Poštnina plačana v gotovini Leto LV.
V Ljubljani, V nedeljo, dne 24. julija 1927 Št. 164. Posamezna Jtevilka 3du
Naročnina
Dnevna Izdaja
zo državo SHS
meseCno 20 Din polletno 12o Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo ^Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 1'90 ln 2 D.veCJI oglasi nad -43 nun višine po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pri večjam D naročilu popuat Izide ob -I zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. OIII1 Roltoplsl se ne vratafo, netranlclrana pisma se ne sprejemajo ^ Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 2328
Poli/ičen lisi za slovenski narod
Uprava fe vKopltarfevl ul.Sl. 6 ^ CeSovnl račun: Cfublfana Slev. 19.650 In 10.349 »a lnterate, SartifevoSt.7SH3. Zui/rch Si. 39.OH, Praga In Itunaf St. 24.797
Pomirjenje med Davidovičem in vlado?
Dve ?diki deli.
Četrtkova seja ljubljanske oblastne skupščine je bila za Slovenijo zgodovinsko važen dogodek. Storila sla se dva sklepa, ki pomenita dva osnovna kamna gospodarske in kulturne povzdige naše dežele.
Kranjska hranilnica in zagrašlta elektrarna pomenita dvoje oblastnih ustanov, ki živo segata v vse naše življenje. Kot vesela blago-vest so se slišale besede poslancev dr. Jurija Adlešiča in prof. Jarca, ki sta risala namen, pomen in nalogo oblastnega denarnega zavoda. Prav v zadnjo kmetsko občino in vas naj seže vpliv tega zavoda, vsak napreden Slovenec, posestnik, obrtnik, vsaka stanovska, javna in samoupravna korporacija, ki hoče delati v dobrobit splošnosti, mora imeti v Kranjski hranilnici svojo oporo. Kranjska hranilnica naj bo vir, odkoder naj črpajo pomoč občine, okrajni zastopi, gospodarska združenja, stanovanjske akcije, melioracijski načrti za naše planine in polja, za zboljšanje sedanjih in gradbo novih cest, lokalnih železnic, za ustvarjanje avtomobilskih zvez, za dvig domače industrije, sploh za najpopolnejšo izrabo vseh pridobitnih možnosti, ki naj dado narodu boljši kos kruha. Moči »Kranjske hranilnice« naj bodo na razpolago pospeševanju prosvete, narodnega zdravja in vsakemu gibanju za napredek Slovenije.
To niso prazne besede, to je načrt in delokrog ustanove, ki jo že imamo in ki je že danes, ko smo jo komaj dobili, tako močna, da zanesljivo jamči za ustvarljivost in uresničitev nad, ki se nanjo stavijo. V nekdanjem deželnem zboru smo se leta in leta mučili, da smo prišli do skromne denarne ustanove, ki je služila deželi. Leta so zopet pretekla, da je iz skromnih početkov zrastla banka z zadostno močjo in zaslombo. Orali smo tedaj ledino in težko je bilo ustvarjanje iz nič. V brezpravnih razmerah poprevratne dobe so po zaslugi znanih gospodarskih »korifej« vsi uspehi v tem pogledu prišli v nič in ko se je z letošnjim letom obnovila deželna samouprava, smo tozadevno bili v prav tistem položaju kot leta 1908. Po petih mesecih pa nismo več na slabšem, ampak že precej na boljšem kot leta 1914. Dobro voljo, pošteni namen in sposobnost mož, ki jim je naše ljudstvo dalo deželno krmilo v roke, je potek dogodkov kronal z uspehom, o katerem pred pol leta gotovo niti sami misliti niso upali. Pridobili so deželi preko vseh težav in intrig od nasprotne strani najstarejši naš zavod, na katerega je poleg ustaljenega renomeja gospodarske in finančne solidnosti navezana vrsta najlepših kulturnih in humanitarnih ustanov v Sloveniji. Dr. Marko Natlačen, ki je to akcijo v imenu oblastnega odbora vodil in osebno delal na njeni izvršitvi v vseh podrobnostih, je s tem delom popolnoma opravičil nade, ki smo jib stavili vanj.
Z elektrarno v Zagradcu pa je naša Dolenjska dobila motor gospodarskega napredka, kakpr neprestano že desetletje tako plodo-nosno deluje na Gorenjskem na Završnici. S tem, da je oblast dobila v svojo posest najmočnejšo elektrarno na Dolenjskem, je obisti-njena dolgoletna želja naših političnih in gospodarskih voditeljev, da že enkrat tudi v ta del dežele posveti luč hitrega gospodarskega procvita. Sedaj je ustvarjena možnost, da se omrežje te elektrarne pod modrim strokovnim vodstvom in z zadostnim finančnim zaledjem smotreno razširja po celem dolenjskem okolišu. Kaj to pomeni, koliko bo zrastla gospodarska vrednost Dolenjske s to pridobitvijo, tega danes ne bomo precenili, le to moremo trditi, da gre za veliko bogastvo, ki bo šlo našemu narodu, zlasti našemu doslej — ne namenoma r— zapostavljenemu Dolenjcu v prid.
Omenjena sklepa oblastne skupščine pomenita torej dvoje del, kakršnih smo bili vajeni le v najproduktivnejši dobi nekdanjega deželnega zbora in sta za sedanje razmere, v katerih se oblastna samouprava nahaja, naravnost ogromna uspeha.
Oblastna samouprava je dokazala, da ima voljo in srečno roko, da bo peljala deželo zopet v tiste srečne čase, ko se je blagoslov de-Jielne uprave odražal na vsej naši zemlji, v vsakem njenem delu in v vsem njenem ravnanju, ko smo sloveli kot dežela reda, dela in hitrega napredka.
OBČINSKI SVET V KRlZEVČffl"SE RAZPUSTI.
Belgrad, 23. jul. (Izv.) Kakor smo zvedeli, bo jutri ali pojutrišnjem razpuščen občinski svet v Križevcili. Ukaz je že gotov in čaka samo še na podpis notranjega miuiitra.
r Belgrad, 23. jul. (Izv.) Današnje »Novosti«, ki so, kakor znano, zelo blizu demokratom, karakterizirajo poslednje dogodke takole:
Ta teden je minul v znamenju najbolj živega zanimanja za tisto, kar se dogaja v demokratski stranki. Zadnje dni je po tako burnih peripetijah, ki so jih izzvali govori Vukičeviča, Marinkoviča in Davidovima, prišlo do pomirjenja razburkanih strani. Vsi napori streme za tem, da se pomirijo demokratski ministri in Ljuba Davidovič. Po poslednjih verzijah Davidovič s svojimi ostrimi govori ni hotel izzvati tako težkih posledic, ki jih je časopisje napovedovalo, to je razcepa stranke ali razcepa koalicije, marveč je poskušal samo čimbolj naglasiti težko stanje iu volivna nasilja, ki se v državi vršijo. Ne na demokratske ministre, nego na Vukičeviča je Davidovič hotel pritisniti, da bi izpolnil dano besedo glede svobodnih volitev in izmenjal uradništvo, ki ne dela po zakonu. V tem smislu misli Davidovič tudi v Skoplju nadaljevati akcijo in tam, kjer je Vukičevič poskušal desavuirati njegov govor in sploh njegovo veljavo za današnjo vlado, v dokumentiranih govorih pobijati argumente Velje Vukičeviča in dokazati, da je bil njegov govor popolnoma upravičen. Davidovič se bo v ponedeljek vrnil v Belgrad. V torek se bo vršila seja izvršilnega odbora demokratske stranke, tako, da se celokupen razvoj položaja odloži za nekaj dni. Sicer se mno-
v Dunaj, 23. jul. (Izv.) Poročila nekaterih dunajskih listov, da je policija pri hišnih preiskavah v socialno - demokratskem tajništvu našla več orožja, se dementirajo. Pač pa se poroča, da so zaplenili v neki socialdemokratski mladinski organizaciji tri puške, ki so bile odnesene iz neke trgovine z orožjem.
v Dunaj, 23. jul. (Izv.) Poštna strokovna organizacija je imela skupno s pokrajinskimi zastopstvi sejo, na kateri so ugotovili, da je bila poštna stavka v vseh pokrajinah popolna, samo na Koroškem in Tirolskem je pošta poslovala z ozirom na neprijetnosti, ki bi jih mogle povzročati italijanske in jugoslovanske oblasti. To pa se je izvršilo v popolnem sporazumu z vodstvom.
v Dunaj, 23. julija. (Izv.) Dunajska policija vsak dan izvrši več aretacij takih oseb, ki so osumljene, da so sodelovale pri požiganju in streljanju. Če hočejo tajiti, jim policija predloži fotografije, na katerih se jasno poznajo njih obrazi. Številni poklicni fotografi in amaterji so kljub smrtni nevarnosti posneli mnogo zanimivih prizorov, katere si je sedaj nabavila policija ter jih dala močno povečati. Na ta način so identificirali že mnogo oseb in jih aretirali. Dosedaj je aretiranih 300 oseb, pa se ho to število še veliko povečalo.
v Dunaj, 23. jul. (Izv.) Tirolsko vodstvo »Heimatvvehra« je v imenu vseh alpskih »Hei-matwehrov« poslalo na dr. Seipla zahtevo, da se mora preprečiti vsak poskus, da bi prišle na vlado stranke, ki so krive na dogodkih 15. in 16. julija. Pismo je sestavljeno v zelo ostrem tonu in zahteva od krščansko-socialnih voditeljev najenergičnejšega nastopa proti socialistom.
v Dunaj, 23. julija. (Izv.) Vodstvo krščansko socijalne stranke je imelo danes sejo, na kateri sta poročala tudi zvezni kancler dr. Seipel in vojni minister. Razpravljali so o preteklih dogodkih in sklenili, da bodo podpirali vse ukrepe stranke in vlade, ki bodo imeli namen, da se preprečijo ponovitve takih dogodkov. Parlament mora sprejeti zakon, ki bo omogočal, da manjšina ne bo ovirala večine s sabotažo pri delu. Stranka izreka zaupnico zvezni vladi in predsedniku iu ju poziva, da vztrajata na potu k pomirjenju. Vlada mora preprečiti, da se delavstvo po časopisju liujska še nadalje, ker mora to nujno vesti do državljanske vojne in pogube države. Social-no-demokratska stranka je z demagoškim vodstvom mas v prvi vrsti povzročila zadnja krvo-
go komentira nova okrožnica Velje Vukičeviča velikim županom, v kateri jih ponovno opozarja na natančno izvrševanje njihovih dolžnosti, kakor tudi na to, da delujejo na to, da bodo svobodne volitve popolnoma zajamčene. Značilno je, da prihaja ta okrožnica takoj po intervenciji demokratskih ministrov pri Vukičeviču. Misli se, da je to korak k ublažitvi odnošajev med Davidovičem in vlado. — Splošno se ta okrožnica mnogo komentira. Demokrati vidijo namreč v tem uspeh Ljube Da-vidoviča in njegove akcije, radikali pa trdijo, da je to samo ponoven dokaz, da Vukičevič bolj kakor vsak drugi želi svobodnih volitev.
r Skoplje, 23. jul. (Izv.) Danes je semkaj prispel šef demokratske stranke Ljuba Davidovič. Na kolodvoru ga je sprejelo mnogo prebivalstva in pristašev demokratske stranke. Na pozdrav je Ljuba Davidovič odgovoril na kratko, da se demokratska stranka nahaja v precej težavnem stanju, posebno poslednje dni. Po seji izvršilnega odbora so se vse težave odstranile in demokratska stranka je danes bolj enotna, kakor je bila poprej. Ona gre složna in enotna na volitve. Zato ji je pri volitvah zajamčen poln uspeh.
Popoldne se je Davidovič odpeljal v Te-tovo, odkoder se bo vrnil v Skoplje, kjer bo pozno zvečer imel z demokratskimi zaupniki sestanek, na katerem bo imel dolg govor, ki bo obenem odgovor na znane Vukičevičeve napade.
v Dunaj, 23. jul. (zv.) Snoči opolnoči je je nastalo na Riugu veliko razburjenje, ko je po.nma bramba hitela pred poslopje umet-nostno-zgodovinskega muzeja in je policija začela delati red, še vedno oborožena s puškami. Nek stražnik je namreč zapazil, da se dviga iz poslopja neprestano gost dim. Pozvana požarna bramba pa je ugotovila po natančni preiskavi poslopja, da ni nikjer sledu o kakem požaru. Tako se je velika nervoznost, ki je na Dunaju še od zadnjih dogodkov zelo velika, kmalu zopet polegla.
v Dunaj, 23. julija. (Izv.) Danes zjutraj se je vršila sv. maša s slovesnim rekvijemom v Štefanovi cerkvi, katero je daroval kardinal Piffl za žrtve v dneh 15. in 16. julija. Prisostvovali so člani vlade, oblasti in svojci umrlih. — Danes je zopet umrl eden izmed težko ranjenih, tako da se je število smrtnih žrtev zvišalo na 102 osebi.
Izredno zborovanje socialno-deinokratične stranke.
v Dunaj, 23. jul. (Izv.) Danes se je pričelo na Dunaju izredno zborovanje avstrijske soci-alno-demokratske stranke. Javnost je bila popolnoma izključena. Doznava pa se, da razpravljajo o napakah organizacije, ki so se pokazale pri zadnjih dogodkih in o ukrepih, ki jih mora stranka z ozirom na to storiti. Preprečiti je treba, da ne bodo nepooblaščeni ljudje mogli več povzročiti stavk in ščuvati ljudi k nemirom. Razpravljalo se bo tudi o reorganizaciji republikanske obrambne zveze. Končno bodo razmotrivali tudi vprašanje o razpustitvi parlamenta in razpisu novih volitev.
prelitja. Vodstvo stranke zahteva, da se odstrani sedanja občinska varnostna straža, ker je to strankarska organizacija, ki bi mogla resno ogrožati varnost. Vlada mora delati na to, da bodo vsi krivci zadnjih dogodkov strogo kaznovani. Vsakršna amnestija bi pomenila samo slabost vlade. Treba je nastopiti tudi proti komunistični propagandi in zabraniti delovanje tujim agitacijskim pisarnam. Organizacija državne vojske naj se preosnuje po zgledu švicarske milice, čemur tudi velesilo ne bodo mogle nasprotovali. Prepovedo naj se stavke v vseh javnih podjetjih in izda zakon, ki bo ščitil delavoljne. Izda naj se nov tiskovni zakon, ki bo omogočil kaznovanje nedovoljenega hujskanja. Tudi smrtna kazen naj se uvede po vzgledu nauuAkegu kazenskega za-
konika. Končno naj se odpravijo sedanja porotna sodišča in uvedejo sodišča s skabini — prisedniki, po nemškem vzorcu. Dokler se vse to ne izpelje, se mora organizacija »Heim-\vehra« tehnično izpopolniti. Parlament mora v kratkem rešiti poleg teh političnih vprašanj tudi več važnih gospodarskih zakonov. Če bo vsled obstrukcije delo onemogočeno, naj se parlament razpusti.
SAM. DEMOKRATI SE PRIBLIŽUJEJO DAVIDOVIČU.
Belgrad, 23. jul. (Izv.) Tajništvo SDS je poslalo Davidoviču pismo, v katerem navaja velike kršitve volivne svobode in političnega nasilja. Sam. demokrati so se s tem pismom obrnili na Ljubo Davidoviča radi tega, ker se je Davidovič zadnje čase pokazal kol boritelj za volivno svobodo.
VOLIVNO GIBANJE.
Banja Luka, 23. jul. (Izv.) Danes se je tukaj vršil zaupniški sestanek sam. demokratov, na katerem je bil navzoč tudi Pribičevič. Za nosilca liste banjaluškega okrožja je bil soglasno izvoljen Pribiuevič.
Naš novi odpravnik poslov v Tirani.
Belgrad, 23. julija. (Izv.) Ker albanska vlada še ni zahtevala agreman za svojega poslanika v Belgradu, jc zunanji minister odredil, da bo zaenkrat odpotoval v Tirano kot naš zastopnik samo odpravnik poslov z enim nižjim uradnikom. Za odpravnika je bil imenovan tajnik v zunanjem ministrstvu Mili-voje Milčič, ki prihodnji teden odpotuje v Tirano.
Lord Rothermere in dr. Seneš.
v Praga, 23. julija. (Izv.) O pismih med lordom Rothermerom in dr. Benešem prinašajo češki listi obširne komentarje. >Česke Slovo«, ki sloji blizu zunanjemu ministru, pravi, da bi bil lord Rothermere ravnotako kot ta članek podpisal lahko tudi kak članek, ki bi mu ga predložil kdo drugi. S svojim pismom da je v vsej Evropi napravil veliko veselje. Iz pisem med obema bo vsak lahko presodil, kdo je pravi gentleman. »Narodna Politika« pravi, da je iz lordovega pisma najbolj razvidno, kako ravna Ogrska s slovaškimi, slovenskimi, hrvatskimi, avstrijskimi in češkimi narodnimi manjšinami. »Rude pravo« piše, da je lordovo pismo obsodba češkoslovaškega imperializma.
ZA REVIZIJO TRIANONSKE POGODBE.
v Budimpešta, 23. juli.;a. (Izv.) V nekem razgovoru z angleškimi č:-. nikarji je izjavil sotrudnik »Az Esta« lor Rothermere, da upa, da se bo angleška poslanska zbornica še tekom te sezone bavila z vprašanjem revizije Irianonske mirovne pogodbe. To je nujno potrebno, ako se hoče resno delovati za pomir-jenje.
Poljska vlada.
v Varšava, 23. jul. (Izv.) Vlada deman-tira vse v zadnjem času razširjene vesti o spremembah v poljskem kabinetu. Zunanji minister Zaleski jo od svoje težke bolezni zopet okreval in bo v začetku avgusta zopet nastopil s svojim delom.
v Moskva, 23. jul. (Izv.) Poljski poslanik Patek se v najkrajšem času vrne iz Varšave.
ZA AMNESTIJO POLITIČNIH KAZNJENCEV
NA BOLGARSKEM.
v Sofija, 23. julija. (Izv.) Takozvanl Železni blok v bolgarskem parlamentu, ki sestoja iz kmečke siranke, socialno demokratska stranke in rokodelske stranke, bo v bližnji bodočnosti stavil predlog, da se amnestirajo vsi politični zločinci od 1. 1922. dalje. Spomini na prošlo državljansko vojno so že toliko obledeli, da vlada lahko amnestira takratne obsojence. Z ozirom na zadnji govor predsednika Ljapčeva, ki je odločno odklonil vsako amnestijo, ni mnogo upanja, da bi vlada ta predlog upoštevala.
Vojaški upor na Španskem.
v Pariz, 23. jul. (Izv.) Brzojavke iz Mad. rida javljajo, da je v topničarski šoli v Sedo-vii izbruhnil upor. Gibanje se je pričelo iz protesta, ker so gojencem zaj>ovedaii udeležbo pri neki dobrodelni slavnosti v korist vojaških operacij v Maroku. Vojni minister je izdal najstrožje odredbe, da se upor zaJxo.
Dunaj po revolti.
j
Sklepi avstrijske kršc.-socia!ne stranke.
ZAUPNICA VLADI. - ZAHTEVA SE ZAKON PROTI MANJŠINI IN ŠTRA.TKOM. -OBČINSKA STRAŽA NAJ SE UKINE. - PRE08N0VA VOJSKE. - NOBENE AMNESTIJE. - PONOVNA UVEDBA SMRTNE KAZNI IN ODPRAVA POROTNIH SODIŠČ. — RAZPUST PARLLAMENTA.
Kralj Ferdinand na mrtvaškem odru.
v Bukarešta, 23. julija. (Izv.) Danes ob 10. uri dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, da določi definitivni program pogrebnih svečanosti. Ob 11. uri dopoldne so v navzočnosti ministrskega predsednika, pravosodnega ministra, ministra kraljevega dvora, bukareštanskega župana in regentskega sveta zaprli krsto. V ponedeljek se bo vršila seja poslanske zbornice in senata, na kateri todo govorili voditelji vseh strank. V ponedeljek dopoldne pa se bo vršila v kraljevem dvoru seja ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali v navzočnosti regentskega sveta o vprašanju prestolonasledstva. Ko je bil dosedanji romunski prestolonaslednik proklamiran za kralja, jc ostala država brez prestolonaslednika. Sedaj mislijo oklicati za prestolonaslednika princa Nikolaja. V ta namen bo skupni seji parlamenta in senata predložen nov zakonski predlog, ki bo spremenil določbe glede prestolonasledstva, da bodo imeli do tega mesja pravico tudi člani kraljeve rodbine iz stranske vrste.
Tudi danes je bila velika gneča krog mrtvaškega odra pokojnega kralja. Včeraj je obiskalo kralja nad 50.000 ljudi. Med številnimi venci jc bil tudi venec, ki ga je poslal bivši cesar Viljem in nadvojvoda Oton.
Žalna služba božja za kraljem Ferdinandom.
r Belgrad, 23. julija. (Izv.) Danes dopoldne se je v saborni cerkvi vršila svečana služba božja za pokojnim romunskim kraljem Ferdinandom. Navzoči so bili celokupni diplomatski zbor, vlada, ugledui politiki vseh strank
iu zastopniki društev iu častniki belgrajske garnizije. Pred cerkvijo so bilo čete 18. polka z godbo in zastavo. Službo božjo je opravil pa-trijarh Dimitrije, ki je imel nato kratek govor, v katerem je naglašal pokojnikove zasluge za cerkev in državo.
v Dunuj, 23. jul. (Izv.) Danes se je vršila v grški kapeli žalna služba božja za romunskim kraljem. Dr. Hainischa je zastopal šef njegovega kabineta in dr. Seipla, ki je preobložen s parlamentarnim delom, finančni minister Kienbock. Bili so navzoči tudi zastopniki oblastev in polnoštevilno zbran diplomatski zbor. Romunskemu zun. ministru Milile-neu so vsi prisotni izrazili sožalje.
v Borlin, 23. jul. (Izv.) Danes se je vršil v cerkvi sv. Hedvike slovesen requiem za romunskim kraljem Ferdinandom. Slovesnosti je opravil kardinal Pacelli v navzočnosti zunanjih poslanikov in zastopnikov vlade.
Mladi romunski kralj.
v Bukarešta, 23. julija. (Izv.) Ko se je mladi kralj Mihael vračal s slovesne seje narodne skupščine, je na potu domov rekel svoji materi, da so mu ceremonije zelo do-padle, Ne razume pa, zakaj vsi možje tako naglas in venomer govore. Vprašal je tudi, zakaj mu ne pravijo več »kraljeva visokost«, temveč »veličanstvo«. Rekli so mu, da so mu sedaj spremenili ime, ker jc sedaj on postal kralj, ko je njegov stari oče umrl. Ko mu jc rekla kraijica, da bo moral od sedaj naprej zato biti resnejši in bolj priden, je vprašal:
Volitve v kranjski občinski odbor.
,'\)i tf
t
r ' V*

Vznemirjajoče vesti o nastopanju princa Karia.
DEMONSTRACIJE KARLISTOV V ROMUNIJI. - PRINC KAR L HOČE Z LETALOM V
ROMUNIJO?
Bukarešt, 23. jul. (Izv.) Iz Erdelja prihajajo vesti, da so tam Karlovi pristaši priredili demonstracije za Karla. Tudi iz mesta Bagerol prihajajo vesti o krvavih demonstracijah, ki so jih vprizorili karlisti. Bilo je več ranjenih. Po neki verziji se princ Kari že nahaja na madžarsko-romunski meji.
v Ženeva, 23. jul. (Izv.) Ženevska policija je imela te dni opraviti z velepolitično afero. Šlo je za to, da so se raznesle vesti, da hočejo princa Karla z zrakoplovom prepeljati v Romunijo. Misleriozna zadeva se je vršila sledeče: V Bellevue, vzhodnem ženevskem predmestju si je sezidal nek bogat angleški športnik Mr. T. vilo in se mnogo bavil z zrako-plovstvoni. Zadnje dni se je pričelo skrivnostno šepetanje, da T. snuje načrt, kako bi princa Karla, kateri bi imel priti v Bellevue, z letalom prepeljal v Romunijo. Tam bi ga izkrcal v pokrajini, kjer se nahajajo številni
pristaši Karlovi, ki bi mu potem pomagali, da zasede romunski prestol. Vse preiskave ženevske policije pa so imele popolnoma negativen rezultat. Mr. T. odločno ugovarja, da bi snoval kake take načrte. Je pa sploh veliko vprašanje, ali bi mogle oblasti izvršitev kakega takega načrta sploh preprečiti.
v Pariz, 23. julija. (Izv.) Princ Karol, ki je dosedaj odklanjal vsak obisk, je snoči sprejel sotrudnika »Matina« Sauenveina, kateremu je izjavil: Smrt mojega očeta je bila zame strašen udarec. Vedno moram misliti na svojo domovino in žal mi je, da se ne morem udeležiti pogreba. V sedanjem položaju ne morem dati časopisju nikakih izjav. Glede naslova »romunski kralj«, ki je stal v včerajšnjih poročilih, je izjavil princ Karol, da je bil to samo izraz čuvstvovanja njegovih prijateljev. Sedaj ne misli na to, da bi povzročal kaka vznemirjenja glede vprašanja prestola.
Popoln poSom komunizma na Kitajskem*
London, 23. julija. (Izv.) Komunistična vlada v Hankovu je razpadla. Komunistični ministri so bili aretirani od vojnih oddelkov Čan-Kaj-Šekove skupine. Vojaki so zasedli ludi banke. Komunistična vojna šola se še brani in jo oblegajo. Sun-Jat-Senova vdova je natisnila dolgo izjavo, v kateri piše, da se je Kuomingtang (narodna stranica) pod komunističnim vplivom izneveril Sun Jat-Senovi politiki narodnega preporoda. Vdova piše, da je izstopila iz stranke in se bo udeležila političnega življenja šele pozneje, ko bo zavladala »modra zmernost«. Vse to nudi dokaz, da je propadel komunistični vpliv po begu ruskih voditeljev. Južni Kitaj je sedaj v rokah pristašev zmerne nacionalne politike. Čan-Co-Lin, guverner Mandžurije in severnih čet, je izdal razglas, ki kaže, da se hoče pobotati z
južnokitajskimi nacionalisti. Piše med drugim: »Več let sem bil Sun-Jat-Senov prijatelj. Pomagal sem mu v vojni 1. 1922—1924. Sun-Jat-Senova zasluga je strmoglavljenje mand-žurskih cesarjev in zmaga kitajske svobode. Smrt nam je prezgodaj ugrabila Sun-Jat-Sena. Dovršiti moramo njegovo delo. Imam iste cilje. Naj le odstrani Čan-Kaj-Šek komuniste, ki hočejo izrabiti našo sveto stvar za svoje cilje. Potem je Kitaj zedinjen in se bom z njim (Čan-Kaj-Šekom) domenil glede enotne vlade.
Državljanska vojna na Kitajskem.
v London, 23. julija. (Izv.) Angleški listi poročajo, da so čete narodne armade doživele v Šantungu velik poraz. Severna armada je čete narodne armade pognala iz Šantunga.
Pred novimi poleti čez Ocean.
Dunaj—New York.
v Dunaj, 23. julija. (Izv.) Avstrijska letalska zveza, ki je naslednica nekdanje Zveze avstrijskih vojaških letalcev, jc naročila v Nemčiji veliko letalo, s katerim bo znani športnik Kudeler dne 2. septembra z letališča v Aspernu odletcl proti Parizu. Tam bodo napolnili aeroplan z velikimi zalogami bencina in če bodo vetrovne razmere ugodne, bo odplul na nadaljnji polet proti New Yorku. Nabava zrakoplova je stala čez 40 tisoč šilingov, ameriški motor pa 20.000 mark. Letalo bodo uporabljali kot poštno letalo in bo že pri prvem poletu neslo v Ameriko 10 tisoč pisem. Računajo, da se bo letalo amortiziralo že po dvakratnem poletu. Imenovani letalec jc že med vojno postavil več svetovnih rekordov v vztrajnostnem poletu.
Pariz—New York.
v Pariz, 23. julija. (Izv.) Po dolgotrajnih poskusih se jc znani letalec na dolge proge Coste odločil, da s svojim letalom tipa »Bre-•Juet« nastopi polet iz Pariza v New York. Pričakujejo, da bo Coste v teku enega tedna nastopil ta polet.
Irska—New York in nazaj na Dunaj, v London, 23. julija. (Izv.) Angleška letalca Leslie Hamilton in polkovnik Minchin nameravata začetkom avgusta s Clifdena na Irskem nastopiti polet v New York in nazaj, ne da bi med tem pristala. Pri poletu nazaj iz Amerike nameravata pristati šele na Dunaju.
v London, 23. julija. (Izv.) Dva kanadska letalska častnika nameravata izvršiti polet iz Wind3ora v Kanadi v Windsor na Angleškem brez prestahka.
Ponesrečen polet za nov rekord, v Dessau, 23. julija. (Izv.) Poskusni polet, s katerim sta hotela Loose in Risticz prekositi od Chamberlaina postavljeni svetovni rekord v vztrajnostnem poletu, se je ponesrečil. Ko je letalo med kroženjem na črti Dessau—Lipsko prevozilo žc progo 2300 km, sla morala letalca v bližini Lipskega pristati, ker je pri izpraznjenju ene zaloge bencina dovod iz druge zaloge odpovedal. Na motorju ves čas ni bilo nobenih motenj. Stroj se jc pri pristajanju nekoliko poškodoval. Izvršile sc bodo takoj vse poprave in prihodnji teden bosta poskusni polet zopet pričela.	-i—
Danes, v nedeljo 24. julija, se vrši volivni boj v Kranju, tej trdnjavi slovenskega ali vsaj gorenjskega liberalizma. Vsepovsod drugod so bolj ali manj spoznali, da SDS ni ne politično ne gospodarsko nič vredna, da je z njo sama izguba, le v Kranju se dozdaj še ni posvetilo. Vendar se je tudi tu moč SDS, ki ima v občinskem svetu 16 mandatov, začela krhati. Je v njihovih vrstah tudi še pametnih mož, ki se silno neradi pokoravajo demokratskim mogočnjukom in ki si želijo svobode, da ne bi bili prisiljeni glasovati v gospodarskih stvareh tudi proti svoji zdravi pameti. Da ni bila v dosedanjem občinskem odboru opozicija (SLS 4 mandate in gospodarska stranka, tudi radikali imenovani, 5 mandatov) upoštevana, je vpričo znane miselnosti SDS povsem umevno, a tudi njihovi lastni pristaši niso smeli po svoje misliti, in naj je bilo še tako pametno in koristno! Reklo se je: discipline ne kršiti, če pa se je kdo upal le malo pogodrnjati in se po robu postaviti, so ga prvakarji poštrmo izdelali in je padel v nemilost, tako i je za večne čase zapomnil, kaj se pravi upreti se esdeesarski komandi.
Kako bo v bodoče, ne vemo, niti ne prerokujemo, a spodobilo bi se možem, da se znebijo jerobstva, ki ga izvršuje nad njimi par esdeesarskih tiranov, in izvolijo v občinski svet može, ki bodo imeli voljo in sposobnost upravljati občino, kakor želijo in hočejo davkoplačevalci in kakor zahteva moderni napredek ter socialne potrebe občanov. Danes je prilika, da vsi, ki so nezadovoljni z gospodarstvom SDS v občinski hiši, temu napravijo konec s tem, da vržejo svojo krogljico v skrinjico SLS, ki je druga (2)! Seveda teror bo, skriven sicer, kajpada, ker Orjune ni več (saj javno ne), a hud. Da se bo delalo z lažjo, zavijanjem, pretenjem: kdo pričakuje od SDS kaj drugega? Pametni ljudje pa se ne bodo dali ustrašiti in bodo volili po svoji vesti in prepričanju, da občine ne smejo več zaupati SDS. Le poglejmo:
Mestna klavnica konča vsako leto z deficitom.
Vodna črpalnica. V kupni pogodbi, ki sta jo sklenila občina in veleindustrijec f V. Maj-dič za vodno silo na Savi pod mostom, so bili natančno fiksirani pogoji po odloku višje oblasti, ob katerih bi bil moral Majdič postaviti novo črpalnico. Občina na podlagi te pogodbe svoje pravice ni zavarovala zemljiško knjižno, tako da visi vsa stvar v zraku in je vprašanje, ali pride občina sploh kdaj do svojih pravic ali pa bo gospodarsko oškodovana, če bo morala sama izvršiti to napravo, ki je vedno bolj potrebna za slučaj požara ali še bolj za čas pomanjkanja vode v vodovodu, kar smo že parkrat občutili.
Puškarska šola. Neverjetno je, s kako malim preudarkom se je skušalo rešiti to vprašanje, ki bi bilo za Kranj lahko res velikega pomena. Mesto da bi bila občina razmišljala o kaki velikopotezni akciji za zgradbo novega šolskega poslopja, ld bi bilo primerno za osnovno šolo (kakšno je dosedanje poslopje, itak veste) in za strokovno šolstvo, je izdajala skozi ieta razmeroma ogromne vsote »Narodnemu domu« iz naslova investicij za
puškarsko šolo. Nekdo, ki pozna vse te številke, trdi da jo ta šola voljala občino dosedaj 584.613.66 Din! Od teh izdatkov nima haska niti občina niti puškarska šola. Kajti prostori v Narodnem domu so skrajni neprikladni in za te vrste šolstvo docela neporabni. Del zavoda se je moral že sedaj premestiti v pritlične prostore občinske hiše št. 2, ki so bili prirejeni za trgovski lokal. Tako je oškodovana občina za dohodek, ki bi se dal doseči za ta lokal, in ki bi se po zakonu že moral porabiti za kritje stroškov za adaptacijo te hiše. Itd. Smemo reči, sama veriga gospodarsko nepremišljenih dejanj, ki so v zvezi s puškarsko šolo.
Za »Narodni dom« je šlo okroglo 700.000 dinarjev občinskega denarja. Da se razumemo: če hoče kako društvo staviti tako poslopje, naj le zida. Da sme občina dati kako podporo ali kakor že hočete to imenovati, tudi prav, saj velja kot »kulturna« hiša, in smo širokogrud ni dovolj, pripustiti ta izdatek, ako se razmerno votirajo tudi naša kulturna društva in poslopja. Toda čemu so se te postavke izkazovale pod drugimi naslovi? Mi tega ne razumemo, še nekaj. Ali si je pa občina pridržala ali zavarovala za vse te ogromne prispevke kakršnokoli posestno ali najemniško pravico? Mi ne vemo o tem ničesar. — In ko-nečno: koliko drugih zgradb bi bilo v Kranju nujnejše potrebnih, da omenimo lo osnovno šolo. Kake lepe šolske zgradbe, res reprezentativne ali vsaj popolnoma namenu ustrezajoče, najdemo po večjih slovenskih krajih, a v Kranju? Saj se ne upamo tujcu pokazati tega poslopja in mu reči: to je naša osnovna šola! Ali moremo odobravati to gospodarstvo?
Tako se vrsti ena občinska naprava za drugo: sprva pompozno na zunaj, konečno pa polomija na znotraj; kar je potrebno, čaka, kar je pa kvečjemu koristno ali pa celo samo luksuriozno, takoj mora biti in naj stane, kai hoče. Pa saj naši ljudje vse to vidijo in umejo, dostikrat se kregajo in groze, a ko pride edini pravi dan protesta in nezaupnice, dan volitev, pa ali ne gredo volit ali pa celo volijo proti prepričanju.
Pristaši SLS no zaupamo dosedanjemu gospodarstvu! Se je že tupatam napravilo kaj splošno potrebnega in koristnega, ampak red-ko je to in tisti socijalni čut, katerega bi morali biti prešinjeni občinski gospodarji vedno, Sine vanje le v gotovih časih, zlasti, ko se bližajo kake volitve, potem pa izgine prvotno navdušenje za reševanje perečih socijalnih vprašanj. In zato mi ne zaupamo dosedanjim gospodarjem, ker je stalna smer tega gospodarstva napačna. Zato pa bomo, kakor je tudi naša dolžnost, šli na volišče in vrgli 'sVojo krogljico v drugo skrinjico, da tako pokažemo: nismo zadovoljni s takim občinskim gospodarstvom in ne zaupamo dosedanjim oblastnikom! Pa tudi druge vabimo: storite po svojem prepričanju in volite našo listo, vsaj SLS je že neštetokrat dokazala, da ume v javnih zastopih prav in modro gospodariti.
Pripravljeni smo na to, da bo »Jutro« skušalo ovreči te naše dokaze o slabem gospodarstvu SDS; prav, bomo Vam navedli še drugih dokazov in še podrobneje, če želite.
»Narod« zopet fantazira.
Nekdo je iz Ljubljane krepko potegnil zagrebške »Novosti«, potegavščino je prepisal »Obzor« in iz »Obzora« vedno »sveže« informirani »Slovenski Narod«. Pod dvoko-lonskim naslovom prinaša ta list za popoldansko zabavo Ljubljančanov klobaso o naraščajočih nasprotstvih med ljubljanskimi klerikalci. Ta nasprotstva obstoje v tem, ker klerikalci odklanjajo namere svojega vodstva, da bi se za občinske volitve postavila skupna kandidatna lista z radikalno stranko in naj bi bil dr. Ravnihar nosilec te liste in kandidat za župana.
Kako debela jc ta raca, se vidi iz dejstva, da danes po zaslugi SLS nimamo v Ljubljani več famoznega Zerjavovega volivnega reda, ki je silil vse proližerjavovske stranke, da se združijo na skupne kandidatne liste, da z združenimi močmi stro komando SDS na ljubljanskem magistratu. Danes velja čisti proporc, ki omogoča, da vsaka stranka gre s svojimi listami in kandidati v volivni boj za občino in zbira na svojo listo čim več glasov.
Gotovo pa je, da se bodo vse proližerjavovske stranke v tem volivnem boju podpirale, že radi tega, da ustvarijo podlago za složno delo v bodoči občinski koaliciji, ki hoče in mora izključiti SDS od vsakega vpliva v upravi mestne občine.
Danes ni še nikjer določena oblika tega nastopa. Lahko pa »Narodu« v tolažbo povemo, da bo SLS vse storila, da nastopi tako kakor se ji bo zdelo najučinkovitejše za čim popolnejši poraz SDS. In če bo smatrala, da bi bil nastop s skupno listo za ta namen najprimernejši, tudi tega nc bo odklonila, in če se bo izkazalo, da bi bil dr. Ravnihar ali pa kdo drugi najprimernejša osebnost za vodjo te protižerjavovske akcije, bo SLS vse svoje moči zastavila, da tisto osebnost podpre k zmagi. V tem oziru so vsi somišljeniki SLS v Ljubljani tako složni kot le morejo biti složni. In še to »tajnost« naj izdamo, da
so najognjevitejši zagovorniki te taktike ravno krščanski delavci, ki se po velikem delu rekrutirajo iz mestnih delavcev in tistih malih ljudi, ki so na svoji lastni koži najhuje čutili esdeesarski režim na rotovžu.
Na drugo »Narodovo« čvekanje, ki je tako plehko, da ga največji tepec prav razume, ne bomo odgovarjali. Ker pa »Narod« govori že o kandidatih* za županski stolec, mu povemo, da ima vsakdo, ki nc bo kandidat SDS, več šans, da ga doseže, kot pa tisti, ki ga bo »Narod« priporočal. Glede dr. Ravniharja je ravno SDS s svojimi krivicami napram njemu in s prelomom dane besede njega napravila popularnega in priljubljenega, ker sc je tedaj izkazalo, da je on moral izstopiti iz SDS, ker mu kot poštenjaku v tej nepošteni družbi ni bilo več obstanka.
Pred sejo osrednjega odbora komunistične stranke.
v Moskva, 23. julija. (Izv.) Plenarna seja centralnega odbora komunistične stranke, ki se bo pričela 30. julija, vzbuja največje zani-manje. Na seji bo padla odločitev glede ukrepov proti Trockijevi opoziciji. Videti je, da še vedno ni padla odločitev, ali naj se izvrši izključitev Trockija in Zinovjeva iz osrednjega odbora, ali naj se ju izključi tudi iz stranke. Razen Kamenjeva bodo na zborovanje prišli tudi berlinski, pariški in praški sovjetski poslanik.
Dr. Schacht v Londonu.
v London, 23. jul. (Izv.) Predsednik nemške državne banke dr. Hjalmar Schacht, ki se je vračal s konference predsednikov notnih bank v Ameriki, je na Angleškem prekinil vožnjo in dospel danes v London. Izjavil je, da njegov obisk v Londonu nima nikakih go-odarsko političnih razlogov, temveč je imel samo željo, da prekine svojo dolgo vožnjo O uspehu konference se je izrazil zelo povolj-no. Prihodnja konferenca predsednikov notnih bank se bo vršila začetkom prihodnjega leta.
Kaj se godi doma
Evharistični shod
APOSTOLSTVA MOŽ V GROBLJAH v v nedeljo, dne 7, avgusta 1927. ' .
Spored s
Po župnijah :
1. V soboto, dne 6. avgusta, zvečer ob Ave Mariji, slovesno zvonenje četrt ure. — 2. V nedeljo, dne 7. avgusta, zjutraj v vseh župnih cerkvah v dekaniji in v onih podružnicah, kjer jc nastavljen duhovnik, med sveto mašo skupno in slovesno sv. obhajilo Apo-stolstva mož.	v ■„ > >
,	V Grobljah :
1. Od 8. do 9. ure skupna in slovesna molitvena ura pred izpostavljenim presv. R. ,T. v tamošnji cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. •— 2. Sv. maša na prostem pred Najsvetejšim, opravi z asistenco prevzv. g. knezoškof dr, Anton Bonaventura Jeglič. — 3. Slovesna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu.
Pri sv. maši in posvetitvi pojo združeni moški zbori Kamniške pevske zveze s sprem-ljevanjem mengeške godbe,
Zborovanje v Grobljah pod milim nebom:
1.	Povsod Boga (prva kitica), pojo združeni moški zbori Kamniške pevske zveze s spremljevanjem meng. godbe.
2.	Pozdrav in izvolitev predsedstva.
3.	Evharistični govori:
a)	P. Viktor Kopatin D. J.: Možje in fantje Apostolstva mož vitezi evha-rističnega kralja.
b)	Dr. Anton Brecelj: Versko življenje in zdravje mladine.
c)	Franc Terseglav: Možje in fantje v Apostolstvu mož prvoborci v boju za vero in domovino.
Srebrnomašniški jubilej župnika Valentina Sitarja.
Obsežna župnija Zagorje, v vsakdanjem socialnem življenju polna nasprotujočih si teženj — saj obsega delavstvo, kmete, tržane, uradništvo raznih vrst (samo šol je 48 razredov!) — je danes vsa ene misli, enega srca, da v lepi slogi, harmoniji in ubranosti proslavi srebromašniški jubilej svojega župnika, duh. svetnika Valentina Sitarja. Ni še cela štiri leta med svojimi farani, pa si je že pridobil odkritosrčno ljubezen vseh slojev socialno tako razgibane župnije. To mora biti piavi čarovnik, .kajne? Poglejmo I — Rodil se je na Je-žici pri Ljubljani, dne 29. avgusta 1878 v ugledni in imoviti kmetski hiši. Obiskujoč latinske šole v Ljubljani je stanoval pri svoji sestri, ki je imela ma/jhno trgovino v Slonovi, zdaj Prešernovi ulici, glavni prometni žili naše prestolice. Z bistrimi očmi je opazoval hrup življenja, vrvenjo množic, eleganco gospode, vendar pa ga hrup nikdar ni potegnil nase: takrat že si je morda pridobil — kolikor je ie ni imel od doma — veselo družabnost, zgovornost, fini nastop, ohranil pa si je modro vzvišenost nad vsako banalnostjo. Kot čist, neomadeže-van značaj je vstopil 1. 1898. v ljubljansko seme-niče. Pred njim si je bil izvolil duhovski stan že njegov stari brat Mateja Matej Sitar, vzor moške lepote, je bil zaradi svoje prijaznosti, duhovitosti (bil je tudi slikar) in dovtipnosti ljubljenec vseh, ki so ga poznali, župljanov in duhovnih sobratov. Žal, da je umrl v najlepših letih kot dekan v Šmarju pod Ljubljano (3. marca 1903). Še danes nam je starejšim duhovnikom milo za njim. Ali nato smo prenesli svojo ljubezen po pravici na njegovega najmlajšega brata, g. Valentina, današnjega jubilanta. Po svoji novi maši (v juliju 1902) je bil pol
leta kaplan v Šent. Janžu na Dolenjskem, potem po bratovi smrti tri leta v Šmariju, 1. 1906 pa je prišel za mestnega kaplana v Kranj, kjer jo služboval sedem let. Prišel je v čisto drugačne razmere, politične in socialne, a g. Valentin se je hitro znašel in v kratkem ga je tudi tu vso vzljubilo in spoštovalo. Družil je odločnost in modrost s šaljivostjo tako srečno, da ni bila le mladina rada okrog njega, ampak so celo starejši gospodje radi iskali njegove družbe. — Iz Kranja je prišel za župnika v prijazni Št. Gotard, torej že v bližino Zagorja. V Št. Go-tardu je vneto deloval 10 let (1913—1923). Jeseni 1923 so je preselil z višav v dolino, v Zagorje. Kjer je njegov neumorno delovni prednik vč. g. duh. svetnik Rott nehal, je naš g. jubilant z jekleno pridnostjo nadaljeval: navdušil je farane, da so si nabavili nove bronaste zvonove, okusno (prisojen mu jo dar za lepoto) je dal prenoviti župno cerkev.
Zagorski zvonovi premilo poj<J ...
Dži, ubrano, harmonično pojd, poj<5 o lepi slogi med pastirjem in ovčicami, poj6 tudi lep nauk vsem staršem v župniji, naj po zgledu svojega župnika vzgajajo svojo mladino: vselej odločno, pa tudi vselej prijazno, ljudomilo, 5e mogoče — osoljeno.
Naj bi zagorski zvonovi šo dolgo, dolgo peli Bogu v čast ter v radost vsej župniji kakor tudi g. jubilantu t
Dubilant g. Marko Tomažič kot načelnik okr. zastopa v kozjem
>Sloveuec< je že poročal o trikratnem jubileju gospoda dekana Marka Tomažiča in sicer 40 letnici kot duhovnik, 20 letnici kot dekan in 30 letnici kot načelnik okrajnega zastopa v Kozjem, za katerega si je stekel neminljivih zaslug. Ko je prevzel načel-stvo, si je zasnoval tale program: odpraviti nem-škutarstvo, zboljšati obstoječe ceste in po možnostih graditi nove. Prvi dve točki sta bili kaj hitro v redu, pri tretji pa se je pokazala potreba novih cest na več krajih. Zlasti se je zavzel za zgradbo novo ceste čez Prevorje in preložitev ceste Podsreda— Sv. Peter pri klancu Skopečna. Silno truda ga jo stalo, predno je dosegel zgradbo 17 km dolge cesto čez Prevorje. Ko se je začela graditi cesta med vojno (1915), je imel silne ovire radi pomanjkanja živeža za delavce-ruske ujetnike. Ko so mu po prevratu delale težave slabo financijelne razmere, in se je bilo bati, da se bo morala gradba prekinili, je on z navdušenjem povdarjal, da se z delom ne sme prenehati, ter iskal in prosil na različnih mestih tako dolgo, da je prišla pomoč. Le njegovi vztrajnosti in mogočnemu vplivu se ima okraj zahvaliti, da se gradba ni prekinila. Zato mu je pa ljudstvo tem bolj hvaležno in mirno lahko trdimo, da nima niti enega resnega nasprotnika. Vsakdo odobrava njegovo delovanje. Želimo le, naj ga Bog ohrani še mnogo, mnogo let zdravega, veselega in čilega v veselje vsem prebivalcem kozjanskega okraja.
Mariborsko orlovsko okrožje
nastopi
v Slov. Bistrici, dne 31. julija 1927.
Spored: Dopoldne: Ob 9. sprevod od okrajne hranilnice na Glavni trg. Ob pol 10 uri sv. maša in pridiga v kapelici na Glavnem trgu. Mašuje in pridiga msgr. dr. A. Jerovšek.
Popoldne: Ob 3. uri javna telovadba.
Po javni telovadbi prosta zabava.
Sodeluje godba ^Katoliške omladinet: v Mariboru.
Vstopnina k javni telovadbi: 8, 5, 3 Din.
V slučaju slabega vremena se vrši služba božja v župnijski cerkvi, mesto javnega telovadnega nastopa pa telovadna akademija v veliki dvorani.
Ostanki Burbonov se preneso nazaj v Gorico.
Na Kostanjevici pri Gorici so bili pokopani v frančiškanskem sam os1 itn u umrli francoski Burboni. Šestorica jih je. Med njimi je počival tam kralj Karol X. in njegov sin, vojvoda Angoulemski s soprogo, hčerko Ludovika XVI. in Marije Antoniete. Zadnjo energično vojvodinjo je imenoval Napoleon »edinega moškega Burbonac. L. 1883. je bil i9totam pokopan zadnji francoski pretendeni, comte Cham-bord.
Po zimi 1. 1916. so zasedli Kostanjevico Italijani in so otvorili Avstrijci hud ogenj po samostanu. Menihi eo s težavo rešili dragoceno knjižnico in starinske dragocenosti. Burbonsko kripto so mogli samo zazidati. Decembra 1. 1917 bo Avstrijci zopet zasedli samostan. Na odredbo cesarico Zite so bilo odpeljane burbonske krste v karmelitski samostan v Demblingu.
Zdaj so kostanjeviški samostan zopet restav-rirali. Italijanska vlada je dovolila, da se ostanki Burbonov prenesejo v prvotno kripto, avstrijska vlada pa je dala dovoljenje, da se iz Demblinga preneso v Gorico. Prenos se bo izvršil jeseni. Francoski rojalisti pripravljajo ob tej priliki velike svečanosti.
Ljubljansko orlovsko okrožje
ima v nedeljo 31. julija 1927 orlovski dan v Šmarju pri Ljubljani
Dopoldne ob 10. sv. maša v Šmarju, po maši tabor pred cerkvijo. — Popoldne: Ob pol 3 litanije, ob pol 4 javna telovadba.
Po telovadbi koncert in prosta zabava. Sodeluje godba Dravske diviz. oiblasti. Vrši se ob vsakem vremenu. Vstopnina: Rezervirani sedeži I. vrste po 10 Din, II. vrste po 8 Din, stojišča po 3 Din, otroci pod 10. letom po 1 Din, k prosti zabavi po 2 Din.
Nesreča na Prisojniku.
Gozd-Martuljek, 22. jul. 1927.
Prejeli smo sledeče točnejše poročilo: Dne 20. 20. t. m. sta šla Skalaša Stane Šporn in Anton Ba-novec pregledovat teren pod severnozapadno steno Škrlatice z namenom, najti nahrbtnik, ki je padel neki Skalašici pri plezanju preko imenovane stene. Našla nista ničesar, zato sta se vrnila iz Vel. Dnino v Kočo na Gozdu. Imela sta v načrtu naslednji dan iti čez Križko steno v Aljažev dom v Vratih. V Koči na Gozdu sta pa zvedela od orožnikov, da je neki turist v Prisojnikovi steni ponesrečil. To vest jo prinesel Komar, ki je izjavil, da je našel kraj novega pota pa Prisojnik v sneg zasajen cepin in pa, da je tudi zapazil na snegu pod potjo neko črno liso, o kateri je domneval, da je ponesrečenec. Ne da bi skušal g. Komar temeljiteje se prepričati o svoji domnevi, se je vrnil v Kočo na Gozd, kjer je javil dogodek. G. Šporn in Banovec sta takoj izjavila službujočim orožnikom, da bosta šla takoj naslednje jutro poizvedovat za ponesrečencom. Cepin, ki je bil po izjavi g. Komarja nekoliko prestavljen, sta našla kakih 50 m pod ponesrečencem. K poizvedovanju za ponesrečencem se je pridružila tudi večja družba Kranjskogorčanov, ki so nameravali ta dan povspeti se po novi poti na Prisojnik. Na mestu, kjer je bil najden cepin, se je družba v več smeri razšla iskat ponesrečenca. Skoro se je zdelo, da bo trud zaman, zato se je ostala družba že odločila nadaljevati pot na Prisojnik, lo Šporn je zaostal in sklenil pregledati vso razpoke mod snegom in stenami v tem okolišu. In resi Komaj 10 m nad potjo in kakih 50 m od cepina je ležal ponesrečenec v globoki razpoki. Ponesrečenca toraj ni bilo mogoče preje zapaziti, dokler se ni prišlo tik do njega in je zatorej domneva g. Komarja, ki je izjavil, da je razven cepina videl tudi ponesrečenca popolnoma izključena. Na klic Sporna se je ostala družba takoj vrnila, medtem ko je Šporn ugotovil iz njegovih dokumentov identiteto ponesrečenca. Vsled nezadostne opreme za prenos trupla (bili so opremljeni le za slučaj lažje poškodbe) v dolino, je vzela
JEVIM
Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in prosto poštnine Dr. Oetker, d. z o. z. Maribor,
družba s seboj lo njegov nahrbtnik, ki je ležal v isti razpoki komaj par metrov od njega in pa njegove listine. Šporn in Banovec sta se še tisto popoldne podala v Kranjsko goro, da obvestita o nesreči pristojno oblasti in SPD, čegar član je bil g. Kroeber. Naročila sta obenem tudi v Kranjski gori za drugo jutro več zanesljivih domačinov, ki bi pomagali spraviti ponesrečenega v dolino. Jaz, ki nisem o nosreči še ničesar pozitivnega vedel in ki sem imel namen po vzpeti se drugo jutro na Prisojnik, sem se takoj odločil pomagati pri reševanju. Še isti večer jo dospela večja rešilna ekspedicija Kranjskogorčanov v Kočo na Gozd. Bili so to: Hanza Vertclj, Miha in Andrej Ojcelj, Jaka Pečar, Mrak France in Slavko Černe, — povečini sami izurjeni plezalci, člani TK Skale in SPD. Naslednjega jutra zarana jo odšla cela ekspedicija na pot. Že pred sedmo je dospela do ponesrečenca. Pri približnem pregledu se je ugotovilo, da je ponesrečenec zadobil več smrtnih poškodb, med katerimi je bila največja — vdrtja čela in temena. Obraz jo imel silno spačen, toda krvavel ni skoraj nič. Dognalo so je tudi, da ponesrečenec ni padel s pota vsled slabih klinov kakor so je že poročalo, pač pa je najbrže vsled svojo kratkovidnosti zablodil s poti in iskal drugje prehoda preko stene nad vrhnjim soežiščem za znanim Turnom, pri čemer se mu jo pripetila nesreča in je strmoglavil kakih 50 metrov v prepad. Spotoma jc moral večkrat treščiti ob skalo, kar ga je tako grozno poškodovalo. Ura, ki se je našla pri njem jo bila le lahko poškodovana in je kazala tedaj 10.56.
Reševanje jo bilo kljub zvrstni opremi sila otežkočeno. Zavitega v močne rjuho in povezanega z vrvjo, h kateri je bil pritrjen močan drog, ga je ekspedicija začela polagoma spuščati navzdol preko snežišč, strmin in prepadov. Mestoma se ga jo moralo po vrveh spuščati naravnost preko sten — kar jo bilo silno naporno in za celo ekspedicijo zelo opasno.
Vso reševanje jc tcajalo preko pet tu-, od tega je pripadlo štiri uro na spuščanje preko sten. Do-spevši v Kočo na Gozdu se jo ponesrečenca naložilo na naročen voz s krsto, katero se je primerno okrasilo z venci in planinskim cvetjem. Po dveurni vožnji je bil oddan v mrtvašnico v Kranjski Gori
Kot zaključek k temu poročilu mi je omenit1 veliko požrtvovalnost vseh sodelujočih, predvsem Hanza Vertelja, Sporna in Miha Ojcelja.
Prof. Janko Ravnik.,
Iz Kranjske gore pa smo prejeli drugi popravek: Poročilo o ponesrečenem dr. Frideriku
Srebrnomašntk P. Kazimir Zakrajšek.
mnogoletni frančiškanski župnik mnogoletni frančiškanski provincijalni komisar in župnik v Chicagu.
Mnogo jubilejev obhajamo, a bolj pomenljivih spominskih dni pač ni, kot so jubileji v duhovskem stanu. Saj proslava takih obletnic ne velja toliko slavljencem, kakor pa Vsemogočnemu, ki po mašnikik deli svoje blagodare človeštvu. In kolikor številnejše so množice, ki se ob duhovskih jubilejih spominjajo božjih dobrot, toliko važnejši je jubilej. Zato je pa tako pomenljiv srebromašni jubilej p. Kazimirja Zakrajška, ki ga hvaležno obhajajo te dni vsi katoliški Slovenci v Ameriki in z njimi vsi prijatelji naših rojakov v daljni tujini.
P. Kazimir Zakrajšek je bil rojen 31. maja 1. 1878 v župniji Preserje. Iz njegove mladosti naj povemo samo to, da je iskreno želel služiti Bogu v redu sv. Frančiška in postati mašnik. V red je bil sprejet 4. septembra 1897 in je naredil slovesne obljube 13. oktobra 1901. Naslednje leto 14. julija ga je knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič posvetil v mašnika. Po štirih letih uspešnega dušno-pnstirskftgn delovanja v domovini ca je poslal frančiškanski provincijal p. Placid Fabiani na misijonsko delo med Slovence v Ameriki. Bog je obilno blagoslovil njegov trud tako, da se
njegovo delovanje sme po pravici imenovati misijonsko. Ko je prišel p. Kazimir 20. novembra 1906. v Ameriko, so imeli tamošnji Slovenci kakih 20 svojih župnij in cerkev. Sedaj imajo 32 popolnoma slovenskih župnij in 14 župnij, ki imajo slovenskega duhovnika, v katere pa pripadajo tudi druge narodnosti. K razvoju župnij je veliko pripomogel slovenski frančiškanski komisarijat v Ameriki, katerega ustanovitelj je p. Kazimir. Na njegovo prošnjo so namreč redovni predstojuiki v Ljubljani poslali še več duhovnikov patrov, kleri-kov iu bratov v Ameriko, tako da je štel komisarijat koncem lanskega leta 47 članov, 22 duhovnikov patrov in 25 bratov in kleri-kov. Vsi frančiškanski patri so vedno pripravljeni pomagati slovenskim duhovnikom po župnijah, p. Kazimir sam je imel v teku 20 let blizu 500 misijonov, tako da najbrž ni katoliškega Slovenca v Amerild, ki bi se ne bil udeleževal njegovega misijona.
Misijonsko delo p. Kazimirja se pa kaže zlasti v organizaciji katoliškega tiska v Ameriki. Ustanovil je predvsem list Avo Maria, ki naj bi bil vsem dobromislečim Slovencem v Amerild opora proti verski omahljivosti in neznačajnosti, obenem pa krepka obramba proti brezverstvu. List naj bi ta program izvrševal po istem načelu, katero si je izbral njegov vzornik, ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, za vodilo svojega delovanja in ki je izraženo v geslu: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji.« To je bilo v časniku »Ave Maria« večkrat poudarjeno. »Narod Slovencev
je narod Marijin. Tak je bil doma. Tak mora ostati tu v Ameriki 1«... »Žrtve sotrudnikov iu faše delo naj se združi kot klic k Materi Mariji za rešitev slovenskega naroda iz suž-nosti brezverstva.« »Ave Maria« ni samo nabožen list, ampak goji leposlovje in znanost in prinaša zanimivo kroniko katoliškega sveta. Služi pa tudi kot glasnik raznim moškim in ženskim verskim društvom, zlasti društvu »Najsvetejšega imena«, ki šteje med katoličani v Ameriki nad milijon članov in je tudi v slovenskih župnijah zelo razširjeno.
Slovencem v Ameriki je p. Kazimir napisal Amcrikanski slovenski motftvenik. Knjiga obsega najvažnejše molitve tudi v angleščini. Za društva krščanskih mater jo spisal Obrednik društva krščanskih mater. Častilcem Marijinim, zlasti članicam materinskih društev je spisal priročno knjigo Sodemncdcljska pobožnost pred praznikom Žalostno Matere božje.
Zlasti važno jo pa njegovo delo za izpopolnitev katoliškega političnega časopisja v Ameriki. Že od 1. 1891 izhaja Amerikanski Slovenec, ustanovljen po msgr. J. Buhu, dober voditelj naših rojakov v Ameriki. List si je pridobil že v prvih letih, zlasti po zaslugi neumorno delavnega, prezgodaj umrlega misijonarja F. S. šušteršiča in posebno agilnega dekana M. Šavsa, izrednih zaslug za razvoj in napredek Slovencev v Ameriki. Pred nekaterimi leti je pa »Amerikanski Slovenec« zelo opešal in prav posebna zasluga p. Kazimirja Zali rajska je, da ga je združil s svojim Ustom
Edinostjo in se je sedaj zopet razvil v izhorno urejevano dnevno glasilo naših Slovencev v Ameriki. Največjega pomena jc pa to, da je p. Kazimir ustanovil v Chicagu katoliško tiskarno »Edinost«, iz katere se je razvilo krasno tiskarsko podjetje, ki je prišlo 1. 1923. v roke slovenskega katoliškega naroda v Ameriki in katerega lastniki so 42 katoliških podpornih društev in 129 posameznih Slovenccv in Slovenk v Ameriki. To tiskarsko podjetje »Slovenska tiskarna Ediuost« v Chicagu nam daje poroštvo, da se bo »Amerikanski Slovenec« krepko razvijal in bo trdna opora misijonskem delovanju med Slovenci v Ameriki. Poleg tiskarne deluje tudi knjigarna »Amerikanski Slovenec« v Chicagu.
Nadaljnja zasluga p. Kazimirja je, da se je zavzel za Hrvate in zlasti za Slovake v Ameriki. Slovanska vzajemnost ui njemu samo na jeziku, ampak jo krepko dejansko izvršuje. Za Slovake je ustanovil poseben nabožen list in slovaškemu društvu krščanskih mater je spisal »Obradnik spolku katolickych matick.« Najlepšo pa so kaže slovanska vzajemnost v kolegiju sv. Frančiška v Lcniontu, ki ga je p. Kazimir ustanovil s pomočjo svojih sobratov. V kolegiju se vzgaja sedaj naraščaj slovenskih in slovaških didiovnikov pod vodstvom sedanjega provincijalnega komisarja p. Benigna Snoja, rektorja bogoslovnice.
Ko se spominjamo raznih panog delovanja p. Kazimira Zakrajška, ne smemo pozabiti, da je bil med svetovno vojuo član jugoslovanskega »Narodnega sveta« v Washingto-
Dnevne novice
Kroeberju v »Slovencu« z dne 22. t. ni. je v toliko netočno, da se ni ponesrečil na novi poti na Pri-sank, marveč visoko nad njo. Tukajšnji izvodenci, ki so bili na licu mesta, trdijo, da je moral iskati na dotičnein mestu smer dr. Tominška, ki mu jc bila mogočo znana iz >P1. Vestnika«. Ako bi bil padel na tem mestu, oziroma višje na novi poti, bi bilo truplo pač popolnoma razbito in bi ne bilo kaj pobrati, ker so silne višave in prepadi po več sto metrov navpična Podružnfca, katera je lansko leto pot po severozapadni steni Prisanka zgradila, bo pazila, da bo ta pot vsako leto temeljito preiskana in vsi nedostatki popravljeni. Kakor hitro bo pot popolnoma dostopna, bo obvestila turistovske kroge potom časopisja. Tudi letos je delavcem naročeno, da gredo takoj na delo, ko bodo snežišča nekoliko vpadla, kar je navadno drugo polovico julija, ali začetkom avgusta. Pripomnim pa, da je ta pot samo za popohioma nevrtoglave turiste, dasiravno ni nikjer neposredno nevarnosti. Lansko leto je šlo po tej poti do 70 žensk in tudi več nedoletnih otrok.
■ .T -r-
Zlobna roka.
V noči od srede na četrtek ob pol dvanajsti uri je v bližini Dolnje Lendave začel goreti velikanski kup snopja, last g. dekana Florijana Štrausa. Goreti je začelo na štirih oglih in ker je bilo snopje zelo suho, jo plamen v trenutku objel ves kup. Na reševanje sploh ni bilo misliti, ker se niti blizu ni dalo prit. Zgorelo je do 600 križev žita. Škoda so ceni na 00.000 dinarjev. Požar je zanetila zlobna roka. Osumljen jo neki fant iz Pinice, ki so ga takoj aretirali. Ali je v resnici kriv, bo dognala preiskava. — Nekaj let sem na posestvu g. dekana vsako leto kaj zgori. Lansko leto mu je nekdo v tem času zažgal slamo. S tem požarom pa mu je uničen ves letni pridelek.
Žrtve Drave.
Dne 13. julija okoli 18. ure je utonil v Dravi pri Vrembahu, občina Vurberg, posestnikov sin Janez Zorko iz Sp. Korene, župnija Sv. Barbara. Posetnik Poštrak v Budini ga je dne 16. julija potegnil iz Drave. — Dne 20. t. m. so našli na dravskem otoku drugega utopljenca, čegar identiteta še ni dognana. Ob sedanjih vročih dneh izvablja Drava ljudi v valove, a vidi se, kako je celo za izkušene plavače nevarna. Zato naj starši prav posebno pazijo na svoje otroke in jih naj ne puščajo yri kopanju same.
Predrzen vlom.
Od četrtka do petka, ko se je ob polnoči vračal Žagar proti domu, je opazil, da je v poštnem uradu v Ortneku luč. Ker se mu je to zdelo sumljivo, je šel na dom poštarice in tam se je ugotovilo, da js nepoklican gost v pošti. Ko so prišli do pošte, so videli pod lipo sedeti mladeniča, kateri pa je hitro pobegnil v gozd in tam še vriskal. Pod lipo so našli znamke in pisma, katere je vlomilec pokradel. Tudi v železno blagajno je vlomil. Našel se je tudi en kovček, po katerem se je dalo soditi, da je vlomilec 17 letni s_—-r- = = '	katerega že dolgo časa sodnija zasleduje. —T-- je gotovo tudi v družbi onih, kateri so lansko leto vlomili v naš poštni urad in v trgovino g. Cvara. Zločinec je oblečen v belih hlačah in ima rdeče lase. Orožništvo zasleduje tega nevarnega fanta.
CstanovlJ. 1842.	Solidna IzvTiltev.
Vsakovrstna
pleskarska in irkostikarska dela
izvršuje tvrdka
BRATA EBERL nasledniki
Martine, Černe & Co.
Vošnjakova ul. 8. (preje Cesta na Gorenjsko železn.) Zmorne cene.	LJubljana	Telefon št. 2814
nu, ki je deloval kot ameriški pododbor dr. Trumbičevega »Jugoslovanskega odbora« v Londonu. »Narodni svet« v Washingtonu ima velike zasluge za naše osvobojenje in se je v prvi vrati njemu zahvaliti, da je sprejel \Vilson med svoje znamenite 14 točke tudi osvobojenje Jugoslovanov.
Izrednega pomena je P. Kazimir Zakraj-ška plemenita vnema in trud za ustanovitev in razvoj slovenske sekcije XXVIII. niednarod. evharističnega kongresa 1. 1926. v C h i c a g u. Znano je, da je bil lanski evharistični kongres za katoliško ljudstvo v Ameriki, pa tudi za drugoverce pravi božji blagoslov. »Bil je tako mogočna manifestacija katoliške misli, zlasti vere v presv. Evharistijo, da je vsepovsod učinkoval, kakor nekako novo razodetje božje« (Koledar »Ave Maria« za 1. 1927., str. 95). Zato si je odbor slovenske sekcije, zlasti njega predsednik J. Plevnik, kakor tajnik P. Kazimir Zakrajšek, pridobil prav posebnih zaslug, da so uredili tudi za Slovence posebno zborovanje. Govore in podrobna poročila o zborovanju je objavil »Amerikanski Slovenec«. Upamo, da dobimo še posebno knjigo, ki nam bo podala popis slovenske sekcije evharističnega kongresa v Chi-cagu, kakor imamo knjigo o delovanju slovenskega oddelka mednarodnega evharističnega kongresa na Dunaju 1. 1912.
Ni čuda, da je toliko delovanje P. Kazini i rja Zakrajška neugodno vplivalo na njegovo zdravje in se je moral odpovedati celo ko-misarijatu, da si utrdi svoje telesne moči. Naj Vsemogočni prav sedaj, ko množice v hvaležnosti molijo za svojega velikega dobrotnika, utrdi njegovo zdravje, da bo mogel kot c h i -c a š k i župnik, kot misij on ax, kot
k Vprašanje izplačevanja nezgodnih rent starim žel. rentnikom. Narodni poslanec Zebot jc dobil dne 22, julija t. 1. od gosp. ravnatelja drž. železnic v Ljubljani naslednji dopis št. 69.220-1927 z dne 20. julija 1927: »Na Vaše cenjeno pismo od 15. julija 1927 v zadevi ukinitve izplačevanja nezgodnih rent starim žel. rentnikom po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu mi je čast sporočiti, da je ministrstvo saobračaja na tozadevni predlog dirckcije drž. želcznic v Ljubljani obvestilo to direkcijo z dopisom št. 13.914 od 11. jun. 1927, da je ministrstvo socijalne politike imenovalo komisijo, ki bo uredila to vprašanje. Društvo žel. upokojencev v Sloveniji s sedežem v Ljubljani je o tem že obveščeno.
•k Zasedanje mariborske oblastne skupščine. V poročilu o zasedanju mariborske obl. skupščine v »Slovencu« z dne 22. t. m. št. 162 se je vrinila neljuba pomota. Pri predlogu g. Brudermana naj se .popravi, da je g. Brudcr-man predlagal uvedbo conskih (nc carinskih) tarifov pri blagovni pošti. Dalje nista vložila predloga glede orožnih vaj poslanca gg. Stabej in Kugovnik, ampak g. Bruderman.
Dne 31. julija vsi na velik orlovski nastop v Šoštanj!
*	Zlata maša. V nedeljo, dne 31. julija praznuje zlato sv. mašo g. duh. svetnik Anton Šinidovnik, župnik v Prečni. Za čast božjo in blagor faranov neutrudljivo delovnemu gospodu želimo, da bo pri najboljšem zdravju dočakal še biserno in železno sv. mašo. Bog ga živi!
*	Slovenska Straža presi vsa p. n. kat. prosvetna društva, da ji nemudoma odgovore na okrožnice z dne 23. junija 1927 ter ji pošljejo naslove svojega odbornika za narodno obrambo.
*	Tabor bivših vojakov iz Notranjsko na Križni gori pri Ložu. V nedeljo, dne 31. t. m. bodo zborovali na tem lepem kraju tovariši iz svetovne vojne, da obnove stare spomine in stara prijateljstva ter da se vnamejo za blage cilje zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne: zvestoba do padlih, umrlih in živih tovarišev iz najtežjih časov, pomoč njihovim sirotam in tovarišem invalidom, ljubezen do naše svobodne domovine, za katero so trpeli in krvaveli. Tovariši Notranjci, ki ste prestali grozote svetovne .vojne, vsi v nedeljo 31. t. m. na Križno goro!
*	14. avgusta t. 1. je Katoliški dan in proslava 25 letnico Kat. prosvetno in delavsko organizacije v Preski pri Medvodah. Obenem koncert Pevske zveze z 8 pevskimi zbori in 200 pevci.
*	Kar na komando. K notici, ki smo jo pod tem naslovom objavili v našem listu, smo sprejeli sledeče pojasnilo: Ob priliki našega gostovanja v Belgradu meseca junija mi je upravnik belgrajskega narodnega gledališča g. Predič izjavil, da reflektira od članov ljubljanske opere za prihodnjo sezono na gdč. Ža-ludovo in mene, ter je predložil tudi zelo po-voljne pogodbe v podpis. Medtem ko sta gdč. Žaludova in g. Knittl pogodbo takoj prostovoljno podpisala in sta radi tega vezana na belgrajsko opero, sem si jaz pridržala pravico, da stvar premislim. Pogodbo bom podpisala eventualno le radi tega, ker me tukajšnja uprava menda kot domačo pevko nikakor ne skuša zadržati, ne pa na komando. Resnici .na ljubo si Vam usojain gori omenjeno sporočiti, da se ne bodo razširjale potem kake neresnične rekriminacije. Z odličnim spoštovanjem Vilma Thierry-Kavčnik.
kulturni delavec v slovenskem, slovaškem in angleškem jeziku tako uspešno nadaljevati svojo delo, kakor ga je vršil doslej. »Ave Maria« pod sedanjim uredništvom piše v letošnjem letniku na str. 93: Prejšnjemu komisarju, preč. P. Kazimirju pa bomo ohranili zlasti naročniki »Ave Maria« dober spomin, zakaj toliko kot on ni napravil nihče v vsej zgodovini ameriške Slovenije. Z naročniki »Ave Maria« pa izrekajo srebromašniku te dni svoje častitke vsi katoliški ameriški Slovenci in vsi, ki se veselimo razvoja katoliške misli in katoliškega napredka med rojaki v Ameriki.
Srebrnomašniku
prečastitemu gospodu P. Kazimiru Zakrajšku.
24. julija 1927.
Nad Tvojo glavo, blagi srebrnomašnik, dopletel čas je jubilejni venec; raduje se ga s Tabo, s Tvojo srečo doma in preko morja vsak Slovenec.
Apostol dela za rojake svoje zapustil davno si domače kraje; živeti sebi ni življenja vredno, živeti drugim bilo Ti je slaje.
Ti, mož trpljenja, preizkušenj bridkih, z Gospodom hodil križeva si pota, v poklicu svojem, v neumornem delu le trnje žela Tvoja je dobrota.
A nisi klonil v težkih dneh trpljenja, ljubezen nov polet jc Tebi dala rešitev duš so Tvoji zlati cilji, v do&ego teh so križi cena mala.
k Romarjem na Sv. Višarje 14. in 15. avgusta. Podpisana Zveza opozarja one, ki nameravajo 14. avgusta poromati na Sv. Višarje, naj se takoj priglasc, ker termin za priglašanje, 31 julij sc bliža. Izkaznica stane 40 Dih in velja obenem za italijanski vizum (ki stane drugače sam 75 Din) in za v9žnjo po italijanskem ozemlju. Na podlagi izkaznice se dobi polovična vožnja na progi Zagreb—Planica. Vsak naj kupi na domači postaji cel vozni listek do Planice, prosi za žig in naj obdrži vozni listek, ki velja potem za nazaj. Odhod iz Ljubljane v nedeljo 14. avgusta zjutraj ob 5.25, odhod iz Trbiža v pondeljek ob 16.05, prihod v Ljubljano ob 21.03. Zvezo imajo sledeči vlaki in sicer proti Zidanem mostu ob 22.45, proti Rakeku ob 6.25 iz Ljubljane. — Priglaša sc v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. Vsak romar naj blagovoli poslati natančen naslov, stan, starost. Slov. kršč. ženska zveza.
# Preureclba v splošni bolnici. V ljubljanski splošni bolnici se je 21. t. m. premestil otolaryngološki oddelek, ki je doslej posloval v poslopju kirurgičnega oddelka, v paviljonu št. III., kjer ima zaenkrat 22 postelj. Vedno prenapoljnjeni kirurgični oddelek je s to premestitvijo pridobil na prostoru.
Orlovska prireditev v Mirni peči 24. julija. Spored bo naslednji: Ob 12. uri sprejem na kolodvoru. Ob pol 2. uri štafetni tek, nato sprevod v župno cerkev. Ob 2. uri v župni cerkvi govor g. kanonika J. Porente in litanije. Ob 3. uri javna telovadba, nato prosta zabava.
#Novi varnostni znaki. Ljubljanska sekcija avtomobilskega kluba je pričela s postavljanjem varnostnih znakov in se obeta, da bo v tekočem tednu prva etapa Ljuliljana-Tržič-Ljubelj gotova. Znaki so trioglati kakor jih predpisuje mednarodna konvencija v Parizu. Varnostni znaki stojijo ravnotako kakor signalni aparati na železnicah pod zaščito zakona ter pripadajo drž. imovini. Za njih poškodbo so normirane maksimalne kazni in bodo do-tični, ki se zalotijo pri poškodovanju, prestavljanju ali obračanju omenjenih znakov, eksem-plarično kaznovani. Ravnotako je tudi mazanje ali pisanje po njih kaznjivo.
k Petnajstletnica »Ljutomerskega orla« se vrši v dnevih 14. in 15. avgusta t. 1. V nedeljo dne 14. avgusta ob 4 popoldne slavnostna predstava Finžgarjcve »Naša kri« v Kat. domu. V pondeljek 15. avgusta ob 5 zjutraj budnica po mestu, ob 10 dop. sv. maša za žive in pokojne člane Ljutomerske orlovske družine v farni cerkvi, po maši obhod po mestu. Popoldne ob 2 večernice, ob 3 pozdravni in slavnostni nagovor in pa javna telovadba na vrtu Kat. doma v Ljutomeru. Po telovadbi velika ljudska prosta zabava s sodelovanjem godbe »Kat. mladine« iz Maribora.
k Rok za prijavo na Trsat je »Sveta vojska« v Ljubljani na željo mnogih podaljšala. Priglasilo se jc že toliko udeležencev, da je romanje zasigurano. Vendar je nujno želeti, da pošljejo zanesljivo vse župnije nekaj oseb na romanje in treznostni tabor, da se protialkoholna akcija razširi po vseh župnijah!
k Odlikovanje zaslužnih gasilcev. — V Radvanju pri Mariboru obstoja žc dolgo vrsto let gasilno društvo, ki deluje z vso požrtvovalnostjo na občno zadovoljnost občinstva. Radi zaslužnega in požrtvovalnega dolgoletnega delovanja pri zgoraj omenjenem gasilnem društvu jc podelil kralj srebrno svetinjo za civilne zasluge članom: Krainzu Fr., načelniku, Šunku Fr., podnačelniku, Zohreru Jos., častnemu načelniku, Hohlnthaueru Jos. st., Lešniku Andr., Rotnerju Iv., Vcrdoniku Ivanu st., Pesku Ivanu st., Pahlcrju Iv. — Odlikovanccm tudi »Slovenec« iskreno častita. — Izročitev odlikovanj bo združena s posebno slovesnostjo, katere se bo udeležil tudi veliki župan, okr. glavar in mariborski g. župan.
k Rogaška Slatina ne more do 1. avgusta sprejeti nobenega gosta več. Tudi kasneje je neobhodno potrebno, da se vnaprej zahteva potrdilo, da je soba rezervirana. Ravnateljstvo.
k Polovična vožnja za romanje na Trsat je dovoljena ter objavimo vse podrobnosti prihodnje dni. Porabite čas za agitacijo!
k Produkcija brezalkoholnih pijač bo letos predvidoma narasla za 200—300 odstotkov. Nekatere občine bodo dobile znatne vsote za maline, borovnice, ki se predelajo v osvežujočo pijačo. Tudi grozdja in sadja bo Slovenija letos, po živahnem zanimanju sodeč, veliko predelala v brezalkoholne pijače. Medtem ko jc lansko leto nekaj nad 100 naprednih vinogradnikov in sadjarjev za poskušnjo napravilo manjše množine, mnogi, tudi taki, ki lansko leto niso nič napravili, a so tako pijačo poskusili pri sosedih, letos izjavljajo, da bo imel odslej v njih kleteh prostor lc naraven in nezavret sok iz sladkega grozdja in vabečega sadja.
k Skofja Loka. Vrnil sc jc zopet iz študija v inozemstvu naš domačin zdravnik dr. Jože Rant in ordinira vsaki dan od 8—10 dop. in od 4—5 pop. pri Balantu. Ta teden jc otvo-ril nov, moderno urejen zobotehnični atelje.
k Podelitev našega državljanstva. Ministrstvo notranjih del v Belgradu je podelilo naše državljanstvo Ivanu A. Kramarenko, Nikolaju I. Kazakovu, Andreju I. Borisovu, uslužbencem državne železnice v Mariboru; Luki D. Bondarenko, dnevničarju finančne kontrole v St. IIju v Slov. goricah, vsi dosedanji ruski državljani. Nadalje Ivanu Plišku,
Leonu Moša, Albinu Webru, Francu Fabinger-ju, Viljemu Luschiitzkyju in Stanku Wagner-ju, uslužbencem državne železnice v Mariboru, dosedaj državljanom češkoslovaške republike ter končno Francu Ukmarju, mehaniku v Mariboru, pristojnemu dosedaj v Presek blizu Trsta.
k Pri težkočah v želodcu in črevah, pomanjkanju, zlasti lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnenje k bljuvanju 1 do 2 čaši naravne »Franz-Joscf« grenčicc temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef«- vodo radi jemljejo cclo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. Dobiva sc v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Opozarjamo na današnji oglas Jos. Zidar za družabno potovanje v Palestino.
#	Opozarjamo na današnji oglas Jos. Zidar za romanje v Lurd.
k Svetlopisni papir negativni 42, 52 Din, pozitivni 52, 62 Din, priporoča papirna trgovina I. Gajšek nasl. Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
k Autobus Brezje — Bled vozi vsak d a n iz postaje P o d n a r t a (ne iz Otoč) na Brezje, in sicer od vlaka, ki prihaja iz Ljubljane v Podnart 8.20. Ob nedeljah in praznikih vozi le od turistovskega vlaka (6.32). Cena 10 Din. Ce potniki izstopajo v Podnartu, prihranijo na vlaku in mostnini 5 Din, tako da stane vožnja z avtom pravzaprav Ie še 5 Din. Nazaj v Podnart vozi po naročilu. Potniki, poslužujte se ugodne prilike. — Na Bled vozi vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo z Brezij ob 14.30 na Bled (postajališče hotel Central). Odhod z Bleda 18.30. Če se priglasi zadostno število oseb, vozi vsako uro. Avto-podjetje Bole & Cvenkelj, Brezje.
Srbi kavo pijejo najraje, Kranjcem cviček piti je navada, a, najbolja vseh pijač na svetu, je gotovo »C 11 o* limonada.
KUŠAKOVICA KALODONT najboljša pasta za zobe
k Vrednostne papirje vseh vrst, pred- in povojne, tu- in inozemske, delnice, bančne za-dolžnice, državna, deželna in mestna posojila, železniške prioritete, obligacije, založnice, rente, srečke itd. kupuje in plača najbolje Efektna banka M. Jankole, Ljubljana, Kongresni trg 9.
k ITO — zobna pasta najboljša.
Ljubljana
O Povratek ameriških izletnikov. Sinoči
ob 9. uri jc odpotovalo z brzovlakom iz Ljubljane preko Jesenic 50 ameriških rojakov, ki so se mudili v Sloveniji na obisku. Na kolodvoru so se poslovili od dragih* sorodnikov, nesoč s seboj najlepše spomine iz' domačega kraja. Sloveči brzoparnik »Pariš«, ki odpluje iz Havre dne 27. julija, jih bo po najkrajši francoski progi povedel v novo domovino. — Dragim povratnikom kličemo: Srečno pot in na zopetno svidenje v Jugoslaviji!
O Vodnjak za tivolskim gradom, ki jc bil že izza vojne pokvarjen, je dal mestni magistrat temeljito popraviti, tako da zopet redno funkcionira. S tem jc ustreženo ponovnim prošnjam šetalcev, da imajo v tivolskih nasadih dobro pitno vodo iz mestnega vodovoda. Vodnjak se priporoča občinstvu v varstvo.
Pojasnilo o pravem in neoravem „Florian"-u.
Na mnoga vprašanja glrde »pravega in ne. pravega Floriana« smo primorani, v interesu ku-povalcev in resnice, sledeče objaviti:
Od leta ustanovitve 1903 sem, jc znan po Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker »Florian«, izdelan po originalnem receptu iznajditelia Edinunda Kavčiča od Rastlinske destjlacijc »FLORIAN« v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvet-ska cesta.
Sloves tega želodčnega krepčila je porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka J. Jeras in drug, Moste pri Ljubljani, na način, da je začela prodajati pod imenom naše izdelovalnice »FLORIAN« in pod našo dobroznano etiketo popolnoma drug liker, opiraje se na to, da je prej priglasila brez vednosti lastnika Rastlinske destilacije »Florian« pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »FLORIAN« kot svojo lastno etiketo.
Razen tega zlorablja imenovana tvrdka naš stari reklamni znak za svojo reklamo,
imenuje se v svojih reklamah celo »edino« ali pa »edino pravo« izdelovalnico xForiana« in označuje celo na lepakih druge izdelke z imenom »Florian« kot falsifikatel
Ugotavljamo, da je tvrdki E. Jeras in drug sestava rastlinskega likerja »Floriana« popolnoma neznana in,
da izdelek te tvrdkc nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Florian« nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po okusu, ne po učinku.
V obrambo naših lastninskih praivic do imena »Florian«, do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v kratkem pričakujemo.
Opozarjamo cenjene kupovalce, da, dokler traja zloraba našega imena »Florian-, za nepravi izdelek, zajamči pristnost pravega »Floriana« samo dobro vidni napis »Originalni Kavčičev Florian« ali pa dobro vidni napis:
Za pristnost JamCi
na originalno zamašenih steklenicah.
Rastlinska destilacija »FLORIAN« (izdelovalec Edmund Kavčič) družba t o. z., v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
O Osemdesetletnico rojstva praznuje danes gospa Jakobina L u k e ž , rojena dne 24. julija 1847 v Pulju. Njeno dekliško ime je Tamborini iz ugledne puljske rodbine. Jubi-lantka je vdova zdravnika, ki je služboval kot zdravnik mornariške garnizijske bolnišnice in kot okrožni zdravnik v Senožečah, v Tržiču ter v Grosupljem. Umrl je 10. februarja 1896. Poročila se je bila leta 1863. v Pulju. Gospa jc mati 15 otrok, stara mati 41 otrokom in prababica 4 otrokom. Kot vzorna žena in zlata mamica sc počuti še vedno čila in zdrava ter vkljub svoji starosti svojega humorja ni izgubila. Čestitamo!
O Mesto venca na grob g. Joško Tonejca Je daroval za Vajeniški dom v Ljubljani gosp. veleindustrijec Avgust Zabkar 200 Din. — Vodstvo Vajeniškega doma se za velikodušni dar iskreno zahvaljuje.
O Tragikomična nezgoda. K tej naši včerajšnji notici nam pošilja Jugo-film sledeči popravek: Ni res, da se je končalo snemanje Jugo-filma ob treh popoldne in da se snemajo apaške drame, res pa je, da se je snemanje končalo že dopoldne in da smo snemali lc naše prijavljene interesente. Dalje ni res, da bi nastopilo kakih pet oseb, ln to samih mladih kandidatov za filmske igralce, res pa je, da je v tistem trenutku pri preizkusnem snemanju bil navzoč tedaj le en interesent. — Jugo-film, Ljubljana.
© Motociklistična nesreča pri Št. Vidu. V petek zvečer je odšel motociklist Ivan Be-zlaj iz Sv. Šiške z motornim kolesom na kratek izlet v Dravlje, kjer je povabil Pavlino Pogačarjevo, natakarico v Debeljakovi gostilni, naj prisede na sedež za njim. Natakarica se je brez obotavljanja vsedla na motorno kolo. V Št. Vidu pa se je blizu cerkve motorno kolo zadelo ob oje voza, ki je pri-vozil nasproti. Motociklista jc oje udarilo po hrbtu, natakarico Pavlino pa po glavi. Oba sta padla nato z motornega kolesa, ki se je prevrnilo. Motociklist ni dobil nobenih poškodb, pač pa je natakarica težje ranjena na glavi. Ranjenki so nudili prvo pomoč stanovalci bližnjih hiš, obvezal pa jo je zdravnik dr. Justin, nakar so jo prepeljali s privatnim avtomobilom v bolnišnico.
© Krekova mladina Ljubljana, V ponedeljek, dne 25. t. m., .pi dramatične vaje in se prosi članstvo, da to vzame na znanje. — Predsednik.
O Tatvine. Prevozniku Zupanu Jošku na Glincah je neznan tat odnesel konjske vajeti in vrv, baje v skupni vrednosti 800 Din. — Hišniku šentpeterske vojašnice je neka ženska pobrala z njegove njive blizu Aškerčeve ceste za približno 300 Din stročjega fižola. — Železničarju Leopoldu Juliu je nekdo ukradel dve kokoši, vredni 60 Din,
(•) , Popravljen vodnjak. Mestni magistrat jgjjjjfl) popraviti znani vodnjak s kipom boginje IJere ?a Tivolskim gradom. Vodnjak ni funkcioniral že od leta 1913. dalje. Občinstvo je naprošeno, da pazi na vodnjak in vsako zlorabo prepreči. Ponoči vodnjak ni odprt.
O Koncert v hotelu Tivoli se vrši v nedeljo, 24. t. m., od 15. do 20. ure. Vstopnina prosta. Priporoča se Vekoslav Dolničar.
O Brezplačni učni tečaj umetnega vezenja bo priredila tvrdka Singer, šivalni stroji Bourne & Co., Ljubljana, in sicer od 25. julija do 6. avgusta na ljudski šoli na Prulah, od 1. do 13. avgusta v ljudski šoli, Glmce, od 8. do 20. avgusta t. 1. v ljudski šoli, Spodnja Šiška, na kar cenjeno občinstvo opozarjamo in uljudno vabimo.
O Razstava grškega in rimskega kiparstva v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 9. do 18. ure in bo trajala še ves julij fn avgust, na kar opozarjamo občinstvo.
O Prememba posesti. Kakor čujemo, je zavarovalnica »Croatia« v Zagrebu kupila od Magde Schleimer hišo v Šelenburgovi ulici št. 4. S tem je ta zavod v posesti že druge hiše v Ljubljani.
O Obrtniška stavbna zadruga bo imela svoj sestanek jutri, v ponedeljek, 25. t. m„ ob 8. uri zvečer v društveni sobi Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Vse pripadnike obrtnega stanu, ki si resno žele dobiti svoje stanovanje in poslovne prostore, oziroma zgraditi si svoj dom, vabimo, da sc udeleže tega sestanka.
© Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, priredi v nedeljo, 31. julija, veliko vrtno veselico na Strelišču pod Rožnikom. Spored veselice je zelo obširen in zanimiv.
O Opozarjamo! Opustila, oziroma preselila se je manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu nasproti Jugoslov. tiskarne v glavni lokal A. Potoka r, Vodnikov trg 2, Fabjanova h H a. Radi združitve obeh zalog se prodaja vse oblačilno blago do 10. avgusta po skrajno znižanih cenah.
»Kako se naučim fotografirati«
|e pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji. Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din 10—
Maribor
□	Somišljeniki, danes k slovesni blagoslovitvi novega društvenega doma kat. izobraževalnega društva v Krčevini! Zbirališče vseh društev z zastavami na trgu Svobode od pol dveh do tri četrt. Ob četrt na tri sprejem društev pri hiši g. predsednika. Nato govor, lita-nije v kapeli Matere božje. Po popoldanski službi božji sprejem nadpastirja in blagoslovitev doma. Po cerkveni slavnosti veselica pri domu. Vozil bo tudi avto iz trga Svobode v Krčevino od dveh naprej. Na svidenje v Krčevini! — Odbor.
□	Samoumor. V petek so našli v koruzi na poti proti pokopališču v Studencih pri Mariboru mrtvega in s prestreljenimi senci železničarja Heinca. Ležal je že gotovo dober dan na pekočemu solncu, ker je bilo truplo že v razkrojenju. Samoumorilec je star komaj 28 let in zapušča ženo s tremi majhnimi otroci. Vzrok samoumora ni znan.
□	Dva smrtna slučaja v Mariboru. V Mariboru je umrla 68 let stara vdova po železničarju Katarina Lubec. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob štirih popoldne. — Železničarju Grilu je umrl triletni sinček Ernst in je bil pokopan v petek popoldne.
□	Zagorski bo zopet nastopil pri teh skupščinskih volitvah. Skoro pri vseh dosedanjih volitvah je že nastopil mariborski Zagorski s svojo Slov. neodvisno gospodarsko stranko in bo vložil tudi tokrat svojo lastno kandidatno listo. Pred dnevi je razposlal na deželo najboljšim SLS zaupnikom z roko pisano vabilo, naj prevzame ta in oni kandidaturo na njegovi listi. Namestnika si lahko določi Za-gorskijev kandidat kar sam. V proglasu in vabilu udriha g. Zagorski po vseh strankah, le njegova neodvisna gospodarska stranka mora prodreti pri teh volitvah, potem bo dobro za vse stanove v političnem, gospodarskem in socialnem oziru. Z zopetnim nastopom sedme stranke g. Zagorskega se bo začelo veselje v političnem življenju po Mariboru in okolici.
□	Iz stavbnega gibanja mestne občine. Delo velikega kanala po Koroščevi ulici, ki bo izpeljan v Dravo pri kopališču, se je oddalo stavbni družbi Acetto. Kanal mora biti gotov v 200 dneh in je proračunan na 1 milijon 500.000 Din. Z delom se bo pričelo takoj. Ko bo spuščen ta kanal v Dravo, se bo zaprlo Korberjevo kopališče in občina bo začela graditi novo, ki bo ležalo višje od sedanjega. — Smoletova ulica v magdalenskem predmestju dobi tudi kanal, ki se bo spuščal v Dravo mi mo deške šole na Ruški cesti. Ta kanal bo zgradila občina predvsem radi tega, da bo zavarovana Ruška cesta proti trganju v slučaju močnega naliva. H kritju stroškov za ta kanal bo prispevala tudi znana tvrdka Doctor in drug.
Za letovišče sivi ali drap
Din 189 —
Celje
'■& Pesnik Danilo Gorinšek priredi v kratkem v Celju recitacijski večer svojih doslej še neobjavljenih pesniških proizvodov. Podrobno bomo o času, kraju in programu še poročali.
& Razpisana služba. Pri okrajnem sodišču v Celju je razpisano tajniško mesto. Prosilci morajo imeti dovršeno pravno fakulteto .in državni strokovni izpit.
& Neka oseba jo izgubila zlato zapestnico v obliki verige vredno 800 Din. Pošten najditelj naj zapestnico odda celjski policiji.
-©" Orliški kuharski tečaj. Vsa ona dekleta, ki so se prijavila za orliški kuharski tečaj, naj se gotovo udeleže sestanka, ki se vrši v pelek, dne 29. julija t. 1., ob polosmih zvečer v I. nadstropju hotela »Beli vol«.
1*ŽUJ
Ne samo najcenejše - ampak tudi najboljše barve, lake,
Hrnež. steklarski klej, čopiče ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje i. dr. v te stroke spadajoče predmete dobite v staroznanl trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti iran- luori JflnftjM" čiikanske cerkve.	11 Ml tldlll/fll .
© Samoumor. Dne 21. t m. je bil pokopan Franc Rogan, mizarski pomočnik pri mizarju Potrču v Ptuju. Rojen v Ameriki 1. 1898., pristojen v Lokvico, okr. Črnomelj, je prišel pred nekaj leti v tukajšnjo službo. Bil je sicer mirne narave, bolehal je zadnji čas na želodčni bolezni in postajal silno otožen, posebno odkar mu je umrla nevesta. Ta žalost in pomanjkanje vsake verske oporo sta ga gnale v smrt. Dne 19. t. m. okoli 10 zvečer si je pognal kroglo v glavo ob grobu umrle neveste.
© Petovija. Delavci v tej tovarni smo silno prikrajšani, ker se nam ne plačujejo nadure, kot je to predvideno v pravilniku. Razumemo, da je treba varčevati, toda ali ne bi bilo potrebno pričeti od zgoraj? Tudi naš slovenski jezik se ne upošteva v zadostni meri, vsaj so vsi spremljevalni listi tiskani v nemščini, katere vsi ne razumemo. In, ali nismo v jugoslovanski državi?
© Vojaški nabori. Pri Sv. Barbari v Halozah se vrše nabori v sledečem redu: dne 29. julija Dravci, Gradišče, Gruškovje, Nova cerkev, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Elizabeta. Veliki Okič, Gorenjski vrh, Zavrč; dne 30. julija: Podlehnik, Se-dlašek, Slatina v Hal., Skorišnjak, Sv. Andraž v Hal., Velika Varnica, Gruškovec, Turški vrh, Sv. Bolfenk.
Kamnite
Rekurz demokratov proti občinskim volitvam je že rečen. Rešitev je bila dostavljena dosedanjemu županu že v torek z naročilom, da mora sejo, ki se bo na njej volilo starešinstvo, sklicati čim-preje, toda gospod župan se nikakor ne morejo ločiti od občine. Tudi najverodostojnoji demokratski vir se je ukanil s svojo modrostjo, ko je pribijal, da mora rekurz biti rešen v njegovem zmislu. Kot zadnii tolažilni cukcrček mu ostane še upravno so-
dišče. Mi vemo že naprej, da bo tudi tam polomija, ker je stvar jasna in že dognana. A kot smo že rekli, privoščimo jim to poceni tolažbo. Toda, zahtevamo pa, da gospod skliče sejo takoj, da pride volja občanov do veljave.
Prcmovanjo konj priredi konjerejsko društvo ljubljanske oblasti dne 3. avgusta v Mengšu in se prične ob 14. uri. Vabimo živinorejce, da se po-služijo te prilike in se udeleže s konji tekmovanja !
Kopališče usmiljenih bratov jo tudi vedno dobro obiskano in je vsem priporočamo v obisk. Eventuelne želje glede kakih sprememb v kopalnem redu in vse druge podobne, naj se javijo vodstvu kopališča, ki jih bo po vseh močeh upoštevalo .
Jezica pri LJubljani
Občinske volitve. V nedeljo 7. avgusta bodo pri nas občinske volitve. Volilo se bo v Društvenem domu. Dolžnost vsakega občana je, da voli SLS. Kakor znano, je naša stranka vložila dve listi. Na eni je nosilec g. Ahlin, na drugi pa g. Sever. — Ahlinova bo imela tretjo skrinjico. Sever jeva pa lelrto. Vsak naj vrže kroglioc v tisto, ki mu je ljubša. Na obeh listah vidimo med kandidati najboljše može kmetijskega stanu. Vse vasi so primerno vpoštevane, tako, da no bo ostala nobena vas brez odbornika. Povdarjamo ponovno, da obe listi tvorita eno celoto in da bodo odborniki izvoljeni na naših listah tvorili en klub, ki bo povsod enotno nastopal. Zato bo vsak pameten občan volil SLS, ki bo imela veliko večino v odboru.
Zerjavovci pod tujo firmo. — Med drugimi so vložili svojo listo tudi naši demokrati, do česar imajo seveda polno pravico. Ker pa demokratska firma nič več ne vleče, so pa tudi pri nas iznašli nov lepo zveneč naslov »Napredna gospodarska stranka«. Seveda naših volivcev pa tudi z novo firmo ne bodo potegnili. Vsi volivci namreč vedo, da demokrati nimajo nikjer nobene veljave več in da za nje nihče več ne mara. Vrgli so jih iz vlade, zgubili so mesta, kjer so mislili da so nepremagljivi, v deželnem zboru nimajo nobene besede, od-zvonilo jim je tudi v trgovski in obrtni zbornici. Zato bo tudi pri nas 7. avgusta demokratska skrinjica — prazna.
Trbovlje
Politika. Volivnega boja še ni občutiti, akoravno bomo imeli že čez 6 tednov volitve. Vidno se opaža, da iščejo skoro vse nam nasprotne stranke kandidate za ustavotvorno skupščino. Do danes je samo znano, da hočejo radikali kandidirati za naš okraj g. Štefanoviea iz Maribora in za namestnika g. Ranzingerja iz Trbovelj. Bernotovci, zvezani z dekalisti (komunisti) so bojda ponudili kandidaturo g. Štrucu, tukajšnjemu rudarju, ki se j-J pa odtegnil vsakemu aktivnemu političnemu delovanju. Samostojni demokratje kandidatov še tudi nimajo in jim je tako otežkočena agitacija, katero so napovedovali in hoteli obenem obrtnike in vso davkoplačevalce pritegniti nase .Pozabili pa so pri tem na delavca-rudarja, ki večkrat plača več davka kot drugi. Torej ti ne reflektirajo na delavske glasove. Samostojnih kmetijcev aH radičevcev pri nas ni. ker še oni, ki se je za takega izdajal, je stopil iz aktivnega življenja. — Poparjeni, in to celo zelo, so pa naši socijalisti kristanovci. Da se še drže na površju, so jim pripomogli dozdaj še zmiraj komunisti. Zadnji nedeljski sestanek treh razredno-bojnih socialističnih frakcij v Celju pa je pokazal, da nočejo komunisti z Bernotovci več skupno iti, sami pa ne pomenijo nič. Zafurali so jo zopet na trboveljski občini, kjer so pogazili svoj socialistični program in ne kažejo nobene aktivnosti v prid bednega delavstva. SLS pa je kot po navadi pripravljena na vsak volivni boj ter je mod pristaši veselo razpoloženje, zavedajoč je gotove zmage.
Stavba na Piškovcu bo res nekaj lepega in pripravnega za stanovanje bodočega načelnika ekspoziture okrajnega glavarstva, ki se mora v nedolgem času otvoriti. Že sedaj, ko se postavlja k-sovje za streho, je iz te razgled po trboveljski dolini krasen. Zato naj se z obljubami za oddajo teh dveh stanovanj občina nikar ne prenagli in bi tudi kasneje prišlo njej v kvar, če bi občina ne mogla strank spraviti iz njih.
Kočevje
Redka slovesnost. V Dolgi vasi št. 12 pri Kočevju obhajata v soboto, 23. julija t. 1. demantno poroko Georg in Marija Verderber, roj. Putre. Na slovesnost prideta dva sina iz Amerike. Redkima Slavljencema iskreno čestitamo.
Metlika
Občinske volitve. V okoliških občinah smo že po obč. volitvah. Po nekaterih občinah je igrala vlogo vaška in osebna politika, česar ni v vsakem slučaju odobravati in potem izide parola: >Le-ta nam županil ne bo!< Saj hvaležnosti ne uživa danes župan nikjer Ln delo tudi ni lahko, ker županski stolec zahteva že celega uradnika. Najhujša je bila borba v občini Drašiči, kjer so vrgli starega odličnega župana in si izvolili novega. »Naj malo poskusi«, pravijo. Novi župan je Ivan Guštin, trgovec in gostilničar v Drašičih, pristaš SKS. — V občini Božakovo so obdržali sturega župana Janeza Pečariča iz Čuril. Božakovčano seveda malo jezi, da nimajo župana v svoji vasi, a kaj se hoče. Najlepše so izpadle volitve v občini Lokvica, kjer so imeli samo eno listo in do volitev sploh ni prišlo. Tudi župana so si enoglasno izvolili v osebi mladega gospodarja Martina Pluta iz G. Lokvice, zvestega pristaša SLS. — V občini Radovica je prišel na površje zopet župan Kra-marič, s katerim sicer Boldražani niso preveč zadovoljni, a to so zopet samo osebnosti. Kako bodo izpadle metliške obč. volitve pa šo no vemo, ker bodo šele zeseni. Dva kandidata stopala v ospredje: sedanji Ivan Golia (SDS) in Dako Ma-kar (SKS).
Šoštanj
V vsakem
* i
gospodinjstvu so postali različni usnjeni izdelki neznatni, kakor: rjavi čevlji, aktovke, usnjeni kovčegi, us-hjeni stoli itd., katere z Braunsovo
„Vilbra" barvo za usnje
popolnoma prebarvaš in prenoviš, Ako prebarvaš take usnjene izdelke, bodeš imel z njimi novo veseljg,
še prehitro minil. Po telovadbi pa ostanemo pri koncertu domače godbe še do večera skupaj. Prijatelji iz Savinsko in šaleške doline, pridite vsi ta dan v šoštvanj, saj jo to najlepša prilika, da si ogledate obenem enega največjih društvenih domov v Sloveniji, naš Slomškov douj, pred katerim je ravno naše orlovsko telovadišče. Tudi za polovično vožnjo je zaprošeno. Na svidenje!
Zagorje ob Savi
Društvo Orel priredi danes 24. julija ob 3 pop. aa vrtu Zadružnega doma javno telovadbo. Po telovadbi prosta zabava s srečolovom. Sodeluje tudi rudniška godba.
Orel
Vrhniško orlovsko okrožje priredi dne 31. julija enodnevne tehnične tečaje po srenjah. Za vrhniško srenjo ob pol 9 na Vrhniki, za logaško ob 8 v Logatcu, za horjulsko ob pol 9 v Horjulu in cerkniško ob 9 v Cerknici. Vsi člani-telovadci so pod disciplino obvezani, da se teh tečajev udeležijo. Tečaje vodijo člani okrožnega tehničnega odbora. Bog živi! — Predsednik.
Odsekom in krožkom v obsegu Ljubljanskega orlovskega okrožja. Pošljite takoj vse zaostale prijavnice! Pridno agitirajte med članstvom in med ljudstvom za udeležbo. Točno ponovite vajo da ne bo imel oni, ki jih ne bi znal, že pri skušnji ne-prilike. Vso prtljago boste oddali v vrečah že na kolodvoru, zato skrbite, da boste prinesli vso prtljago v skupnih vrečah. Prečrtajte okrožnice in se točno po njih ravnajte I Na svidenje danes teden v velikem številu v Šmarju! Bog živi!
Dopisi
šliridesetlelnica. Minuli pondeljek je obhajal v ožji družbi sobratov štiridesetletnico mašništva bivši tukajšnji župnik č. g. Jožef Meneder. Jubilant je bil celo življenje Izredon delaven, kar dokazujejo prenovljene cerkve in župnije vsepovsod, kjer je služboval. V tem neumornem delu si jo prerano izčrpal inoči, zato je moral stopiti v pokoj, ki ga uživa v Slomškovem domu. Ob jubileju mu vsi iz srca želimo, naj mu da Vsemogočni učakati mnogo let v prijetnem miru zasluženega pokoja.
Priprava za orlovski nastop. 31. julij bo naš dan. Vse priprave kažejo, da bo to res dan, kakor jih jo Šoštanj še malo videl. Mogočna nad 2 metra visoka tribuna z 200 sedeži, ki bodo vsi v sonci, že stoji, velikanski mlaji, ki bodo stražili vhod so že posekani in v par dneh se bo ves krasen prostor pred Društvenim domom spremenil v idealno lepo telovadišče vse prepreženo z venci in ozaljšano z zastavicami. Celoten telovadni spored obsega 15 j točk, a ie v njem toliko pestrosti, da bo vsakemu |
Motnik. V nedeljo dne 17. jul. so se zopet definitlvno priklopile občine Motnik, Trojane in Špitalič k ljubljanski oblasti in k okr. glavarstvu Kamnik, kjer so bile vedno do 1. 192-1., ko so se na podlagi zakona o razdelitvi države na oblasti kljub našim utemeljujočim prošnjam in protestom priklopile k mariborski oblasti in s tem tudi k okr. glavarstvu v Celju. Da se je ta priklopitev k ljubljanski oblasti tako nu.jno in brez vseli ovir izvršila, je zasluga v prvi vrsti gosp. poslancev v liubljanskl oblastni skupščini in sicer gg. Mazovca. Pozniča in Novaka, ki so takoj zavzeli stališče, da so morajo izgubljene tri občine zopet dobiti nazaj. Zatorej naj bo izrečena na tem mestu vsem onim, kateri so na to delovali, najlepša zahvala. — V nedeljo dne 17. julija se je vršila v Špitaliču za občini Motnik in Špitalič volitev enega odbornika v okrajni cestni odbor kamniški in to na odlagi razpisa ljubljanskega oblastnega odbora, ki je volitev razpisal. Pri tej volitvi je bil s absolutno večino glasov izvoljen za odbornika g. Franc ■vogej, posestnik v Motniku št. 18, ki bo tuli v resnici poskrbel, da se bo od lanske povodnji spodkopana in odnešena cesta ob bivši deželni meij v doglednem času popravila. Tstotako je bil tudi v občini Trojane izvoljen g. Franc Kralj, posestnik. Zavrli, za odbornika v okr. cestni odbor brdski, Oba izvoljena sta naša somišljenika
Vel Lašče. V nedeljo 31. juljia popoldne bo pri nas telovadni nastop ribniškega orlovskega okrožja. Batje iz Kočevja, Ribnice in Sodražice sc pripeljite z opoldanskim vlakom; bratje iz drugih odsekov pa čakajte ob prihodu tega vlaka že na postaji, odkoder se razvije sprevod v trg. Takoj po litanijah je javna telovadba na vrtu gostilničarja g. Podlogarja po običajnem redu.
Ljutomer. (Iz centrale Strokovne zveze vini-čarjev.) V tem mesecu sta umrla dva člani Strokovne zveze viničarjev in sicer Jakob 1'anič, vini-čar v Vuzmetincih in Mihael škijank, vtničar v Brebrovniku. Oba sta pripadala skupini Sv. Miklavj pri Ormožu. N. p. v m. I — Ker jc potekel 1. julija rok za izplačevanje nezgodnih in posmrtninskih podpor iz ustanovljene Vzajemne samopomoči naše organizacije, so je izplačalo družinam umrlih članov po 300 Din vsaki. Gotovo jim je ta podpora dobrodošla. Naj bi nc bilo viničarja, ki nc bi bil član naše organizacije! Nobeden nc ve, kje in kdaj ga čaka nesreča.
Ponikva. V tukajšnji župnijski cerkvi bo letos porcijunkulska pobožnost v nedeljo 7. avgusta. Nastopi tudi apostolstvo mož ter fantov pri skupnem sv. obhajilu. Povabljeni so domačini in sosedje. — Za romanje na Brezje vlada pri nas veliko zanimanje, saj ima natnen, pospešiti proglasitev našega slavnega rojaka Slomška blaženim.
Cerkveni vestnik
Duhovne vaje za gospodinje v župniščih bodo tudi letos pri čč. uršulinkuh v Ljubljani od 2.-6. avgusta t. 1. Prinesite s seboj: molitvenih, rožni-venec, dobro voljo, osrbnino (okoli 120 Din za vse tri dni). Pridite točno 2. avgusta ob 6. uri zvečer. Priglašajte sc tak«), ker jc še malo časa, samo n.i naslov: 5č. predstojnistvo uršulinskega samostana v Ljubljani. Agitirajte za obilno udeležbo I
Duhovno vaje za duhovnike v Domu so mesto 2.-6. avgusta, ker so gg. zadržani radi por-ciunkule, od 22"—26. avgusta.
Duhovne vaje za inieligcntc so istotam oJ 11. avgusta zvečer do 15. avg. zjutraj.
Karotoite .Slovenca* I
Mariborska politična kronika.
VSE PROTI SDS.
Samostojni demokrati v mariborski oblasti še nikoli niso bili tako osamljeni, kakor pri letošnjih skupščinskih volitvah. Še vedno sc jim je v zadnjem trenutku posrečilo skr-pati skupaj kak blok, letos so jih pa zapustili najzvestejši prijatelji, ki so dolga leta hodili z demokrati čez drn in strn.
Narodnim socialistom so demokrati popolnoma zaupali, niti mislili niso, da bi jih ti sedaj zapustili. Česar niso nikoli pričakovali, se je sedaj zgodilo. Prejšnji teden so sklenili narodni socialisti na zborovanju zaupnikov v Mariboru, da ne sodelujejo pri teh volitvah več s samostojno demokratsko stranko. Kot vzrok so na zborovanju navajali pred vsem razne afere, ki onemogočajo vsakemu pošteno mislečemu človeku družiti se z SDS.
Za demokrate je bil sklep zbora zaupnikov narodno socialistične stranke v Mariboru kakor strela z jasnega neba. Takoj so mobilizirali vse sile, da pripravijo narodne socialiste za skupen nastop. Iz Ljubljane je dospel vodja tamošnjih narodnih socialistov in demokratski prijatelj g. Juvan, ki pa sc je zaman trudil, da bi izpremenilo vodstvo mariborske NSS svoj sklep. Moral se jc vrniti brez uspeha.
Narodno socialistična stranka se zaenkrat še ni odločila, s katero skupino bo pri bodočih volitvah sodelovala. Zbor zaupnikov je samo sklenil, da podpre uradniško kandidatno listo, ker ima stranka baš med uradni-štvom največ pristašev.
Nenadoma pa jc zadel mariborsko SDS še drug udarec. Izneverila se ji jc tudi Or-juna. V okraju Maribor desni breg jc zahtevala Orjuna kandidaturo na Pivkovi listi. Ker
pa imajo demokrati baš tu največ svojih pristašev, ki se vsi potegujejo za kandidaturo, so zahtevo Orjune odklonili, za revanžo pa je Orjuna sklenila, da noben član ne sme glasovati za demokratsko listo. Tudi druge podeželske Orjune so sklenile, da nc gredo z demokrati, tako n. pr. Orjuna v Središču, kjer so člani sklenili, da se volitev sploh ne udeleže. Do volitev bo doživela SDS še celo vrsto sličnih presenečenj. Ni čuda, da obupa-vajo že najvztrajnejši pristaši. Obup pa je začetek propada, ki bo SDS neizogibno doletel.
K MARIBORSKI OBLASTNI SKUPŠČINI.
K predlogu proračuna je oblastni odbor priključil tudi sledečo resolucijo, ki jo jc skupščina soglasno sprejela:
Oblastna skupščina jc že s proračunom, ki ga je sprejela na svoji seji 20. in 21. aprila, pa ga fin. minister ni potrdil, na očividen način izjavila, da hoče prevzeti v lastni delokrog vse tiste posle, in v tistem obsegu, kakor je razvidno iz nepotrjenega proračuna.
Ko jc oblastna skupščina s sprejetjem novega proračuna zadostila zahtevi fin. ministra in sestavila svoj lasten proračun, pričakuje, da se bo v smislu čl. 320 fin. zakona za 1. 1927-28 čim preje izvršil prenos vseh tistih poslov, ki so navedeni v nepotrjenem proračunu in da se ji odkažejo v kritje za izvršitev teh poslov potrebni finančni viri v obsegu nepotrjenega proračuna. Glede kreditov za osebje, postavljenih v nepotrjenem proračunu, izjavljamo, da sc to ne sme tolmačiti tako, kakor da bi oblast hotela prevzeti tudi državno osebje, ki sedaj vrši v imenu države te posle, marveč tako, da rabimo stavljene kredite za izvrševanje poslov, osebje pa bomo izbrali sami.
I>era ln Kultura
Velehradski kongres.
(Izvirno poročilo sSlovencuc). .
Velehrad, 20. julija 1927.
Danes zvečer se je pričel peti velehradski kongres. Zopet je oživel »sveti« Velehrad, ki letos zaradi 1100 letnega jubileja sv. Cirila izgleda še posebno slavnostno. Ko so se v popoldanskih urah sešli gostje iz najrazličnejših delov sveta, je takoj zavladalo svečano razploženje. Bazilika in obširni trg pred njo sta slavnostno okrašena.
Udeleženci so se zvečer ob 6. uri zbrali pred »Cirilko« in od tam v sprevodu odšli v cerkev; v cerkvi je bil latinski nagovor, nato »Veni Sancte Spiritus« in blagoslov z Najsvetejšim.
Po večerji se je na čast tujim gostom vršila v >Slovanski dvorani« akademija, ki je na vse napravila velik vtisk. Pevski zbor olomuških bogoslovcev pa je dovršeno zapel več cerkvenih in narodnih pesmi in zaigral ua gosli nekaj lepo uspelih komadov. Akademija se je zaključila s petjem narodne in papeške himne.
Odličnih gostov se je zbralo nad 250; prihajajo še vedno novi. Poseben sijaj daje kongresu veliko število škofov in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Vseh udeležencev (z domačini in bogoslovci) je nad 350. Nekateri gostje z juga so zaradi revolucije na Dunaju dospeli na Velehrad po velikih ovinkih.
Češki in slovaški škofje so zastopani skoro polnoštevilno. Zelo številno so zastopani tudi Rusini; med drugimi so prišli na kongres vsi ukrajinski škofje iz Galicije in Pod-karpatske Rusije. Od poljskega episkopata sta navzoča Przezdziecki (Šiedlce) in njegov sufragan Sokolowski ter prelat Okolokulak (Varšava). Veliko pozornost zbuja Azis Hoh Petrus, kaldejski škof iz Egipta. Iz Jugoslavije sta prišla nadškofa dr. Bauer in dr. Ro-dič, škof dr. Njaradi, več Hrvatov ter sedem Slovencev.
Vzhodni zavod v Rimu je poslal škofa d' Herbignyja, njegovega tajnika prof. dr. Sa-kača, prof. Spačila ter prof. Gordilla. Iz Rima sta vrbutega še prišla Placidus de Meester ler msgr. Margotti od vzh. kongregaeije. Slednji je prinesel seboj poseben Breve, v katerem sveti oče Pij XI. izraža veselje nad kongresom in mu želi obilo blagoslova.
Iz Anglije so navzoči kanonik Myers, VValker Leslie ter Miss Christitch.
Izmed znanstvenikov omenjamo še prof. dr. LObecka iz Fulde in etnologa dr. Šebe-sta S. V. D. (St. Gabriel pri Dunaju).
KongTesu prisostvuje tudi ravnatelj Češkega tiskovnega urada in zastopnik vnanje-ga ministrstva.
Orlovski tečaj na košljunu.
Prav je, da tudi Slovenci zvemo kaj več o 10 dnevnem tečaju, katerega je priredilo na otoku Košljunu Mahničevo dijaško orlovsko okrožje. Bilo je na tem tečaju čez 150 udeležencev iz več krajev Hrvatske: največ je bilo dijakov srednjih Sol, pa tudi mnogo akademikov in bogoslovcev. Tu si videl zastopnike orlovske mladine iz Krka, Šibenika, Splita. Zagreba, Sarajeva, Travnika, Va-raždina, Vukovara, Zemuna, Senja, Požege, Osje-ka, Dubrovnika, Bjelovara itd. Vsi so ne zbrati na prijaznem otoku Košljunu pod gostoljubno streho oo. frančiškanov. Z njimi so priSli tudi voditelji orlovskega gibanja: dr. Protulipac, predsed-
nik Orlovske zveze za Hrvatsko; zdravnik dr. Če-pulič, predsednik lirv. dijaškega Orla; dr. čepulič, prof. na škof. gimn. v Zagrebu; don Ante Radič, katehet iz Šibenika; dr. Rogič, prol. bogoslovja, Drago Miatovič, prefekt škof. internata v Požegi in voditelj naraščaja. Na programu so bila predavanja, izleti, telovadba, izpili in na koncu javen nastop.
Predavali so: krški škof dr. Srebrnič, univerzitetni prof. g. dr. Aleš UšeniČnik in zgoraj imenovani voditelji hrv. orlovstva. Nepozaben vtis je napravila na udeležence debata o predavanju škofa dr. Srebrniča, kako je treba med dijaki vzgajati poklic za duhovski stan, katerega na Hrvatskem tako zelo primanjkuje, da je bil za škofijo Krk zadnji duhovnik posvečen 1. 1918. in pozneje nobeden več. Predavanja so bila tudi o socijalnem vprašanju, o hrvatski književnosti, o sodelovanju duhovnikov in dijaštva za izobrazbo ljudstva. Iz vseh predavanj so imeli v soboto 16. jul. izpit, ki je zelo dobro izpadel.
Za javni nastop pa je bila določena nedelja 17. jul. Ta dan je bilo na Košljunu živahno, kot morda še nikdar do sedaj. Zjutraj so se peljali vsi udeleženci tečaja v čolnih v Aleksandrovo v župno cerkev, kjer so imeli sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Veliko jih je bilo tudi v krojih. Enako s.-) prišli v Aleksandrovo Orli iz Vrbnika, sosedne, eno uro oddaljene župnije, — okrog 30 članov v krojih in 28 moškega naraščaja. — Po sv. maši so se vsi skupaj odpeljali na Košljun, kjer je bil popoldne ob pol 6 javen nastop. Nastopa v Aleksandrovem okr. glavarstvo v Krku ni dovolilo. Zato je bil nastop na otoku Košljunu, kamor* jo prišla ogromna množica ljudstva. Na prireditev je prišel tudi škof dr. Srebrnič, ki je bil te dni, kjer je bil in kamor je prišel, predmet navdušenih ovacij od strani Orlov, ki ga splošno nazi-vajo: »orlovski biskup«! Nastop je trajal dve uri in sc je izvršil v najlepšem redu. Posebno pozornost so vzbujali Orli iz Vrbnika, kjer se je Orel ustanovil pred kakimi 3 meseci, pa imajo danes članov in naraščaja že po številu 85, so imeli 10. julija že javen nastop in so se v velikem številu (okrog 60) udeležili in nastopili na orlov, prireditvi na Košljunu. Lep govor je imel g. župnik iz Vrbnika. Nazadnje so prišli vsi člani in naraščaj na telo vad išče in govoril je predsednik hrv. Orlov, zveze dr. Protulipac o nalogi in ciljih orlovstva. Ob sklepu njegovega ognjevitega govora so vsi Orli pokleknili in prosili pričujočega škofa dr. Srebrniča za blagoslov, da z njim ponesejo orlovsko idejo po celi Hrvatski.
Z orlovsko himno: »Mi smo Orli«, »Lijepa naša domovina« ln »Povsod Boga«, sc je zaključil prvi in vzorno izpeljan orlovski nastop na Košljunu!
Mi Slovenci se orlovskega gibanja po Hrvatski iz srca veselimo. Naša iskrena želja je, kot je rekel škof Srebrnič: »Kadar bo katoliški Orel razprostrl svoja krila nad vso Hrvatsko, takrat pridejo tudi za Hrvatsko boljši časi!«
Damski klobuki
najnovejši in najcenejši pri „BERKO".
Damski slamniki po Din 65'—.
Dunajska ceata 5.
ŽREBANJE LOTERIJE
društva »Trgovske akademije« v Ljubljani
nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev.
Dobitkov 0&5, od 50.— do 100.000 Din. Poizkusile srečo, naročite takoj srečke t _
Poincare in Herriot sta odšla iz Pariza.
v Pariz, 23. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je odpotoval danes popoldne v spremstvu svojega kabinetnega šefa k neki slavnosti v Orchies. Ob tej priliki bo imel velik politični govor.
v Pariz, 23. julija. (Izv.) Herriot je danes popoldne odpotoval v Boi de Vincennes k odkritju spomenika Beethovnu. Pričakujejo, da bo ob tej priliki imel važen političen govor.
Delo Društva narodov za razvoj zračnega prometa.
v Ženeva, 23. julija. (Izv.> Komisija Društva narodov si jo danes ogledala ženevsko letališče, da ugotovi, kake poprave bi bilo treba izvršiti, da bo letališče primemo za potrebe Društva narodov. Prometna komisija Društva narodov je stopila v zvezo z zračno prometnimi podjetji vseh velikih mest in namerava posvetiti pažnjo tudi razvoju mednarodnega zračnega prometa.
Latvija in Litva.
v Kovno, 23. julija. (Izv.) Začetkom avgusta bo latiški zunanji minister Zeelens stopil v razgovore z litovskim ministrskim predsednikom Voldemaroin. Razpravljala bosta o razmerju obeh držav napram Rusiji in Poljski.
PREGANJANJE KOMUNISTOV V FRANCIJI.
v Pariz, 23. julija. (Izv.) Kmalu po aretaciji glavnega tajnika komunistične stranke Semarda so aretirali tudi njegovega namestnika Bernarda, ki mora prestati daljšo zaporno kazen. Razen enega poslanca so sedaj vse vplivnejše osebnosti komunističnega gibanja v zaporih.
v Pariz, 23. julija. (Izv.) »Liberte« javlja, da je Leona Daudeta aretirala belgijska policija. Pri tukajšnji policiji o tem še ni ničesar znanega. Vest pa se ne smatra kot verjetna, ker ni videti povoda, zakaj bi belgijske oblasti v tej zadevi intervenirale.
POMORSKA RAZOROŽITVENA KONFERENCA, v London, 23. julija. (Izv.) »Times-: poročajo, da so na včerajšnji vladni seji sklenili, da Bridgeman in lord Cecil v torek odpotujeta v Ženevo.
WALEŠKI PRINC GRE POLETI NA POLJSKO, v Pariz, 23. julija. (Izv.) Princ waleški je dobil povabilo od poljskih plemičev, da pride letošnje poletje na letovišče v Zakopane. — Angleški princ je to ponudbo sprejel in bo v pričetku drugega meseca odšel na Poljsko. Potoval bo preko Nemčije in Češkoslovaške. V Nemčiji ga bodo oficielno pozdravili. Pri obisku v Češkoslovaški je na programu izlet v Karlove vary in ogled Prage.
ZVIŠANJE DISKONTNE MERE V AVSTRIJI IN ČEŠKOSLOVAŠKI, v Praga, 23. julija. (Izv.) Vesti, da bo vsled zvišanja diskonta Avstrijske državne banke tudi Češkoslovaška notna banka zvišala dis-kontno mero, so popolnoma brez vsake podlage. Sklepi Avstrijske državne banke so popolnoma lokalnega pomena in nc morejo imeti nobenih posledic v tem pogledu na češko valuto.
CHAMBERLAIN OBOLEL, v London, 23. julija. (Izv.) Zunanji minister Chamberlain je nalahno obolel in bo moral nekaj dni ostati v postelji.
Strokovnjaki so si edini v tem, da so
" ČASE
in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo Weck-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene. — —

Sportvorein (Celovec): Ilirija. Juniorsko moštvo celovškega Sporlvcreina, ojačeno z nekaterimi igralci drugi hklubov, igra danes na igrišču Ilirije prijateljsko teknio z juniorji SK Ilirije. Tekma se prične ob 17.45, igra se ob vsakem vremenu. Ob ugodnem vremenu absolvirata rezervi Hermesa in Jadrana ob 16. uri v predigri svojo prvenstveno tekmo. — Celovško juniorsko moštvo vživa doma vsled svoje lepe igre in homogenosti posebne simpatije. Isto velja za juniorje SK Ilirijo v Ljubljani. Današnjo srečanje obeh moštev obeta prinesti in-teresanten šport in tekmo, ki bo nadkriljevala marsikateri nas',op I. moštev naših klubov.
Modinestna tekma Ljubljana.: Maribor. V Mariboru se srečata danes nogometni reprezentanci Ljubljano in Maribora. Ljubljanski team je sestavljen zopet iz igralcev SK Ilirije in ASK Primerja, ker ostali klubi trenotno niso v treningu in v formi. Mariborsko moštvo tvorijo igralci Rapida, Maribora in Svobode; moštvo je dobro sestavljeno in bo prizadelo ljubljanskemu mnogo posla.
Kapetan podzvezo bo imet danes še enkrat priložnost premotriti najboljše moči naše podzve-ze. Želeli bi mu v tem oziru več uspeha in srečo kot zadnjič proti WAC-u. Po današnji tekmi se bo moral odločiti definitivno za sestavo moštva proti Belgradu.
Koloearfke dirko »Save« se vršijo v nedeljo, dno 24. julija 1927 na progi Ljubljana—Planina in obratno. Start in cilj Tržaška cesta km 2.200 (gostilna Kramar). Začetek ob 15. uri. 1. Glavna društvena dirka 90 km. 2. Dirka novincev 10 km. 3. Damska dirka 4 km. 4. Invalidske dirka 4 km. 5. Seniorska dirka 4 km. 6. Zvezna dirka 20 km. Po končanih dirkah so vrši srečkanje za 10 lepih dobitkov. Skupni odhod z godbo »Gradašca-; iz Sv. Jakoba trga ob pol 14. uri« .
AfE, POMLADITI!
100 LETNICA ROJSTVA L. N. TOLSTEGA.
10. septembra 1928 poteče 100 let od rojstva L. N. Tolstega. Tolstovski muzej v Moskvi bo počastil jubilej s posebnim zbornikom, ki bo prinesel neobjavljene spomine na pisatelja, njegove spise in pisma. N. Gusjev je spisal veliko biografijo pisatelja. Drž. založba je pričela z novo polno izdajo spisov Tolstega, ki bo prinesla popolni tekst brez cenzurnih izpre-memb. Zvezki 1—10 so že v tisku. Celotna zbirka je preračunana na 92 zvezkov. Tudi Angleži, Nemci, Francozi priredijo več predavanj in izdaj. V Jasni Poljani bo otvorjeu muzej v pisateljevi hiši. Astapovo, kjer je umrl pisatelj, bo dobilo ime Tolstoje.
VrSbnitea
Vrhniško orlovsko okrožje priredi dne 21. avgusta t. 1. celodnevno javno prireditev v Verdu pri Vrhniki. Ob 8. url zjutraj obhod po trgu Vrhnika v Verd, ob 9. uri sv. maša z govorom, ol> pol 4 popoldne telovadni nastop na prijaznem sta dionu Verdskega Orla. Pri4ite vsi, železniške zvt ze so ugodne, polovična .vožnja zaprošena.
Hlfonica
Prireditev ob priliki blagostovljenja orlov« skega prapora je izpadla prav dobro. Ob devetih predpoldne je šla ribniška orlovska družina na kolodvor po goste, ki so bili vsi razen ene vrste, ki je bila iz Ljubljane, iz ribniškega orlovskega okrožja. Iz kolodvora se je razvil sprevod, ki je nudil kaj pestro sliko. Članov je strumno korakalo v kroju 84, orlic (samo iz Ribnice in Vel. Lašč) 28, moški naraščaj 20, ženski 36. Oba naraščaja samo iz Ribnice. Temu so sledile narodne noše, nato pa dvovprežna kočija s predsednikom odseka in botro novega prapora, znano večdesetlotno nadvse požrtvovalno delavko našega gibanja v Ribnici, < gdč. Angelco Češarok, oblečeno v bogato nar. nošo. Sprevod je zaključila kočija z g. dekanom Antonom Skubicem in županom g. Ivanom Novakom. Pred cerkvijo je blagoslovil g. dekan z asistenco novi prapor, nato pa je imel prekrasen govor, ki je po svoji vsebinsld in oblikovni dovršenosti vse očaral.
Popoldanski nastop se je vršil na proste ?u g. grajščaka Rudeža, ki ga je iz velikodušne prijaznosti dal na razpolago. Pri prostih vajah je nastopilo 57 članov, ki so jih izvajali še dosti dobro. Prav dobra, oziroma odlična pa je bila orodna telovadba ribniškega odseka in šentjakobske vrste iz Ljubljane. — Da je tudi ljudstvo sprejelo orlovsko misel za svojo, je dokaz mnogoštevilen obisk. Z Ave Marijo se je končala tudi prosta zabava, ki je sledila telovadbi. Na odsek, ki je pokazal toliko disciplinirane požrtvovalnosti, so Rib-ničanje lalvko ponosni, g. kaplan in predsednik ribniškega orlovskega okrožja Karol Plot pa lahko vesel, da je njegovo veliko delo v odseku in okrožju obrodilo tako lep sad.
ŠRofjfa £€>lkaL
Okrožna orlovska prireditev v Selcih dne 17.
julija je pokazala, da Krekovo okrožje lepo napreduje. Takoj zjutraj je oživela vsa Selška dolina. Okrašeni vozovi z Orli, Orlicami in naraščaji 30 prihajali v Selca. Ob pol 10 sta pozdravila došle goste g. župnik iz Selc in okrožni predsednik; nato se je razvil krasen sprevod. Službo božjo z lepim govorom jo opravil g. kaplan iz Sslc. Ob 11 pa se je pričel lepo uspeli orlovski tabor. Najprej io pozdravil okrožni predsednik Krek zbrano občinstvo in orlovstvo. Po končanih govorih in deklamaciji je okrožni predsednik proslavil desetletnico smrti dr. Jan. Kreka s trikratnim pozdravom .-Slava mu«; godba pa je zaigrala narodno himno. Ob 3 popoldne se je zbralo na telovadišču polno občinstva; Orli, orlice iu naraščaji so proizvajali lepe telovadne točke. Posebno orodna telovadba je občinstvu ugajala. Po telovadbi pa se je vršila v lepi udeležbi vrtna veselica na Trtici. Okrožni odbor pa se zahvaljuje vsem udeležencem te prireditve in onim, ki so sodelovali pri njei posebno pa orlovskem odseku iz Selc iu gasilni godbi iz Škofje Loke.
Zadnja pot pri kopanju ponesrečenega uči-tetjiščnika Milana Ivančiča. Pčgreba se je udeležilo številno občinstvo. Ker je bil rajni član Oila, so njegovo z belim cvetjem okrašeno krsto nosili Orli v krojih in ga je polnoštevilno spremljala vsa tukajšnja orlovska družina z lepimi venci. 2a-lostinko je svirala godba iz Loč.
Preselitev trgovine. Usnjar Ivan Zagode jc preselil svojo trgovino v lasluo bivšo Leiterjevo hišo.
SlOV&M&jka. %£F<LMiM&Ci
Najlepša hiša v M. Soboti. Ob Aleksandrovi ulici zida trgovec Berger veliko novo hišo. Po slogu je nova stavba za M. Soboto nekaj izrednega. Gotovo je, da bo novo poslopje kras mesta hi bo v gotovem oziru najlepša hiša.
BratovSCina sv. Cirila in Metoda v Beltincih. Predzadnjo nedeljo so je vršila v čast sv. apostoloma Slovanov cerkvena slovesnost. Ob tej priliki 68 je osnovala Bratovščina sv. Cirila in Metoda. Zanimanje za njo je zelo veliko, zati je gotovo, da bo v kratkem v celi žiu>iuii udomači.
:Po širnem svetu
Amerika se čisto zapre.
Kongres Zedinjenih držav severne Amerike je podaljšal v sporazumu s prezidentom Coolidgem sedanji zakon za izseljence iz leta 1924 še za eno leto. L. 1928 pa vsekakor prične delovati novi National Origin Immigration Bili. Kaj bo ta postava prinesla? Letos se je zaključil sprejem emigrantskih prošenj dne 1. julija. Ugodilo se bo 164.667 prosilcem. Toda zunanje ministrstvo je sprejelo po konzulatih v starem svetu 1,510.000 prošenj. Za vsako prošnjo se plača 8 dolarjev kolekov. Te go-rostasne številke jasno pričajo, koliko ljudi hrepeni po Zedinjenih državah. Amerikanci zahtevajo novih strogih odredb. Senator Read je ugotovil, da je dala vsa Evropa tekom 250 let od odkritja Amerike dalje samo 80 tisoč emigrantov, toda v 1. 1890—1910 je prišlo že čez 17 milijonov izseljencev! Samo zadnje normalno leto 1914 je dalo 1,218.980 emigrantov. Povodenj je treba zajeziti. Zedinjene države, izvaja Rcad, dvomijo, da bi prispevalo 22 milijonov tujcev, ki so prišli v letih 1890—1924, k splošnemu blagostanju. Žc zdaj tvorijo politično nezavedni, slabega zaslužka vajeni tujci eno petino prebivalstva Zed. držav. Tako ne gre naprej. Izgleda, da bo sprejet predlog senatorja Johnsona, ravnatelja emigrantskega odbora. Letno število tujcev, ki se smejo v Ameriko vseliti, se bo zmanjšalo od 150 na 75 tisoč. Potem pride na Angleško s severno Irsko samo 25 namesto 34 tisoč. Izmed ostalih evropskih držav dobijo po par tisoč dovoljenj Nemčija, Francoska, Danska. Na Poljsko pride le par sto dovoljenj. Posamezne balkanske države bodo odpravljene s 50 ljudi! To bo trajalo 25 let, od 1. 1951 naprej pa se bo emigracija popolnoma vstavila. Tako poroča senator Johnson v »Chicago Tribune«: »Naša vrata morajo ostati zaprta, če nočemo prenehati biti enotno in premožno ljudstvo.« — Izgleda, da bodo postale te obljube kmalu eafcon, ker se strinja z neusmiljenim Johnso-nom večina kongresa.
Dr. Pupin proti ateistom.
Da je dr. Pupin naš jugoslovanski rojak, bo menda večini znano. Med vojno in po vojni se je pogosto omenjalo njegovo ime. Po rodu je Srb. Kot znanstvenik uživa svetovni sloves. V Ameriki je prva kapaciteta na polju elektromehanike. Točasno predava o iem na Columbia vseučilišču v New Yorku. On je iznajditelj tako zvanega Pupinovega olja. To iznajdbo je leta 1902. prodal slavnemu Marconiju, ki mu je omogočil pošiljanje artikuliranih poročil na veliko razdaljo. Na povabilo chicaškega vseučilišča je imel 14. julija t. 1. predavanje o »Kreativni koordinaciji«. Med drugim je dejal: »Znanost nas je dovedla do tega, da danes ne moremo biti več ateisti ali agnostiki, ampak moramo priznati Stvarnika. Naše duše imajo ustvarjajočo silo. In če moja duša ustvarja, zakaj bi ne mogli verovati v najvišjega Stvarnika.«
Smrt CaiSesove žene.
Žena mehiškega prezidenla Callesa je v neki protestantski bolnišnici v Los Augelos 2. junija umrla. Ko ji je zdravnik previdno po-
vedal, da ni več pomoči zanjo, je prosila za katoliškega duhovnika, da jo previdi. Bila je katoličanka. Poslali so po marista p. John Martineza, kaplana župnije sv. Vincenca. Ta je takoj prihitel v bolnišnico. Toda njen zet Ferdinand Torrablanca ga je z lepimi besedami odpravil, češ, da je l>olnica preslaba za take ceremonije, ga bo že pozneje poklical, če bo treba. A kmalu je bilo prepozno. Umrla je brez sv. zakramentov. Njeno truplo so prepeljali v Mexico City in 8. junija pokopali na Dolores (Sedem žalosti) pokopališču. To je tisti socialistično-komunistični humbug: Vera je zasebna zadeva. Sami jo sovražijo kot vrag in je tudi drugim ne privoščijo, naj se še tako pridušajo, da jih zasebno versko prepričanje nič ne briga, naj kdo veruje ali ne in kaj veruje.
Španske princezinje v Marijini družbi.
V začetku junija so bile hčerke španskega kralja in kraljice sprejete v Marijino družbo. V nekem samostanu so se z duhovnimi vajami pripravljale na to. Njih obnašanje in nji hotroška pobožnost, s katero se udeleževalo duhovnih vaj, je bila vsem v spodbudo. Zjutraj so prišle z dvora v samostan in ostojale navadno cel dan v samostanu, da so se mogle udeležiti vseh pobožnih vaj. Njili mati, kraljica Viktorija je članica »Društva krščanskih mater«. Redno se udeležuje društvenih sej in vsak mesec pristopa k sv. zakramentom v društveni kapeli.
Komunizem v Cfoicagi.
Da to delavsko morje ni brez komunistov, ki rajši gledajo proti Moskvi kot proti Washingtonu, je bilo že dolgo znano. Podrobnosti o njih delu in ciljih je Chicaga zvedela šele iz Londona, po tamkajšnjih odkritjih. — Nek list jih ceni na 30.000, kar seveda ni veliko za tako milijonsko mesto. A ker so jako agilni se to število, če je pravo, hitro množi. Njih glasilo je »The Daily Worker« (Dnina'-), ki je tudi po drugih mestih in državah precej razširjeno, Poleg tega je še veliko narodnih komunističnih listov. Tudi Jugoslovani imajo svoje. Slovenci so imeli »Delavsko Slovenijo«, ki jc pa med tem zaspala. Ko je pisatelj teh vrstic nekoč naslovil nanjo javno vprašanje, da bi rad vedel, jeli med njenimi plevami več ameriških ali ruskih zlatih zrn, je gospodo okrog nje v živo zadel. Hrvati še vzdržujejo svoje glasilo »Radnik«. Med njimi imajo komunisti precej bogato žetev, kakor je videti. Do londonskih odkritij se Chicaga, da, Amerika sploh, ni dosti brigala za njih propagando. Sedaj je postala pozornejša. Preiskava jc dognala, da so v stalni zvezi z Moskvo in drugimi boljševiškimi centri, cclo s kitajskim Kuomintangom. Ko je pred nekaj meseci v Chicagi umrl njih vrhovni vodja za Ameriko, Ruthenbcrg, je bilo njegovo truplo nekaj časa izpostavljeno v auditoriju. Tisoči delavstva so romali k njegovemu mrtvaškemu odru. Pozneje je bil sežgan, pepel pa poslan v Moskvo, kjer so njegove telesne ostanke z veliko častjo sprejeli in urno postavili na častno mesto med prvoboritelje boljševizma.
»ZAKAJ OBČUDUJEM LINDBERGHA?«
To vprašanje je zastavil nek brooklynski list otrokom, naj nanje uredništvu pismeno odgovore. Nagrada za najboljši odgovor je bila prav amerikanska. Dotičnemu fantu ali deklici je bilo obljubljeno, da se bo ob strani Lindbergha v slavnostni paradi p eljal, oziroma peljala 'skozi mesto. Za tako čast je pa ameriškim otrokom še več kot za ice cream-sladoled. Več tisoč jih jc. vposlalo svoje odgovore. Komisija jc odločila, da je dal najboljši odgovor John Morris, učenec katoliške šole župnije sv. Katarine. Njega je tedaj doletela obljubljena čast, za katero se jih jc toliko potegovalo. In kaj jc on odgovoril na stavljeno vprašanje. To-le: Jaz občudujem Lindbergha, ker je vreden Krištofa Kolumba. Ta jc bil pijonir na suhem in na vodi, oni pa v zraku. Obeh težave so se zdele nepremag-gljive. Oba sta jih premagala in se s tem ovekovečila v naši slavni zgodovini. 2. Jaz občudujem Lindbergha radi njegovega junaštva, uljudnosti in skromnosti. Ni ga oplašila žalostna usoda dveh francoskih letalcev, ki sta sc teden prej zgubila. Kljub temu se je dvignil, poletel na riskirano pot in vspel. Pri vsem svojem triumfu ni pozabil tovarišev, ki nista vspela. Gnan od nežnega sočustvovanja je obiskal mater enega izmed pogrešanih, da jo potolaži. Občudujem ga, ker ga vse slavljenje v Evropi in Ameriki ni omamilo. Ko govori o svojem poletu, nc kaže nase, ampak na svoje letalo. Občudujem ga slednjič, ker je odklonil vsa bogata osebna darila, kakor jc pred poletom obljubil tistemu, ki jc polet financiraj. To jc mož beseda! Pristavim še, dn sem vesel, ker jc Amcrikancc, kakor jaz.
Poravnajte naročmno!
SAMOMORI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Ameriški dominikauec p. dr. Adolf Fre-nay je letos izdal doslej najboljše statistično delo o samomorih v Združenih državah. Prišel je do sledečih zaključkov: Na vsakih sto smrtnih slučajev je en samomor. Poprečno se tedaj 10.000 Amerikancev vsako leto naveliča življenja. Med temi je število katoličanov znatno nižje, kot drugovercev in brezvercev, in to kljub temu, da so katoličani v gmotnem oziru splošn o na slabšem ko drugo-verci in brezverci. Iz tega po pravici sklepa, da vera človeku pomaga ne samo preko notranjih srčnih težav, temveč tudi preko ekonomskih kriz, ki tistim, ki nimajo vere tolikokrat potisnejo samomorilno orožje v roko. Nadalje konstatira, da je med zakonskimi veliko manj samomorov kot med ločenimi. Razmerje je 1—5, to je na en samomor med zakonskimi jih pride pet med ločenimi.
ZDRAVSTVENI ZAKONI.
Od vsakih 100 ljudi na zemlji so trije vedno na bolniški listi. Samo na Angleškem je proračunana izguba zaradi bolezni (odpadli zaslužek, zdravljenje etc.) na 3 milijone funtov, to jc 825 milijonov Din na teden. Toda razmere so bile še slabše, dokler niso bili izdani zdravstveni zakoni. Prvi tak zakon jc bil uveljavljen 1. 1825 in sicer karantena za vse ladje, kakor tudi potnike, ki so prihajali iz krajev, kjer se je pojavljala kuga ali druge infekcijsko bolezni. V poznejših letih se jc ta zakon izpopolnil in danes nc sme noben zaboj na suho, ako nc privoli zdravstveni organ. — Zadnji zdravstveni zakon jc stopil v veijavo letos ob Novem letu. Zakon strogo prepoveduje prodajo nadomestkov raznih živil. Zdravniki upajo, da bo odslej v zdravstvenem oziru
mnogo boljše, vendar pa se bodo rezultati pokazali šele v treh letih. V vseh civiliziranih krajih imajo zdravstvene zakone, ponekje zelo stroge. V Canadi so v skupnih prenočiščih prepovedane brisače brez konca, ravno tako lesene postelje. Brivci morajo imeti oblačila, katera so iz pralnega blaga in pri vsakem gostu si morajo, preden ga »vzamejo v roke«, roke umiti. Krtače so v ondotnih brivnicah zabranjcnc. Izvrstna jc odredba, da mora pek
pri prodaji kruha nositi rokavice. V zahodni Virginiji mora biti vsaka mlaka in druga zbirališča vode polita s parafinom, da se tako omeji zalega moskitov. Na Dunaju je manj bolezni, odkar je bil izdan zakon, da se ne smejo nikjer kupičiti smeti ter muhe kolikor mogoče uničevati. Mnogo manj bolezni bi bilo, ako bi ljudje spali pri odprtih oknih. Neki trg na Angleškem ima zakon, da morajo okna biti gotov čas odprta.
Športni teden
Nemška visoka šola za telesne vaje praznuje letos sedemdesetletnico obstoja. Nemška športna zveza za lahko atletiko bo priredila ženski lahko-atletski olimpijski tečaj itd
Ustanovili so prvo nogometno šolo, in sicer v Antwerpu v Belgiji. — O srednjeevropskem in evropskem pokalu glej poseben članek. — V italijanskih prvenstvenih tekmah si je priboril Torino 14 točk, Bologna 12, Juventus 11, Genova 9, Internazional 8, Milano 8. — BAC posluje v Sofiji. — Mednarodni nogometni urad, ki določa in spreminja nogometna pravila, je spet nekaj spremenil. Na željo dopošijemo dopis. — Uruguay je premagal Chile 5:1, Sparta pa Arse-nal iz Kaira 4:1. To jo bila najlepša igra Sparto v tej seziji, trije njeni goali so bili nezasluženi in nepravilni.
Škoda, da pri letošnjih svetovnih teniških tekmah no bo K- Koželuha in Najucha zraven. — Borotra bo šel gostovat v Avstralijo, Južno Ameriko, Japonsko in Južno Afriko. — V Pragi je zanimanje za tenis vedno večje; tekme za Davisov pokal jo gledalo zmirnj do 4000 gledavcev.
Dirka »okoli Francije« jo končana, dobil jo jo Luksemburžan Fran t z; za 5321 km jo porabil 198 ur, 16 minul in 42 sekund. Drugi jo bil Belgijec De\vael, tretji Belgijec Verliaegen, četrti Francoz Leducq. Ta jo bil v zadnji etapi prvi in je imela Francija vsaj to zadoščenje, da je Francoz prvi privozil v njeno glavno mosto. Na stotisoče gledavcev jo gledalo prihod 40 dirkačev; toliko jih namreč še ostalo. — V Kolnu si je iz-vojeval amatersko svetovno prvenstvo na kratko razdaljo, 1 km, Nemec Engel. Pokazal je, da je razred zase; za dolžino kolesa je bil pred Dancem Falck-Hansenom in je vozil zadnjih 200 m v 12.8.
Neko ameriško avtomobil no podjetje pošlje avto v katerokoli morsko evropsko pristanišče; voziš se z njim, in če ga nočeš kupili, ti ga vzame tvrdka nazaj, odšteje kilometre itd. — C o p p a F1 o r i o se je izvojevala preteklo nedeljo v Bretagni na Francoskem, prevoziti je bilo treba 30 rund v skupni daljavi 407.250 km. Star-lalo je 11 voz, zmagal je s 55 točkami Laly na Ariesu, gledalo jc 400.000 gledavcev. — V Parizu je bilo lani na koncu leta 146.000 avtomobilov in motornih koles; večina so bili avtomobili, motornih koles je bilo samo okrog 11.000. 82.000 avtomobilov je bilo zasebnih, 16.000 laksamelrov itd.
—	Na koncu leta 1926. je bilo na Nemškem 230.000 motornih koles, na 230 prebivalcev eno, v Berlinu na 30. Samo 25.000 lastnikov je bilo organiziranih v športnih organizacijah, samo 4000 se jo udeleževalo dirk; to je zuamenje, da postaja motor bolj splošno občilo in ne šport. — Veliko darilo Nemčije na Niirburgringu jo dobil Merz na Mercedes; povprečna hitTost na uro 107 kilometrov.
Otvorili so aviatično prometno progo London—Carigrad, kot najdaljšo zračno prometno črto v Evropi, 3200 km. Vozijo 70 ur, ?. razred stano 34 funtov in 13 šilingov, prvi 62 funtov, obrat vodi angleška družba imperial Air\vays. — Švicarski aviatilc Mittelholzer je z 10 potniki preletel Matterhorn. — 70 ameriških lclal bo prišlo Evropo pozdravit in bodo pokazala obenem napredek ameriškega lelalstva. Ladja, do katero in od katero bodo frčali, bo zasidrana sredi oceana.
—	V Ameriki jo sedaj že 80 kandidatov za preko-atlanski polet; tudi kandidutiiije so med njimi.
—	Prvi umetni otok za aeroplansko družbo med Evropo in Ameriko po načrtih ameriškega inženerja Armstronga, je žo zgrajen.
Spet cela vrsta plavalnih rekordov. Omenimo rekord Holandke Tiirk 100 m hrbtno v 1.22; poskus jo naprej naznanila. — Danka Edita Jen-s e ji je plavala na otok Fehmarn, 22 km, in jo porabila za to razdaljo 10 ur in 32 min., 28 minut manj kot svojčas znani nemški plavač Kemmerich. Njegov rojak Vierkotler pa v Ameriki ni imel grege, 8 milj pred ciljem so ga vsega premrlega zvlekli iz vode ven, tako jo bilo mraz. Šlo je na 24 milj ali 38.624 km (ne 48.284 km, kakor smo pisali v zadnjem Sp. tednu); 100 tekmecev, bokser-ski 'prvak Dempsey je s strelom dal znak za slart, Zmagal jo Amerikanec Koating. Čas zmagovalca različno naznanjajo; najprvo smo brali 16 ur in 47 minut, nato 19.25 in potem 18.47.
Paclino je zdelal črnca Willsa že v 4. rundi k. o. To je tisli Wills, ki so se ga včasih vsi ogibali, tudi Dempsey. Star jo okoli 35 do 40 let
(starost večkrat prikrijejo), težek 97 in pol kff, visok 191 cm; Pavlino je za 8 kg lažji in za 10 cm manjši, a tudi za primerno dobo let mlajši. Stave so so glasile 6:5 za Willsa.
Iz Japonske poročajo prav lepe lahko-atletske uspehe: 100 m 10.1?, 200 m 22, 5000 metrov 15.04, 10.000 m 32.02, 110 m lese 15.1, skok na daljavo 7.24. — V septembru so bodo vršile v Rimu svetovno prvenstveno tekme univerz; priglašena jo tudi Jugoslavija. — Iloffa je proglasila norveška lahkoatletska zveza za profesionala. — Nekaj ogrske lahke atletike: 500 m Barsi 1.01.2, nov rekord; skok v višino z mesta Egri 1.48 m, nov rekord; kopje Szepes 61.80, uov rekord; llonig, krogla 13.47 m, juniorski rekord. — Nekaj poljsko lahko atletike: krogla 12.60; skok v višino 1.70; 1500 m 4.06, nov poljski rekord; palica 3.50; 100 m 11; diskos 41.28 m; skok na daljavo 6.70; 400 m 51.2; 5000 m 15.54.4; 200 m 22.8; 110 m lese 16; troskok 13.33; 800 m 2 min.; 10.000 m 33.40; 4X100 m 44.8; 4X400 m 3.28.8. Imena pa so na razpolago. — Nekaj francoske lahke atletike: 100 m Mourlon 10.6, 1000 m Martin 2:28.4, 1500 m Martin 3:59, 4X100 m Stade Francais 42.8, skok v višino Cherrier 1.88 m. — Nekaj angleške ženske lahke atletike: H al t 100 y lese 14.6; Edvards 100 y tek 11.4, 220 y 25.8 (svetovni rekord); skok v višino Green 1.581 m (svetovni rekord). — Ritola bo prišel nazaj v Evropo in bo treniral za maratonski tek v Amsterdamu. — V Južni Afriki jo pretekel Arthur Newton 100 milj ali 160.933 km v 14 urah in 45 minutah, izreden svetovni rekord; razdaljo so uradno izmerili, čas so tudi uradno registrirali. — Na kakšno visoko stopnjo se je po vojski povzpela nemška lahka atletika, nam pričajo rezultati nemških prvenstvenih tekem: 100 m Kornig 10.8, Houben 10.8 ur (v predteku 10.6); 200 in Kornig 21.4, nov nemški rekord, SchUller 21.6, Schlosske 21.6; 400 m Bii.hnor 48.8, nato trije drugi 49 49.2 in 49.3; 800 m Boeher 1:55.1, devet jih je teklo pod 1.59; 5000 m Kohn 15:03.2, nem. rekord; 10.000 m Petri 32:00.8, nemški rekord; 110 m lese Kteinhardt 15.4, 400 in lese Pcltzer 54.8, nem. rekord; Vrsta 4X100 nt Ck&rloiienburg 41.3, nem, rekord, Prcussen 41.1, Eintrarht 41.4; krogla obojeročno Brcchenmachcr 26.05, nemški rekord ; diskos Hiiurhcn 44.67, obojeročno 77.66 m, noin rekord; višinski skok Beetz in Kopko 1.88; na daljavo Dobermann 7.28. — Zadnjič je skočil Šved Barney 1.91 m visoko, zelo lepo Sedaj pa poglej to vragove Amerikance: King in Osborne sta prišla letos na 1.98, Coggeshall in Work na 1.97, Burg na 1.95. trije na 1.93. Nn daljavo Hub-bard 7.8-1, Batos 7.53, štirje čez 7.30, več tucatov čez 7 m. Palica: Carr 4.267 m. Barncs in Williams 4.20, Edmondes iu Smitli 4 m, itd. To bo olimpiada!
SREDNJEEVROPSKI IN EVROPSKI NOGOMETNI POKAL.
V Benetkah se je vršila 16. in 17. t. m. konferenca o teh dveh pokalih in še o drugih nogometnih zadevah. Glavni del posvetovanj prvega dne je bil posvečen konfliktu med Češkoslovaško in Jugoslavijo; spor so drugi dan poravnali. Nato so z žrebom določili rok prvih treh dni igranja.
14. avgusta: v Pragi Sparta in Adinira; v Belgradu BSK in Hungaria; na Dunaju Rapid in Hajduk.	|
21. avgusta: v Pragi Slavija in U j pest; na Dunaju Admira in Sparta; v Splitu Hajduk in Rapid.
28. avgusta: V Pragi Slavija in Ujpest; drugo še pride.
Drugi dan, 17. julij, jo bil posvečen evropskemu pokalu. Za srednjeevropski pokal se borijo vodilni klubi Avstrije, Ogrske, Češkoslovaške in Jugoslavije, evropski pokal je pa prireditev Fife, ki so je iahko udeležijo reprezentančna moštva vseh evropskih držav, tako amater! kot profesio-nali. Prva borba za evropski pokal bo trajala dve leti (1927-1928). Evropa jo razdeljena v okrožja, v vsakem okrožju igra država z državo dvakrat; enkrat doina, enkrat ne. Odbor ima svoj sedež na Dunaju. Določili so nekaj terminov: 11. sept. Avstrija proti Ogrski v Budimpešti, 18. sept. Avstrija proti Češkoslovaški v Pragi, 23. okt. Češkoslovaška proti Italiji v Pragi, v februarju Italija proti Ogrski v Rimu, v marcu Ogrska proti Švici v Zilrichu.
l$rol»ne vesti
OBDAVČENE TUJKE.
Mussolini je izdal odlok zoper tuje besede, ki pačijo italijanščino. Posebna »besedna razuzdanost« vlada med oglasi in izobeski. Diktator prepoveduje rabo tujk, če se lahko nadomestijo z italijanskimi, čeprav starinskimi besedami. Neopravičeno rabljenje tujk se bo kaznovalo z jako visoko globo.
CLEMENCEAU IN ČEBULA.
Pred par dnevi smo brali po časopisju, da je bivši francoski ministrski predsednik, ali »tiger«, kakor ga tudi nazivljejo, smrtno bolan ter da je vsak hip pričakovati katastrofe. V nekem velikem angleškem listu pa beremo, da 87 letni starec sedaj piše knjigo verske vsebine. Vstane ob treh zjutraj, zajtrkuje trdo kuhana jajca ter grozdje, nato pa več ur dela. Pred poldnem pa zavžije čebulno julio ter pije vodo. Potem pa se poda v posteljo ter ga navadno ni več na spregled tisti dan. Ne kadi in ne pije alkohola, a edino razvedrilo mu je, da se pelje na sprehod z avtom, katerega mu je podaril Sir Basil Zaharoff.
DVOJNIK TR0CKEGA.
Profesor Marko Strihnovskij v Ljeningradu je popolnoma sličen Trockemu. Podobnost je tuko natančna, da so ju že neštetokrat zamenjali. Ker sta s Trockim prijatelja, ju je dostikrat videti pri javnih sprejemih, odkritjih spomenikov, koncertih itd. Pri neki slični pro-
slavi na prostem sta bila zopet skupaj, ko je prišel zasebni tajnik Trockega, da poišče svojega gospodarja, kateremu je imel nekaj važnega sporočiti. Ko ju je opazil, je bil v dvomu, kateri izmed obeh je Trocki. Toda kmalu si je vedel pomagati iz zadrege. Dvignil je čepico ter zaklical: »Živijo sovjetski vladi!« Vsi udeleženci so se klicu odzvali ter mahali s klobuki in pri tem je Polivanov spoznal Trockega. Vedel je namreč, da ima Strihnovskij košate, nakodrane lase, Trocki pa veliko pleša
POTRES V JERUZALEMU.
Angleški listi pišejo, da je zahteval potresi v sveti deželi čez 1000 ubitih. Največ je trpelo mesto Nablus, kjer so se udrle vse hiše, med drugim ves pokriti bazar. V Jeruzalemu je veliko ranjencev. Razpočil se je Allenbyjev most in je hudo poškodovana znana Omarjeva mo-šeja, muslimansko svetišče na kraju Salomonovega templja. Mesto Nablus, svetopisemski Sihem, je središče arabskega protižidovskega pokreta v sveti deželi. Dr. \Vixley, ki je ogledal na odredbo guvernerja sveto kraje, je ugotovil, da je skala Gospodovega groba nepoškodovana. Le kupola cerkve svetega groba je dobila nekaj neznatnih poškodb, ki so pa že popravljene.
GiphB	la. laneni siifcanet
najcenejše pri Osrednji Čipkarski zadrugi
IdubliMia, Kongresni tnr
Gospodarstvo
Uutomer - mesto.
i
Tam tneil valovi vinskih gričev na naši lepi Štajerski zemlji leži Ljutomer, ki je s kraljevini ukazom 30. junija 1927 postal — mesto. Ta kraj je tako znamenit, ne-le v sedanjem času in v gospodarskem oziru kot središče najboljših slovenskih vin, ampak že skozi dolgn stoletja, da je zgodovinsko društvo v Mariboru izdalo 1. 1920. obširno knjigo »Ljutomer« — zgodovina trga in okraja, ki jo je spisal znameniti zgodovinar dr. Fr. Kovačič.
d išče vse lepe ljutomerske okolice. Nemška propaganda je delovala na to, da ta biser čim bolj pritegne preko Radgone na sebe, zato je tudi zahtevala in dosegla železniško zvezo tako, da si iz Maribora prišel v Ljutomer le preko Špilja in Radgone. A danes je Ljutomer po novi progi preko Ormoža združen še bolj tesno z ostalo Jugoslavijo, v kateri je postal mesto, a mesto, ki bo naši domovini v ponos!
(Ob tej priliki priporočamo knjigo »Ljutomer«, spisal dr. Fr. Kovačič, — stane 60 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.)
Trgovska pogodba z Nemčijo-
28. julija.
Ta teden so se zaključila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo. Naša delegacija je že odpotovala iz Berlina v domovino in pričakovati je, da bo pogodba gotovo še v teku tega meseca podpisana.
Ljubljanska Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je izdelala dve obširni spomenici, ki obravnavata strokovno in izčrpno vsa vprašanja, katera pridejo pri trgovinski pogodbi z Nemčijo v poštev za Slovenijo.
Kakor čujemo od dobro informiranega strokovnjaka, so pogajanja potekala zelo povoljno. Razpoloženje je bilo na obeh straneh izredno ugodno, tako da je prišlo do sporazuma v vseh važnejših spornih točkah. Vsi predlogi naše delegacije so našli razumevanje pri nemški.
V splošnem delu pogodbe so naši predlagali direktne blagovne in potniške tarife v tranzitu skozi Avstrijo. Nadalje naj se otvorijo neposredne telef. zveze in znižajo poštne, brzojavne in telet, pristojbine, kakor jih že imajo v prometu z češkoslovaško in Madjarsko.
Vprašanje naseljevanja Nemcev pri nas in naših državljanov v Nemčiji in vršitev obrti je bilo odloženo radi odklonilnega stališča naše delegacije in bo to predmet posebnih pogajanj za sklenitev konzularne in naseljevalne konvencije.
Razpravljalo se je o ureditvi soc. političnih dajatev na podlagi recipročnosti, kar velja za nemške podanike v Bosni, še bolj pa za naše ljudi v Nemčiji. Izgleda, da je to vprašanje rešeno ugodno.
Glede uvoza naših poljedelskih produktov v Nemčijo je omeniti, da se sedanja nemška vlada zelo briga za povzdigo kmetijstva in razumljivo je, da ga podpira tudi v trgovsko-političnem oziru. Ravno tako ima nemška živinoreja velike konkurente v vzhodnih državah in zato so zadnji čas Nemci zelo poostrili veterinarske predpise, kar v skoro prohibitivni meri otežkoža uvoz živine tudi od nas. Naša država je želela skleniti z Nemčijo veterinarsko konvencijo, kar pa je Nemčija načelno odklonila in zato ni prišlo do tega.
Največ se je govorilo o uvozu drugih naših predmetov v Nemčijo. Nemčija je najvažnejši odjemalec sliv in pekmeza. Za Slovenijo pride v poštev hmelj. Nemčija je največji producent in kon-zument hmelja. Tu nam je prišlo po načelu največje ugodnosti prav, da so Nemci dali koncesijo Švedom. Največje važnosti pa bo za nas, kako se bosta pogodili Nemčija in Češkoslovaška, ki je velik producent in največji izvoznik hmelja.
Nemci so stavili zelo veliko zahtev za znižanje naših uvoznih carin Lista njihovih želj je zadevala okoli 400 postavk, potem pa so se — na koncu
—	omejili na 30 zahtev, ker so prišli v toku pogajanj na podlagi informacij naše delegacije do drugih zaključkov. Te postavke se tičejo sledečih predmetov: farmakopeje, dušična umetna gnojila, bomb. nogavice, gornje usnje, verige, ščetke, izdelki domače igračarske industrije v Turingiji, okrasna in urarska industrija in predmeti kemične industrije
Za večino teh postavk, ki so ostale v končni nemški listi, so bili vpoštevani interesi naše industrije, kar je važno predvsem za Slovenijo. Saj v nekaterih teh predmetov domača produkcija more pokriti popolnoma potrebe domačega trga. Pri popustih se ni prekoračilo onih mej, ki so za zaščito domače industrije pri sedanjih razmerah neobhodne.
Uspeh prizadevanj naše delgacije je bil popoln in sprejet je bil sporazum, pi vpošteva vse interese naše domače produkcije v polni meri
in je zaščita zanjo zagotovljena.
* * •
Izkaz o stanju Narodne banke z dne 15. julija 1927. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram stanju z dne 8. julija.) Aktiva: kovinska podloga 492.2 (— 1.5), posojila: na menice, 1.043, na vrednostne papirje 210.4, skupaj 1253.5 (+ 27.7), saldo raznih računov 1509.4 (— 11.7); pasiva: bankovci v obtoku 5355.1, drž. terjatve 284.6 (+ 9.8), obveznosti: po žiru 1142, po raznih računih 469.5, skupaj 1611.5 (+ 82); bilančna vsota 9782.3 (+ 14.4); ostale postavke nespremenjene.
Konkurz je razglašen o imovini tvrdke: Franc Stres, cvetličarna »Palma« v Podčetrtku; roki 20. avgusta, 10. septembra in 21. septembra
—	nadalje o imovini Janka Gabrona, trgovca v Trbovljah; roki 23. avgusta, 15. septembra in 20. septembra.
Izpremembe t trg. registru. Vpisi: Peter Pire Co., družba z o. z. v Ljubljani (20.000 Din; izdelovanje in prodaja ženskega in moškega perila); Jugoslovanska The Rockfirm Company, dTužba z o. z. v Mariboru; (50.000 Din; trg. agen-tura in trg. s tehn. potrebščinami); Središka oljarna, družba z o. z. v Središču (200.000 Din; izdelovanje, razpečavanje in zamenjevanje veget. olja).
Občni zbori. Trgovska-ind. d. d. »Merkur« v Ljubljani 8. avgusta ob 16. uri v posvetovalnici tiskarne »Merkuri (regularia; delna vol. uprave in nadz.) — Internacionalna d. d. ugljena v likvidaciji v Zagrebu 27. avgusta ob 12. uri v prostorih Eredina Weissa v Zagrebu, izbris firme, poročilo o uspehu likvidacije.
Fnzija v zagrebški veletrgovini. Iz Zagreba poročajo, da se bosta fuzionirali družbi: Hrvatsko dioničko društvo za trgovino željezom (ust. 1918 kapital 8,750.000, udeležena je tudi pri kamniški tvornici »Titan«) ter »Sidro«, d. d. za trgovino z železom (ust. 1919 kapital 2,625.000 Din). Nova družba se bo imenovala »Sidro«, d. d za trgovino z železom. V zvezi z ustanovitvijo kartela jugoslovanskih železaren in njih pristopa k srednjeevropskemu kartelu je po »Morgenblattu« pričakovati še važnih dogodkov.
Električna centrala v Daritvam. Občina Da-ruvar je sklenila zgraditi lastno električno cen-I tralo. Dosedaj je bilo mesto deloma oskrbovano • tokom iz tam oš nje pivovarne.
Torntinska kupčija na novosadski borzi. Iz Novega Sada poročajo, da se tainošnja žitna vete trgovina zopet zavzema za uvedbo terminske kupčije z žitom.
Konkurz Belgrujske produktne banke. Nač imovino te banke je otvorjen konkurz. Banka ims mlin »Patria« v Bački topoli. Ustanovljena je bila leta 1922. in znaša njen kapital 10 milijonov dinarjev.
Novo posojilo prom. ministrstva. Iz New Yorka kakor tudi iz Belgrada poročajo, da namerava prom. ministrstvo najeti posojilo 20 milijonov dolarjev na amer. trgu.
Inozemstvo o stanju limeljskih nasadov v Jugoslaviji. Iz Zatca (ČSR) je dopotoval v Savinjsko dolino in Bačko v sredi tega meseca dr. R. Muck in si ogledal tampšnje hmeljske nasade. Iz njegovega poročila posnemamo po »Prager Tag-blattu«: O donosu ozir. izgledih pridelka sedaj še ni mogoče ničesar povedati. Zdi se, da so vse cenitve prezgodnje Rastlina trpi radi suše in za njen nadaljnji razvoj bi bilo nujno potrebno več dežja. Vidno se, opazujejo posledice visoke temperature, ki je vladala zadnji čas, ko se povsod kaže rdeči pajek, ki je zelo razširjen in povzroča zlasti gotovim nasadom veliko škodo. Če bo lo toplo vreme trajalo še nekaj 'časa, je pričakovali velike škode radi tega pojava. V mnogih nasadih so rastline spodaj zelo napadene in spodnji listi deloma posušeni, deloma pobarvani. Zabeležiti je v stanju rastline tudi poslabšanje radi viharja, katerih škodo cenijo na 15—20%. Povsod v nasadili se vidijo odlomljeni poganjki in izkušene trte, ki se vidno razlikujejo od zelenih rastlin. Zanimivo je, da letošnji hmelj v nasprotju z lanskim letom z izjemami stoji slabo.
Naraščanje š*evila motornih ladij. Iz zadnjega Lloydovega poročila posnemamo, da se je gradilo 30. junija t. 1. 264 motornih ladij z 1,458.000 br. reg. tonami, dočim se je gradilo le 369 parnikov z 1,366.000 tonami. Skupno se torej gradi sedaj na svetu ladij s tonažo 2,841.000 ton; od tega odpade na Anglijo 1,971.000 ton, na Nemčijo 408.000, na Italijo 227.000 ton in na Holnndijo 172.000 ton. Na 5. mestu se nahajajo severnoameriške Združene države.
Nemška zunanja trgovina v prvi polovici t. 1.
V mesecu juniju t. 1. je znašala pasivnost nemške zunanje trgovine 449 milijonov mark napram 340 milijonska v maju 1927. Zlasti se komentira nazadovanje izvoza fabrikatov. Skupno znaša pasivnost nemške zunanje trgovine za prvo polovico letos 1988 milijonov mark.
Žirorcntrala avstrijskih zadrug. Avstrijsko finančno ministrstvo je odobrilo pravila d. d. ki bo tvorila žirocentralo t. j. središnjico za denarni promet avstrijskih kmetijskih zadrug. Od 5 milijonov šilingov glavnice prevzame 2 milijona Boden-kreditansialt, ostalo pa nemške zadruge (iz Rajha). Glavni namen te centrale je ustvariti rezervo za run t. j. nenadne velike navale vlagateljev za izplačilo vlog. Poleg tega bo centrala dajala zadrugam cenene kredite. V upravnem svetu bo zastopano zadružništvo s polovico članov. Delnice, ki jih podpiše Bodenkreditanstalt, morejo kupiti tudi zadruge.
Horzza
Dne 23. julija.
Kakor smo že v jx>ročilu za pretekli teden omenili, je sedaj v trgovini splošna stagnacija, kar seveda v prvi vrsti odseva na borzah. Privatna ponudba v devizah je neznatna, saj je sedaj izvoz v stagnaciji, večino povpraševanja mora kriti Narodna banka, posebno v devizah Curih in Praga, ki se največ trgujejo. Te devize rabi uvozna trgovina predvsem manufaktura, ker se bliža jesenska sezona v tej stroki. Promet je bil ta teden manjši kakor pretekli. Znašal je na ljubljanski borzi nad 26 milijonov Din napram 33 milijonom v preteklem tednu. Zagrebška borza sicer ne objavlja podatkov o svojem prometu, vendar posnemamo iz »Prager Presse«, iz članka »Zagreber Borsen\voche«, da je znašal v preteklem tednu dnevno 4 do 6 milijonov Din; ljubljanska borza ima torej približno isti promet kakor zagrebška, ki je z ljubljansko mnogo izgubila. V teku tedna ni bilo v kurzih znatnejših izprememb, oslabel je napram prejšnjemu tednu Dunaj, pa tudi London, dočim je Berlin tendiral čvrsleje. Italija ni zaznamovala znatnejših izpre-memb. V torek je bila zaključena po 307 50. danea pa je bila trgovana po 309; se je tor^j celo učvrstila. Promet v devizi Trst je minimalen in v ponedeljek n. pr. splon ni prišlo do zaključka.
Efektno tržišče je mirno ir. ni nikakih izr prememb. Efektni trg tudi v Zagrebu ni nič kaj živahen.
Blagovna tržišča so zanemarjena razen v žitu, ki izkazuje že cel teden čvrsto tendenco, saj so cene pšenici poskočile napram prejšnjemu tednu za 10 Din in blaga ni dobiti na trgu. Tudi lesna trgovina pričakuje izboljšanja cen. vendar pa sedaj ni živahna, pač pa se peča s pripravami za izvozno kampanjo drv v septembru. Skozi cel teden je bilo na ljubljanski borzi živahnejše povpraševanje za tramiče (filerje), pa tudi za brzojavne drogove.
DENAR.
Ljubljana. (Prosti promet.) Curih 10.95, Dunaj 8.01, London 276.25, Newyork 56 80, Pariz 223.50, Praga 168.60 Trst 309.
Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 13.53, Curih 10.95, Dunaj 8.01, London 276.20, Newyork 56.80, Pariz 223, Praga 168.60, Trst 309.
Curih. Belgrad 9 13. Budimpešta 90.52, Berlin 123.375, Italija 28.2125, London '25.20375. Ne\v-york 519.379, Pariz 20.3225, Praga 15.39375, Dunaj 73.10, Bukarešt 3.135. Varšava 58, Sofija 3.75, Bruselj 72 155, Atene 6.845.
Trst. Belgrad 32.375-32.425, Curih 351.70— 355.70, London 89.30—89.35, Newyork 18.37—18.89, Pariz 71.90—72.10, Dunaj 253.50—263.50, Albanija 354-358
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Trst. Adria 165, Assicurazioni generali 3.545, Trž. Lloyd 735, Riunione adriatica «t i Sicurta 1.810, Split cement 180, Cosulich 163.60, Tripcovich 152. Dalmacija 115 Ooeania 105.
BLAGO:
Novi Snd. V tem tednu je znašal promet: 284 vagonov, od tega odpade na pšenico 75 vag., koruzo 128, ječmen 6, oves 11, moka 41. otrobi 21 in fižol 2 vagona. Cene so bile v teku ledna: Pšenica 285— 297.50, koruza 182.50—190, ječmen 205—240, spo-mladni 240, oves 175—185. fižol 220—225. moka 0 427.50—440, 2 400-410, 5 360-375, 6 320—330, 7 250—275, otrobi 155—1(30. — Današnji tečaji: Pšenica bačka, 78-79 kg. 295—297.50, oves bački 187.50—190, srbski 187.50-190, koruza bačka 190-192.50, bačka par. vag. Sisak 202. banatska 185— 187.50, sremska 192.50—195; moka 0 g bačka 432 —440, bačka 2 407.50—410, bačkn 5 370—375, 6 330 —335, bačka 7 265—270, otrobi bački v juta vrečah 155—160; promet: 14 vag. ovsa, 6 moke in 4 otrobov, skupno 75 vagonov. Tendenc* čvrsia.
Zgodovina Ljutomera v pradavnih časih.
V	ljutomerski okolici so se izkopali že na mnogih krajih ostanki predpotopnih živali. Ledena doba je razorala ljutomersko planjavo in napravila iz nje položno gričevje, ki je postalo po svoji legi najprikladnejše za vinogradniško panogo. Odtekajoča se voda raztopljenih ledenikov je izgrebla jarke in doline, nasipavala prod, kamenje in les. Te plasti so naplavljene ena na drugo ter tvorijo s tem prav ugodno zemljo za vinsko trto.
Obljudeni so postali ti kraji, kolikor se more dognati že okroglo do 1500 let pred Kristusom, kar kažejo najstarejši ostanki iz kamenite dobe, v kolikor so se našli pri raznih izkopaninah. Tu preko so valovile v sedanjo Evropo množice Galov in Keltov, ki so z višjo kulturo nadvladah prvotno prebivalstvo. Pozneje so prišli ti kraji pod rimsko oblast; našlo se je precej rimskega denarja in tudi okraskov iz rimskih grobov. Ob preseljevanju narodov, ko so ponovno človeške množice dirjale preko teh pokrajin, so uničili vse, ter so Slovenci, ki so se naselili v teh krajih, našli le puščavo. V bojih z Avari so pokrajine znova silno tr|)ele ter bile upostošene. Ko pa so se znova restavrirale, so bile že pod oblastjo Nemcev in nemških vladarjev. Ti so postavili v okolici sedanjega Ljutomera svojo obrambno naselbino, ki je bila začetek Ljutomera. Od leta 1265. dalje se naziva kraj že kot trg, dasi se ni vedno in redno nazival z imenom »Ljutomer«, oz. Luttenberg ali podobno. — Ljutomerski grad je bil nekaj časa last solnograških škofov. Leta 1277. je nadškof Friderik podelil sinovom Rudolfa Habsburškega okrog 260 kmetij okrog Ljutomera. V teh časih je poslovala v Ljutomeru že tudi sodnija, ki je plačevala letno 24 mark dače, katero je pobrala radgonska župa. Trg je dobil tudi druge velike pravice, katere pa je leta 1684. izgubil, kot nastavljanje učiteljev in kaplanov. Dobil pa je zato Ljutomer druge pravice gospodarskega značaja. Jasno je, da kot trg ni smel ostati brez svojega grba, ki je iz srebrnega ščita, v njem slika po trati dirjajočega konja, v levem gornjem kotu pa trije rdeči križci. Pozneje so dodali še zmaja.
Trško starešinstvo je obstojalo iz 8 do 10 ali tudi 12 svetovalcev, ki so se imenovali ožji občinski svet ali magistrat. Soditi in kaznovati je imelo pravico le to starešinstvo in ne župan. Zgodovina navaja kot prvega sodnika in župana Konrada v. Schvvab iz leta 1363., na kar so sledili le nemški sodniki in župani. Slovencev med temi zgodovina ue navaja.
O imenu Ljutomer.
Kraj se je zelo različno imenoval. Sedanje tme mu je priboril in ga tako posplošil šele Stanko Vraz leta 1838. Domačini nazivajo svoj kraj Lot-merk, sebe pa Lotmeržane, pa to ime ni le nemška spaka od Ljutomera, ampak je to ljudski naslov za ta kraj. Smisel tega imena je skušal raztolmačiti Zunkovič, da bi to ime pomenjalo kraj, kjer gojijo plemenite konje.
Sedanji Ljutomer.
V	zadnjih časih se je trg Ljutomer res lepo razvil. Postal je posebno pred vojno središče konje- j rejske panoge kmetijstva. Konjerejstvo pa je bilo 1 v vojni in je po vojni v zelo slabem gospodarskem položaju, zato je dandanes vedno manj posestnikov, ki bi se s tem smotreno pečali. Drugo, kar ima mesto Ljutomer s svojo okolico, pa je njegovo znamenito vino. Že od srednjega veka dalje je bilo ljutomersko vino vedno zelo iskano. Dandanes se sicer spije zelo veliko ljutomerčana po svetu, a ljutomerski vinogradniki imajo doma še. vse polne kleti, ker se vse mogoče vino toči pod imenom >Ljutomerčan'. Zato je gospodarski položaj mesta in okolice manj rožnat.
Pač pa je Ljutomer eden najbolj zavednih slovenskih krajev. Bilo je in je še kulturno sre-
Radio
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Stuttgart 379.7, Frankfurt a. M 428.6, Brno 441.2, Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 111:1.
Nedelja, 24. julija.
Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba. — Breslau: 22.30 godba. — Praga: simfoničen koncert, 22.30 prenos iz Narodnega doma v Vinohradih. — Stuttgart: 20 francoski večer (opera, scene itd.). — Brno: 10 orgelski koncert, 20 prenos iz Smetanove dvorane. — Rim: instrumentalni in vokalni koncert. — Berlin: 22.30 godba. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 22.30 prenos od Rydza.
Ponedeljek, 25. julija.
Breslau: 19.25 sportno-zdravstvena vprašanja. — Praga: 20.10, 21.20 koncert, 22.20 reprodu-cirana glasba. — Stuttgart: 20.30 sinfonični koncert. — Brno: 20.30 vesel večer. — Rim: 21.10 večer lahke glasbe. — Berlin: 21.30 večer pesmi. — Varšava: 20.30 koncert.
Torek, 26. julija.
Breslau: 21.10 veseli kvarteti. — Praga: 20 koncert, 22.20 prenos iz Narodnega doma v Vinohradih. — Rim: 21.10 operetni večer. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 22.30 prenos od Rydza.
Miklošičev spomenik pred župno cerkvijo v Ljutomeru,
Sedanji ljutomerski občinski odbor.
Glavni trg v Ljutomeru.

Mladim ljudem I
v
Beseda človek pomeni vzdrževalec. Štirinajstletni mladenič že pričenja zaslužiti za svoje potrebe zato pa je že mlad človek. Navadno to ne velja za mladeniče iz imovitih rodbin, ker ti v štirinajstih letih starosti sebi še nič ne zaslužijo. Res je pa, da je bogatih staršev pri nas zelo malo. Več je pa mladeničev, ki se smatrajo za otroke imovitih roditeljev. Upamo pa, da je takih malo in da se ne splača govoriti o njih.
Vi, mladi ljudje, korakajte z odločnostjo v svet! Ne bodi Vam žal, ker Vas Vaši starši ne morejo ali nečejo šolati še naprej. Ves svet je šola, najboljši učitelj je pa delo, najboljši pomočnik pa siromaštvo. Večina odličnih ljudi je zapustila rodno streho s culico, majhno, kakoršna je Vaša. Veličina naše dobe je v tem, da so siromašnemu človeku pristopna tudi najvišja mesta. Odvisno je samo od njega, njegovih sposobnosti in vztrajnosti, da pride do eilja.
Za svoj poklic si izberite svobodne obrte, to je: obdelovanje zemlje, trgovino, industrijo. Samo v svobodnem obratu se popolnoma razvija človeško življenje. Samo v njih brezpogojno zmagujeta moč in sposobnost ljudi.
Vaše geslo bodi moč telesa in duha. Iščite borbe! Ne bojte se udarcev! Ne slabite svojih teles z napakami kakor so popivanje, kajenje itd. Razvada je mati poraza. Vrlina in zmernost vodi do zmage.
afa.

m				BMmm	IM		•
							
Zahvala.
Ob priliki bridke izgube našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Petra Prlmšeria
postnega poduradnika
Izrekamo najprisrčnejšo zahvalo čč. duhovščini, vsem pevskim društvom za v srce segajoče žalo-stinke, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so ga tolažili v njegovi bolezni in spremili na njegovi zadnji poti. — Bog naj vam povrne I Ljubljana, 23, julija 1927.
Žalujoči ostali.
5S5Z
ODDA SE V NAJEM za novembrov termin, eventuelno tudi poprej
IIVV
s prav tako kletjo in dvigalom v bližini, ozir. med Glavnim in Gorenjskim kolodvorom. — Pojasnila daje uprava »Slovenca« pod: »Skladišče« štev. 5750.
hiše in zemljišča v Vizmarjih 47
Dražba sc vrši dne 31. julija na licu mesta ob treh popoldne. - Pojasnilo sc dobi pri ANDREJU KREGARJU v Vižmarjih.	5740
ima v zalogi cirka 86 hektolitrov več vrst pristnega ljutomerčana po zmerni ceni, letnik 1926., izborne kvalitete.	i Načelstvo.
Brezalkoholna produkcija — Ljubljana,
Poljanski nasip 10, nudi: 12 vrst najfinejših sokov, potrebščin za vkuhavanje, »Dewis« celulozo, stiskalnice 6 vrst, priprave za ohranitev brezalkoholnih pijač v sodih in vse v to stroko spadajoče predmete najboljše kakovosti po zmerni ceni. — Zahtevajte ponudbol	5766
kupuje vsako množino, tudi cele vagone tvrdka
„ALKO", družba z o. as.
oddelek za brezalkoholne pijačo
za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh
velikostih ter vse druge pritikline in Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
uwm prrevar. bvanjkovci
Ceniki se pošljejo na zahtevo. Nizke cene! Na.jsigurneiše v porabi, torei najboljše
Mmss^^miMBszemBssm^aaioMBOcSfflBa
Uradniška stavbena zadruga v Novem mestu odda potom ofertne licitacije zgradbo več eno- in dvostanovanjskih hiš in sicer:
Zidarska, tesarska, mizarska, kleparska, pečarska, pleskarska in vodovodno-instalacijska dela.
Načrti in stavbni pogoji so na vpogled v pisarni imenovane zadruge v poslopju okrožnega sodišča, soba št. 35 vsak dan do 1. avgusta med 10. in 12. uro, kjer se dobijo tudi vsi nastavki proačunov proti odškodnini 50 Din.
Ponudbe je vložiti v zapečatenem ovitku najkasneje do 5. avgusta 1927 ob 12. uri. Vsak ponudnik mora izjaviti, da so mu pegoji znani in da se istim nepreklicno pokori. Zadruga si pridrži pravico, kateremu ponudniku bo dela oddala.
Novo mesto, dne 21. julija 1927.
ODBOR.
Najboljši in najekonomičnejši Mat. št. 19.898/27
iz znanih čeških tvornic
Zavodov v Plznju
se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani, Obrnile se na
Civ. inž. M. A. Stebi, Ljubljena
Selenbursovs 7	Telefon 2966
iz proste roke naprodaj. - Pojasnila daje:
Lastnik EDMRD FANTINI
Lj'ubljana, Pod Rožnikom — vila Carmen.
K«
l O
Ljb
Jakob Perhavec
tovarna za izdelovanje likerjev, dezortnih vin in sirupov
Maribor, Meiiska cesta 3
obveščam p. t. občinstvo, da sem pravsel s 1. julijem trgovino t alkoholnimi tekočinami razprodaja na drobno od Albrecht& Slrohhach
Gosposka ulica 19
ter se pripoiočam za obilen obisk. V zalogi bom imel vodno pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa in kisa za kumarce
Postrežba toilna. Cene solidne.
Jakob Parhavec, Gosposka 19
E Ca
=SC£
5744
Mestni magistrat razpisuje oddajo BETONSKEGA DELA za napravo ograjnega zidu ob Škofji ulici, oziroma Vrazovem trgu in vrtom šentpeterskega župnišča.
Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do 1. avgusta 1927 ob 11. uri dopoldne. Ofertalni pripomočki s<? dobe istotam.
MESTNI MAGISTRAT V LJUBLJANI,
dne 23. julija 1927.
PREDNAZNANILO !
Znano UMETNIŠKO FOTOGRAFIČNO podjetje
A to! 10 M^^ff so preseli prve dni sep-MlGljC mcmtfl l tembra iz Gosposke ulice 27, v Gosposko ulico 20 (hiša s prodajo pohištva tvrdke Preis). - Novi lokali bodo z najmodernejšimi tehnič. napravami po velikomestnem vzgledu ter bodo nudili obiskovalcem ves komfort.
Cene/še kot pr/
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo pr
TRPIN, MARIBOR, oiaum trg šteo. i/
Uprava veleposestva grofa Herbersteina v Ptufu
odda
v zakup ribolov
v reki Pesnici in potoku Rogoznica, potem v malih postranskih potočkih za čas od 1. avgusta 1927 do 31. julija 1930.
Pismeno ponudbe je vposlali za določene razdelke in meje potokov do dne 25. julija 1927 do 9. ure prcdpoldne v pisarno uprave veleposestva, kjer se lahko ponudniki vpoznajo z natančnejšimi pogoji
Uprava si pridrži pravico, da odda ribolov brez ozira na višino ponudbe.
niUADITFU nove manufakturne 8 ¥ w 0 i ¥ ?n modne trgovine
„Pri zvezdi"
Maribor, <3!avni trg 11 - Karničnik & Kumserščak.
Vse inanulakturno blago, perilo in nogavice po izredno nizkih — reklamnih cenah.
MSpectrumw d. d.
inž. Kopista, 0ubsky in brstič
tvornica ogleda! in brušenega stekla
Lfiibliarca VSi
Medvedova ulica 38, telefon 243 Zagreb. Beograd. Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 uim. ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. Izbočene plošče, vsteklevanje v med Finn. navadna ogledala.
—i

Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodnještaierski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z,
Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°j0 na trimesečno odpoved 8°j0
BARVE, MATRICE (KOŽE); VOŠČEN PAPIR, ZA GESTE TNER-CYKLOSTIL, SPECIJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOBI VEDNO IN NAJCENEJE PRI 1.388! R H il H fii 53 B NBiMS iPČSUJU SELENBURGOVA UL. 6/1. TELEFON št. 2980
MALI OGLASI
l
|Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vsaka beseda 30 par.
Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
pridna in poštena za trgovsko hišo, katera bi zraven opravljala hišna dela. Ponudbe se pošiljajo na upravo lista pod »Samostojna kuharica«.
šTvilja"
katera zna dobro delati otročje oblckce in predpasnike, dobi delo na dom. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Šivilja«.
Iščem učenca
za podobarsko pozlatar-sko obrt.
Hrovat, Domžale 62.
KUHARICA S
Sprejme se na večjem posestvu blizu Ljubljane do 45 let stara kuharica, ki je vajena tudi kmečke kuhe in jc bila v službi na deželi, ter zna peči kruh, ter da je poštena, pridna, zanesljiva in mirna. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Dopisi na upravnišlvo pod »Poštena št. 5684«.
Strojni ključavTfiščar
kateri je zmožen tudi železo-strugarstva, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in zahtevkov na naslov: G. F. Schneiter, podjetje za 1'radbo vodnih turbin, Škofja Loka.
~Manitfaktunst
spreten prodajalec, dobro verziran v manuiaktumi stroki, v starosti 20 do 25 let, s prima referen-cairi. se sprejme v detajlni oddelek v veletrgovini R. Stermecki, Celje. V ponudbi je navesti natanko dosedanje službovanje in po možnosti prepis zadnjega šolskega spričevala.
MIZARSKI POMOČNIK
za pohištveno mizarstvo se sprejme takoj v stalno zaposlitev. Oglasiti se jc pri Karol Erjavc, mizarstvo, Brod 10, p. Št. Vid rad Ljubljano. 5694
Vrt. pomočnika
veščega v gojenju cvetlic, zelenjave in sadnega drevja, išče večja tvrdka. — Ponudbe z navedbo dosodanjih službovanj in zahtevkov na upravo lista pod: »Vrtnarski pomočnik« štev. 5642.
ZASTOPNIKE
in ZASTOPNICE
za razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK v Mariboru.	5512
Prodajalka
se sprejme — izučena v trgovini ročnih del. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5762.
Učenka
se sprejme v trgovino ročnih del. — Naslov v upravi lista pod št. 5761.
(ali prodajalec) usnja, ki je v stroki žc izvežbana kot samostojna moč, dobi službo. Pismene ponudbe do 1. avgusta na Produktivno zadrugo čevljarjev, Ljubl>ana, Hrenova ul. 4.
Sprejme se za svojo
Mlad
TRGOVSKI
špeccrist, priden in pošten, išče službe, najraje na deželi. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Priden in pošten 5681«.
DIJAK
kateri je izvršil 4 razrede mešč. šole s prav dobrim uspehom, išče primerne službe, najraje v kaki pisarni. Naslov v upravi lista pod št. 5716.
Vojna vdova išče mesta
kjerkoli. — Naslov pove uprava lista pod št. 5734.
STAVBNI TEHNIK
s prakso, samostojen, išče primerne službe kjerkoli. Ponudbe pod »Čimpreje* I na Slovenca pod št. 5731.
i V lesni stroki dobro uve-
sirota fdeklica)jaen iast°pnik v Italiii
4—6 let stara. Ponudbe • na upravo Slovcnca pod »Sirota« št. 5732.
VAJENCA
sprejmem za sedlarsko obrt. Alojzij Breceljnik, Gosposvetska cesta 18.
TesTrskega
pomočnika IN vajenca
sprejme Ivan Zaplotnik, tes. mojster, Radovljica.
HLAPEC
k honjem, trezen, priden in pošten, se takoj sprejme. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 5735.
Mesarski in prekajevalski vajenec
se sprejme takoj ob celi oskrbi pri Albinu Pokel-Sek, mesarju v Trbovljah.
ŽAGAR^
se sprejme v stalno službo. Plača po dogovoru, Franc Gornjak, Mislinje.
Sprejmem
VAJENCA
za tapetniško delavnico. Dručo po dogovoru. Franc Jager, tapetnik, Sv. Petra nasip štev. 29.
DOPISNIKE
Izvežbane, išče informacijski zavod za mesto in deželo. — Ponudbe na
poštni predal 183, K	LuiMjaa*.
išče zastopstvo
sposobnih eksport. tvrdk. Prevzame tudi komisijske prodaje drv in oglja. Dopise prosim pod »Stavbni material« štev. 5690 na upravo lista.
Samostojen mesar,
v najlepših letih, kateri je v mesarski in prekajevalski stroki popolnoma zmožen, išče mesta pošlo" vodje pri kakem večjem podjetju mesarske obrti. Naslov pove uprava lista pod št. 5719.
OSKRBNIK, oženj., brez otrok, absolvent Vino-rejske in kmetijske šole, izvežb. v hmelju in vseh kmetijskih panogah, z večletno prakso, trezen, želi spremeniti službo. Ponudbe pod »zvest in marljiv« 5636 na upravo.
Zasebni opravki
Zamudite na času, si napravite prevelike stroške, če pohajate v Ljubljano po zaseb. opravilih, katere lahko druga oseba za Vas opravi. - Pošljite pismena naročila upravi »Slovenca« pod značko: »Drž. uradnik v pokoju«.
PLJUČA!
Zdravniški zavod (An-stalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje.
Guido Rutgers, naprava za impregniranjc lesa v Hočah pri Mariboru
iz borovega in smrekovega lesa, brezpogojno po zimi 1926/27 sekane, od 7—13 m dlg. in s 14 do 19 cm premera na vrhu. Ponudbe z navedbo cene po kubičnem metru franko vagon od-premne postaje poslati na Guido Rutgers, Koče.
Kupi se
v Ljubljani hiša
z majhnim vrtom. Posredovalci izključeni. — Ponudbe do 31. t. m. na upravo »Slovenca« pod »Resen kupec«.
HIŠO
eno- ali dvodružinsko, ev. s trg. lokalom, v predmestju Ljubljane, kupim takoj. Posredovalci izključeni. Ponudbe na upr, ilsta pod »Mirni dom«.
Kupim
znamke Remington 12. Ponudbe pod »Takoj rab-ljiv« št. 5751 na upravo.
kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana — Knezova ulica.
GOSTILNO
na prometnem kraju, najraje v mestu, kupi m. Plačam takoj. - Ponudbe upravi pod štev. 300.000.
se najbolje plačujejo v Mariboru, Koroška c. 1.
hrastove in smrekove kupuje parna žaga V.SCAGNETTI, Ljubljana
Pšenico, ječmen
prodaste najugodnejše pri tvrdki
Ivan Pestotnik in drug Ljubljana, Resljeva c. 3.
VINO
motno, zavrelo, pokvarjeno, kislo (cikasto), se popravi kakor tudi sredstvo proti vrenju se dobi. Naslov v upr. pod 5679.
Enonadstr. hiša
v zelo dobrem stanju, na prometnem mestu v bližini Maribora, z gostilno, mesarijo, keg'!'ičem s kurjavo ter velikim vrtom se ugodno proda. — Naslov pove uprava lista v Mariboru pod gostilna.
Pozor krojači!
Dobro ohranjen krojaški stroj, novega sistema, se proda za 1800 Din. Naslov v upravi pod 5680.
natakarice
ali pomočnice v trafiki, kuhinji ali pri kaki šivilji iščem. - Cenj. ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod štev. 5688.
Mlfnanki
pomočnik
išče mesta kot tak; vzame v najem mlin, ali gre kot sodrug z manjšim kapitalom. - Naslov v upravi »Slovenca« v M Mihom.	3627
PEKARIJA
z inventarjem, prodajnim lokalom in stanovanjem v sredini Zagreba, mesečni promet okoli tri vagone, naprodaj radi bolezni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5665.
Indian Skaut 6-7 HP
v zelo dobrem in brezhibnem stanju, s taho-metrom ter električno razsvetljavo, proda takoj po ugodni ceni Slavko Molan, Celje, Prešernova 12, I. nadstr._5685
KAVARNO,
dnevni izkupiček 2000 dinarjev, industrijsko mesto, za 70.000 Din in več gostiln, hiš, posestev, proda Zagorski, Maribor, Tatenbahova ulica it 19.
RADIO-APARAT
kompleten, za 750 Din in
stensko uro na nihalo
za 350 Din proda Iiešik, Sp. Šiška.
Lepo posestvo
na Gorenjskem, v bližini Kranja, na glavni cesti in železnici z okoli 12 oralov arondiiancga zemljišča, zidano hišo, gospod, poslopji, vse v dobrem stanju, sc radi preselitve poceni proda. Cenj. ponudbe pod »Lepa domačija št. 5722« na upravo.
in
čez 70 let obstoječa v večjem prov. mestu na Hrvatskem blizu Slovenije, se radi lastnikove smrti ugodno proda. Današnji poslovodja, Slovenec, sprejme tudi družabnika ali družabnico s kapitalom za skupno vodstvo ali prevzem trgovine. Lepa bodočnost in zaslužek zasiguran. Cenj. obširne ponudbe na upr. pod »Rcnomirana trgovina« št. 5721.
TRGOVCI, POZOR!
Prodam dobro idočo
z mešanim blagom v lepem, prometnem kraju, brez konkurence, priporočljivo za starejše trgovce, kateri trgujejo tudi z lesom; potrebna je osebna pravica za gostilno. Lepa hiša jc tik farne cerkvc, potreben kapital za hišo in inventar 150.000 Din. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Brez konkurence 5710«.
OLEANDRI
NAPRODAJ.
Žen. učiteiijšče, pri slugi.
Gasilno društvo Bcia cerkev proda
s/rii
line
r.a pihala, 20 inštrument.
Prodam nad 1000 kom.
vreč za oglje
Ponudbe pod >takoj plačljivo« št. 5753 na upravo »Slovenca«. 5590
Prodam
dva ročna voza
po ugodni ceni. Zupan, Sv. Petra cesta. 5754
Prodam
za špecerijsko in galanterijsko trgovino po nizki ceni. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 5755.
Prodam
100 kom-sodov
od jed. olja ter 100 od strojnega olja. Ponudbe
pod »Takoj dobavni« št. 5756 na upravo lista.
Zaradi obolelosti prodam popolnoma nov
motor B« S, A.
2V\ HP, po ugodni ceni. - Poizve sc: Jugo-avto.
PRODAM
enonadstr. hišo s korpo-racijsko pravico v Kamniku. Primerna za pen-zijonista ali obrtnika. — Pojasnila daje Karel Šinkovec, Ljubljana, Blei-vveisova cesta 9. 5658
Večja množina lepega, prvovrstnega
Ugodno 'naprodaj-,
ženske ofMe
modroci, kompl. postelja z nočno omarico, omara s 4 predali, kuhinjska miza. - Vodmat, Stara pot 1, na hodniku, vrata 3.
Naprodaj hiša
s 5 stanovanji, blizu kolodvora, primerna za vsako trgovino. Studenci, Krekova ulica 34 pri Mariboru.	5602
Proda se
150 hI VINA
lastnega pridelka, belo in rdeče, Sromeljčana, po zmerni ceni. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod številko 5596.
Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov
za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju.	4005
sc proda na korenu. — Sprava do železnice samo 3 km. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 5668.
Ugodna prilika!
Proda se lepa trgovska hiša pri farni cerkvi na Bledu, obstoječa iz 5 sob, 2 kuhinj, trgovskega lokala s trgovino, dvoriščem, drvarnico in majhno kletjo. V hiši je vodovod in elektrika. Cena zelo nizka. Pojasnila daje g. Žagar v Ljubcčni, pošta Celje.	5423
Dvonadstropna HIŠA
v sredini mesta zaradi odpotovanja ugodno naprodaj. - Stanovanje na razpolago. - Naslov pove uprava lista pod št. 5765.
ki proizvaja predmet iz lesa. Objekt naj ima vsaj 1000 kvadr. metrov pokritih prostorov ter vsaj 3 orale zemljišča z industrijskim tirom. Prednost imajo objekti blizu hrastovih gozdov kakor tudi, da so biizu kake obstoječe industrije, ki da na razpolago elektr. moč. — Sprejemajo se tudi ponudbe že obstoječih industrij, ki bi hotele upe-ljati še eno lukrativno produkcijo, za katero ni potreben nikak kapital, ker bi se isti donesel v obrat kakor tudi prvovrstni stroji. — Podrobne ponudbe naj se pošljejo upravi lista pod št. 5621.
Iščem v Ribnici
pri Kočevju
lokal
za TRGOVINO
če le možno na glavnem trgu, pod ugodnimi pogoji. Vprašanja na upravo »Slovenca« pod 5662.
Avtogaražo
z mehanično delavnico in malim stanovanjem oddam takoj v najem. — Franc G o r j a n c, Kranj.
Oddam
DVE lepi SOBI
za pisarne, s telefonom, v sredini mesta. Naslov pove uprava pod 5736.
POZOR! Dobro idočo
GOSTILNO
na prometnem kraju v Ljubljani takoj oddam, — Ponudbe na upravo tega lista pod »Promet 21«.
z mešanim blagom oddam v najem v lepem trgu spodnje Štajerske. Prevzeti je trgovsko opravo, drugo po dogovoru. Prometa mesečno 40—5C.OOO dinarjev. — Ponudbe na upravo lista pod št. 5686.
Elektrožaga
venccijanka s cirkularko in 2 klinama se odda v najem z avgustom t. 1. -Poizve se pri: IVANI ZICHERL, Suha pri Šk. L.
POLJEDELCI! PŠENICO
RŽ JEČMEN
kupuje najdražje tvrdka A. VOLK,
veletrgovina žita, Ljubljana, Resljeva ccsta 24.
POZOR!
Dobijo se vsakovrstni trpežni
ČEVLJI
ročno delo, hitra postrežba in po nizki ceni. Ivan Pire, čevljarski mojster, Maribor, Aleksandrova ulica 24» 5672
Patent
»LUCIFER«
trajno zatre stenice in
Zupan, spvr.odpitratvi3n5a. Meblovana soba
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v Dvorskem okraju, se odda. Naslov pove uprava lista pod št. 5737.
TKGOVINA DEŽNIKOV
ljubiIjana k CN ^
Mehanik IVAN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Uetrinjska ul. 30
Telefon int. 434.
Pisarniško sobo
v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8.
Zsgreb,Jurjevska57
priporoča najboljše tamburlce, pai-tlture, strune, tole In vse potrebičinc . ... za vsa glasbila
j— ..
Odlikovan na parlšk. Ceniki Iranko. raistav
Volna - bomba!
za strojno pletenje in ročna dela, dobile po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma).
Pozor društva!
O prilikah 25- in 50-lctnic i. dr. slavnost. prireditvah sc najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. ul. 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne.
Pletilni stroji
patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi. šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5.
Vsakovrstno
po najvišjih cenah 5'erne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
i. vardian
Sisak 53. Hrv.
Priporoča svoje najboljše
Tamburlce
Popravila ur
točno in po nizki ceni Vam oskrbi urar
A. VELKAVRH
Sv. Petra cesta 33. Sprejemam v popravilo starinske ure vseh vrst.
SOSTANOVALCA
2 gospoda, se sprejmeta
s 1. avgustom. Sv. Petra nasip štev. 39.
STANOVANJE
s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. septembrom. Naslov v upravi lista pod št. 5656.
Prazno '&L
malo sobo
išče gospod. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Prazna št. 5612«.
Kot sostanovalka
išče stanovanje gospodična k solidni gospodični Je ves dan odsotna. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 5764.
MATEMATIKO
in druge predmete pouču« je akademik čez počitnice. Ponudbe na upravo Slovenca pod * Odličen«,
POSTANETE
TEHNIK
risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycče Industrie!, Rue Enseignement, 37. Ližge, Belgija.
Prstan za damo
z enim biserom in 2 malima briljantoma se je zgubil. Najditelj naj ga odda proti dobri nagradi Poljanski nasip Štev. 40.
inserirajte v „ Slovencu"! ajffiBsisassa®
Romanje v lurd.
Odhod iz Ljubljane 16. avgusta preko Jesenic, Avstrije v Švico, Maria Einsiedeln en dan. V Francijo, Lyon-Ars en dan, Paray le Monial pol dneva, Lurd štiri dni. - Nazaj grede postanek v Marseille in Genovi po pol dneva, v Milanu en dan. - Preko Postojne prihod v Ljubljano 28. avgusta. — Vožnja s prehrano in prenočiščem stane v II. razredu 3800 Din, v III. razredu 2800 Din. — Prijave sprejema do 5. avgusta: Prva slov. potovalna pisarna
JOS. ZIDAR — Ljubljana,
Dunajska cesta štev. 31 — telefon 27—59.
Družabno potovanje v Palestino 2. septembra.
RUTA A.: Začetek in konec potovanja v Trstu. RUTA B.: Začetek potovanja v Trstu, povratek preko Aten — Konstantinopla — Sofije — Beograda in Zagreba. Potovanje traja: A. 19 dni, B. 25 dni.
A.	I. razred 17.100 Din, II. razred 12.000 Din
III. razred 7500 Din.
B.	I. razred 22.400 Din, II. razred 17.280 Din,
III. razred 11.500 Din. Prospekti in informacije so na razpolago vj|
potov, pisarni JOS. ZIDAR, Ljubljana.
Telefon 27—59.	Telefon 27--59.
15 leti jamslvp
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo.
ZALOGA
ŠEIENBURGOVA UlICR C/1
Telefon št.ov 2980.
VAŠA OBLEKA
bode izgledala zopet kakor ItOVa, ako jo pustite Kemično čistite v tovarni
jos. mm
LJUBLJANA
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Selenburgova ul. 3.
Pllslranle V najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Darvanle Oblek V različnih barvah.
Važno zn krojače! Izšla je nova, velika
Knjiga krojastva
za samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem jeziku. - Dobi se pri
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7.
Zahtevajte opis knjige!
KOSTANJEV TANIN3HI LES HRASTOV TANtNSKI LES in HMELJEVKE
KUPUJE
stalno po dnevni ceni proti faftolSnlemu plačilu
ERNEST NARINC, CELJE Zrinjsheaa ulica 4
NajbolISi Šivalni stroj
je edino le
OKA S IONSKA
SOTi M ^isfr za dom, °')rl 'n ^gffi«,. industrijo ter švi-
* ' -/ilffSr	carski plelilni stroj
1	„DUBIED"
9] SP^tsK^sS \	Istotam v zalogi
' iiitmfS&aM	pisalni stroji
JSB*	„URANIA"
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo
Najlepše opreme.	Nizke ceno.
Tudi na mesečna odplačila.
PAVLA HOLCMAN
kaplana pri Sv. Magdaleni v Mariboru.
Vsem, ki so blagemu pokojniku lajšali v dneh dolgotrajne težke bolezni njegovo trpljenje, kakor tudi vsem, ki so mu s po-klonttvijo vencev in udeležbo pri pogrebu izkazali svojo zadnjo ljubezen, bodi plačnik Delivec vseh dobrot. Posebej se pa čutimo dolžne izreči iskreno zahvalo g. primariju docentu dr. Ivanu Matko in g. sekundariju dr. Ludoviku Mcrčun, zdravnikoma mariborske bolnice, ki sta sc na vse načine trudila neozdravljivo bolnemu zmanjšati njegovo trpljenje, čč. sestram usmiljenkam za vsa sama-ritanska dela usmiljenja, obitelji Lorbek iz Nove vasi in zlasti še gospej Mariji Jurše za njih neizmerne žrtve in napore, da bolniku olajšajo grozne muke. Gosp. dekanu A. Strgar in tovarišema pri sv. Magdaleni za vso skrb, ki so jo imeli s pokojnim. Prisrčno sc nadalje zahvaljujemo mil. gospodu stolnemu proštu dr. Martinu Matek za vodstvo pogreba in tople poslovilne besede ob odprtem grobu, stolnemu kapitlju in vsej prečastiti duhovščini pa za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Najtoplejšo zahvalo pa izrekajo tudi magdalenskemu cerkvencmu pevskemu zboru, ki je občuteno zapel poslovilne žalostinke.
Laško—Maribor—Remšnik, 22. julija 1927.
Vinko Holcman in ostali sorodniki.
Pri nabavi novih
Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki, kakor tudi z brezplačnim proračunom
A. Janežič, Ljubljana
Florijanska ul. 14
knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig
Maribor
Jos. Marllnz, Gosposka ulica 15,
TSftSCARNA ¥ LJUBLJANI
USNJE IN PODPLATE
kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro in po brezkonkurenčnib ccnah samo pri
Vac/av Vošinek, Maribor, Koroška c. 13
FopoBnoma varno naložite svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z.
na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«,
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodnejše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPIJE, ENOBARVNE iN VEČBARVNE AUTOTIPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR. KLIŠEJE PO SLIKAH, PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA ENO- IN VEČBARVNI TISK RAZGLEDNIC. DALJE REKLAMNE SLIKE. VINJETE
mestni tesarski mojster
Tel. 379.
IMA V ZALOGI
A. ŠARABON
(LJUBLJANA
GLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VODA
^aB—sngamggBBEBEOs
Ljubljana, Dunajska cesta 46,
Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljoni verande, lesene ograje itd.	Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov
PARNA 2AGA	TOVARNA FURNIRJA
Najstarejša tovarna
znamka pomeni za motorna fcoEssa:
Izvanredno kvaliteto: Prvak: 500 km skozi Slovenijo in Hrvatsko Neverjetno nizko ceno: 350 ccm s. v. stane samo Din 13.500'—
Oglejte si najnovejše modele pri zastopstvu: !L Kenda, LjubUana, Mestni trg 17
1.1. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žitnnic, zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah.
besedo sta zinila po naše, drugo zopet po tatarsko, med seboj pa sta se pogovarjala bogve v kakem narečju. Nista bila še stara. Eden je bil črn, z veliko brado, v dolgi halji, in je bil na videz sličen tataru. A halja ni bila pestra, temveč čisto rdeča. Na glavi mu je vedno štrlela ostra perzijska kučma.2 Drugi je bil rdečelas in je tudi nosil haljo, a bil jc bolj zvit. Vedno je prenašal neke zabojčke. Čim je našel priliko, ko ga ni nihče opazoval, je slekel haljo in ostal samo v kratkih hlačah in suknjiču. Suknjič in hlačke so bile sešite na način, kakor jih nosijo po tovarnah na Ruskem vsi Nemci: strojevodje in slični ljudje. Venomer je nekaj obračal in urejal v teh svojih zabojč-kih in živ krst ni vedel, kaj ima tam nolri. Rekla sta, da sta prišla iz Khive nakupovat konje, ker hočeta tam, v svoji deželi, z nekom pričeti vojno. S kom bo vojna, nista povedala, a vedno sta hujskala lataro zoper Ruse. Slišal sem, kako je govoril rdečelasec. Veliko govoriti sploh ni znal, spravil je skupaj vedno samo >natšalnil<«, menda je hotel po rusko povedati, in je obenem pljunil.3 Denarja nista imela s seboj. Azijati namreč zelo dobro vedo, da ne bo prinesel iz stepe nihče glavo na plečih, če se tja poda z denarjem. Vabila sta samo naše talare, da bi jima gnali konjske črede do svoje reke Darje. Tam, sla obljubovala, skleneta kupčijo. Tatari so ugibali tako in drugače. Niso bili vsi enakih misli in niso vedeli, ali bi pristali ali ne. Moževali so strašno počasi kakor polži. Videlo sc jc, da se nekam bojijo.
Onadva sla jim najprej samo prigovarjala, potcin pa sta jih pričela tudi plašiti.
— Pripeljite nam konje, — sta rekla, — sicer vam bo huda predla. Imamo svojega boga, Talafo, ki
je poslal z nami na zemljo svoj ogenj. Bog ne daj, da bi se razjezil.4
Tatari niso poznali tega boga in so tudi dvomili, da bi jim utegnil kaj storiti s svojim ognjem v stepi, pozimi. — Saj ne bo nič opravil, — so si mislili. A črnobradec z rdečo haljo, ki je prišel iz Khive, jim je rekel, da bo Talafa še nocoj pokazal svoio moč, če imajo kake dvome. — Ne smete, — je rekel, — če bosle kaj videli in slišali, zapustiti svojih šotorov, sicer bo vas bog upepelil. — Seveda jo vse to grozno zanimalo sredi stepnega zimskega dolgočasja. Sicer smo se vsi nekoliko bali teh grozot, a vendar bi bili radi videli, kaj bo počel ta indijski bog, kake čudeže bo storil in kako bo skazal svojo moč.
Poskrili smo se z ženami in otroki vred zgodaj zvečer pod šotore in čakali... Vse jc bilo temno in tiho, kakor vedno ponoči. A nenadoma sem začul nejasno, skozi prvi spanec, da je nekaj zasikf'0 in udarilo v stepi. Slišalo se je kakor vihar. Zdelo se mi je v sanjali, da so se usule iskre z neba.
Predramil sem sc in videl, da so moje žene nemirne, deca pa joka.
Rekel sem:
—	E-hal Zamašite jim gobce, naj cucajo in se nc cmerijo.
Ženske so zacmokale in je zopet postalo vse tiho. A v temni stepi jc švignil zopet s sikanjem proti nebu plamen... zasikal je in zopet se je nekaj razpočilo.
—	No, sem mislil, — to pa menda niso šalo s Talafo.
A bog je malo nato zopet zasikal in sioer na povsem drug način. Sfrčal je v nebo kakor ognjen plič. Rep je imel tudi ognjen. Ogenj pa je bil nenavadno barve: od kraja je bil rdeč kakor kri, če pa se je razpočilo, je vse namah poslalo rumeno, nazadnje pa sc je zazlila sinjina.
* Talafa jo zopet spačena beseda. Menda je to eden izmed
liuddhovih priimkov,	v
—	Pa naj jim še kak človek vero oznanja!
—	Res je zelo težko, jim kaj oznanjati. A ta žid je vendar imel denar.
—	Imel ga je?!
—	Imel, gospod. Potem so ga pričeli trgati volkovi in šakali, raznesli so ga vsega po kosih in so končno izkopali iz peska tudi obutev. Raztrgali so njegove škornje, pa se je izkotalilo iz podplatov sedem monet. Pozneje so jih našli.
—	No, kako pa ste jim vi ušli?
—	Čudež me je rešil.
—	Kdo pa je storil čudež, da vas je rešil?
—	Talafa.
—	Kdo pa jc to, ta Talafa? Ali je tudi tatar?
—	Ne, gospod. Ta je druge pasme, indijske; pa n! preprost Indijec, ampak njih bog, ki prihaja z nebes na zemljo.
Na prošnjo poslušavcev je povedal Ivan Sever-Janič Fljagin tole o novem dejanju svoje življenske dramo-komedije.
Develo poglavje.
Minulo je zopet skoro leto dni od onega časa, ko so sc znebili tatari naših misanerov.1 Zopet je bila zima in odgnali smo črede za tjubenjkovanje na južno stran proti Kaspiju. Tam sta nekega večera nenadoma k nam prihajala dva človeka, če so sme sploh reči, da sla bila človeka. Bog ve, kdo sta bila, odkod, kakega rodu in poklica. Niti nobenega pravega jezika nista govorila. Nista poznala ne ruščine nc tatarščine. Eno
• Romar spači besedo ^misijonarjev«.
3 Iz črne ovčje kožuhovine tako zvana castrahanka*. 3 Romar popisuje angleške vohune, častnike iz Indije da bi jih iiial razkrinkati. Anslcž soači rusko »načalnik:, načelnik.
0102000100020100010202020201532323482301000100000202010200000100020000020001010201010001020000010102
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karol Cmi.	Izdajatelj; dr. Fr. Kolovec.	Urednik: Franc TeraedlaT.
KNJIGOVEZNICA K.T.D.
črtalnlca in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d.
m ii......in.......................i i m ■■mu m umi i
IIIEI!IEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEII!
Vsled smrti posestnika je naprodaj
lepo vinogradno posestvo
38 oralov izmere, med tem 4 orale večinoma mladega, dobro rodečega vinograda, 6 oralov gozda za sečnjo, veliki sadonosniki, prvovrstni travniki in njive, stiskalnica in ves potreben inventar, foša in gospodarska poslopja v najboljšem stanju. Posestvo je oddaljeno samo pol ure od postaje Poljčane ter leži ob progi in okrajni cesti Poljčane—Konjice—Zreče. Cena po dogovoru. Podrobna pojasnila daje: A. GRUNDNER, lesna industrija, umetni mlin, Zreče, Slovenija.
lllElliEIIIEIHEllIElllEIIIEIHEIIIEIHEmEtllEin
BORAKS
v kristalih — angleški
Svinčene barve „Bleibergeru
minij, glajenka mleta, glajenka v luskinah, glajenka lekarniška, belina v prahu, Krem-serjeva belina.
Gorska kreda bavarska
po najnižjih dnevnih cenah stalno v zalogi.
Tehniška komercijalna družba,
Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 6. Telefon 21-38. Brzojavke: Tekode.
za tvornico T. & R. Bala, Zliti, Češkoslovaška, nezaspanih mladeničev, okretnih, dostojnih, od poštenih staršev, z dobrimi šolskimi spričevali.
Izobraziti jih hočemo: za strokovnjake čevljarskih proizvodov, za moderno izdelovanje obutve, za dobre trgovce in dobre podjetnike.
Prednost imajo otroci čevljarskih rodbin.
Ponudbe sprejemajo vse podružnice
Kupim
skozi vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekovega lubja, celega in drobljenega, ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu plačilu. - Ponudbe na naslov:
FPANC OSET, - Sv. Peter v Savinjski dolini.
ea m
s is
S
podružnica
Ustanovljena 1858. IjuSsijjane, Kralja Petre trg 8. Telefon 23-84.
Prevzema sledeča zavarovanja:
življenje - nezgode - Jamstvo - požar
Življenska zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in najnižjih tarifih, z in brez zdravniške preiskave.
Zavarovancem na ražpolago domači hranilniki.
Mr Pozor I Paviljon F 257—275 Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popolno popravo, emajliranje, poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. —^ TRIBUNA" F. D. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov. Ljubljana, Karlorska 4