko iznenadenje! Kozaka sta radostno zakričala in metala ukaje čapke visoko v zrak. Mislite si! Ivasenko je sedel kakor junak na kozlu in v naročaji držal — Marusjo. Nagnila se mu je v naročaj in pred nami skrivala te krasne svoje oči, modre kakor plavice, te mile ustnice, rdeče kakor malini, in to svetlo čelo, belo in jasno kakor jutranja zarja krasnega dne. Ivasenko pa je skočil s sedeža in zakrivši s širokimi pleči sramežljivo devojko, povedal je s preprostimi besedami, kaj se je zgodilo. Pri tem se je globoko priklonil gospodarju. »Bilo je tako," reče Ivasenko. »Iver se je deklica za Kozaka bala, da bi Rusalke Ivasenka ne zvabile in ne prijele, ko se je Ivasenko včeraj odpeljal, čakala ga je Marusja že tu pri mestu. Padla je na kolena in prosila, naj sam ne gre, naj bi jo vzel s seboj, da bode prosila Rusalk, naj bi mirovale, in ko bi ne hotele, tedaj da se mu obesi trdno na vrat in pojde tako ž njim k Rusalkam. Tedaj sem rekel, naj gre z menoj ... In šla je ., , no! Šla je!" Kozak je umolknil. „In so vama dale Rusalke pokoj?" vprašal je smeje se gospodar, majaje veselo z glavo. „0j, niso ga dale!" reče Ivasenko. Jedva sva prišla do druge opore na mostu, že se nama je bližala jedna Rusalka, tako lepa kakor Marusja. Ali Marusja je govorila stare reke in vrgla Rusalki v dar svoj najkrasnejši niz. Jaz pa sem nagovoril svoja konja in konjiča sta že letela kakor orla. In tako sva ubežala vsem Rusalkam. Potem letiva, letiva, drživa drug drugega in Ivasenko je v mestu opravil, kar mu je bilo naročeno. In zopet sva nastopila pot, zopet letiva in hvaliva konjiča. Toda ni bilo več tako nevarno . . . novi dan je že pregnal nočne sence Ivana Krstitelja. Zdrava mi domačija!" In Kozak se je zopet poklonil in; ne izpregovorivši niti besede, odvedel devojko svojo v domačo kočo. Razmišljeno smo gledali za njima. Bil je peklenske te vožnje utrujen tudi Ivasenko, kaj stoprv nežna golobica njegova! Jedva je stala na nogah, toda Ivasenko jo je dobro podpiral. Zaprle so se za njima dveri in ves dan se niso odprle. Ivasenko je gledal stoječ pri postelji devojkin pokrepčevalni spanec. Stoprv zvečer se je prebudila in obdarila Ivasenka z milostnim smehljajem srečnega življenja. V tem času smo sedeli mi „gospodaa pod verando pri znameniti večerji. Družba naša se je pomnožila za osebo zdravnikovo, kateri je bil tedaj dospel — seveda povse nepotrebno. Ko je gospodar zvedel, da se je Marusja že dobro pokrepčala, poslal je ponjo z ukazom, naj bi jo privedel Ivasenko. In privedel jo je. No, bila je to lepa Kozaška: Jak jagoda povna jak roža červona jak mak procvitaje jak zoloto sjaje . . Toda to še ni vse; ako se pogreša na grlu mlade Kozačke niz, pogreša se veliko. Tudi ona je to čutila. Vedno si je sezala na belo grlo, kakor bi pogrešala mnogo, mnogo . . . Saj ima vsaka pastirica svoj n i z! „Kje imaš svoj niz?" vprašala je naša gostiteljica, „Rusalkam sem ga vrgla," odgovorila je z žalostnim poudarkom. „A poglej, Rusalke so nam niz vrnile!" zaklical je smehljaje gostitelj ter podal dobrodušno Ivasenku vretence pestrih koralov. In v trenutku ni pogrešala Marusja ničesar; imela je Ivasenka, niz in mimo tega skrivnostno noč pred sv. Ivanom Krstiteljem za seboj. Drugi dan pa so pripovedovale deklice pri studenci, da so Rusalke vrnile Marusji niz, kateri jim je vrgla z mosta. A ni dosti tega. Ne samo vrnile so niz, kateri jim je Marusja vrgla, še olepšale so ga z novim srebrnim penezem z obrazom Matere božje . . . Ne vem, toda sodim, da je bila lepa Rusalka katera je tako oz.iljšala s srebrnim penezem Marusjin niz — naša gostiteljica sama. Kdo more to sploh vedeti — morda so to storile res Rusalke . . . Še za nekoliko dnij sem imel potešenje gledati krasno to Kozačko. Svidala mi je od dne do dne bolj in bolj in bila je tudi jeden izmed vzrokov, kateri so mi zelo otežili ločitev iz tega gostoljubnega kota poetične Ukrajine. In bila je to zopet noč tiha, jasna, skrivnostna, polna bajk in pomen-ljivostij, ko sem se odpeljal iz Zdanovca. Sli smo ob bregu. V takovih trenutkih se vzbudi domišljija! No modri ljudje po mestih pravijo, da ni Rusalk in da ne morejo uničiti življenja človeškega niti v noči pred sv. Ivanom. Prazne besede! Ako bi v tem trenutku Marusja bivala kot Rusalka nad jezerom, vrgel bi se vsak molodec (četudi mestni,) kar brez nagovarjanja za njo v neizmerno globočino in bi se ne oziral na povrat. A pač dobro ve vsak Kozak in vsaka Kozačka, da so po podobi Rusalkam jednake le najlepše Ukrajinke — takove, kakeršne je Marusja. Upirajte se pa ... »Hoj, molodče, drži se bolj od brega!" opomnil sem voznika Kozaka. »Treba, batkol" odgovoril je resno Kozak, zmajavši z glavo in zavivši brzo na levo stran široke ceste. In tako se nam ni zgodilo to noč nič hudega, morda le zato, ker mesec ni več svetil na skrivnostno »Kupalo" svetoivansko. Kaj naj še povem! O svitanji jutro vem sva ugledala že zdaleka blizu vasi mnogo plavačev v reki. Tudi Kozačke so se kopale. In čemu ne? Le do kresa je voda »nečista, kalna in nevarna." Pa zdravo je biti blizu vode in Rusalke niso željne življenja človeškega. Mislil sem si tedaj v duhu, čemu me ni vedla usoda za jeden dan pozneje v Zda-novec? Marusja bi ne bila v tolikih skrbeli in se ne bi bila vozila mereč se z vetrom. Toda karkoli Gospod stori, dobro stori. Vsaj sedaj Ivasenko ve, da Marusja nima inega Kozaka in da v nje kočo ne bi poslal snubačev zaman. O mila Marusja, že vidim objokane tvoje oči, venček svežih cvetic na tvoji glavici in slišim odmev svatovskega tvojega popevka: „Davaj, mati, šubu, Poj dem do šlubu Nam pop ručky zvjaže, Sčiruju pravdouku skaže." In ko vama pop v cerkvi ročice »zvjaže a tu širon pravdičku skaže", pa zopet zajokaš in zapoješ mamici v ločitev: „Oj, matinko moja, Teper ja ne tvoja, Teper toho pana, S kim ja šlub pobrala." Pač boš bridko jokala — ali Kozak Ivasenko ti hitro obriše solze. In vsi Kozaki in Kozačke poreko: „Oj, to je „molodyca", katera ni dala Ivasenka Rusalkam. Razgled po svetu. Sokolova petindvajsetletnica. Za razvoj naroda slovenskega ima neizmerne zasluge telovadno naše društvo „Sokol". Reči smemo, da bi se narod slovenski ne bil nikakor tako visoko popel, da ga ni „Sokola vedno vzpodbujal. „Sokol" je, odkar se je osnoval, neumorno delal za narodnost slovensko. To društvo je lani praznovalo petindvajsetletnieo svojo. Ta slavnost bila je tako veličastna, kakor še poprej nobena v beli Ljubljani. K omenjeni slavnosti se je zbralo veliko število slovenskih in slovanskih rodoljubov. Po Rudolfovi železnici so se pripeljali dne 7. septembra naši bratje Čehi in koroški rodoljubi. Na Trbiž se je jim bila naproti peljala deputacija iz Ljubljane, na čelu ji gospod Ivan liri bar, da jih je pozdravila. Kaj velečastna je bila vožnja Cehov in Korošcev s Trbiža do Ljubljane. Po gričih je pozdravljalo pokanje topičev prihajajoče goste. Po kolodvorih se je zbralo mnogo občinstva, dasitudi ni bilo oficijalnega pozdrava drugje nego v Kranjski Gori in Škofji Loki, ker je vlak imel le malo postanka na postajah. V Kranjski Gori je pozdravil Čehe gospod notar A. Hudovernik in Korošce gospod kapelan Brnik, v Škofji Loki jih je pa na kolodvoru pričakovala čitalnica z zastavo in jih je ogovoril nje predsednik gospod deželni poslanec Mohar. V Kranji se je izročila Čehom krasna kita cvetja, četudi tu oficijalnega vzprejema ni bilo. Druga deputacija se je bila odpeljala na Zidani Most, da vzprejme Hrvate. Tej deputaciji na čelu je bil gospod Filip Zupančič, Jako lep je bil vzprejem v Ljubljani. Ko se je približal gorenjski vlak s češkimi in koroškimi gosti kolodvoru, zaorili so gromoviti živioklici mnogo-brojnega naroda in novomeška godba je zaigrala »Naprej zastave Slave". lz-stopivši gostje so se postavili pred peronom na kolodvoru. Češke in koroške goste je pozdravil starosta gospod Ivan Hribar. Odgovarjala sta pa v imenu čeških „Sokolov" gospod dr. Podlfpnv in v imenu Korošcev gospod prof. Julij pl. Kleinmayer. Po končanih pozdravih je sedemnajst krasotic pod vodstvom iskrene domorodkinje gospe Marije Murni kove delile šopke gostom. Ravno tako lepo so vzprejeli zvečer došlehrvaške „Sokole", katere je pozdravil gospod Ivan Hribar, odzdravil pa gospod prof. Vamberger. Gospodičine so zopet delile šopke hrvaškim sokolom. Tržaški gostje so došli šele ob jedni po noči in pozdravil jih je gospod Dežman, odzdravil pa mu gospod Kariš. Drugi dan so se jeli zbirati gostje in domači sokoli v čitalnični restavraciji, da skupno odidejo na travnik nasproti Kolozeja, kjer je imela biti sv. maša. Deputacija „ Sokola" ljubljanskega se je odpeljala na stanovanje vdove prvega učitelja „Sokolu" ljubljanskemu, gospe Mandieeve, da ji je izročila znaten dar. Ob devetih so se uredile posamezne deputacije na Kongresnem trgu in odkorakale med igranjem novomeške godbe k sv. maši, katero je služil čestiti gospod Ignacij Ž i 111 i k. Med mašo je imel duhovnik-služitelj primeren govor. Po končani daritvi je pristopila koroška deputacija in je vseučiliščnik gospod Josip Rake ž nagovoril gospoda starosto Iv. Hribarja, naglašaje zasluge, ki jih ima „ Sokol" za slovenski narod in tudi za koroške Slovence, kateri so prinesli v znak h valežnosti mali dar (trak), katerega naj blagovolijo vzpivjeti. da jih bode spominjal, kako tudi v zatiranem Korotanu bijejo hvaležna slovenska srca. Gospod Hribar pa je odgovarjal, da so bili časi, ko se je trdilo, da je Koroška izgubljena za Slovence, častni broj zastopnikov slovenskih Korošcev pri „SokoIovi" slavnosti pa kaže, da Slovenci koroški obstanejo v kruti borbi za narodnost. Naposled se je govornik zahvaljeval na dragocenem darilu. Ko je govoril še gospod Gregor Einspieler in mu odgovarjal gospod Hribar, privezali so trak na zastavo nSokolovo". Po maši se je pomikal velikanski sprevod, v katerem je bilo 17 zastav, po ulicah ljubljanskih, ki so bile z mnogimi zastavami odičene. Pred mestno hišo se je ustavil in staroste ljubljanskega, praškega in karlovskega „Sokola" pozdravijo župana ljubljanskega, ki je ondu na čelu mestnih svetnikov pričakoval sprevoda. Starosta ljubljanskega „Sokola" gospod Hribar je naglašal, da je v mestni hiši vladal sovražni duh, ko se je bilo osnovalo društvo „Sokol". Proti temu duhu se je borilo društvo in je ponosno, da je sedaj njega član na čelu sto-lice naše. Potem se je zahvalil županu, ker je bi! izprožil v mestnem zastopu misel, da mesto daruje „SokoIu" dragocen dar za najboljšega telovadca. Zupan je odgovarjajoč posebno naglašal važnost telovadnih društev za narodni razvoj. Starosta „praškega Sokola" je ognjevito izražal ljubezen Čehov do Slovencev, starosta karlovskega „Sokola" seje pa zahvaljeval na prijaznem vzprejemu Hrvatov. Popoludne ob ls/4 je bila dirka kolesarjev, katero je priredil iz prijaznosti do „Sokola" klub ljubljanskih biciklistov, ob treh pa javna telovadba na Kos-lerjevem vrtu, katero je žal motil malo dež. Ta dan se je končal s sijajnim plesom na starem strelišči. Za one, kateri se niso udeležili plesa, priredilo je društvo „Slavec" koncert v spodnjih prostorih čitalnice ljubljanske. Dne 9. septembra je služil sv. mašo na Rožniku čestiti gospod Gregor Ei n-spieler. Na sporedu je bil skupen zajuterk na Rožniku, vender zaradi slabega vremena se je le malo „Sokolcev" udeležilo te točke, dočim jih je večina čakala v čitalnici, da se zvedri. Ker se pa le ni hotelo zvedriti, odločil je slavnostni odbor, da bode tekmovalna telovadba v realčni telovadnici. Udeležilo se je telovadbe 23 sokolov. Zmagovalce, katerih je bilo 18, odičila je gospodičina M a r i j a n i c a J a m š k o v a z lipovimi venci, na kar so šla vsa društva z zmagovalci na čelu v slavnostno dvorano. V čitalnični dvorani je bila slavnostna seja, pri kateri so bili podstarosta ljubljanskega „Sokola", podstarosti praškega in karlovskega „Sokola" in več za društvo in za narod sploh zaslužnih mož imenovanih za častne člane, med drugimi tudi slovenski mecen gospod Josip Gorup. Potem so se razdelila darila zmagovalcem pri tekmovalni telovadbi. Ob 3V4 so odšla društva na staro strelišče, kjer je bil banket. Banketa se je udeležilo 350 oseb. Pri banketu je bilo več napitnic, ki so se vse oduševljeno v z prejele. Gospod starosta Ivan Hribar je napil Njega Veličanstvu cesarju, nn kar so zaorili navdušeni klici po dvorani in godba je zaigrala cesarsko pesem. Gospod starosta je potem nazdravil Cehom v češčini, Hrvatom v hrvaščini, naposled pa še došlim slovenskim gostom v slovenščini, zlasti Slovencem iz Koroške, katerih pošteni obrazi pričajo, da Koroška slovenstvu še ni izgubljena. Starosta „Praškega Sokola" gospod Pocllipny je v prekrasnem govoru naslikal podobnost češke in slovenske zgodovine in je poudarjal, da se ni bati za slovensko stvar, dokler bode narod tako vnet za slovenstvo. Zaklical je „na zdar" „Sokolu", mestu, narodnim d imam in vsemu narodu slovenskemu. Starosta „Karlovskega Sokola", gospod prof. Vamberger, je pa omenjal, da so Slovenci in Hrvatje skupno se bojevali proti Turkom, v ilirski dobi skupno kulturno delovali. Sedaj jih pa druži telovadstvo. Naposled je nazdravil te-lovadstvu. Mestu ljubljanskemu je napil podstarosta gospod Nolli, za kar se je zahvalil gospod mestni župan. Gospod dr. Ivan Tavčar je v lepem govoru naslikal, kako so nasprotniki naroda slovenskega najbolj sovražili to društvo, ker je neprestano, celih petindvajset let, širilo narodno zavest. Društvo je pa tudi gojilo slovansko vzajemnost, zato so je ob petindvajsetletnici počastili slovanski bratje s severa in juga. To društvo pa ni bilo vedno le slovansko, temveč tudi patrijotsko društvo, kajti, kjer se je priredila kaka patrijotska slavnost, gotovo so bili „Sokoli" tudi zraven. Izrekel je željo, naj „Sokoli" ostanejo še dvesto let taki, kakeršni so bili zadnjih petindvajset let. V to ime je vzdignil kupo poživljajoč vse navzočnike, naj dado čast društvu, da se bode širilo, množilo, krepilo in razcvitalo do vekov dnij. „Slava Sokolu ljubljanskemu" 1 Gospod Brunet je napil slovenskim damam. Navdušenje je pa doseglo vrhunec, ko se je oglasila gospodičina Olga Lipoldova in v imenu Savinskih Slovenk pozdravila vsa društva. Potem je bilo še več napitnic, katerih zaradi prostora ne moremo tu navajati. Slavnost se je končala s predstavo v gledališči. Pred igro je govorila gospodičina Krsnikova po gospodu Fr. Gestrinu zloženi „Proslov". Potem se je igrala igra „Pievček Andrejček" kaj točno. Občinstvo je odlikovalo s ploskanjem vrle igralce. Po gledališki predstavi se je občinstvo sešlo v čitalničinih spodnjih prostorih, kjer so pevci peli še več pesmij. Pozno v noč so se udeleženci razšli in vsak je odnesel s seboj zavest, da so dostojno slavili ^Sokolovo petindvajset-letnico". Vodnikova slavnost v Ljubljani. Znano je vsacemu rodoljubu slovenskemu, kake zasluge za narod slovenski ima Valentin Vodnik. Bil je prvi umetni pesnik slovenskega naroda, prvi buditelj. Res se je bilo že za časa reformacije nekaj začelo gibati na slovenskem literarnem polji, toda tedaj začeto delo se zaradi neugodnih razmer ni moglo nadaljevati. Z Vodnikom se je pa za slovenstvo začela nova doba. Ta mož v polni meri zasluži, da se ga Slovenci hvaležno spominjamo. Slavnost, ki se je bila priredila dne 28., 29. in 30. junija t. 1. v Ljubljani, ko se je prvemu pesniku slovenskemu v Ljubljani odkril njega dostojen spomenik, pokazala je pa tudi, da Slovenci nismo nehvaležen narod. Sešlo se je mnogo naroda iz vseh slovenskih pokrajin, med njimi tudi sto Korošcev. Mnogo jih je bilo iz Malega Štajerja, pa tudi s Primoija. Z Reke je prišlo osem gospodov. Ljubljana se je oblekla v praznično obleko. Hiše so razobesile slovenske in cesarske zastave. Koroški Slovenci, potujoči v Ljubljano, bili so po gorenjskih postajah oduševljeno pozdravljanj kakor ob „Sokolovi" petindvajsetletnici. Na ljubljanskem kolodvoru je pozdravil koroške Slovence gospod dr. Josip Vošnjak v imeni slavnostnega odbora, gospodičina Minka Vošnjakova je pa v imeni ljubljanskih Slovenk oddala vodji koroških Slovencev, gospodu deželnemu podancu Muriju, šopek svežih cvetic in ga nagovorila s primernim govorom. Zvečer dne 28. junija je bil v čitalnici nSlavecu priredil koncert, pri katerem je sodelovala blejska kopeljska godba Izborno petje in izvrstna godba sta razvnela vse navzočne goste, posebno Korošce. Bilo je blizu šestdeset pevcev. Po koncertu so se začele napitnice. Vseh napitnic tukaj ne moremo navajati; le to naj omenimo, da je gospod dr. Vošnjak napival koroškim gostom in gospod Ivan Hribar navzočnernu skladatelju slovenskemu gospodu dr. Ipavcu. Dne 29. junija je bila zjutraj ob 7. uri sv. maša na Rožniku, potem so si pa gostje ogledali „Rudolfinum" in druge ljubljanske znamenitosti. Šli so tudi Ea ljubljanski Grad. Popoludne ob 5. uri so se Vodnikovi čestilci sešli na pokopališči, da polože vence na grob pesnikov. Na grobu je imel primeren govor gospod Ivan Hribar. Pelo je pa društvo „Slavec". Zvečer je bila predstava v čitalnici. Igrali sta se izvrstna opereta „Mesečnica" in izvirna igra, katero je za to slavnost nalašč spisa! znani slovenski pisatelj in rodoljub gospod dr. Vošnjak. Po gledališki predstavi je bil koncert pevcev ljubljanske čitalnice in blejske kopeljske godbe. — b3 — V nedeljo di;e 30. junija so se zbrala društva in deputacije na čitalniškem dvorišči, odkoder se je potem sprevod pomikal v šentjakopsko cerkev k slovesni sveti maši. V sv. Jakopa cerkvi so se postavili zastavonosci okrog velikega oltarja v polukrog in to je napravilo slikovit prizor. Ob polu 11. uri je stolni prošt, prečastiti gospod dr. Klofutar daroval z mnogo asistencijo pontifikalno sv. mašo, pri kateri je kaj lepo pel pevski zbor pod gospoda Belarja vodstvom. Po sv. maši je pa korakal ves sprevod na Valvazorjev trg, kjer se je imel odkriti spomenik. V sprevodu je bilo dvaindvajset zastav raznih društev. Ves Valvazorjev trg je bil lepo odičen in napravljene so bile tribune za občinstvo. Ograjeni obširni prostor je bil gosto nagnečen občinstva. Po oknih je bilo polno gledalcev. Ko je odzvonilo poludne, stopil je na oder, prirejen za slavnostnega govornika, gospod ravnatelj Fr. Wiesthaler. Njega govor je bil dovršen in v srce sezajoč. Kratko in vender verno nam je navel Vodnikove zasluge za narod slovenski ter nam narisal glavne momente iz življenja njegovega Ko se je razkril spomenik, zagrmeli so topovi na Gradu, pevci pa, nad dvesto po številu, zapeli so izborno slavnostno kantato Funtkovo. Reči moramo, da takšnega pevskega zbora še ni slišala Ljubljana. Gospod dr. Vošnjak je kot načelnik slavnostnega odbora izročil spomenik v last mestu ljubljanskemu, zastopanemu po gospodu županu Grasselliju. Gospod župan se je v odgovoru svojem spominjal tudi Njega Veličanstva cesarja Frana Josipa in pevci in ž njim vse navzočno občinstvo je zapelo cesarsko pesem. Potem so zazveneli burni „živio" in „slava". Popoludne je bil banket v čitalnici, katerega se je udeležilo do tristo oseb. Napivalo se je presvetlemu cesarju, vrlemu umetniku kiparju Ganglu, izdelovalcu spomenika, rodom Metličanu, bratom Korošcem in Hrvatom, narodu slovenskemu. Došlo je blizu 150 brzojavk. Po banketu je bil izlet v Šiško, na rojstveni dom Vodnikov, kjer se je razvila prava narodna veselica. Vzprejele so došlece Šiškarice v narodni noši, in gasilna družba. Zabava je bila izvrstna. Igrala je vojaška godba, pel šišenski mešani zbor in „Sokol" telovadil. Tako se je končala slavnost v čast prvemu našemu pesniku. Spomenik pa bode še našim potomcem in tudi došlim tujcem pričal, kako slavi sicer ubogi narod slovenski zaslužne svoje može. Slovenska zmaga v Velikovci. Veseliti mora pač vsakega rodoljuba slovenskega, da se je jel probujati tudi nekdanji slovanski Korotan. Nemci so se že nadejali, da ne bode več dolgo, ko porase tiava grob poslednjega koroškega Slovenca ter da se bodo potem čez Karavanke začeli zaganjati valovi potujčenja celo na Kranjsko. Toda prišlo je drugače. Zato se imamo zahvaliti nekaterim izvrstnim koroškim rodoljubom, ki so si osnovali „Družbo sv. Mohorja" in so začeli izdajati „Mir". 6* D h. se Slovenec na Koroškem zaveda, pokazal je najbolje 14. dne avgusta lanskega leta. Po smrti pokojnega Andreja Einspielerj a, moža, ki ima ogromne zasluge za koroške Slovence, bil je izpraznen mandat jednega deželnega poslanca. Nemci in nemškutarji so napeli vse sile, da bi preprečili zopetno izvolitev slovenskega poslanca. Posebno zagrizen nasprotnik slovenskega naroda grof T h ur n je hudo deloval proti slovenskemu kandidatu. Ker je mnogo kmetov od njega zavisno, kajti drva dobivajo iz njegovih gozdov, zaradi tega so pa, gozdarji njegovi v nekaterih vaseh odgovorili kmete, ki so bili odločno za slovenskega poslanca, da se prvotnih volitev udeležili niso. Proti nam je deloval tudi nemški „Bauernbund", kateri, zatrjujoč, da brani koristi kmetskega stanu izkuša širiti germanizacijo tudi med slovenskimi kmeti. Pa vse napenjanje slovenskih nasprotnikov je bilo brez uspeha. Dne 14. avgusta je pri volitvi v Velikovci dobil slovenski kandidat Einspieler, župnik v Podkloštru 78 glasov, nasprotnik Slovencev Pleschiutznig pa le 83 glasov. Zbrani volilni možje so pa tudi podpisali prošnjo za slovenske ljudske šole. S tem je dosti dokazano, da narod želi slovenskih šol. Volilni možje imajo pač zaupanje narodovo in poznajo mišljenje in želje njegove. Ta prošnja je bila pravi odgovor na prošnje, katere kujejo nekatere občine za nemško šolo na željo okrajnih glavarjev in nekaterih drugih mogočnikov. Ta zmaga na Koroškem ima seveda najprej le moralno važnost, praktičnega uspeha ne bode imela. Pokazala je, da na Koroškem še žive Slovenci, ki se zavedajo narodnosti svoje ter se ne bodo dali potujčiti. V deželnem zboru seveda gospod Einspieler ne bode dosti opravil, kajti v zbornici sede skoraj sami liberalci, ki bi najrajši Slovence kar pogoltnili. Mi Slovenci imamo v deželnem zboru le dva zastopnika, ker se je izneveril dr. Abuja. Ce drugega ne, vsaj to se je doseglo, da se obstanek Slovencev na Koroškem več zanikavati ne more, in tudi to je nekaj vredno. Smrt cesarjeviča Rudolfa. Dne 30. januvarja raznesel je brzojav po vsem cesarstvu žalostno vest, da je umrl priljubljeni cesarjevič Rudolf. Ta vest je jako pretresla vse avstrijske narode, kajti visoki pokojnik je bil nenavadno priljubljen. Bil je blagega srca in jako vnet za znanosti in napredek sploh. Občeval je mnogo z učenjaki in tudi sam delal na literarnem polji. Posebno znamenito je delo ,,Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild", ki se je zasnovalo pod pokroviteljstvom njegovim. Za to delo je spisal tudi sam več odstavkov. Naravno je torej, da so tarnali narodi, ki so videli uničenih toliko nad, ki so jih stavili v pokojnika. Saj je tudi pokojni cesarjevič jednako ljubil vse narode avstrijanske. Bil je naklonjen tudi nam Slovanom. Zanimal se je zelo za slovanske literature, zlasti za češko, ter je dlje časa preživel v zlatej Pragi. V stolnem mestu češkem bival je od 1878. do 1883. leta ter ondu pre- živel prve srečne dni svojega zakona. Spoštoval je tudi staro slovansko pisano, cirilico. To je bil pokazal dne 4. julija 1887. 1. ko je bil položil temeljni kamen monumentalni zgradbi rusinskega grško-slovanskega semenišča. Pod do-tično ustanovno pismo podpisal je ime svoje s cirilskimi črkami. Tako je pokazal, da zna ceniti veliko važnost slovanske kulture. Po vsi Avstriji, in celo v druzih državah so tugovali za pokojnikom Vsi tuji vladarji so izreki' svoje sožalovanje, pa tudi skoraj po vseh evropskih listih se je izražala žalost zaradi smrti pokojnikove. Kazalo se je, da so po vsej Evropi znali ceniti njegov značaj, njegovo blago srce, in njegovo ljubezen do napredka in so torej tudi vedeli, kako hud udarec je smrt njegova za staroslavno habsburško državo. Taaffejeva desetletnica. Dne 12. avgusta 1888. leta je minilo deset let Taaffejevega sedanjega ministrovanja. Slovenci se je nismo nič posebno z veseljem spominjali, pa tudi drugi avstrijski Slovani ne. Ne da se tajiti, da se je položaj v marsičem zboljšal, zlasti na Kranjskem, toda večina naših upravičenih želja in teženj ni izpolnjenih in se tudi ne ve, kdaj utegne biti. Dosegli smo v tej dolgi dobi po trdem boji, da se je pri uradih odmeril nekaj večji prostor našemu jeziku, tudi v šolskem oziru smo semtertja nekoliko na boljšem, v nekaterih krajih pa še na slabšem. Preverili smo se, da vlada nima dobre volje izpolniti dane obete. Za vsako drobtino morajo naši zastopniki biti hud boj. Po pretekli desetletni dobi smo se vprašali, če je to vredno, kar smo dobili, da smo dovolili toliko žrtev na ljubo sedanji vladi. Vsako leto so naši poslanci na Dunaji morali privoliti kak nov davek, da je moral naposled finančni minister napraviti red v državnem gospodarstvu. Vse to bi bili naši poslanci radi vladi dovolili, da se je našemu narodu zagotovil narodni obstoj in razvoj. To se pa ni zgodilo, četudi bi zato ne bilo treba Bog ve kakega pre-ustroja državne preosnove. Izdati bi bilo treba le zvršilni zakon članu § 19. državnih osnovnih zakonov. Če bi se bilo to zgodilo, bili bi veselili se desetletnice Taaffejevega ministrovanja. Pa ne le v narodnem, tudi v narodno-gospodarskem oziru nam ta doba ni izpolnila naših nadej. Res, da se je sklenilo več zakonov, ki so imeli zboljšati stanje delavcu, malemu obrtniku in kmetovalcu, toda kmalu se je pokazalo, da so ti zakoni v teoriji jako dobri, v praksi pa ne ugajajo. Upati hočemo, da bode petnajstletnica veselejša za nas Slovence, če jo bode kdaj slavila sedanja vlada. Dogodki v Srbiji. V tej deželi so se razmere v jednem letu zelo izpremenile slovanstvu v korist. Lani je deželi vladal še kralj Milan in bila je na krmilu napred-njaška vlada. Naprednjaki so pa delali le na to, da se v deželi utrdi tuji duh in odpro tujstvu široka vrata. Kralj Mdan, sam po tuje vzgojen, zaupal jim je slepo, kajti sam ni spoznal pravih potreb narodovih. Ni čudo torej, da narod ni dosti maral zanj. Naprednjaki so deželi nakopali nad 300 milijonov frankov dolga, ki ga bode narod le s težavo poravnal. Ti milijoni pa deželi niso prišli v korist, kajti mnogo jih je izginilo v žepe naprednjaških vodij in mnogo jih dežela še celo dobila ni, kajti denar se je na posodo jemal pod neugodnimi pogoji, tnko da se ga je dobilo mnogo menj, nego li se je v dolg zaračunjalo. Ker je pa od dolga treba plačati obresti, umevno je, da so se davki v deželi jako povišali in je torej ves narod le želel, da se iznebi vlade, ki je vse to zakrivila. Naprednjaki so takisto tudi deželo bili zapleli v bratomorsko vojno s sosednim narodom bolgarskim. Vojna se je neugodno končala za Srbe, ki so pustili mnogo mrtvecev na bojiščih. Že po tej vojni je bil kralj Milan s svojim vladanjem tako izgubil zaupanje narodovo, da se je govorilo, da bode moral odstopiti. To se sicer ni zgodilo, ali stališče njegovo je bilo izpodkopano in ni bilo misliti, da dolgo ostane na prestolu. Ko se je pa lani še ločil od soproge svoje Natalije, storil se je popolnoma nemogoč v deželi. Poskusil je sicer še jedenkrat v narodu utrditi svoj položaj, pa ni šlo. Naznanil je Srbom, da jim hoče dati novo ustavo. Dela za ustavo so se takoj začela in res tudi srečno dokončala, toda ne po želji kralja Milana. Drugače pa tudi biti ni moglo. V veliko skupščino, ki je imela izpremeniti ustavo, bili so voljeni v veliki večini radikalci, veliki nasprotniki naprednjaškemu vladanju. Izmed naprednjakov ni bil voljen nobeden. Ustava, ki jo je vzprejela velika skupščina, imenovati se sme jako liberalna. Ž njo se bode povzdignil parlamentarizem v Srbiji, in to iz dveh vzrokov. Inteligentnejši stanovi bodo v zbornici mnogobrojneje zastopani, ker se precejšnje število zastopnikov sme voliti le izmed ljudij, ki so dovršili velike šole. Kralj se je pa moral odpovedati pravici, da sam imenuje tretjino skupščinarjev. Toda, kakor nobena reč na svetu ni popolna, tako tudi srbska ustava ni. Velika nje napaka je, da je Židom dovolila jednake pravice z drugimi državljani, kajti sedaj se bodo začeli potomci Abrahamovi mnogoštevilno naseljevati po Srbiji, gotovo ne v korist narodu. Naposled je kralj sam spoznal, daje dovladal, in odpovedal se je prestolu v prid trinajstletnemu Aleksandru, sinu svojemu. Ristic, Belima r kovic in Protic so bili imenovani regenti, general Gruj ič ministerskim predsednikom. Veliko je bilo veselje po vsi Srbiji, ko se je zvedelo, da se je odpovedal kralj. Na razne načine je narod kazal to svojo radost. Prirejale so se raz- svetljave in bakljade. Milan je v kratkem ostavil Srbijo in odšel na potovanje v jutrove dežele. V deželi je pa zavladal nov red. Razmere so se začele boljšati, četudi počasi. Nova vlada posebno gleda, da si zboljša notranje razmere in narodno-gospodarsko stanje. Vrnil se je v Srbijo metropolit Mihael, ki je pod kraljem Milanom moral ostaviti domovino, ko ni hotel pritrditi nekaterim zakonom, ki so jih bili naprednjaki skovali v škodo pravoslavni cerkvi. Narod je z veseljem pozdravil že sivolasega cerkvenega dostojanstvenika, vračajočega se iz inozemstva. Metropolit Teodozij, katerega je bil samovlastno nastavil kralj, umeknil se je s svojega mesta in Mihael je prevzel zopet vodstvo srbske cerkve. Posebno so se pa tudi zboljšali odnošaji med Srbijo in Rusijo. V znamenje, da Rusija zaupa novim razmeram po mladi kraljevini, imenovala je poslanikom zastopnika svojega v Belemgradu, ki je poprej bil le ministerski rezident. Na Vidov dan se je po vsi Srbiji praznovala petstoletnica nesrečne bitve na Kosovem polji, ko je propalo nekdaj mogočno srbsko carstvo. Po vsi deželi se je ta dan primemo praznoval. Pri tej priliki je bil mladi kralj ma-ziljen v samostanu Žiči blizu Kraljevega. Tega slovesnega obreda se je izmed zastopnikov drugih držav udeležil samo ruski poslanik. Srbski narod je pa molil za mladega vladarja, da bi mogel deželo vladati bolje, nego jo je oče njegov. Razstava v Parizu. Narod francoski je priredil v spomin stoletnice velike revolucije 1789. 1. veliko svetovno razstavo. Zato so se delale velike priprave, kajti Francozje so hoteli svetu pokazati, da še vedno napredujejo, četudi so jih Nemci na bojiščih bili premagali. Vse se jim je posrečilo in razstava jako izpričuje, da so, kar se tiče znanosti in umetnosti, Francozje še vedno prvi narod v Evropi. Monarhistične države evropske se oficijalno razstave niso udeležile, toda zasebniki so skoro iz vseh evropskih držav obilno doposlali izdelke svoje. Zaradi tega tudi pri otvorjenji razstave ni bilo zastopnikov evropskih vele-vlastij, pač pa zastopniki raznih ameriških republik. Nam nedostaje prostora, da bi mogli razstavo opisati količkaj natančno, le nekaterih posamičnostij hočemo omeniti. Središče razstave je Martovo polje, 1000 ?« dolgo in 500 m široko. Tu je postavljeno glavno poslopje razstave. Tu pa stoji tudi velikanski Eifflov stolp, ki je delo inženirja Gustava Eiffla, porojenega leta 1832. v Dijonu. Ta stolp, katerega niso gradili niti dve leti, ima 300 m visočine, torej je dosedaj najvišja stavba na svetu. Zgrajen je od samega železa, katerega se je zanj potrebovalo 7,300.000 kilogramov, Z notranjo opravo je ta stolp kakih 9,000.000 — 88 — kilogramov težek. Stolp stoji na štirih stebrih, ki so postavljeni na kamenite podlage in kateri so združeni v železne oboke. Pod tem obokom je narejen lep vodnjak. Stolp ima štiri nadstropja, Prvo nadstropje je 58 m visoko. V tem nadstropji so štiri velike restavracije in nekaj manjših obrtov. V drugem nadstropji 116 m visoko je velik steklen salon in majhna tiskarna ter Dunajska pekarija. Tretje in sicer za občinstvo poslednje dostopno nadstropje je 273 m visoko. Okrog ima 4 m širok balkon, s katerega je kaj lep razgled. Više so prostori za električno razsvetljavo. Kakih 10.000 ljudij more zajedno v ta stolp. Pod^zvonikom je lep vrt z ze-Ieno*tratino, .pisanimi cvetličnimi gredami, lepimi drevesi in mnogimi kipi. Vsakdo bi sodil, da so ta drevesa že pred 40 leti zasajena, toda vse to je nalašč prirejeno za razstavo. Velika drevesa s koreninami so sem pripeljali in jih vsa-dili, kaker-šna so. Na sredi vrta je vodnjak, simbolična ladja, ki ima predstavljati napredek, čaroben je videti ta vodnjak v večerni razsvetljavi, ko mnogobrojni vodni curki na vse strani lomijo solnčne žarke ter se povsod vidijo mavrične barve. Na jugovzhodu vrta je vhod v glavno razstavno poslopje. To poslopje je dodelal arhitekt Bonuard, kateremu je pomagalo 17 kiparjev in 22 slikarjev. Poslopje je v umetniškem oziru jako dovršeno in dokazuje, da Francozje presezajo druge narode ne le v tehniki, temveč da se morejo ž njimi meriti tudi v umetnostih. Razstavljeni predmeti se razdeljujejo v 9 skupin ali 85 razredov. Poleg teh glavnih skupin je pa še več oddeljenih razstav. V „Palais des beaux arts" (npalači lepih umetnostij") so razstavljena umetniška dela. Največ je kiparskih in slikarskih del francoskih in inozemskih umet- — 89 — nikov zadnjih desetletij. Zastopane so pa tudi druge umetnosti. Tu se jasno razvidi razvoj umetnostij v našem .stoletji. V „Palais des arts liberaux" („palači svobodnih umetnostij") so razstavljeni razui učni pomočki. V lepem poslopji „Galerie des industries diverses" (,, palači različnih obrtov") nahajamo izdelke raznih obrtov, zlasti hišno opravo, obleko, tu se tudi vidi, kako se dobivajo in obdelujejo razne surovine. Koliko je tu zbranih lepih stvarij, tega ni možno popisati. V stranskih sobanah tega poslopja vidimo izdelke umetnega mizarstva, steklarstva, jeklenfno, preproge, zlatnine, ure, svetilnice, izdelke umetnega lončarstva itd. Na levi glavnega vhoda so razstavljene razne bombažaste in svilnene tkanine, čipke, vezenine, igrače, izdelki rudarstva, kovinskega obrta, kmetijstva kemični izdelki. Velika palača za stroje zaslužuje že sama na sebi kot stavba občudovanja. To je pač najdovršenejša železna konstrukcija, ki se je dosedaj napravila. Ve-ščaki priznavajo, da je to poslopje v tehničnem oziru še težavneje bilo zgraditi nego Eifflov stolp. Posebno osredna dvorana, nad katero se razpenjajo 114 m široki železni oboki. V tej velikanski dvorani ni nobenega stebra, temveč se vsa teža obokov opira le na stene. Tu so v devetnajstih oddelkih razstavljeni razni stroji. Vsi stroji pa tukaj ne stoje, temveč se gibljejo. Posebno pozornost seveda obračajo nase razni električni stroji, ker je elektrika še za mnoge nekaj skrivnostnega. Nekaj posebnega je razstava človeških bivališč. Tu vidiš hiše, v kaker-šnih so bivali razni narodi prejšnjih vekov, celo hiše prazgodovinskih narodov, pa tudi hiše narodov, ki sedaj bivajo na zemlji. Ta razstava je zanimiva za zgodovinarja in narodopisca, pa tudi za druge ljudi. Mnoge tudi jako zanima vrtarska razstava. Tu se vidijo rastlinjaki, razne rastline, cvetice, drevesa. Posebno se je čuditi sadnim drevesom, katera so kar velike od vseh krajev semkaj prenesli in tu zasadili. Rožnih grmov je 4500 raznih vrst. Tu je videti nekaj podobnega, kakor okrog Kazanlika v Bolgariji, kjer pridelujejo rožno olje, samo s tem razločkom, da rože Pariške razstave niso divje, temveč kultivirane in torej mnogo lepše od divjih. V poljedelski razstavi je najzanimivejši oddelek za šampanjec. Tu ni le razstavljen šampanjec, temveč se tudi napravlja. Države, katere so se udeležile razstave, imajo tu svoje paviljone, v katerih so izloženi njih pridelki in izdelki. Tu je srbski, grški, guatemalski, paragvajski, uragvajski, kitajski paviljon itd. Razstava francoskih kolonij pa nam kaže razvoj teh dežel. Večine oddelkov in znamenitostij pa tu še omeniti nismo mogli, ker so „Narodnemu koledarju" preozke meje. Izpremembe v ministerstvu. Oktobra meseca lani se je ministerstvo nekoliko izpremenilo. Grof Friderik Schonborn je postal juslični minister in prejšnji vodja justičnega ministerstva baron Pražak je pa ostal še v ministerskem svetu kot minister brez portefelja. S tem se je število konservativcev v ministerstvu pomnožilo za jednega člana. Grof Schonborn je porojen dne 11. septembra 1841. Juridične študije je dovršil v Pragi. Ves čas je bil jako konservativen in odločen pristaš češke pleme-nitaške stranke. Od 1881. leta je dosmrtni član gospodske zbornice in desnica državnega zbora ga je volila v državno sodišče. Dne 6. novembra 1881. leta je bil postavljen namestnikom na češkem. Ko je bil namestnik na Moravskem, kazal se je Čehom jako prijaznega. Zaradi tega so ga Čehi v ogrskem Hradišči pri zadnjih deželnozborskih volitvah bili izbrali v moravski deželni zbor. Ker so pa levičarji zagnali velik hrup, da se je ta volitev zvršila pod vladnim pritiskom, odložil je mandat. Tudi Slovenci smo z veseljem pozdravili to imenovanje. Dasi je bil baron Pražak nam precej naklonjen, vender smo se nadejali marsičesa dobrega od novega ministra. Pražak je bil premalo odločen proti sodnim uradnikom, ki so le preradi prezirali ukaze njegove, ali nadejali smo se, da grof Schonborn pokaže več odločnosti, ko bode šlo za uresničenje narodne jednakoprav-nosti, da ne bode trpel, da bi nam nasprotni uradniki delali po svoje. Posebno veselje je pa bilo na češkem, da je jeden čeli več v ministerstvu in se bode grof Pražak v bodoče lahko bavil samo s češkimi stvarmi. Veselje je bilo tem večje, ker je zajedno s Schonbornom tudi Z a lesk i stopil v ministerstvo ter zamenil ministra za Galicijo, Z iemiakowskega. Poslednji je bil sicer Slovan, toda vender ni prav ugajal nam, ker je bil že v ministerstvu Auerspergovem in se kolikor toliko navzel njegovih idej. Z njim je izginil poslednji sled vlade, ki je tako zatirala Slovane. Zal, ker se je le prehitro pokazalo, da veselje naše ni bilo upravičeno. Bridko smo se varali. Posebno imenovanja sodnih uradnikov so nas poučila, da Schonborn nam Slovencem ne bode posebno prijazen. Plemenitaš stare korenine je pa tudi jako oblasten in ne mara govoriti z navadnimi ljudmi, kakor so mnogi naši poslanci. Če so zastopniki naroda slovenskega bili pri njem, odpravil jih je jako hladno. Dobro čutimo, da smo prišli z dežja pod kap, toda tolažimo se s tem, da bomo tudi Schonbornovo ministrovanje pretrpeli, kakor smo že več neprijaznih vlad. — Boulanger. Na Francoskem sta dve reči, ki obračata nase vso pozornost, to je razstava in general Boulanger. Poslednji si je znal pridobiti veliko popularnost in že mnogi mislijo, da bode kdaj cesar francoski, čas zanj tudi ni neugoden, ker republičani niso jedini med sabo. „Koledarjeve" čitatelje bode pač zanimalo zvedeti kaj o tem generalu. Georges Ernst Jean Marie Boulanger je bil porojen dne 29. aprila 1837. leta v Renalsu. Izobražal se je v vojni šoli v St.-Cyru in je 1856. leta postal podporočnik pehoti ter se pod maršalom Randenon bojeval proti K ab i Ionu. V italijanski vojni 185(J. leta je bil dne 3. junija pri Turbigu ranjen in je dobil križ častne legije. Dne 28. marcija nastopnega leta bil prestavljen poročnik v Kočinčino, kjer se je udeležil 1861.—1804. leta bojev proti Kitajcem. Bil je zopet ranjen in je 1862. leta postal stotnik. Leta 1867. je bil v St.-Cyr prestavljen za učitelja na vojaški šoli. Malo pred nemško-francosko vojno je bil imenovan načelnikom bataljonu, in dne 9. novembra 1870. leta podpolkovnikom. Vodil je pri Champignyji dne 29. in 30. novembra 114. pešpolk in je bil ranjen. Kmalu potem je postal polkovnik, odlikoval se v bojih s komunardi ter bil zopet ranjen. Leta 1880. so ga imenovali bri-gadnim generalom in je nekaj časa bil poveljnik 14. kavalerijski brigadi. Ob stoletnici nezavisnosti Združenih držav severno-ameriških je kaj vrlo zastopal Francijo, in 1882. leta so ga poklicali v ministerstvo, kjer so mu izročili vodstvo ravnateljstva pehote. Deloval je na to, da se zboljšajo vojaške šole in da se vojaška uprava jednostavneje uredi. Dne 18. februvarija 1884. leta je postal divizijski general in je prevzel glavno poveljništvo čet v Tunisu. Vojakom in častnikom se je posebno prikupil, ker je njih pravice odločno branil proti upravnim uradnikom. Pravo njegovo politično delovanje se pa začenja šele od januvarija meseca 1886. leta, ko je postal vojni minister v ministerstvu Freycinetovem. Posebno se je za svojega ministrovanja trudil zboljšati in povekšati vojsko. Uvel je repetirke in melinitne bombe. Zaradi tega so ga pa Nemci močno začeli sovražiti in po nemških časopisih so ga neprestano napadali in črnili. Nobeni republičanski stranki se ni hotel prav pridružiti. Samo to je ves čas odločno naglašal, da je republičan. Kmalu je pa tudi pokazal, da hrepeni po najvišji državni oblasti. Zaradi tega je povsod rad pokazal svojo osebo. Da bi laže dosegel svoj namen, odstranjeval je svoje nasprotnike in bil mladim častnikom na roko. Med častništvom si je zatorej nabral mnogo pristašev in da bi bil mogel še dlje ostati vojni minister, napravil bi bil državni preobrat. Po padcu Freycinetovem je še ostal vojni minister, a ko je palo ministerstvo Gobletovo dne 17. majnika 1887. leta, moral je pa tudi on narediti prostor generalu Ferronu Novi vojni minister je gledal, da se ga iznebi iz Pariza in poslal ga je za poveljnika voja v Clermont Ferrand. Ko se je hotela proti generalu Caffarellu in tovarišem začeti preiskava zaradi sleparij z redi, rekel je Boulanger, da je to le proti njemu naperjena intriga. Zaradi tega ga je vojni minister Ferron obsodil v tridesetdnevni hišni zapor. Svet je že mislil, da bode sedaj tiho o tem generalu. Toda zdajci se začne govoriti zopet o njem. V več departementih ga postavijo kandidata za zbornico poslancev, četudi kot aktivni general ni mogel biti voljen. Ker je zahajal, ne da bi bil dobil odpust, v Pariz, kjer se je pogovarjal s svojimi pristaši, deli so ga v pokoj. S tem so mu šele prav ustregli. Sedaj je lahko politično začel postopati, kajti smel je biti voljen v zbornico. In res je bil voljen v departementih in je prevzel mandat „nordskegau departementa. V zbornici je predlagal, da se razpusti zbornica. Ko predlog njegov ni bil vzprejet, odložil je mandat. Tedaj se je spri bil v zbornici s Plegustom, kateri prepir seje poravnal z dvobojem, v katerem je ministerski predsednik zmagal Boulangerja in ga precej nevarno ranil. Kmalu potem je bil zopet voljen v dveh departementih. Republičani so se kmalu preverili, da mu ni nič škodovalo, četudi je bil v dvoboji premagan od civilista in dasi so ga listi smešili, da je svoj govor z naočniki na nosu le čital. Volilne agitacije so stale Boulangerja mnogo denarja, gotovo več milijonov frankov. Ker ima on le nekaj čez dvajset tisoč dohodkov, povprašuje se svet, odkod ta denar, ko general poleg tega vender še jako potratno živi. Mnogo ga stanejo same ekvipaže in konji. Govori se, da dajo denar neki ameriški bankirji. Njegovi protivniki pa zatrjujejo, da ga dobiva od Nemcev ali od orleanskih princev ter da general deluje le zanje. Nikakor pa ta stvar še ni pojasnjena. General je posebno želel, da bi bil voljen v Parizu. Tudi ta želja se mu je izpolnila. V Parizu se je izpraznil jeden mandat za zbornico. Boulanger je napovedal kandidaturo. Začela se je silna agitacija. Republičanje so postavili proti njemu za kandidata nekega Jaquesa, ki je posebno priljubljen v nižjih pariških krogih. Vlada je porabila ves svoj vpliv, da bi preprečila izvolitev Boulangerjevo. Vse to pa ni nič pomagalo. Dne 27. januvarija je bil v Parizu izvoljen Boulanger z 244.070 glasovi, republikanski kandidat je dobil le 162.520 glasov. Ta izvolitev je jako poparila vse republikanske kroge. Sprva niso vedeli kaj storiti. Govorilo se je, da takoj odstopi vlada. Ko je minil prvi strah, začeli so republičani ugibati, kako bi ugonobili generala. Vsi so priznali, da bi najbolj prišli generalu do živega, ko bi bili jedini med seboj. Potem bi tudi delovanje zbornice bilo uspešnejše, kakor je sedaj, ko republičanske frakcije nasprotujejo druga drugi in se zaradi tega nobeno uspešno delo dovršiti ne da. Nobena vlada se ne more vzdržati. Vedne menjave vlad pa ovirajo vsako uspešno delovanje. Narod spoznava že sam, da tako ne pojde in da ima Boulanger prav, ko izkuša podkopati parlamentarno republiko. Zloga med republičani se ni dosegla in mesec dnij potem je že vlada Floquetova morala dati ostavko in Tirard je prišel na krmilo. Nova vlada je sklenila energičneje postopati proti generalu Boulangerju in pristašem njegovim. Najprej je sklenila razgnati ligo patrijotov. Temu društvu, ki ima podružnice svoje po vsem Francoskem, odločen je glavni namen delovati, da francoski narod ne pozabi maščevati se Nemčiji. Ker pa to društvo vidi v Boulangerji moža, ki utegne kdaj Nemcem odtrgati Alzacijo in Loreno, oklenilo se je njega. Liga uradno ni bila pripoznana in je zatorej vlada nje člane lahko preganjala, ker so bili udeleženci nedovoljene družbe. Policija je iztikala po prostorih tega društva, pa ni našla ničesar posebnega. Proti ligi se je sicer začela sodna preiskava, katera pa se za vlado ni bas častno končala. Nekateri člani lige so bili nekaj malega obsojeni, toda ne dosti. Da pa uniči Boulangerja, sklenila je vlada postaviti ga pred državno sodišče. V ta namen sta zbornici vzprejeli poseben zakon, da se senat pre-ustroji kot državno sodišče. Toda Boulanger ni čakal na Francoskem, da ga zapro, temveč je ubežal v Belgijo, pozneje pa v London. Agitacije zanj na Francoskem se še nadaljujejo. Proti njemu se je skoval tudi nov volilni red za zbornico, po katerem ne bode mogel noben kandidat voljen biti v več volilnih okrajih. Preiskava proti njemu se je že zvršila in državno pravdništvo je že stavilo zatožbo. Gotovo pa še ni, če bodo koraki proti njemu imeli uspeh. Mogoče je še, cla njegovi pristaši dobe v zbornici večino in se potem vrne na Francosko ter doseže namen svoj, da postane vladar francoski. Orijentska železnica. Minilo je šele dobrih sedemdeset let, kar je Step h ens o n izumil železnico in je tedaj zdrdral prvi vlak od Stocktona v Darlington. Od tistega časa so z železnico prepregli že skoro vse dele sveta. Dolgost železnic na vsi zemlji iznaša 550.000 kilometrov, torej 170.000 kilometrov več nego dalja od zemlje do meseca. Parovozov je sedaj že okoli 105.000 in v jednem letu prevozijo 10.000 milijonov kilometrov, tedaj blizu sedemdesetkrat daljšo pot, nego je dalja zemlje od solnca. Okoli 150.000 voz za ljudi prevozi na leto 2500 milijonov duš — pri čemer se seveda vsak človek tolikokrat šteje, kolikorkrat se pelje v letu po železnici. To število je vsekako velikansko, kajti na vsi zemlji je le kakih 1500 milijonov ljudij. 2,100.000 tovornih voz prevozi na leto 12 milijard kilogramov blaga. Vse železnice na svetu so stale nad 60 tisoč milijonov goldinarjev. Te številke so res velikanske in vsako leto se znatno množe. Lani so se z novimi železnicami otvorile balkanske dežele svetovnemu prometu. Sedaj se je mogoče voziti z Dunaja ali iz Pariza naravnost po železnici v Carjigrad. Z Dunaja do Carjigrada je železnica 1686 milj dolga in vede skozi Budimpešto, Zemun, Beligrad, Niš, Pirot, Caribrod, Sofijo, Vakarel, Belovo, Plovdiv, Mustafapašo in Drinopolje v Carjigrad. Veže torej najlepša mesta orijenta. Po tej železnici vozijo vlaki z Dunaja v Carjigrad 44 ur 13 minut, iz Pariza v Carjigrad 71 ur 10 minut, iz Berolina v Carjigrad 71 ur 30 minut. Stransko železnico so pa naredili iz Srbije v Solun. Te železnice so pač velike narodno-gospodarske važnosti. Prevoz po njih oskrbujejo nekaj privatne družbe, v Srbiji in Bolgariji pa državna uprava. Pri nagličih na tej železnici se je skrbelo za vse ugodnosti. Vozovi so prirejeni tako, da je mogoče iti iz jednega voza v drugega. V jednem vagonu je spalnica, v drugem zopet gostilnica, v tretjem čitalnica, v četrtem je salon za kadilce. Po dnevi skozi visoka okna opazuješ lepe orijentske kraje, mimo ka-keršnih se voziš, zvečer v čitalnici čitaš pri električni razsvetljavi najnovejše liste, in po noči v spalnici na mehkih blazinah sladko zaspiš. Seveda tako ugodno se voziti more le bogatin, a drugi se pa že morajo tudi na orijentski železnici zadovoljiti z manjšimi ugodnostimi. Smešnice. Težak posel. A. Dragi, ne smete preveč žalovati, saj jo bodete videli zopet v nebesih. B. Njo že, a tisočakov ne! •cM* Na železnici. Na Češkem vozil se je v vlaku „švabau z imenom Vesely. Vlak pridrdra na postajo „Veselyu in sprevodnik zakliče: „Vesely, aussteigen"! Poslušni „švaba" se hitro skobaca iz voza in vlak jo odpiha dalje. Vesely pa mirno pričakuje svoje usode. Kmalo na to pa privozi iz nasprotne strani vlak na postajo in sprevodnik zakliče: „VeseIy, einsteigen"! Urno uboga naš Vesely in se pelje dalje. Dospevši na prvotno postajo pa se prime za glavo ter čudi, kako to mogoče, ko je vender storil vse, kar mu je sprevodnik narekaval, prišel pa vender ne tje, kamor je bil namenjen. V administraciji. Gospodičina: ,,Koliko ponudeb na mojo ženitno objavo?" Uradnik: „Obžalujem, dosedaj nobene." Gospodičina: ,,Gotovo je bilo kaj izpuščenega?" Uradnik: ,,Da! trideset tisoč." Na poti. Šel je „švaba" na somenj, kupovat teleta. Nakupil jih je precejšnje število. Na poti domu grede pa mu je jedno tele uteklo. Srečavši „mažara" praša ga nemški: „Jeli videl kaj zgubljeno tele." — ,,Mažar" ne razumivši, odreže se: „Nem latom." — „Švaba" ne vedoč, kaj je to, pravi: „Aber mir ist lad drom." Bistroumen mažar. Prišel je „mažar" v hotel. Pokliče gospodarja in mu naznani, da bi rad tukaj prenočil. Gospodar zatrjuje, da mu je žal, da ni moč postreči, ker ima vse sobe oddane. „Mažar" pa le pritiska, da mora tudi on tukaj prenočiti. No, reče gospodar. — Jedno posteljo imam še prazno, pa v isti sobi že prenočuje kapucin. ,,Mažar" se odreže: — „No, gut, wermor schon sclllofen. Morgen vvecken sie mich ober friihzeitig auf, dass ich werde weiter fohren." — Oštir mu obljubi vse spolniti ter ga tudi v resnici v jutro zgodaj vzbudi. „Mažar" v temi urno natakne obleko na-se, sede v poštni voz in kimaje z glavo pelje se dalje. Po večurni vožnji, ko se je že storil dan, vzbudi se „mažar"; ogleduje čudno obleko na sebi in jo zasoli: — „Dummer Schwob, anstot den Dngar aufzuwecken, weckt er den Kapuziner." .Cjoj). V vojašnici. Korporal razklada možtvu, kako da se razvrsti četa v vojni. Pripoveduje da sprednje patrulje (Vorspitzen) imajo nalog, raztegniti se naprej do tle, da opazijo kako nevarnost, a na to se imajo potegniti takoj nazaj in pričeti znova to delo na drugi strani. Da bi jim natančneje in razumneje razložil, reče: To je ravno tako, kakor dela polž. Pokaže rožičke, ko pa čuti nevarnost skrije jih takoj in zopet na drugi strani pomoli. Po razkladanji poprašuje tega in onega, da se prepriča, koliko je možtvo razumelo. Med drugim obrne se tudi do „Bička" z vprašanjem: — No, ,,Biček" kaj so sprednje patrulje? M—m—m No, kaj sem povedal o polžu? — „Biček" — sprednje patrulje so: »Polži ki ima bajonet auf." —- Oče in sin. Oče: Dragi moj sinko! postaral sem se, moči me zapuščajo, treba ti bode poiskati si ženske, da se oženiš in prevzameš posestvo. Sin: Oče! Vam je to lehko govoriti, da naj se oženim. Vi ste vzeli takoj našo mater, jaz bi pa moral iskati tujo. Moderni otroci. i'/ S«; Mama! pusti me, da se še malo ogledam, papa ima tako lepo ogJedalce na glavi. STUDIJSKA K- JIŽ.MlCA v OtLJU v Ljubljani Gospodske ulice št. 12. priporoča se p. n. gospodom pisateljem, založnikom in slavnemu občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem okusu in najele- gantnejši obliki v raznovrstnih barvah. Izdeluje knjige, brošurice, časopise, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vožne liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, imenike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila, tabele za urade, itd., itd. Vedno v zalogi so obrazci za posojilnice, sodnije i. dr. V več jako krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in člane pa je dobiti samo v „Narodni Tiskarni". Naročila se zvršujejo točno, lično in cen6. Zdravniški preskušena in s spričevali priporočana! scHTnmm Trnkoezy-jeva hmelna sladna kava (zdravilno okrepčujoča kava) privaruje v gospodinjstvu mleko in sladkorja pri njej ni treba. Če uživa z malo mlekom in brez sladorja, ima prijetno sladak okus, dobro slast in duh, je redilna in krep-čujoča. Torej je ta hrana bolja nego neredilna, živce razdra-žujoča in (v večjih množinah) otrovno učinkujoča indijska kava pa kitajski čaj in torej važna za vsakega. Neobhodno potrebna je za otroke, slabe osebe, prebolele, ženske pred otročjo posteljo in po otročjej postelji, zlasti je važna za vse bolnike, kakor: bolehajoče na očeh, želodci, prsih, plučih, (jetiSne), jetrih", obistih, čevih, mehurji, protinu in živcih trpeče, za kašljajoče, hripave, krvirevne, bledične i. t. d. Zamotek s 1 /4 kilo velja 30 kr. Hmelna sladna kava dobiva se v sledečih glavnih zalogih : V Ljubljani. v lekarni Ubalda pl. Trnkoczy, poleg rotovža ; v Gradci v lekarni Wendelina pl. Trnkoczy, Sackstrasse 4; na Dunaji v lekarni Viktorja pl. Trnkoczy, V., Hundsthurmstrasse 113; na Dunaji v lekarni dr. Otto pl. Trn-koczy, III., Radeckega trg 17; na Dunaji v lekarni Julija pl. Trnkoczy, VITI., Josefstiidterstrasse 30 Nadalje pristnega imajo v lekarnah, pri droguistih in trgovcih, če ima vsak zavitek gorenjo varstveno znamko. Essentia Maria-Lourdes — Marije Lourdske esencija, I * t Najboljše domače z C >6O ft P. ti Q •M a > X ■M « 0 ■JI 'Vi S C 'S u ■f. C 0 -M — š C s >1-1 a >cfi S=" e 05 s. s £ 5 c ■O C C •O > Amerikansko mazilo zoper protin je najboljše sredstvo pri protinskih in revmatičnih boleznih, boleznih hrbtnega mozga, trganju po udih, iskoji, nervoznemu glavobolju itd. 1 gld 20 kr. Esenca za oci po dr. R >mershausenu. Ta esenca oči zbolj-šnje in vid okrepčuje. V izvirnih fl iconih po 2 gld. 50 kr. in 1 gld 50 kr. Chassaing& Comp. Izdelki iz Pepsina in Diastase za otroke in ženske pri slabem prebavanji, slabostih, hujšanji i. t d., Chassaing-vino t steklenica 2 gld. 25 kr. — Chassaing sirup 1 flacon 1 gld. 50 kr. — Chassaing-krogljice 1 flacon 1 gld. v 50 kr. Stupa proti potenju nog. Ta štupa odpravi potenje nog in iz taistega nastali smrad ter čevlje trdne ohrani, sicer je pa popolnoma neškodljiva. Cena škatljice 50 kr., s s pošiljanjem 75 kr. Trpotcev sok povsod poznajo, da je izvrstno zdravilo pri kataru, hripavosti in kašlju. Steklenica 50 kr., 2 steklenici s pošiljanjem 1 gld. 50 kr. Tannochinin-pomada Pserhoferja, rast las pospešuje. Elegantna velika škatlja 2 gld. Univerzalno mazilo prof. Steudlnovo za vsakovrstne rane, vsekane, vrezane ali vbodene, za vse otekline, tudi za zastarane otekle žleze, otiske, črva, otekle ali vnete prsi, protinov tok in druge bolezni. Lonček 50 kr., s pošiljanjem 75 kr. Univerzalna počiščevalna sol Bullrichova za sprideno prebavljanje, omotico, krč v želodcu, vročico, hemerojide, v zabasanje i. t. d. Zavoj 1 gld Zenefova zrna od Didierja, za pospeševanje prebavil. Cena škatlji 1 gld. Razen tu navedenih izdelkov, imamo vse v avstrijskih časopisih priporočenih tu- in inozemskih lekarniških specialitet v zalogi, kar bi slučajno ne bilo, se hitro in ceno preskrbi na zalitevanje. Kdor prej denar pošlje, se mu liitro iu natančno po pošti pošilja. Večje naročbe se tudi proti poštnemu povzetju pošljejo. _Poštnine prosto pošljejo se le ono pošiljatve, za katere se je poprej poslal primeren znesek zn poštnin« in so v teli slučajih poštni troški mnogo nižji, nego pri pošiljatvah s povzetjem._ Za pristne se smejo zmatrati le one krogljice, katerih pouk o rabi ima lastnoročen podpis J. Pserhoferja in je na pokrovu vsake škatljice rudeče pisan njegov imenski počrt. J. PSERHOFER-jeva lekarna pri „zlatem državnem jabolku" Dunaj, I., Singerstrasse št v. 15. i! S. o — s '5 s a e g ® > t •rt a >{« c ■M -—t ® N t« O C. '5 >Cfi C p. X -M K o -i 4 >33 5 A O i/J t* ® C 'S? >'J. Z — nine Čebelno-voščene sveče priporoča PAVEL SEEMANN v Ljubljani. L. pri „plavi krogli" v Ljubljani zaloga špecerijskega, materijalnega blaga in raznoterih drogij in strupnih tvarin, zaloga vina in čaja priporočnje vsem kmetom in živinorejcem „Augsburšk<> štupo" velepripoznano uajitvrstnejše sredstvo in zdravilo za konje: pri smo-liki, prehladi, koliki itd.; za govejo živino: pri napenjanji, za zboljšanje slabega mleka; za svinje: če nečejo žreti, za obrambo pred ru-dečo boleznijo itd. Augsburška štupa napravi živini tek in ji pripravi s tem telesno zdravost in lepoto. Vsak zavoj ima popis, kako se rabi. JOSIP REICH Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 v Ljubljani priporoča p. n. občinstvu svojo izvrstno urejeno k e m i 6 u o spiralnico v kateri se razparane in nerazparane možke in ženske obleke, obleke za pohode, šali, tapecirarsko blago, tepihi z vsemi okraski, da isti ne zgube prvotne barve in oblike, lepo očedijo. — Pregrinjala se vsprejmo v belo pranje in crem-barvanje in se potem nategnejo, da so zopet lepa. Vse to se izvrši dobro in ceno. V moji barvariji se vsprejme za barvanje svileno, bombažno ali namišano blago, kakor obleke za gospode, ženski paletot in plašči za dež, brez da bi se razpa rali. Vse to se barva, v kakoršni barvi si kdo želi. Največja izbere. i o tlfi d O m tovarnar dežnikov in solnčnikov v Ljubljani, Mestni trg št. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in solnčnikov v vseh velikostih in iz različnega blaga, priprostih in elegantnih po uajiiižjih cenah Prekupcem se razpošiljajo obširni ceniki zastonj in franko. t-1 CD 73 P O TJ "J P < Najnižje cene. Knjigoveznica Poljanska cesta št. 10, v Ljubljani priporoča se za vezanje knjig ter sploh vsa k temu obrtu spadajoča dela. Večja enaka dela, kakor tudi razne platnice izvršujejo se po fabriških cenah. knjigovez Sv. DPetra, cesta, št. S, Lj-u-Toljana, priporoča se za vezanje knjig, napenjanje zemljevidov in planov za izdelovanje platnic, galanterijskega in Uartonažuega dela ter vsega, kar spada v njegovo obrt. Pri njem dobivajo se tudi Gregorčičeve poezije broširane po 1 gld., vezane po 1 gld. 60 kr., po pošti 5 kr. več. C O P P 1 6 SKERT Trgovina knjig, umetnin, niuzikalij in papirja na Travniku 14 v Gorici v Ssmenišeni ulici 12 Jako obilna zaloga uradnega, listoroga, tiskarskega in zavojnega papirja na debelo in drobno. Največja zbirka uradnih, šolskih, risalnih in slikarskih potrebščin. Bogata zaloga vezanih in nevezanih knjig za vse slovstvene grane v vseh jezikih. Vsakovrstne mašne in molitvene knjige in knjižice, kakor tudi muzikalije na obilno izbiranje. Velika zaloga poslovnih, zapisnili in odpisnih knjig, fotografij, zemljevidov in koledarjev. Vsprejemajo se naročila na vsakovrstne modne, leposlovne in strokovne časnike, kakor tudi na večja dela, izhajajoča v posamnih zvezkih. :mjodu . □ E5E5H5ESE5E5E52555E5E5E5H5E5H5E5H5H5H5E525H5H5 □ a s s a B a jO a Marseillsko žolco, najhitrejše, vsekako najsigurnejše in najpriprostejše sredstvo za čiščenje in zboljšanje vina ima vedno A. Hartmann v Ljubljani. Pisarna: Koicl Evropa. Navod, kako se rabi, razpošilja se zastonj. K S ci m ■ K S K S S K □ 5H5ESHHE£rasrHSE5a5H5H5H5HSH5S5H5H5raSE5H5HSHSESS □ fa Koroški |j| RIMSKI VRELEC I F3 popolnem brez vseh žveplenih spo- [S jin, joda, bromovih in borovih [fij solij, lahko prebavljiva, okusna Ffa planinska voda, prirodno pristen. ip Pokazal se je posebno uspešen pri [gj pluenem in kataru v črevih, Ff3 pri boleznih želodca, mehurja M in obistij, — jako fina mizna voda brez vsakih sitnih nasledkov, ki vina ne počrni in mu tudi ne da slabega okusa. <3-lav».o zalogo v Ljubljani ima M. E. S U PA N Dunajska cesta dalje jo prodaja M. KASTNER. P (£3 F3 (3 Fsa F3 IliMIM^ilMiillMMMMMiMIMM ® I JI | H / odpisani priporoča vsem Slo- kg pg vencem in rodoljubom svoji ka- r| f§] varni: k I® [i! ® )) f® K IS! ^ v m F?a 13 (RS I i ea )) in v m m mm", I -v T7"ia, čLella, Caserna kateri sta urejeni po najnovejšem confortu in oskrbljeni z vsemi slovenskimi in obče s slovanskimi časniki. Na razpolago so tudi razni nemški, laški in francoski časniki. Postrežniki govore slovenski. ®3sa23S22M535a23222a2323J333ESŽ3la'2S2aa222-a H iS i Anton Šorli, kavarnar. Ss Grlena liol. kašalj, hrcputavica, prnmnklost, nazel), zadavica, rora, zajiala ustijuh itd. mogu se u kratko vrierne izliečiti rabljonjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi P. Prendini, lnčbar i Jjebarnik u Trstu. Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd. Prebdjenih ka-šljud nočih, navadne jutam je hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. 0,»azka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zalitjevati Prendinijeoe sladkise (Pastiglie Prendini) to gledati da bude na omotu ku-tijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tili sladkišah ima utisnuto na jednoj strani PMtlgUe, na drugoj Prendini. Ciena 30 n.č. 3a-ia.tJ.jicl zajedno sa nsup-u-tlaona. Prodaju se u JPrendinijevoj Ijekumi u Trstu (Farmacia Prendini in Trieste, i u glavnijih ljekarnali svieta. Acqua Picrocatartica Izvrstni čistilna tekočina, katera popolnoma nadomestuje ričinovo olje in druga čistilna sredstva, katera so zoperna in napravljajo mnogokrat bolečine v trebuhu. Močno pomaga pri bolečinah zlate žile in pri vseh po slabem prebavanji pro-uzročenih slabostih. Cena 30 2s:r. steklenic a,-SW Edina zaloga y Trstu v lekarni PRENDINI. * v sredi mesta, blizu poštnega in brzojavnega urada, ima 60 sob z vso ugodnostjo, salon, jedilnico in kavarno. Hotelski omnibus odhaja k vsakemu vlaku, ekvipaže v hiši. Tu je jediuo kopališče z Ljubljanskimi železnimi in šotnimi kopeli jednake Francovim kopelim, pod vodstvom gospoda vladnega svetnika prof. dr. Valente in parne, kropilne in kopeli v banjab. Antona Gnezde vdova, lastnica. Jakob Zalaznik, Stari trg št 21. priporoča " s^-eži ržen Is: r vila., vsakovrstno nasladno pekarijo kruh na vago, klg. po 14,16, 22, 24 kr. Dalje se priporoča gg. gostilničarjem za mnogobrojna naročila, katerim se na željo ob vsakej uri kruh na dom pošilja. A. ZESCHKO v Ljubljani. Zaloga papirja na debelo delniške družbe za papirno in tiskovno obrt Leykam - Josefsthal. •m- Izdelava papirnih vrečic. Zaloga pisnega in risalnega orodja. Mi (Radkersburger Sauerbrunn) Štefanije studenec -=- 2šrsijčistejši alkalični Isislec -=- Lastnina J, DELLER-ja v Radgoni Glavna zaloga in prodajalmca za Kranjsko izročena je jedino le agenturni in komisijski trgovini Bimslin cesta. št. O -v Ljubljani kjer se vsprejemajo vsa naroČila. Jednotna cena je, ako se kupi 100 bokalskih steklenic v za-liojili 710 25 steklenic 16 glcl. in 100 steklenic po pol bokala v zabojih 1«) 50 steklenic 11 gld. franko zaboj v Ljubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poskušnjo. Jakob Kl.@aaa.exxo trgovec Via N. .A^ntoiiio v Trstu ima v zalogi velik izbor raznovrstnega lepega volnenega blaga za žensko obleko ter se vedno nahaja v velikej množini izborile kotonine, baržuna, platna in flanele v raznili barvah, svilnate in volnene robce Dobe se bela zagrinjala vsake vrste in velikosti. Postreči more 7. najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, pledi in drugimi ženskimi ogrinjali. V obilnej meri se dobi za gospe vsakatere preproge in lišpa za plese in ie-nitve in to vedno novo, moderno i liezaležano blago. Vsaka naročba na deželo (po obrazcih ali mnštrih) se izvrši hitro in točno ter lahko nekatere vrsti blaga brez daca na deželo pošlje. Svilnato blago je, vedno najnovejšega izdelka; svilnate trakove vsake velikosti za ]ilese. ali za nagrobne vence, kakor tudi zlate in srebrne franže sc dolte na izbor. Ima za slovenska društva Irobojne svilnate trakove v raznej širokosti. Za obilno narolbo se. priporoči vsem p. n. domačinom, da ga pogostoma z naročili počasti. H3333IH ornima Zbirka DOMAČI H S D R A T I kakor jih rabi slovenski narod S polj-u.cln.im. opisom, člo-vešlregra telesa. Izdal in založU DRAGOTIN HRIBAR. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov. Cena 40 kr., po pcšti 45 kr. Dobiti jo v ,,Narodni Tiskarni" v Ljubljani. « ................ i « krojaški mojster pod Trančo S t. 1. g (tik IlradcckjjeTega mosta) g "v Hjj-aToljani priporoča se za naročila na obleko katero izdeluje v vseh oblikah po novem kroju in z najspretnejšimi pomočniki. V zalogi imam vedno M največjo izlter modnega blaga (izključno le dobre proizvode) iz tuzem-» stva; in pristno angleško blag«. Cene stavim primeroma i. mo jim g delom tako nizke, da je zadovoljen sleherni, ki želi poštenega in O finega dela; za kar jamči mnogoletno zaupanje mojih č. naročnikov. .......................... ».>' .................. VA/ .A. ...................... .............. ........... . .... .. .. .. ..'..'....'.,'..'.. ., .. .. .. », .. .. .. . * . .^p. .. .... ...... .......... ..'..'.*'.. .. .. .... .. .. .. M. Kune i1 rsrsrsrsrsrsrsrsrsrsrsrsrsrsrsrsrsrstsrsrsrsrsrsp plomo na I. darilni j]J D! d Dj 01 0! S Odlikovali so ga z medalijami: v Londonu, Parizu, na Dunaj i, v Monakovem in Hamburgu s častno diplomo na kmetijski deželni razstavi v Cer-novicah 1886, z di-pripoznanjem mejnarodnega razstavi psov na Du- Q| naji 1. 1885—1886; jjj s posebnim prizna- jjj njem VI. oddelka (konjereja) c. kr. kmetijske dražbe na Dn-naji 1879 in 1885; s Jokey-kluba v Baden-Badenu, avstrijskega Jo-key-kluba na Dnnaji in ogerskega Jokey-kluba v Budimpešti. KWIZDE c. kr. priv. restitucijski fluid g voda za umivanje konj. Po težavni in hudi vožnji zadobe prejšnjo moč; če so trdi v nogah in žilah itd. Cena steklenici av. velj. gld. 140. Kwizde Koriiciiburška živinska štiipa za konje, govedino in ovce. Večletna skušnja je dokazala, da to zdravilo izvestno pomaga, kadar živina neče jesti, za zboljšanje mleka itd. Kwizde olje za všesne črve pri psih, steklenica gld. 1-50. Kwizde fizik, zrna za konje, kadar jili zapira, ploščevin-liasta pušica gld. 2-—. Kvvizde zrna za ovčjo grižo, zavoj gld. —-70. Kvvizde štupa za pospeševanje reje pri prešičih, 1 zavoj gld. 1-26 in 63 kr. Kwizde milo za razne kožne Kvvizde voda za oči pri živini. Steklenica 80 kr. Kwizde blister za močno drg-nenje, lonček gld. 3.—. Kvvizde desinfecijska štupa za hleve,pol kile 15 kr., 10 kilo gld. 2-—. Kvvizde mazilo zoper bizgavke lonček gld. 1*—. Kvvizde olje zoper lišaje in garje za pse. Steklenica gld. 1-50. Kvvizde žolčna tinktura za konje. Steklenica gld. 1-50. Kwizde gelatin. Kapice za glistove pse. Škatlica gld. Kvvizde štupa za perutnino, zavoj gld —*50. Kvvizde kit za kopita, umetni kopitni rog, palčica 80 kr. Kvvizde vaselina za konjska kopita, prav dobra za krušljiva in krhka kopita, pušica gld. 1'25. Kvvizde štupa za kopitno strelo, steklenica gld. —-70. Kvvizde pasja zrna, škatljica gld. 1-—. Kwizde štupa za parklje, steklenica gld. —*70. Kwizde zrna proti koliki pri bolezni pri domačih živalih, & 40 kr., 80 kr. in gld. 1-60. Kvvizde balzam za rane pri konjih in govedi, steklenica gld. 125. Kvvizde zrna za glistave konje, pušica gl. 1-60. karton 60 kr. Kvvizde strup za podgane in miši, palčica 50 kr. konjih in goveji živini, škatljica 1-60., zavojček gld. —•60. Kmizde silna krma, za konje in govejo živino, v zabojrkili po gld. 6-—. in 3 —. in v zavojih po gld. —'30. Kwizde mazilo za movke pri konjih in goveji živini, lonček po gld. 1-—. Prava ta zdravila se dobijo skoro po vseli leliarnali Na debelo jih imajo pa tudi vse večje drogerije, katere se večkrat po časopisih naznanijo. Da dobi prave izdelke, prosimo p. n. občinstvo, naj zahteva vedno K.wiz žuhovine in čepic. — Prevzame vse vrste zimske obleke čez poletje v shrambo po najnižji ceni. — Skupuje vse vi ste pf? kož divjačine, ter jih najvišje plača. pl* r A trgovina z železjem zaloga dinamita v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8 | priporoča kmetijsko, kakor I tudi rokodelsko orodje, štedilnih ognjišč, peči in kovanje vsake vrste po najnižjih cenah. A r- -»ff«—>11■<—>•!£»«- i Anton Vrabec trgovec ulici: Dogana in Geppa 14 t T r a f k priporoča se Slovencem, da ga blagovolijo mnogobrojno počastiti s svojim obisko vanjem. Ima bogato zalogo vsakovrstnih lončenih, lesenih, pleliastili posod po jako nizkih cenah, da se mu ni bati tekmovanja. V _.....JL_______J •s W% t«I Via S. Nicolo k. 20 Trstu preskrbljen je z vsemi pripravami za potujoče. Sobe lepe in snažne od 80 kr. naprej. Kuhinja in vina izvrstna. Postrežba točna, poštena in brza. Slavnemu p. n. občinstvu se priporoča M. Hochwind, hotelir. ......• ■ - . -■ v--' iai laJ v Trstu priporoča svoje razne navadne, fine in najfinejše izdelke i? moke. po najnižjih cenah. Govori se slovenski. I jj stavbeni in galanterijski klepar J tj v Ljubljani. Šeleriburgove ulice 1 !j se priporoča častitim p. n. naročji nikom, da prevzame vsa v ujeli govo stroko spadajoča stavbena S dela v mestu in na deželi v vseh rabljivih kovinah, ravno tako za nova dela, kakor tudi poprave in povlake. Dela se hitro, točno in solidno izvrše po zmernih cenah in iz najboljše kovine, za kar se strogo jamči. Zaloga svetlega in lalto-vanega, hišnega in kuhinjskega orodja, waterclossets najboljše konstrukcije, katere se tudi postavljajo. Izdelujejo se tudi črke za lirmske table. Naroobe in poprave vsake vrste se hitro in ceno izvrše. wMmws>. L. Šverljuga i H« v Ljubljani 1 stolni trg št. 6 1 §J lik (»Katoliške Bukvarne") || priporoča prečastitim gospodom duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo dobro urejeno knjigoveznico za izdelovanje vseh v njegovo stroko spadajočih del po nizki 1] ceni in točni izvršitvi. priporoča svoj priznano izvrstni čveterni jesihov cvet in najbolji pristni vinski jesih nadalje: vsake vrste likerje, rum, slivovko, tropinec, brinovec in špirit po najnižjih cenah s hitro in solidno postrežbo. Edina tapecirarska kupčija v Ljubljani. tapecirar in dekorater v Ljubljani, Schellenburgove ulice, št. 4 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega tape-ciranega pohištva, kakor salonsko garniture, spalni divani in otomane za spalnice, staroncmški divani in stoli za jedilnice, navadni divani (od 26 gld. nadalje) žimnice, modro« na peresih (po 10 gld. in višje) nadalje velika izber tapet, okenskih zagrinjal, plaht in karniš, preprog za salone in posteljnih predložk. Vsakovrstne dekoracije in preoblačenje sob z tapetami. .Jamfiin za ilobro in fiuo blago, le po ponninikih iivršeno delo. Ceniki s podobami na zalitevanje zastonj in frank«. —=— Priznano najcenejša tvrdka. —=— cukrarninarska in sladčičarska obrt v Ljubljani na Kongresnem trgu (v Zvezdi) št, 13 priporoča p. n. trgovcem in si. občinstvu svojo veliko zalogo raznih sladčičarskih izdelkov, kakor: Itolis-Di-ups, meti 11 k«' (Promiinzen , retkvine-, altliee- in lucilcuc-bmi-bone, ki so izvrstno sredstvo zoper kašelj in hripavost,. Dalje najfineje francoske čokoladiie-konboiie in cvetico iz krasolede. Matičen sok (Himbeerensaft), lit r po 80 kr. Sadlin (Marillen & Ribiselmarmelade), kilo po 1 gld. Za sv. Miklavža in Božič vsakovrstne šaljive predmete za okrašenje božičnih dreves, i. t. d., i. t. d. Vsa v to stroko spadajoča naročila izvrše se ceno in točno. Ceniki se na zalitevanje franko dopošiljajo. I v p.. * S >: I 1 ♦i Nepremočljive vozne plstllte različne velikosti in kakovosti, nadalje Trboveljski, romanski in portlandski cement po najnižjih cenah ima vedno R. Raniinger, špediter c. kr. priv. južne železnice v Ljubljani, Dunajska cesta 15. vite V' Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne nepravlja nobenih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plonbovanja zobozdravnik A. Paichel p j-i Hradeckega mostu v I. nadstropji. 1 I i fotografično -artistični zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8 priporoča svoj atelier za vse v fotografično stroko spadaloča dela, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte i. t. d, i. t. d. Momentne fotografije za otroke, povekšanja vsake vrste, po najnovejših skušnjah. Prejemlje vsa v fotografično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. na Starem trgu 1, nasproti železnemu mostu (v lastni hiši). Jaz se tedaj pripor°čam za Prav obilno nakupovanje. svarim pa ob enem gg. g0gpoilarje, da se varujejo kupiti stroje od potovalcev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadreg o. Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnim postopanjem je bil uže oeleparjen marsikak dober in posten kmetovalec. -- nesti, in mu dajati naročila za mene. Drugače pa prosim s pismeno in z zaupanjem na me obrniti. S spoštovanjem Fr. Detter. Moj popotnik Ivan Grebene ima mojo legalizovano, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popolnoma za- Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n. pr. mlatilni stroji na vlačilo (GrOpel) in na roko slaniorezni, šivalni, potem stroji s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni ki snažijo, žito trejo (šro-tajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, s mrki (pumpe), dalje tudi t rombe za gnojnico ; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste In dvojne pluge, blag a j niče, varne pred tatom in ognjem, strofe za žehtanfe in ože-manje vseh preskušenih sistemov, otročjih vozičkov i. t. d., i, t. d. Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristue stroje i. t. d , morejo plačati tudi pozneje, 11. pr. o Vseh svetih, o Božiči i; t. d. Imam tudi za kmetijske stroje veščega monterja, (masinista, ki se zastopi na sestavo strojev), ki je v stanu vsak stroj, bodisi, da ga goni človek, žival, voda ali par, najboljše sestaviti ter ga prirejiti, da dobro gre. To je velike vrednosti za kupca mojih strojev, zlasti, \ter jih monter skoro nič ne stoji. o rti O, (O, IQ, [O [O, roj to,1 [Ql [Ol [©! ,0] OJ A al O] 031 0] {© to f©' .O ,0, O o Q| a O O, i o o ■*** o :a o o, 'Oi O 1 'O' i :© o > Ž! o: rdi r© [OJ [03! '©J! '©I Že dne 7. avgusta 1879, št. 5558, od visoke c. kr, deželne vlade v Ljubljani potrjeno prvo in najstarejše R. Ranzingerja v Ljubljani, Dunajska cesta št. odpravlja 15 naravnost iz Ljubljane ob vsakem času, hitreje in ceneje, kakor vse druge konkurenčne črte, na slavnoznanih, za potnike najbolje vrejenih in z električno razsvitljavo sprevidenih poštnih brzoparobrodih mo-&enškog& Llcjia v Bremnu Atler, Verra, Saale, Ems, Trave, edini le potrebujejo 8 do 9 dni Novi York. Tulda, za vožnjo Elbe, Eider, Lahn, kateri v Ameriko oziroma Vsakteri, ki hoče potovati v Ameriko na dober in najceneji način in pod jamstvom proti vsaki prevari, naj ne opusti troškov prosta pojasnila o vozni ceni in trajanji vožnje in vsaka druga pojasnila preskrbeti si pri E. Ranzinger-ju v Ljubljani, zastopniku severo-nemškega Lloyda v Bremnu, kateri prodaja neposredne vožne karte do vseh amerikan-skih železniških postaj po najceneje določenih cenah. o; o o, (g iS o, o O' ,0. o O o I© o, M ,Q O .O! O .0. .0. C1 o O, O j o !© Deželna lekarna m u Ludovika Grsčelna v Ljubljani Mestni trg št. 11 priporoča prečast, gospodom duhovnikom in p. n. občinstvu svoja po-skušena in po najboljših predpisih pripravljena zdravila, kot: Angleški čudoviti balzam, 1 stekl. tO kr., duc. 1 gl(l., 5 duc. 4 gld. Aromatični tobačni prašek, glavo krepčajoče sredstvo, 1 stekl. 20 kr., duc. 2 gld. Bastlerjeve kapljice zoper kolero, občno znano branilo proti koleri, kolerinu in koliki. Stekl. 35 kr. Cvet zoper gušo in napeti vrat. Stekl. 20 kr., duc. 2 gld. Cvet zoper luskine, najboljše sredstvo za odstranjenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. Cena z navodilom rabe 80 kr. Cvet zoper protin in revmatizem za odpravo vsakovrstnih bolečin, bodisi akutnih ali kroničnih. Cena steklenici 50 kr., duc. 5 gld. Dorševo ribje olje najboljše baže, katero jedino zapisujejo zdravniki proti kašlju, škrofeljnom itd. Mala stekl. 50 kr., velika 90 kr. Elizabetna ustna voda, stekl. 50 kr. Franceva zdravilna esenca, proti boleznim v želodci in na jetrih, mrzlici itd Stekl. 10 kr., duc. 1 gld., 5 duc. 4 gld. Francosko žganje s soljo ali brez soli v steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld. Grenko, tudi želodec krepčujoče vino, iz najzdravilnejših gorenjskih rastlin. Steklenica, ki drži pol litra, z navodilom rabe 80 kr. Horstova voda za oči proti unetim očem, njih kataraličnim afekcijam. Cena stekl. 50 kr., duc. 3 gld. Kapljice za bledične, dobro sredstvo pri pomanjkanji krvi. Stekl. 40 kr. Kapljice zoper krč, neprekosljive, 36 kr., duc. 3 gld. Kapljice zoper mrzlico. Stekl. 30 kr., duc. 3 gld. Kineška poinada pospešuje rast las. Lonček 50 kr. Kri čistilne krogljice proti vsem boleznim, ki od želodca prihajajo. Cena škatljici 21 lir., zavitek s 6 škatl. in navodom rabe 1 gld. 5 kr. 6 zavitkov 5 gld. 25 kr. Kri čistilni čaj Kiillerjev. Majhen zavitek 75 kr., velik 1 gld. 30 kr. z navodom rabe vred. Krogljice zoper bledico dr. Blanda (pocukrane) proti pomanjkanju krvi (blodici, slabosti, pešanju). Škatljica velja 60 kr. Krogljice zoper trakulje, gotovo sredstvo proti trakulji. Cena z navodom rabe 2 gld. Malaga-vino najboljše vrste za prebolele. Stekl. '/4litra 60 kr., 1/2litra 1 gld. 20 kr., liter 2 gld. 20 kr. Marijino-celjske kapljice, slavno znano in zeli) priljubljeno zdravilo proti boleznim želodca. Stekl. 20 kr., dne. 2 gld , 6 duc. 7 gld. 50 kr. Maža zoper gušo, lonček 35 kr. Maža zoper kile, za vsakorstne tudi za zastarane 1 gld. Obliž zoper kurja očesa, Luzerjev 60 kr., ravno tak od mene le 40 kr. Pagliano-sirnp, pravi iz Florencije, varuj se ničvrednih ponaredb, 1 gld. Prašek zoper ščurke. Škatljica 30 kr. Rudeči dunajski sok zoper kašelj. Stekl. 40 kr. Ruska maža zoper ozeblino, jako dobro sredstvo. Lonček 40 kr. Salicilno-kisla ustna voda. Stekl. 50 kr. Salicilno-kisli zobni prašek. Škatljica 30 kr. Sirup iz planinskih zelišč proti kašlju, hripavosti, pljučnim boleznim itd , napravljen iz pravih planinskih zelišč. Stekl. 50 kr„ duc. 5 gld Strup zoper podgane, najmočnejše sredstvo. Cena 20 kr. Strup zoper stenice. Stekl. 40 kr. Tinktura za rast las. Stekl. 60 kr. Tinktura zoper kurja očesa, bradavice in trdo kožo. Stekl. 40 kr, »/s dne. 2 gld, Univerzalni jedilni prašek, izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju sploh jako priljubljen. Škatljica z navodom rabe 50 kr. Univerzalni zdravilni obliž (flajšter) zoper vsakovrstne rane, vnetje, otekline itd. Škatljica 30 kr. Ustna voda dr. Duflos-a iz ameriških rastlin, ohranjuje zobe in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine, 60 kr. Voda za čiščenje obraza, pege, ogrce, grinte in druge nečistosti kože Steklenica 80 kr. Zobne kapljice. Stekl. 10 kr., duc. 90 kr. Zobni prašek po dr. Heiderji z dodatkom salicilno-kislega natrona je v jako priljubljen. Škatljica 30 kr. Zeleznato kineško vino pokrepča želodec. Cena butelji 1 gld 20 kr. Zeleznato salo iz kitovih jeter najboljše vrste, za krepčanje slabih otrok, katerim manjka krvi. Stekl. 60 kr. Želodčne kapljice Marije Pomagaj napravljene so iz zelišč gorenjskih, zlasti okrog Brezij pri Mariji Pomagaj nabranih, katere imajo lastnost vsakovrstne želodčne bolezni ozdraviti, Stekl. 30 kr., duc. 3 gld. Mediciniona mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, parfumi, 1. t. d. vedno v zalogi. Živin.slca, zdravila,. Homeopatične kapljice za prašiče zoper vse prašičje bolezni. Steklenica 30 kr. Prašek za prašiče po skušnjah potrjen proti perečemu ognju, vraničnemu in plučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij, driski, kataru, itd. Zavitek 30 kr. Konjski cvet za utiranje udov, trganje, oteklino, spalmenje šipe ua kolenu. Steklenica 1 gld., liter 2 gld. Poskušeni konjski prašek zoper vsakovrstne konjske bolezni. Ako se konju vedno po malo daje tega praška, obvaruje se ga čestokrat nalezljivim boleznim. Zavitek 50 kr. Poskušeni mlečni in goveji prašek. Ta prašek je skušeno čistilo krvi ter izganja vse bolezenske snovi iz života. Zavitek 50 kr. Pasje krogljioe proti pasjim boleznim. Škatl. 50 kr. ilC I-I omeopatična lekarna. *9G Deželna lekarna pri ..Mariji 1'onia^aj" je, kakor znano, najprva in najstarejša liomeopatičlia lekarna na Kranjskem. Napravljajo se ta zdravila iz posebne dobrote in čistoste ter najtočneje. Istotako se dobč vsa zdravila |m> receptih napravljena, vedno sveža in najboljše vrste. Po pošti se vsak dan dvakrat razpošilja — Cenik pošljem, ako se naroči, gratis in franko, v katerem je se več natančneje popisanih zdravil. Prosim uljiMlno, me p. n. občinstvu priporočati. z veiespoštovanjem Lud. GrGČel. lekar.