NAŠ ČASOPIS
Glasilo občine Vrhnika
LETO XIX, ST. 197
NOVEMBER 1993
ZAKAJ TUDI NE
Vrhniški okraj
¡9
Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je predsednik vrhniškega izvršnega sveta dipl. inž. Vili Granda prišel na dan z zamislijo, naj bi iz območij sedanje občine Vrhnika in nekaterih priljubljanskih krajevnih skupnosti oblikovali južnoza-hodni barjanski okraj, o čemer pišemo na notranjih straneh časopisa. Gre za zamisel, da območje že tako ali tako sestavlja gospodarsko, kulturno in nenazadnje politično celoto, za kate-
Maša ob 75-letnici Cankarjeve smrti
Prihodnji mesec bo minilo 75 let, kar je umrl vrhniški rojak, pisatelj Ivan Cankar. Ob obletnici smrti bo v četrtek, 4. decembra, ob 17. uri pri svetem Lenartu pod Klancem maša ob obletnici pisateljeve smrti; v Cankarjev spomin so darovali vrhniški krščanski demokrati. Vabljeni.
ro bi bilo prav, če bi ostala skupaj.
Ve se, kako naj bi se po novi lokalni zakonodaji oblikovala ljubljanska mestna občina, ki bi jo omejevale nove obvozne ceste. V tem primeru ostanejo zunaj tega območja krajevne skupnosti, ki so jih po predvideni razdelitvi doslej tako ali tako uvrščali v predvideni upravni okraj Ljubljana okolica.
Vendar nekatere občine menijo, da tudi ta upravna razdelitev ne bo smotrna, kajti čeprav nekatere občine so na obrobju Ljubljane in tvorijo venec tako imenovanih obmestnih občin, živijo svoje lastno življenje, pri katerem bo težko najti skupni imenovalec z drugimi občinami. Tako sta se v zamislih o novi upravni razdelitvi za pot na svoje najprej odločili občini Domžale in Kamnik, o tem so začeli razmišljati Litijani, nekoliko za njimi pa tudi Grosupeljčani.
Pri novih upravnih okrajih bo šlo, kot je videti, za popolnoma politično odločitev, saj se je s tem, da so število že zdavnaj od strokovno utemeljenih 11 okrajev dvignili na politično dogovorjenih 25, pokazalo, da tudi venec obljubljanskih občin ne bo
V prostorih
TURISTIČNEGA DRUŠTVA »BLAGAJANA« VRHNIKA,
na Cankarjevem trgu 8, prvo nadstropje (Sodnija) deluje
TURISTIČNO INFORMACIJSKA PISARNA
Uradne ure: tor. in čet. od 15. do 19. ure sre. in pet. od 8. do 12. ure
ODDAJANJE ZASEBNIH SOB IN VIKENDOV
Pozivamo občane Vrhnike, ki bi želeli oddajati zasebne sobe ali vikende turistom, da pisne prijave pošljete na Turistično informacijsko pisarno, Cankarjev trg 8, 61360 Vrhnika.
Cene za dvoposteljne sobe različnih kategorij bi bile od 20 do 40 DEM. Nudimo Vam možnost skupne recepcije in rezervacij. Za vse nadaljnje informacije se lahko zglasite v pisarni osebno ali pa nas pokličete po telefonu 751-054.
ostal v enem kosu, ampak bo počil bržkone na tri dele. O tem je sicer preuranjeno soditi, vendar je res, da je treba začeti razmišljati tudi o tem.
V letih namreč, ko je bila vrhniška občina podobno kot druge, vendar še pred zadnjo komunalno reformo, ki je Sloveniji po Kardeljevi volji prinesla 65 občin, samemu mestu Ljubljana pa pet, v katere eni so živeli medvedi tako v živalskem vrtu kot prosto v naravi, je bila Ljubljana še sorazmerno malo prometno mesto. Dandanašnji je zlasti za prebivalce zunajljub-Ijanskih krajev, ki imajo opravke na svojem občinskem sedežu, pravo trpljenje in izguba časa predvsem iskanje parkirnih prostorov, da drugih težav, celo oddaljenosti od Ljubljane, ne omenjamo.
S tem v zvezi je bil novembra na sedežu tiste občine, ki ima medvede tako v živalskem vrtu kot v naravi, pogovor na temo o tem, kako organizirati upravne okraje po novem. Prišli so predstavniki vrhniške občine, ob gostiteljih z Viča pa tudi predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti, ki bodo ostale zunaj ljubljanske mestne občine, se pravi predstavniki Brezovice, Dobrove in Horjula ter Škofljice, te slednje pa vabi k sebi kot morebitno novo občino tudi grosupeljski nameravani upravni okraj, če bo tako naneslo.
Pogovorili so se o vseh plateh novega oblikovanja občin, s tem da bodo nujni tudi nadaljnji pogovori na to temo, ki še ni izčrpana. Vsi pa so se zdaj v prvem razmišljanju o tem zedinili za-stran tega, da bo mesto Ljubljana pač imelo svoje interese, ki se ne bodo vselej skladali z interesi njegovega zaledja, ki tudi zaradi svojega kmetijstva živi drugačno življenje. Seveda pa so tudi druga delovna področja, ki so značilna samo za manjše kraje.
Velika ovira je v tem, da še vedno ni sprejeta zakonodaja o novi lokalni samoupravi, kar pomeni, da marsikje po krajevnih skupnostih razmišljajo o tem, da bodo nova občina, za-
SNEG
Če bo snega manj kot 10 cm, ga bomo pustili na pločniku, saj tako nihče ne hodi
PO njem. Karikatura: Lazo Krumpič
konske podlage za to pa še ni. V vrhniški občini gre za dva velika kraja, ob Vrhniki tudi za Borovnico, kjer ne pozabijo omeniti, da so nekoč že bili občina in danes niso več.
Na občinskem sedežu nikakor nočejo ovirati takih razmišljanj, čeprav so ob njih močni tudi nekateri pomisleki, in nameravajo v Borovnici plačevati za človeka na delovnem mestu, ki bo izpeljal nekatere naloge, s katerimi se zdaj ukvarja občinska oblast. Gre predvsem za delovne naloge s področja gospodarstva, komunalne infrastrukture in drugih podobnih dejavnosti, kar bo v prihodnje poglavitna naloga nove občine. S tem se bo vsaj delno že na krajevno skupnost prenesel del občinskih nalog. Tako pa bo, ko bo čas za to, laže začela delovati tudi nova borovniška občina.
Sicer pa bo v prihodnjih mesecih ne glede na to, kako hitro bo napredovala lokalna zakonodaja v državnem zboru, še pošteno delovno ozračje in zlasti bo o tem veliko sestankov. Ne glede na vsa razmišljanja bo na koncu treba priti do take lokalne razdelitve, ki je prebivalci ne bodo čutili kot dodatno breme. Temu pa je namenjeno tudi razmišljanje v občinskem vodstvu o upravnem okraju Vrhnika.
N. Č.
Novo na Vrhniki in okoli nje
Trdijo, da zdaj Vrhničani najnovejše novice zvedo takoj, ko se oglasi veliki Jožefov zvon župnijske cerkve sv. Pavla. Pa ni tako. V ozadju glasnega govorjenja in zvo-njenja se dogaja marsikaj, kar je skrito očem in ušesom.
Denimo dogovor z obrambnim ministrstvom, ki gaje sklenila občinska uprava o tem, da bo kupnina za znamenite vojašnice, odkoder so Vrhniki še pred dobrima dvema letoma grozili tanki okupatorske vojske, za več kot polovico nižja, s tem pa bo tudi uporabnikom in nato kupcem dana možnost, da kolikor toliko ugodno pridejo do poslovnih prostorov.
Ne nazadnje je v tej številki objavljen javni razpis za ustanovitev domače vrhniške radijske postaje, ki naj bi prebivalstvo obveščala o tem in onem, kar jih bo zanimalo. Bržkone bodo tudi na teh valovih plošče z dobrimi željami poslušalcem. Veselja smo potrebni.
V tej številki tudi deloma umirjamo prepir, ki se je med Borovnicam vnel zaradi obnove v Peklu. Pogledi so različni, strpen predlog, kaj vse je mogoče še narediti, bo našel dobro mesto tudi v prizadevanjih ustanavljajoče-ga se borovniškega turističnega društva, ki si išče širšega zaledja.
Ne nazadnje pa pišemo o tem, da je znana reševalna ekipa Igorja Trilerja, med drugim je imel prste vmes tudi v Elanu, prišla v Iskro Antene. Zdaj čakamo na ustrezne rezultate.
Tudi če se Vrhniki pravi prečuden kraj, se vsak mesec zgodi v njej veliko novega in čisto običajnega, kar vse je vredno kronistovega peresa.
TONE JANEŽIČ
Veliko deževje in narasli potoki so naredili tudi nekaj škode. Slika prikazuje, daje narasli potok Bela že v oktobru odplavil leseni mostiček v Gradišču, takoj za podjetjem Drogo. Ker ni dočakal pravočasnega popravila, je voda naredila svoje in sedaj ga ni več. Najbrž pa bo še precej vode »Bele« preteklo, da bo postavljen nov most. N g
TURISTIČNO DRUŠTVO »BLAGAJANA« VRHNIKA Cankarjev trg 8, 61360 VRHNIKA tel. 061/751-054
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Tržaška 25, 61360 VRHNIKA tel/fax 061/753-648
vabita na
MIKLAVŽEV SEJEM 1993
ki bo od 1.12. do 5.12.1993 na Stari cesti na Vrhniki. Na stojnicah, ki bodo postavljene vzdolž Stare ceste, bo vsakdo lahko našel kaj zase, živahno pa bo tudi v trgovinah in gostinskih lokalih.
Čas sejma: sre. - pet. od 16. do 22. ure, sob. in ned. od 10. do 22. ure.
V nedeljo, 5. 12. 1993, bo Občinski odbor SKD organiziral MIKLAVŽEV SPREVOD s pričetkom ob 17. uri. Sprevod Slovenskih krščanskih demokratov bo šel od sv. Lenarta po Stari cesti do Turšiča, po Ulici 6. maja v Cankarjev dom, kjer bo obdarovanje otrok.
Odgovori na vprašanja
Žakelj Jože
Kdo lahko kupi šolo?
Staro poslopje Osnovne šole v krajevni skupnosti Log, ki sedaj delno služi kot vrtec, ima v zgornjih prostorih dve stanovanji, ki sta prodani. Ker so krajani to poslopje gradili tudi s svojimi prispevki in prostovoljnim delom, sprašujemo prodajalca, ali ne bi bilo prav, da delež kupnine nakaže krajevni skupnosti za namen njene infrastrukture.
1. Ali lahko postanejo stvari, zgrajene s samoprispevkom občanov, last občanov v proporcionalnem deležu samoprispevka, za kar dobe delnice pri lastninjenju s samoprispevkom zgrajenih stvari, kot so vrtci, vodovodi itd., ker je delež vlagateljev znan?
2. Kdaj bomo dobili odgovor na delegatsko vprašanje o prodaji stanovanj nad vrtcem na Logu, ki smo ga postavili pred tremi sejami skupščine?
(Jože Žakelj)
V začetku leta 1992 je Osnovna šola Log - Dragomer v skladu z določili Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91) in soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika prodala imetnicama stanovanjske pravice stanovanji v bivši osnovni šoli.
Stanovanjski zakon točno določa namene porabe sredstev, pridobljenih s prodajo stanovanj, in ne daje nobenih možnosti za prelivanje teh sredstev. Glede na določila 130. in 131. člena stanovanjskega zakona so namreč lastniki stanovanj dolžni kupnino, pridobljeno s privatizacijo stanovanj, namensko uporabiti za izvajanje nalog, ki jih imajo na stanovanjskem področju.
Luč in ceste
1. Sklad stavbnih zemljišč naj uredi izdelavo razsvetljave Ljubljanske ceste v Borovnici.
2. Že pred nekaj časa je bila dana pobuda, da bi javno razsvetlili cerkev na območju Pako - Borovnica.
3. V krajevni skupnosti Borovnica je večina cest v zelo slabem stanju. Že pred zimo naj bi ceste vzpostavili v normalno stanje, da se bo zimska služba lahko nemoteno opravljala. Pri pregledu cest mora biti prisoten tudi eden izmed krajanov. Najbolj kritična je cesta skozi naselje Borovnica.
(Franjo Modrijan)
1. Izvedba javne razsvetljave ob Ljubljanski cesti v Borovnici ni v fceloti obveznost sklada (proračun, KS) in je uvrščena v plan sklada zaradi sofinanciranja. Naloga v letu 1993 nI predvidena v proračunu. Na zadnjem zboru v KS Borovnica so krajani navajali več problematičnih točk neurejene komunalne infrastrukture in med njimi javna razsvetljava ob Ljubljanski cesti ni bila navedena.
Krajevna skupnost naj zato za leto 1994 pripravi prioritetni vrstni red po-trebenih del in realno oceni tudi potrebo izvedbe javne razsvetljave ob Ljubljanski cesti.
2. Osvetlitev cerkve Pako (Borovnica) je finančno poravnana in bo opravljena do konca novembra 1993.
3. Vse ceste že urejajo, da bodo pripravljene za zimsko službo po programu. Med njimi je tudi cesta skozi naselje Borovnica.
Ležeči policaji
»Postavljam delegatsko vprašanje zaradi grbin, ki so jih pred kratkim izdelali v Bistri. Grbine na tem mestu absolutno niso potrebne, saj nespoštovanja cestnih predpisov, torej tudi nesreč zaradi hitrosti na tem mestu ni bilo. Potrebna je še pripomba, da vzdrževalec ceste 2 - 3 leta ceste ni popravljal kljub neurejenim bankinam, verjetno velik strošek pa je namenil za grbine, ki so (ponavljam) nepotrebne, še ena pripomba: signalizacija oz. znaki, ki spadajo h grbinam, niso primerno postavljeni, nekaterih pa ni.
Prosim odgovor na vprašanja:
— Čigava je bila pobuda za izdelavo grbin na cesti pri Bistri?
— Zakaj so grbine izdelali?
— Kdo je delo izvajal in s čigavimi sredstvi?
— Koliko denarja je bilo porabljenega za to investicijo?«
(Andrej Ocepek)
Čigava iniciativa In interes je bil, da so v Bistri na cesti postavili »ležeče policaje«?
(Franc Volek)
Regionalna cesta R 324 ni v upravljanju občine Vrhnika, zato smo delegatsko vprašanje odstopili Republiški upravi za ceste, ki bo dostavila pismen odgovor.
Iz telefonskega razgovora z Republiško upravo za ceste pa vam že sedaj lahko posredujemo odgovor:
— Zahtevek za izvedbo grbin je Cestnemu podjetju (vzdrževalcu ceste) postavila Republiška uprava za ceste.
— Grbine so opravljene po predpisih s spremljajočo vertikalno signalizacijo z namenom, da bi z omejitvijo hitrosti dosegli večjo varnost udeležencev v prometu.
— Grbine je naredilo Cestno podjetje Ljubljana iz stroškov prometne signalizacije na regionalnih in magistralni cestni mreži.
— Strošfci ea izvedbo nam niso znani.
Cesta ni popravljena
Kdaj bo že končno urejena cesta ^—'ke - Blatna Brezovica? Tu je jesen in bo zima, cesta pa še vedno ni popijena. Postavil je še dve vprašanji: Kdaj bodo začeli z deli in ali je izvajalec znan?
(Marjan Vehar)
Za obnovo ceste Bevke — Blatna Brezovica so v piončunu občine Vrhnika za leto 1993 predvidena sredstva v višini 2.000.000,00 biT. V okviru teh sredstev smo zaprosili za ponudbe. Rok za oddajo ponudb je bil 12. 10. 1993. Izvršni svet je na seji 20. 10. 1993 kot najugodnejšega ponudnika izbral Franca Lončarja. Dela se bodo pričela takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. V letošnjem letu bo urejena prva faza, to je izvedba razširitve do obstoječe nivelete.
Sanacijska ekipa že v Iskri - Antene
Na zasedanju Skupščine občine Vrhnika 11. 11. 1993 je bila podana problematika v ISKRI - Antene Vrhnika. Med tem časom pa je že pričela delovati ekipa Igorja Trilerja, ki je že pripravila sanacijski program za izboljšanje sta-
nja podjetja in rešitev - iz nastale situacije. 45 delavcev je dobilo odločbe o začasnem »čakanju na delo«. Tako, da jih bodo po potrebi klicali nazaj na delo. Po treh mesecih so prejeli tudi zajamčen osebni dohodek. Po informacijah naj bi le-tega prejeli vsi v enaki višini.
N.Č.
26. SKUPNA SEJA SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA
Upravni okraj za južno barje tudi na Vrhniki
26. zasedanje vseh treh zborov Skupščine občine Vrhnika je bilo po vsebini kar zanimivo in tudi delovno. Po ugotovitvi sklepčnosti, po dolgem času ni bilo težav za nemoteno delo skupščine, so delegati sprejeli dnevni red z dodanima še dvema točkama: problematiko v ISKRI Antene in položaj Vrhnike v luči lokalne samouprave.
Proračun
Zapisnika prejšnjih sej so delegati sprejeli brez pripomb. Pri uresničitvi proračuna občine Vrhnika za prvih devet mesecev je bilo postavljenih nekaj vprašanj, vendar so delegati sprejeli informacijo, kot je bila predlagana v besedilu.
Vprašanja pa so bila takale:
• Kdo je financiral obnovo Robove ceste? (Republiško ministrstvo za ceste je financiralo kompleto asfaltno prenovo cestišča, občina pa pločnik in javno razsvetljavo.)
• Kaj je s Centralno čistilno napravo, ki še ni zaživela, čeprav je bil del sredstev namenjen že za to leto?
• Ali so možnosti, da bi za čistilno napravo dobili mednarodno posojilo?
• Pri investicijah je bila visoka postavka stroškov za Dom Karla Grabeljška (44.112.158,00). S temi sredstvi bi bil dom lahko že na novo zgrajen!
• Sredstva, namenjena za KS, je treba razčleniti po posameznih KS.
• Koliko sredstev za vzdrževanje cest in javne razsvetljave je bilo namenjeno KS Borovnica?
• Pri podatku poračuna plač za leto 1992 je zelo visok indeks 128. Kje je vzrok?
Podjetništvo
Zelo zanimiva razprava je bila pri točki dnevnega reda: »Program spodbujanja podjetništva v občini Vrhnika«. Sam program obsega glavne poglede za nadaljnji razvoj podjetništva, kot so: podjetni ljudje, prostor, kapital, trg, ideje, svetovanje in poslovni prostori. Vse to pa naj bi se združevalo v delovne aktivnosti:
1. Delovanje vrhniškega inkubatorja podjetinštva d.o.o., kot servisnega podjetja občine;
2. Sofinanciranje promocije
podjetniške miselnosti in promocije vrhniškega podjetništva in s tem samega imena Vrhnika;
3. Subvencioniranje dela najemnin in storitev pri inkubator-skih programih in pomoč pri aktivni politiki zaposlovanja;
4. Pomoč pri pridobivanju finančnih sredstev;
5. Nadaljevanje vzpostavljanja Podjetniško obrtne cone Pod Hrušico s širitvijo;
6. Pomoč pri prestrukturiranju gospodarstva;
7. Iskanje drugih prostorskih možnosti in organizirano kandidiranje pri raznih razpisih iz republiških sredstev ter nadaljevanje izvajanja javnih del.
Naj navedemo samo nekaj zanimivih pripomb in mnenj:
• drage najemnine v podjetniško obrtni coni Pod Hrušovco;
• problemi lastništva v tej coni;
• kaj je z obrtno cono v Borovnici;
• obisk vlade pred letom dni v obrtni coni ni prinesel nobenih sadov.
Na koncu so delegati program sprejeli ter zadolžili Izvršni svet občine, naj se ostreje pogaja z ministrstvom za obrambo glede obrtne cone pod Hru-ševco ter naj se na naslednjo skupščino povabi vrhniškega poslanca v državni zbor Zmaga Jelinčiča in predstavnike ministrstva za obrambo, ki bi delegate celoviteje seznanili s problematiko ter tudi sami delegatom odgovarjali na nekatera navedena vprašanja.
Poslovnik
V nadaljevanju skupščine so delegati obravnavali Osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika o delu Skupščine občine Vrhnika. Sprememba temelji predvsem na problemu zagotovitve sklepčnosti vseh treh zborov, spremembe pa naj bi bile take:
• Zbori na skupni seji veljavno sklepajo, če je navzoča večina delegatov od skupnega števila vseh izvoljenih delegatov;
• Skupna seja pa ni sklepčna, Če je na seji prisotnih manj kot 1 /3 delegatov kateregakoli zbora;
• Odločitve so na skupni seji sprejete z večino navzočih delegatov, če z zakonom ali statutom občine ni zahtevana posebna večina;
Ekipa Igorja Trilerja v Iskri Antene
O trenutnem položaju v Iskri Antene je poslancem zadnjega zasedanja skupščine spregovoril direktor Miro Obreza.
Med drugim je poudaril:
»Ob izgubi južnega trga in vojaškega programa sta prizvod-nja in prodaja močno upadli. Vendar delavcev zaradi socialnih razmer nismo odpustili. Izgubili pa smo precej strokovnega kadra, ki je šel za boljšim zaslužkom.
Ob letošnjem polletju smo imeli izgubo, zadnje tri mesece pa nas pestijo likvidnostne težave in delavci svojega osebnega dohodka že tri mesece niso prejeli.
Približno 10 delavcev je odšlo na čakanje, precej pa jih je odšlo v druga podjetja, kar je bila naravna selekcija. Skupaj z ISKRO-Holdingom smo pripravili sanacijski program, ki ga bo izvajala ekipa z Igorjem Triler-jem. Namen programa je predvsem ohraniti podjetje tako, kot je, obnoviti strokovni kader, ki ga praktično ni, ter ohraniti delovna mesta za dosedaj zaposlene delavce. Nikakor pa ne
smemo dopustiti popolne likvidacije ISKRE ANTENE. Menimo, da bi ekipa strokovnjakov pričela z delom takoj, kar bi pomenilo še 3 do 5 mesecev težav, ki jih moramo strpno in enotno prebroditi. Prav gotovo smo tudi v vodstvu napravili nekaj napak, ki so bile vzrok objektivnih težav. Z nastalo problematiko želimo seznaniti poslance v vrhniški skupščini, da teh informacij ne bi izkrivljali, kar se je v javnosti že pojavljalo. Želimo tudi konkretno pomoč občine, če je možnost pridobitve kratkoročnega posojila.«
Poslanci so imeli edini pomislek pri imenu Igor Triler, ki naj bi vodil sanacijo Iskre Antene, češ, da bo samo potegnil denar, kot je to storil že pri nekaterih podjetjih. Ne glede nato pa so Antene vrhniška firma, kateri je treba pomagati, saj gre tudi za delavce iz občine Vrhnika. Na koncu pa so predlagali, da bi občina pomagala, kolikor je zmožna in sposobna v tem trenutku.
S. S.
• V primeru, da se seja zbora zaradi nesklepčnosti ne more pričeti, se prične skupna seja vseh zborov, če je prisotna več kot polovica vseh delegatov skupščine;
• V primeru, da je seja prekinjena zaradi nesklepčnosti, se nadaljuje kot skupna seja vseh zborov, če je prisotna več kot polovica delegatov skupščine.
Osnutek so delegati sprejeli ter ga dali v 30-dnevno javno obravnavo.
Sodnik za prekrške
Nato so delegati obravnavali osnutek odloka o določitvi še enega sodnika za prekrške občine Vrhnika. Že večkrat je bila na skupščini obravnavana problematika sodnika za prekrške z ugotovitvijo, da se zaradi številnih zadev le-ti obravnavajo prepočasi. Tudi mnenje Republiškega senata za prekrške je, da občina Vrhnika glede na reševanje pripadlih zadev in števila prebivalcev potrebuje še enega sodnika za prekrške.
Delegati so osnutek odloka najprej spremenili v predlog ter nato tudi, da se je treba odločiti za postopek pridobitve še enega sodnika za prekrške z upanjem, da se bodo zadeve hitreje urejale.
Pri delgatskih odgovorih (ki jih tudi objavljamo) nekateri poslanci niso bili povsem zadovoljni, vendar so jih le sprejeli.
Dve dodatni točki »Problem—-ISKRE — Antene Vrhnika« je predstavil Miro Obreza, da bi se delegati seznanili z nastalo problematiko ter da bi sredstva ob- . veščanja dobila pravo informa-" cijo (problematika objavljena posebej). O »Položaju Vrhnike v luči lokalne samouprave in ev-forije upravnih okrajev« pa je spregovoril predsednik IS Vili Granda (tudi to problematiko objavljamo posebej) in na koncu delegatom tudi predlagal sklep, ki so ga soglasno potrdili. Sklep pa je takle:
»Področje jugozahodnega ljubljanskega zaledja, ki ga zaokrožuje Ljubljansko barje s Polhograskim hribovjem, na katerem živi okrog 40.000 prebivalcev, je prostorsko zaključena celota s podobnimi problemi in razvojnimi perspektivami, zato je smiselno, da se oblikuje v samostojni upravni okraj s sedežem v mestu Vrhnika, ki je po svojih dosedanjih upravnih, gospodarskih in kulturnih potencialih na tem območju najbolj primerno za sedež takšnega okraja.«
Simon Seljak
Delegati zahtevali okraj za Vrhniko
Delegatom skupščine je predsednik izvršnega sveta Vili Granda predstavil izhodišča, ki postavljajo Vrhniko v sedanjem trenutku v okvire lokalne samouprave in v meje predlaganih okrajev:
»Pri pripravi predlogov o razdelitvi Slovenije na večje število občin in združevanje v upravne okraje je občina Vrhnika doslej vedno zagovarjala povezanost našega prostora proti glavnemu mestu. Vse tri predlagane variante v Zakonu o območjih upravnih okrajev (11,19 in 25 upravnih okrajev) so predvidevale območje upravnega okraja, kjer se Vrhnika umešča v upravni okraj Ljubljana oz. Ljubljana - okolica. Po prvi obravnavi treh variant je Državni zbor Republike Slovenije v nadaljnjo obravnavo uvrstil predlog s 25 upravnimi okraji.
V tem primeru je ob aktivnostih, kijih vodijo občine na področju možnega okraja Ljubljana — okolica (Litija in Grosuplje), potrebno tudi s strani občine Vrhnika zavzeti določeno stališče do obravnavane problematike.
Izhodišča:
• Državni zbor se je odločil za večje število upravnih okrajev z manjšim številom prebivalcev.
• Prednosti manjših okrajev so večja prilagoditev lokalnim potrebam in interesom prebivalstva, uveljavitev večjega števila upravnih središč, ki bodo lažje zagotavljala delovna mesta, predvsem pa se pojavlja prednost pri odločanju o delitvi proračunskih sredstev.
• Mesto Ljubljana se oblikuje kot samostojna upravna enota (meje mesta še niso točno definirane).
• Okolica mesta Ljubljane naj bi s podobno problematiko na podoben način reševala upravno porazdelitev.
• Na severnem delu ljubljanskega zaledja je samostojni okraj že oblikovan (Domžale, Kamnik)
• V predvidenem okraju Ljubljana - okolica se na območju vzhodnega (Litija) in jugovhodnega dela (Grosuplje) oblikujejo izrazite težnje po samostojnih upravnih okrajih.
• Na območju jugozahodnega dela ljubljanskega zaledja pa ostaja območje, ki ga zaokrožuje Ljubljansko barje s Pol-hograjskim hribovjem. Ta prostor se komunalno, prometno, industrijsko, sociološko in kulturno v določenem delu zbližuje z Ljubljano, v določenem delu pa ohranja svojo svojskost in avtohtonost.«
Po predstavitvi se je vnela zanimiva razprava in naj omenimo nekaj mnenj:
• glede na dogodke z okraji mora tudi Vrhnika vztrajati na svojem okraju;
• pooblastiti IS in predsedstvo skupščine, da zagovarjajo Vrhniko kot okraj od Polhograjskih dolomitov prek Barja do Iga;
• varianta Logaškega okraja sploh ne pride v poštev, lahko pa Logatec pride k nam;
• sama razprava o okrajih je skoraj prepozna, saj so drugi že veliko naprej;
• sam proces lokalne samouprave in določanja okrajev -regij bo zelo drag, čeprav imamo druge večje probleme;
• do sedaj so okraje določali v državnem zboru, le 90 ljudi, državljanov ni pa še nihče vprašal, kaj si želijo;
• o celoviti problematiki je treba razpravljati na javni tribuni, kjer naj bi sodelovali tudi pripravljala nove lokalne in okrajne uprave;
• javnosti je treba takoj sporočiti, da je tudi Vrhnika za svoj okraj;
• za razgovore s sosednjimi občinami naj bodo vrata odprta za nadaljnja sporazumevanja in razgovore.
Na koncu so delegati soglasno sprejeli že navedeni sklep, v katerem so odločno povedali, naj bo Upravni okraj za južno Barje tudi na Vrhniki.
S. S.
PO TRDIH POGAJANJIH
Ugodnejša cena za podjetniško cono
Vrhniška podjetniško obrtniška ima vse možnosti, da zaživi polno življenje. Če bo vse po predvidevanjih, bo v vseh objektih pravočasno napeljana elektrika, in kar je še bolj bistveno, tudi plinska napeljava, kar pomeni, da zna kmalu po novem letu tam po Hruševco utripati drugače, kot je utripalo doslej.
Največji uspeh tačas aktualne vrhniške občinske uprave je zanesljivo, če odšetejemo napeljavo telefonov zadnji odgovor o cenitvi in prodaji objektov, kjer je bila še pred leti tankov-ska vojašnica. 15. novembra letos je bil namreč na Vrhniki dosežen dogovor o za več kot polovico znižani ceni, se pravi za 48.75 odstotka prvotne cenitve, ki je bila spočetka nekaj nad 9,5 milijona tolarjev, zdaj pa bo vrhniška občina to dobila za 4,6 milijona tolarjev. Ko bo sprejet še zakon o obrambi, ki bo omogočal prodajo končnim uporabnikom oziroma kupcem, ta pa naj bi omogočal čas nakupov s 1. aprilom prihodnjega leta, bodo sedanji najemniki prostorov lahko postali njihovi končni lastniki. S tem se bo končalo dolgo poglavje v pogajanjih najprej s starimi imetniki, nato z novimi. Ta pogajanja pa vsekakor niso bila lahka.
Za razumevanje je treba obnoviti nekaj glavnih mejnikov, ki so pripeljali do sporazuma z obrambnim ministrstvom. V njegovem imenu je na sestanku 15. novembra nastopal svetovalec ministra Miran Bogataj. Z občinske strani se je pogovora oziroma pogajanj udeležil predsednik izvršnega sveta dipl. inž. Vili Granda, vodja agencije za posredovanje armadnih nepremičnin Mira Marolt, strokovni sodelavci občine in predstavniki sedanjih uporabnikov teh objektov.
Predstavniki občine so spodbijali zlasti cenitev objektov iz maja 1992, ki jo je v nemogočih razmerah lahko opravil dipl. inž. Stojan Jakin, saj je bila opravljena, ne da bi mu bilo omogočeno, da bi si objekte lahko ogledal v celoti, ker so bili prostori še zasedeni, uporabljena pa je bila neustrezna metodologija. Tedaj je cenitev naročilo obrambno ministrstvo, in v prostorih je bila še nameščena oborožitev. Cenilec je uporabil za cenitev pravilnik o enotni me-tologiji za vrednotenja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin,
kar se naposled ni pokazalo kot ustrezno.
V letu od cenitve do prevzema v sredini letošnjega marca se je stanje objektov močno poslabšalo. Po zapisniku povzemamo nekaj ugotovitev:
Objekti so bili slabo in nestrokovno vzdrževani, zato je nastala večja škoda. Zamakale so strehe, iz sistema centralnega ogrevanja je bila voda nestrokovno izpuščena, podobno se je zgodilo z vodovodom, pri električni napeljavi so manjkali deli itd. Ob prevzemu je bila kotlovnica v takem stanju, da centralnega ogrevanja ni bilo mogoče zagnati. Vendar službe obrambnega ministrstva tudi tega dela niso opravile strokovno, zato se je izlil mazut. Zaradi mraza so popokale vodovodne cevi, kar pomeni, da bo treba popraviti celotno vodovodno napeljavo. To pomeni, da je treba odstraniti tudi staro napeljavo in keramične ploščice.
Ob prevzemu so bile prazne vse električne omaric, brez popravila tam ni bilo mogoče, da bi deloval električni sistem.
Podobno je bilo s strehami vseh objektov. Salonitne plošče puščajo, kar pomeni, da jih je treba vsaj polovico zamenjati.
Ker je bilo tako, je vrhniška občina naročila novo cenitev takoj po prevzemu objektov, za osnovo pa so vzeli strokovno mnenje Fakultete za gradbeništvo, ki so ga priskrbeli uporabniki cone. Po novih cenitvah so bile vrednosti približno polovične glede na prvotno cenitev.
Bistveno pr; pogajanjih je bilo tudi, da se je tržna vrednost gospodarskih nepremičnin zaradi stečajev podjetij znižala, tudi z ministrstva za gospodarske dejavnosti (vodi ga minister dr. Tajnikar) je prišlo opozorilo, da bo prenos lastništva nad takimi objekti blokiran, če bodo precenjeni. S strani vrhniške občine pa je bilo opozorjeno, da
je morala v zadnjem času v omenje objekte že veliko vložiti za vsaj minimalno vzdrževanje, da se ni delala nova škoda. Obenem ima vrhniška občina s posredovanjem teh nepremičnin stroške in zanje ne zaračunava nobene provizije.
Zadnja cenitev, ki jo je izdelal sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke g. Murko je bila izdelana na podlagi načel o vrednotenju premoženja s seminarja o vrednotenju, ki ga je organizirala agencija Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij v sodelovanju z Američani. Vendar na občini niso čakali le tega, temveč so tudi sami preverjali cene novogradenj enakih proizvodnih dvoran, kot so bivši vojaški
V četrtek, 28. oktobra, je v Mali dvorani Cankarjevega doma predaval dr. Drago Ocvirk, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. Beseda je tekla predvsem o temah, ki so zadnje čase zelo aktualne: o šoli, verouku, verski vzgoji in podobnem. Predavanju, ki je trajalo dobro uro, je sledil še razgovor o omenjenih temah.
Dr. Drago Ocvirk je izpostavil
objekti, danes so stari že 37 let in grajeni za druge namene, primerjali so cene poslovnih prostorov v okolici, tržne možnosti najemnin brez popusta v občini itd. To pa so bile tudi bistvene pripombe, s katerimi so Vrhničani nastopili na pogajanjih s predstavniki obrambnega ministrstva.
Poldrugo leto dolga trda pogajanja so torej omogočila, da bodo prihodnje leto uporabniki lahko postali tudi lastniki objektov, v katere so že doslej veliko vložili ob občinski pomoči. Odkupni pogoji so bili že objavljeni, vendar je prav, da jih ponovimo: kupci bodo imeli pri takojšnjem plačilu 10 odstotkov popusta na ceno, pri plačilu v enem letu ne bodo obračunane nobene obresti, cene pa so nominirane v
problem, za katerega meni, da je problem naše civilizacije. To je vprašanje šolske vzgoje, torej, kakšno šolo si v resnici želimo. To je vprašanje, ki si ga zastavljajo učenci in dijaki ter njihovi starši. Dr. Drago Ocvirk meni, da bi bila najboljša aristokratska šola, ki temelji na demokraciji in sovpada tudi z demokratično šolo, katere utemeljitelj je znani grški filozof Aristo-
nemških markah. Možnost je tudi nakup na pet let, vendar na posojilo pod bančnimi pogoji.
Dosedanjim uporabnikom bodo poračunali tudi najemnine na dvakratno obdobje, ki so ga vplačali glede na novo določeno odkupno ceno. Preplačila bodo obračunali ob naslednji najemnini.
Na občini se zavedajo, da je bilo zlasti za interesente, ki bi radi vstopili v podjetniško obrtno cono, težko, ker niso tako dolgo določili odkupnih pogojev, vendar je zdaj izid ugoden, kar bi moralo postaviti vse na svoje mesto, da bo cona oživela. V glavnem pa je veliko odvisno tudi od novega zakona o obrambi, ki bo uredil vse v zvezi s prodajo armadnih nepremičnin. N. Č.
tel, ki pravi, da bi morali ljudje znati vzdrževati demokracijo.
Tako pri nas kot tudi v zahodnih evropskih državah se pojavlja kriza javnega šolstva, ki pa je le ogledalo krize celotne družbe. Pri tem se pojavlja tudi problematika učiteljev, ki izhaja iz spoznanja, da ljudem dandanes primanjkuje znanja, saj imajo večinoma le veščine. Noben učitelj ni »doma« na določenem področju (npr. učitelj matematike lahko zamenja učitelja slovenščine). V tem pa je tudi problem, saj mora vsaka šola posredovati znanje in ne veščin. S to problematiko se pojavljata tudi dve vprašanji: kakšne zahteve izvirajo iz družbe, v kateri se rojevajo otroci, in kateri vidiki sodobnega sveta se kažejo v krizi šolstva? Šola je v službi države in le-ta in ne družina zahteva šolo, saj šola vstopa v družinski oziroma zasebni svet človeka. Šola tako ne more zagotavljati otrokom razvoja njihovih osebnosti, temveč ga le usmerja. Šola naj ne bi vzgajala za državo, temveč za človeštvo, za samostojne osebnosti, ki so sposobne obdržati demokracijo.
In kako si katoliška cerkev prizadeva za šolstvo? Podpirajo tako javno kot tudi svobodno (privatno) šolstvo. Javnemu šolstvu hočejo pomagati do visoke kakovosti, svobodno šolstvo pa zagovarjajo zato, ker demokracija sloni tudi na svobodi in ne samo na enakosti. Tako se starši lahko sami odločijo, v kakšno šolo bodo hodili njihovi otroci.
V razgovoru, ki je sledil predavanju in katerega je vodil gospod Kržič, pa so se bolj posvetili perečim temam. Vsak se je zavzemal za svoja stališča in menim, da bo preteklo še veliko časa do pravega odgovora na vprašanje šolske vzgoje, ki bo ugajal vsem stranem.
Mateja Šmuc
Tudi tako se med sosedi
Odkar so v obravnavi postopki za uveljavljanje zakonodaje o lokalni samoupravi (o občinah), o upravnih okrajih ipd. si vsaka občina prizadeva udejanjiti čim bolj svoje interese. V zvezi z obujanjem ideje o skupni notranjski regiji, o Notranjski pokrajini, so mnenja različna: Logatčani in Cerkničani govorijo o Notranjski (skupno tudi z Vrhniko!), iVrhničanje pač to zamisel zavračajo, utemeljujoč svojo povezavo z Ljubljano in ker vidijo že kar vnaprej Logatec kot središče notranjskega okraja. In kaj tako očitajoče zamerijo sosedje Vrhničani sosedom Logatčanom?
govori
Tako med drugim pišejo v svojem občinskem glasilu Naš časopis (podpisani Tone Janežič!):
"Se ena je bolečina' naših sosedov, ki jo seveda prebivalci vrhniške občine razumemo. Pred drugo svetovno vojno je bil Logatec zadnje okrajno mesto v tedanji Jugoslaviji, kajti nekaj kilometrov naprej, danes je z avtom še bliže, je že bila državna meja z Italijo. Danes se do italijanske meje še kar pelješ mimo Postojne in Razdrtega in še ni mejne zapornice. Morda se našim sosedom toži po financarjih, ki so jim vsaj v njihovih gostilnah delali lep promet.
Vrhniški občani, ki so to poletje
(Marcel Štefančič)
odkrili kar nekaj nagrobnih plošč po različnih vaseh, pač ne morejo skriti bojazni, da jim bo tuja oblast določala usodo, pa naj je tudi od blizu. Pomnijo namreč, da je njihove izginule može in fante prav zadnji uradni dopis iz Logatca klical na zbirališče v ta kraj. Nekaj se jih ni nikoli več vrnilo."
Tako tedaj menijo sosedje Vrhničanje o neprijaznih sosedih Logatčanih.
P.S. Lahko kdo poreče: pa saj to je le mnenje pisca Toneta Janežiča. Že mogoče! Vendar pisno ni tega doslej iz sosednje Vrhnike še nihče oporekal.
Ne občan in ne občina!
Tudi sosedje nas opazijo
V zadnjih logaških novicah je državni svetnik Marcel Stefancič nekoliko žalosten ugotovil, da Vrhničani nočemo pod logaški okraj. Ne glede na to, kaj je bilo zapisano, v zadnjem času so se jim
spuntali tudi Idrijčani, ki pričakujejo svoj idrijsko-cerkjjanski okraj, in tudi Cerkničani se hitro ohlajajo. Čudna so pota politike, ugotavljajo sosednji Logačani, nekaj je v njej diplomacije in nekaj krepkih izrazov.
NA PREDAVANJU O AKTUALNIH TEMAH
Kakšno šolo si želimo?
PREJELI SMO
Vrhnika
Bliža se čas lokalne samouprave. Naša država bo polna novih občin, kijih res ne bo malo. Nekateri v šali pravijo, da jih bo toliko, kot je »cerkva po gričih«. Pa bo to prineslo res toliko dobrega, kot se govori? Nedvomno bo v tem nekaj dobrega, bo pa prineslo s seboj tudi številne probleme, nekaterih se žal niti še ne zavedamo dovolj.
Zakaj to pišemo? Zato, ker se zavedamo da bo nova, bodoča vrhniška občina izgubila kar precej avtohtonega, slovenskega prebivalstva. Ljudje, zavedni Slovenci in domoljubi, ki jim je v času raznarodovalnega procesa, ki ga je zločinski režim bivše Jugoslavije tako vztrajno izvajal, bila tuja misel, da bi se prodali tujcu, bodo tako izginili v drugi ali drugih občinah.
Od druge vojne naprej, ko so
— jutri?
Vrhniko zasedle okupacijske sile beograjske vojaške hunte, pa do osamosvojitve Slovenije je bila Vrhnika žrtev nenehnega spreminjanja narodnostne strukture na škodo domačega prebivalstva. Pod izgovorom, da gre za napredek, se je spreminjalo tudi gospodarstvo. Največkrat je šlo za to, da se zaposli čimveč svojcev častnikov jugoslovanske armade ali pa tudi njihovih dalj nji h sorodnikov.
Počasi so projugoslovanske sile dobile tudi politično moč. S pomočjo domačih podrepnikov in kolaboracionistov, ki so jim za nagrado podeljevali razna priznanja in dače po morju in planinah na jugu nekdanje države, so z lahkoto obvladovali politični prostor vrhniške in tudi drugih slovenskih občin.
Kar naenkrat pa so bili po-
stavljeni pred dejstvo, da slovenski narod le ni tako opešal, da se ne bi mogel na plebiscitu izreči za to, da bo sam gospodaril na svojem. Hitro so se odločili, da bodo z »Slovencima« pometli. Nekaj tankov, pa bo. Pa so se opekli. Veliko jih je s svojimi somišljeniki, za katere smo menili, da so naši soobča-ni, pobegnilo po sramotnem porazu.
Veliko pa jih je tudi ostalo. Ostali pa so tudi domači, ki so koketirali z Beogradom. Tempa se zdaj ponuja možnost, da s pomočjo prej uvoženih voiilcev spet zasedejo sladki piedestal oblasti. Liderji strank, ki so poleg imena spremenile tudi razpoznavno barvo, že kujejo načrte. Njihova volilna »baza« bodo tisti, ki jim je enoumje bliže in brez očetov naroda niti ne morejo, kot tudi precejšen del srednjega ali pa višjega lokalnega sloja. Od tu bodo prek državnega parlamenta poskušali vsiljevati ljudstvu svojo voljo. S pomočjo raznih trikov in laži, kot je manjšaje vojaškega proračuna in podobno bodo slabili obrambno moč Slovenije in nas
vse bolj porivali nazaj v nekakšno obliko Jugoslavije. Bolj verjetno pa je, da se ta nova skupnost ne bo imenovala Jugoslavija, temveč »zveza neodvisnih balkanskih držav« ali kaj podobnega. Ali jim bo to uspelo ali ne, bo prinesel čas.
Čas pa bo prinesel tudi spoznanje, da so nekatere sile naredile kar nekaj »kiksov«. Mislijo, da je na področju lokalnega
00 VRHNIKA
gospodarstva vse urejeno, če je na Vrhniki nekaj mastodontov in kup trgovinic s tržaško kramo. Še zdaleč ne! Obstajajo vel:ke potrebe po drobnem gospodarstvu. In to ne samo v trgovini, ampak tudi v proizvod-no-obrtni ali uslužnostni dejavnosti. Da bi občina samem mestu uredila in dala v najem
po pametni ceni majhne, donosne lokale ali delavnice, za to ni posluha. Menimo, da prava identiteta Vrhnike ni v praznih, na zunaj bleščečih objektih in ekološko spornih projektih; temveč v drobnem, ljudskem gospodarstvu. Na Japonskem, npr. tako gospodarstvo ustvari približno sedemdeset odstotkov prihodka.
Nekateri vplivni (žal še vedno) še vedno razmišljajo na način kralja Aleksandra, ki je načrtno zatiral drobno gospodarstvo. Laže je namreč kontrolirati nekaj sto delavcev v tovarni kot kopico samostojnih obrtnikov. Politična moč in denar sta na tak način v enih rokah in že se dogaja vse po tvoje.
Želimo tudi povedati, da se ne strinjamo in smo osupli glede popuščanja zunanjega ministrstva v zvezi z konfiskacijo slovenskih počitniških domov in podobnih ekscesov, kijih hrvaška oblast izvaja. Menimo, da bi v tej smeri morali biti bolj ostri, če ne bomo kmalu izgubili še kakšen košček Slovenije. Poleg koridorja pod kontrolo hrvaške vojske bodo zahtevali
ali izsilili tudi delovanje katere od vodilnih strank te države na našem ozemlju. Mi pa bomo mirno prenašali vse skupaj in se šli Evropo. Katera od zahodnih držav bi trpela take provokaci-je? Italijani nam za vsako malenkost kažejo zobe, podobno tudi Avstrijci.
To se Vrhnike ne tiče, boste dejali. Vendar pa menimo, da se nas. Saj smo tudi Vrhničani Slovenci, mar ne? Ali pa bomo postali domorodci v strogo zaprti »lokalni skupnosti«, ki jo bo vodila peščica privilegirancev iz prejšnjega režima. Navzven, po državnih medijih se bo razglašalo o vrhniški uspešnosti, navznoter pa... Tudi o tem govori ena od Cankarjevnih zgodb, če se že sklicujemo nanj. Pa čeprav tiste čase ni bilo tako kot danes, da bi ga lahko uporabljali za primerjave.
Opomba: dača — komunistični vikend ali vila, ki jo dobiš za nagrado
projugoslovanske — to so sile, ki podpirajo Jugoslavijo
NACIONALNA STRANKA DELA OBČINSKI ODBOR VRHNIKA
4
NOVEMBER 1993
nas" Časopis
LIKO IN ELLES USPEŠNO RAZSTAVLJATA
Stoli in lestve na 4. slovenskem pohištvenem sejmu
Na letošnjem 4. slovenskem pohištvenem sejmu z mednarodno udeležbo sta razstavljali tudi vrhniški podjetji LIKO in ELLES. Sejem je trajal od 9.11. do 14.11.1993.
Pohištveni sejem je gotovo ena izmed zanimivejših in privlačnejših sejemskih prireditev v Ljubljani. Na več kot 7500
kvadratnih metrov je razstavljalo približno 250 razstavljalcev iz vse Slovenije ter osmih drugih držav: Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Nizozemske, Slovaške, Španije in Velike Britanije. Razstavljala so prikazali pohištvo za opremo stanovanja, stavbno pohištvo ter vrtne garniture, pisarniško in kovinsko po-
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, Tržaška c. 1
RAZPISUJE programe javnih del v občini Vrhnika v letu 1994
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika skladno z 52. in 53. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS, št. 5/91) in razpisom Republiškega zavoda za zaposlovanje (Delo, dne 4.11.1993) razpisuje program javnih del v občini Vrhnika v letu 1994. Pogoji razpisa
Na razpisu lahko sodelujejo podjetja, obrtniki in zavodi. Navodila za sodelovanje na razpisu
1. Prijavo za razpis pošljite na Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika do 17. decemDra 1993.
2. Prijava mora vsebovati:
— naziv javnega dela
— predstavitev programa javnega dela
— potrebno število brezposelnih, vključenih v javna dela zahtevano stopnjo izobrazbe in značilne poklice, posebna znanja in druge zahteve za vključitev v javno delo
— čas trajanja javnega dela
— predviden začetek javnega dela
— potrebna sredstva
3. Pri izvedbi javnega dela zagotovi brezposelnim osebam, vključenim v javna dela:
Republiški zavod za zaposlovanje:
— denarno pomoč v višini do 80% neto zajamčenega osebnega dohodka mesečno od dneva vključitve v javno delo oz. od dneva, ko se izteče pravica do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči, ki jo je brezposelni že pridobil
— kritje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
— kritje stroškov zdravniškega pregleda
— kritje stroškov izobraževanja v skladu s kriteriji priprave delavcev na zaposlitev
— kritje stroškov prehrane in prevoza na delo. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika:
— stimulativni del nagrade v višini razlike do 70% osebnega dohodka za enaka oz. podobna dela
— sredstva za izvedbo programa
— pridobitev potrebnih soglasij za začetek javnih del. Izvajalec javnih del:
— strokovni nadzor nad izvajanjem javnih del in mentorstvo
— varnost pri delu in zaščitna sredstva
— dodatno nezgodno zavarovanje
— evidenca pristojnosti na javnem delu.
Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje:
— izbor brezposelnih oseb, vključenih v izvajanje javnega dela.
4. Izbor programov bo opravil Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
Dodatne informacije in pojasnila daje Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika, tel. 755-121 int. 235, Ljubica Lukan in
Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Ljubljana Urad za delo Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 2 b tel. 751-070, Nadja Ivanusa.
hištvo, opremo za trgovine, dekorativno blago, tapete, zavese in preproge, skratka vse, s čimer si lahko naredimo naše bivalno okolje kar najprijetnejše. Poleg tega so bili sejemski dnevi tudi priložnost za razna poslovna srečanja, ponudbe in povpraševanja glede pohištva, tako domačega kot tujega, ter razne možnosti za tesnejše poslovne In kooperantske stike med lesnopredelovalnimi industrijami. Novost letošnjega pohištvenega sejma je bila predstavitev novih idej in oblikovanje pohištva v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije, sekcije za les, ter DESSE,
Društva samostojnih arhitektov. Na sejmu so se prestavili tudi dijaki vseh osmih srednjih šol iz vse Slovenije.
Zgodovina pohištvenega sejma sega tja v leto 1955, ko je bil prvi specializirani pohištveni sejem v tedanji Jugoslaviji. Sejem so organizirali vse do leta 1979, ko je v Ljubljani zamrl, ostal pa je sejem lesnoobdelovalnih strojev LESMA.
V letu 1990, ko so se slovenski proizvajalci pohištva prenehali udeleževati osrednjega pohištvenega sejma v Beogradu, je postala aktualna ideja o lastnem sejmu. Tako sta Združenje
Razstavni prostor ELLESA je bil kar oblegan, saj so lesene A-lestve z naravnega lesa kar privlačne.
Na odprtju sejma si je direktor Friderik Kovač z zanimanjem ogledal razstavni prostor ter izpostavil že prve poslovne razgovore.
lesarjev Slovenije in Ljubljanski sejem letos že četrtič organizirala »sejem POHIŠTVA«.
LIKO, kot eno izmed najstarejših lesnih pcdjetiji se je ude-
Stilni stoli in mizice so še vedno proizvodni program LIKA; razstavljali so jih na sejmu.
ležil že vseh pohištvenih sejmov, je letos imel dva razstavna prostora. Na večjem prostoru v hali A je razstavljal sodobne in stilne mize, sodobne in stilne stole ter jedilniške garniture, re-gale, fotelje, sodobne in stilne sedežne garniture ter kredence.
V hali G pa je razstavljal vhodna in notranja vrata ter stilni parket. Ob obisku njihovega razstavnega paviljona smo srečali tudi glavnega direktorja Friderika Kovača, ki je bil s postavitvijo razstavnega prostora zelo zadovoljen, z upanjem, da bo tudi veliko dobrih poslovnih razgovorov, kar je predvsem namen takih sejmov. ELLES iz Borovnice pa je letos prvič razstavljal na pohištvenem sejmu, kjer je na lepo urejenem prostoru hale G razstavljal podstrešne lesene in aluminijaste stopnice ter lesena A — lestve. Poleg tega pa še male kovinske lestve iz kooperacije. Direktor Franjo Modrijan je bil z obiskom njihovega razstavnega prostora zelo zadovoljen, saj se bo učinek poznal predvsem na daljši rok. Namen pa je bil dosežen: na sejmu so se predstavili širši slovenski javnosti. Tako so poslovneži in ljudje sploh zvedeli, kje je ELLES in kaj proizvajajo.
S. S.
OBLETNICA
Janez Janša izročil bojno zastavo i
V okviru prireditev, ki so se zvrstile ob drugi obletnici odhoda zadnjega vojaka JA iz kasarne na Vrhniki in obenem iz Slovenije, je 53. Območni štab TO Vrhnika-Logatec pripravil
Janez Janša je prerezal trak stalne zbirke Slovenec — vojak
26.10.1993 v vojašnici Logatec nad Blekovo vasjo slovesnost. Ob tej priložnosti je obrambni minister Janez Janša izročil bojni prapor prvemu bataljonu 52. brigade slovenske vojske in odprl spominsko muzejsko zbirko na temo Slovenec-vojak.
Ne glede na prvi hud mraz se je v logaški vojašnici zbralo veliko ljudi, gostov, predstavnikov Ministrstva za obrambo in RŠTO, predstavnikov pokrajinskih štabov, učnih centrov in bojnih enot ter najvišjih predstavnikov vrhniške in logaške občine.
Pred svečano tribuno je bil postavljen v vrsto prvi bataljon 52. brigade slovenske vojske, ki je edina »živa« enota te brigade.
Prav temu bataljonu je minister Janez Janša izročil bojno zastavo. Namestnik poveljnika brigade major Franc Košir je ob tej priložnosti slovesno obljubil, da bo brigada bojni prapor skrbno in slovesno varovala. Po kratkem kulturnem programu, v katerem sta sodelovala godba na pihala iz Vevč in pesnik Ervin
Fritz, so se vsi prisotni napotili k odprtju spominske zbirke na temo Slovenec-vojak, ki so jo uredili vojaki iz enote stalne sestave pri 53. ObmšTO , ki ji poveljuje poročnik Drago Šebalj.
Vsi gosti so si razstavo z zanimanjem ogledali. Zbirka obsega veliko zbranega zgodovin-
skega gradiva, ki ga lahko razdelimo v štiri tematske sklope.
V prvem je prikazana prva svetovna vojna, v drugem slovenski vojaki v kraljevini Jugoslaviji in druga svetovna vojna, v tretjem sklopu je prikazan razvoj slovenske TO na območju Vrhnike in Logatca. Od leta
Svečani postroj vojašnici
»živega« mobilnega bataljona v logaški
Tribuna z veljaki vrhniške in logaške občine ter ministrom Janezom Janšo
1945 do leta 1991, to je v zadnjem četrtem sklopu, pa je prikazan razvoj TO na logaškem območju.
Razstava bo kot stalna zbirka in bo v vojašnici na ogled mnogim mladim, ki se bodo v njej usposabljali, ter vsem občanom ob obiskih v vojašnici.
Po ogledu razstave so se vsi
prisotni zbrali ob dobrem lovskem golažu ter pokramljali med seboj o dogodkih izpred dveh let.
Prav gotovo sta vojašnica Logatec in 53. Območni štab TO Vrhnika-Logatec še enkrat dokazala vso svojo gostoljubnost in odprtost.
S. S.
SKRB JE ODVEČ
Voda ni kriva za virusna obolenja
V zadnjem času se je na območju Vrhnike pojavilo več vi-roznih obolenj predvsem otrok v vrtcih in osnovnih šolah. Starši teh otrok so se z zaskrbljenostjo obrnili na Zdravstveni dom Vrhnika, dispanzer za otroke, da bi izvedeli, kaj je vzrok in izvor nekaterih bolezni. Vedeti pač moramo, da je bila Vrhnika že od nekdaj dovzetna za razne nalezljive bolezni in vse prevečkrat je bila krivec »vrhniška voda«.
Zdravstveni dom je za analizo pojava bolezni zaprosil Zavod za zdravstveno varstvo iz Ljubljane, ki redno, vsak teden, jemlje vzorce vode. Celoten odgovor zavoda za zdravstveno varstvo objavljamo; pripravljen je tudi na podlagi vprašanj Sveta staršev VVZ.
S. S.
»V mesecu septembru in oktobru smo na območju Vrhnike zabeležili več primerov sal-moneloze in kampilobakterioze. Obolevali so zlasti predšolski otroci iz vrtčevskih kolektivov kot tudi predšolski otroci, ki ne obiskujejo vrtca, šolski otroci, posamezni primeri obolenj so bili tudi med drugim prebivalstvom.
Zaradi higiensko-epidemiolo-škega preverjanja — izsledo-vanja vzrokov pojavljanja posamičnih primerov nalezljivega obolenja — je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana večkrat opravil sanitarnohigienski ogled vrtcev, prostori so bili tudi razkuženi, prav tako tudi naprave in oprema. Enake ukrepe smo izvedli tudi na obeh osnovnih šolah.
Vsi klicenosci salmonel in kampilobaktra so pod zdravstvenim nadzorom oziroma so
vabljeni v epidemiološko ambulanto zaradi epidemiološkega anketiranja in kontrole na klice-noštvo. (Kadar je npr. otrok nosilec povzročitelja črevesne nalezljive bolezni, kontroliramo blato vse družine oz. njegovih stikov po presoji epidemiologa).
Higienski oddelek zavoda tedensko jemlje vzorce pitne vode na Vrhniki. Le-ta je bila v zadnjih dveh mesecih higiensko neoporečna.
O pojavu salmoneloz smo obvestili sanitarnega inšpektorja občine Vrhnika in ga prosili za aktivnosti oziroma ukrepanje v okviru njegovih pristojnosti.
Iz epidemiološih anket dose-daj nismo mogli ugotoviti skupnega izvora obolenj, možni vzroki le-tega pa so: neustrezna priprava oziroma termična obdelava jajc, perutnine oziroma jedi, ki vsebujejo omenjeni živili, okuženi s salmonelami in ali kampilobaktrom; kontakten prenos povzročitelja zlasti med predšolskimi otroki, šolarji v družini.
Na preostala vprašanja pošiljamo pojasnitve v vednost staršem.
Salmoneloza je črevesna nalezljiva bolezen, katere inkuba-cija znaša od 6 do 72 ur, ponavadi od 12 do 36 ur.
Znaki obolenja so: vnetje črevesja z diarejo, bolečinami v trebuhu, slabostjo, bruhanjem, povišano temperaturo, glavobolom. Pomanjkanje apetlta in dia-reja lahko trajata nekaj dni, zaradi izgube telesnih tekočin zaradi bljuvanja in diareje se zlasti majhni otroci in starejši ljudje lahko »izsušijo« in je potrebno infuzijsko nadomeščanje tekočin.
Salmonele so gram negativ-
JAVNA TRIBUNA
Skupščina občine Vrhnika, bo v okviru razprav o lokalni samoupravi in problematiki, ki se v tem trenutku pojavlja, predvsem v številu okrajev in regij, pripravila javno tribuno za vse, ki jih problematika zanima.
JAVNA TRIBUNA BO V TOREK, 7. DECEMBRA 1993 OB 18.00 URI V DVORANI DOMA KARLA GRABELJSKA.
Uvod o lokalni samoupravi bo podal predsednik komisije za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije, dr. Ciril Ribičič,
nato pa bo odgovarjal na zastavljena vprašanja. Glede na zanimivo tematiko, ki tangira tudi Vrhniko in njeno okolico, vas vabimo na aktivno udeležbo.
Skupščina občine Vrhnika
ne bakterije. Danes ločijo že kakih 2000 podvrst, vendar obolenja prebivalstva nekega območja povzroča le nekaj vrst salmonel. V ljubljanski regiji je najpogostejša Salmonella ente-ritidis. Salmonelle typhi, ki povzroča tifus, v Sloveniji nismo zasledili že več deset let. Sal-moneloze se pojavljajo po vsem svetu, manjši izbruhi obolenj se pojavljajo občasno med širšo populacijo. V večji meri se pojavljajo v kolektivih, npr. predšolskih in šolskih otrok, mladine, v obratih družbene prehrane itd.
Salmonelozam pravimo tudi bolezni umazanih rok. To pomeni, da lahko povzročitelje teh bolezni z rok, ki smo jih umazali z okuženim blatom na stranišču ali s prijemanjem »okuženih« predmetov, nekaterih surovih živil, npr. perutnine, jajc itd., prenesemo neposredno ali s hrano v usta in se na tak način okužimo. Če je organizem neodporen, zboli, če je odporen, se bakterij ubrani, vendar lahko brez znakov obolenja salmonele izloča še nekaj časa. To so tako imenovani klicenosci. Klicenosci in bolni ljudje so pomemben izvor te bolezni; nevarnejši so klicenosci, ker pogosto ne vedo, da so nosilci salmonele.
Širjenje salmoneloz najbolje preprečujemo s preprostimi ukrepi: s temeljitim umivanjem rok po uporabi stranišča, po negi otroka, bolnikov itd. Zlasti predšolske otroke je treba opozarjati in nadzorovati pri umivanju rok. Enako pomembno je pravilno ravnanje s hrano. Salmonele so v živilih živalskega izvora največ v perutnini in jajcih, manj pogosto v drugih vrstah mesa, redko v mleku. Vsa ta živila moramo pred zaužitjem dodobra prekuhati in prepeči. Uživanje surovih jajc oziroma toplotno neobdelanih živil, ki vsebujejo jajca, npr.: doma pripravljeni sladodel, kreme, majoneza, »hladni sodo«, mehko kuhana jajca itd., ni priporočljivo, enako velja za meso (npr. tatarski biftek). Marsikdaj pride jed dodobra prepečena iz pečice, pa jo naknadno okužimo s priborom, predmeti, ki so bili v stiku s surovim živilom oziroma z umazanimi rokami. Takšne posredne okužbe niso redke; npr. surovega piščanca režemo na leseni deščici, jo oplaknemo in nato na isti deščici režemo kuhanega piščanca ali drugo živilo, ki ga ne bomo več toplotno obdelali. Za varno delo z živili moramo imeti torej na voljo v tem primeru več deščic oziroma pribora za različne vrste živil, seveda pa jih moramo tudi temeljito pomivati.
Akutno zbolelemu za salmo-nelozo zdravnik predpiše dieto
s poudarkom na nadomeščanje tekočin, počitek ter nadaljnjo kontrolo blata na klicenoštvo. Antibiotične terapije se ne predpisuje, ker se je izkazala za neučinkovito. Zdravnik otroka z znaki salmoneloze oziroma črevesnih nalezljivih bolezni ne sme pustiti v vrtec. Če pa je otrok že prebolel salmonelozo in je klinično zdrav, sme v skladu s Pravilnikom o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi bolezni in strokovnimi navodili Inštituta za varovanje zdravja obiskovati vrtec. Predpostavljamo namreč, da je higiensko-tehnična ureditev vrtcev in higienski režim v vrtcih takšen, da širjenje črevesnih nalezljivih bolezni ni možno. Izjema pri tem so otroci, klicenosci Salmonelle typhi, paratyphi B, ki v skladu z omenjenim Pravilnikom ne glede na klinično stanje ne smejo obiskovati vrtca.«
Odgovor pripravil Zavod za Zdravstveno varstvo Lubljana, Zaloška 29
Skrb za čisto reko, Bojan Gabrovšek pri enem izmed merilnih mest.
MOŽNOSTI SPREMLJANJA, MODELIRANJA IN SIMULIRANJA VODOTOKOV
Ljubljanico na opazovanje
Industrijski razvoj nekdanje Jugoslavije je med drugim temeljil na izkoriščanju naravnih virov ob zavestnem in manj zavestnem izkoriščanju okolja. Predolgo smo se vedli, kot da so naravni viri neomejeni, njihove regeneracijske sposobnosti pa so počasi, a vztrajno izgubljale tekmo z industrijo. Posledice so se pokazale tako v zraku in zemlji kot tudi v stanju naših vodah.
Na srečo nam številne sodobne tehnologije dopuščajo pomagati naravi. Med najpomembnejše sodi gradnja relativno cenenih mikroprocesorskih spremljevalnih (monitor-skih) naprav z možnostmi merjenja, obdelave, prenosa in shranjevanja v spominski medij številnih podatkov o stanju okolja.
Dovolite mi, da Vam predstavim rezultate skupine štirih zanesenjakov, ki so se spopadli z navedenimi problemi na popolnoma neprofitnih temeljih. Glede na dosežene rezultate menimo, da bi bilo v republiki Sloveniji treba namestiti približ-
no pet takih postaj in načrtovati akcije:
• namestitev postaj na naše najpomembnejše reke (Mura, Drava, Sava, Ljubljanica in Soča),
• namestitev postaj na naše najbolj onesnažene reke,
• namestitev postaj na eno reko z namenom modeliranja in simulacije reke,
• namestitev postaj na ustrezna mesta za spremljanje podtalnice. Menimo, da za take akcije obstajajo številni razlogi. Naj naštejem samo nekatere:
• ob volitvah leta 1990 smo ZS dali tovrstne obljube javnosti in jih do danes nismo izpolnili,
• Zakon o varstvu okolja iz leta 1993 definira monitoriranje kot prednostno dejavnost in ponuja organizacijske možnosti za tako dejavnost,
• vsi .ekološko kulturni' narodi so podobne akcije naredili že zdavnaj. V Evropi od približno leta 1970 potekajo take usklajene akcije,
• v Evropski skupnosti prevladuje mnenje, da je treba vse protokole monitoriranja poenotiti in uniformirati. Torej je za pot v Evropo potrebno tudi definiranje in spremljanje stanja naših vodotokov.
Idejo za monitoriranje Ljubljanice smo predložili Zeleni Vrhnike, ki smo hkrati tudi izvajalci raziskovanj in dela. Naše delo je v obliki raziskovalne naloge podprla vrhniška občina, nosilec naloge pa je Iskra Merilna elektronika iz Horjula. Posodili so tudi strojno opremo, s katero lahko spremljamo nekatere ekološko zelo zanimive parametre v reki. V oktobru in novembru smo tako neprekinjeno spremljali stanje v Ljubljanici, čeprav je slabo vreme znatno otežilo delo.
Po končani raziskavi in izdelavi ekološke postaje za monito-ring Ljubljanice bomo z delom vsekakor nadaljevali, saj bomo s čisto in zdravo deželo zadovoljni mi, še bolj pa naši vnuki.
Marjan Vezjak
Spomin na mrtve
Na 1. november, dan spomina na mrtve, so zopet zagorele svečke na znanih in neznanih grobovih. Pozabili smo na vse pregrade in zgodovinske okvire, ki so nas v zadnjih letih odtujili med seboj. Okrasili smo grobove, grobišča, spomenike, grobnice, plošče, razne jame ter tako počastili spomin na mrtve. Vsaj en dan v letu je tako »dan sprave«, ki bi ga bilo treba prenesti v nadaljnje naše življenje.
1. novembra je bila dopoldne spominska slovesnost ob grobnici na Drči, katere se je udeležilo veliko ljudi, največ v zadnjih letih. Najprej je bil kratek kulturni recital, zapel je mešani pevski zbor Dragomer in zaigrala je vrhniška godba. Venčeslav Po-
glajen, govornik ob grobnici, je med drugim poudaril:
»Obujamo predvsem spomin na one, ki počivajo v tej grobnici, na one, ki za vedno počivajo v neznanih grobovih po slovenskih gozdovih, v tujini in tudi na rednih naših pokopališčih. Njihova imena so vklesana na plošči grobnice kot spomin in opomin nam vsem in tudi zanamcem.
Na dan mrtvih, zbrani tu pod Kalinovim spomenikom partizana, obujamo spomin tudi na vse, ki so padli, bili ustreljeni ali umrli v boju za Slovenijo in svobodo. Spominjamo se vseh: ustreljenih upornikov 17 slovenskega pešpolka v Judenburgu, Maistrovih borcev, ki so padli v bojih
za severno mejo, tigrovcev na Primorskem, ki so jih postrelili italijanski fašisti, vseh padlih, ustreljenih talcev in umrlih Slovencev po italijanskih in nemških taboriščih v težkem štiriletnem narodnoosvobodilnem boju v letih 1941—45. Spominjamo se tudi padlih v zadnji vojni za osamosvojitev Slovenije.«
Nato je vrhniška godba zaigrala v spomin vseh mrtvih še na vrhniškem pokopališču. Popoldne ob petnajsti uri pa je bilo vrhniško pokopališče zopet polno svojcev, znancev in prijateljev, kjer je vrhniški dekan Flori-jan Božnar opravil cerkveni obred za vse mrtve, ki so pokopani na pokopališču. N q
Delegacija občinskega odbora zveze borcev je položila venec v spomin padlim partizanom na Drči.
Jfejm SsMkit dksm tehnična trgovina.
vodovodne , centralne in elektroinstalacue sinja gorica pri vrhniki , tel.: 061/ 764 - 501
Obrazi v Peklu
Vstala je narava ter se giblje živa; znane čute kaže, kar nebo prekriva.
Kamenje budi se in občutke moje z mano čuti, z mano glasne pesmi poje.
(Simon Jenko)
Podoba soteske v Peklu pri Borovnici se je letos poleti precej spremenila. Po dolgih letih premora so zopet obnovljene »plezalne« poti v zgornjem delu soteske, kjer je zob časa in vremena že dodobra nagrizel trud in delo tistih, ki so že pred več kot tridesetimi leti dobesedno izklesali kar lepo število varnih stezic. Verjetno bi bila pot do vseh petih slapov dostopna le nekaterim, če ne bi letos teh poti ponovno obnovili. Tudi varnost obiskovalcev se je tako nedvomno povečala, in teh ni malo. Ob lepih dnevih, zlasti ob nedeljah jih ne manjka, celo tujce je slišati med njimi. Za lepote Pekla vedo mnogi, sprehod v sotesko Pekla jim pomeni prijetno srečanje z naravo. Pot je ravno pravšnja za starejše in
4.00- 18.00 sobota
mlajše, ni prenaporna in je zanimiva. Dobrodošlo je torej razumevanje tistih, ki skrbijo za tovrstni razvoj turizma v Borovnici in vsi si morajo prizadevati, da bi složno dokončali zastavljeno si nalogo. Vidi se, daje navzgor po dolini zavel nov duh, val novih idej in želja je vlil ljudem voljo in moč, da si lahko oblikujejo, polepšajo podobo kraja in na njegove zanimivosti opozorijo tudi druge. Pri vstopu v »sotesko slapov« je takoj opaziti koncept ureditve prostora za dva osnovna namena; na eni strani bi stal uslužnostni objekt gostilniško-storitvenega značaja, na drugi strani pa bi soteska seveda služila strogo rekreativno-turistič-nemu namenu. Vpliv prvega na drugega naj bi bil čim manjši, vendar oba tvorita eno celoto, služita enemu namenu, človeku in njegovemu dobremu počutju.
Kot nepoznavalec preteklosti tega prostora se sicer ne morem spuščati v podrobnosti take ureditve, vendar se mi zdi koncept v osnovi smiseln in sprejemljiv. Prepričan sem, da so in da bodo urejevalci te lokacije našli oz. ohranili toliko tradicije, kolikor je potrebno in možno, saj
montaža
trgovina vis
s i Kyi jyf ^ss
a vtoAKUSTIKA
j» J>
bo prav ta zagotavljala tudi neko kontinuiteto ter seveda predstavljala sama po sebi neko zanimivost. Iz časopisne razprave in polemike je razvidno, da so v kraju dobri poznavalci razmer skozi daljše obdobje. To so vsekakor dobre izkušnje, ki jih je treba upoštevati. Očitno je, da bo razvoj šel svojo pot in da bo zato treba marsikaj temu prilagoditi, vendar mora zgornja soteska ostati čim bolj nedotaknjena. Bronasti gams na zgornji trasi poti žal predstavlja spomenik ne le tej, ampak še marsikateri živalski vrsti v teh krajih in kaže, da so nekateri »ljubitelji narave« hodili po njej vse prepogosto s puško. V samo soste-sko verjetno ne sodijo tudi kričeče obarvane posode za smeti, saj preveč izstopajo iz okolja.
Tokrat bi želel opozoriti le na neko drugo posebnost »soteske slapov«, na katero urejevalci prostora ob obilici dela verjetno še niso utegnili pomisliti, to je na njeno izredno zanimivo in bogato floristično vsebino.
Zgornji del lepe soteske že po bežnem pregledu rastja predstavlja pravcato razstavo različnih drevesnih, grmovnatih in drugih rastlinskih vrst (mahov, lišajev). Ob sami poti se nizajo vrste, ki bi jih morali sicer iskati kar na nekaj dokaj različnih in medseboj dokaj oddaljenih rastiščih.
Po grobi oceni menim, daje ta lokacija vegetacijsko celo precej bolj pestra kot tista ob gozdni učni poti pri Bistri. Na samo
nekaj stometrski poti najdemo vrste, ki drugje sploh ne uspevajo skupaj, združbe katerih obstoj je drugje vezan na drugačne pedološke in mikroklimatske značilnosti. Že ob bežnem pregledu ob sami poti opazimo drevesa, kot so: maklen (Acer campestre), zimska hruška (Py-rus nivalis), navadni glog (Crataegus laevigata), rdeči dren (Cornus sanguinea), dobrovita (Viburnum lantana), navadni sipek (Rosa canina), jerebika (Sor-bus aucuparia), navadna breza (Betula pendula), gorski brest (Ulmus montana), mali jesen (Fraxinus ornus), črni gaber (Ostria carpinifolia), mokovec (Sorbus aria, nagnoj (Laburnum alpinum), vrba (Salix sp.), trdo-leska (Evonymus sp.). Pod drevjem so zanimive zelnate rastline: smrdljička (Geranium rober-tianum), trpežna srebrenka (Lu-naria rediviva), vetrovka (Thalic-trum aquilegifolium), navadni kopitnik (Asarum europaeum), mah, kot je studenčni jetrnjak (Polymorpha policarpa), lišaji itd.
Nedvomno bi opozorilo na te posebnosti soteske povečalo njeno privlačnost, spoštljivost do nje, pa tudi njeno poučno vrednost. Opozorilo pa mora biti nevsiljivo, postavljeno na začetku poti, a vendarle dovolj jasno. Na druge podrobnosti bi mogoče lahko opozarjala tudi kratka brošurica, vendar o tem kaj več kdaj drugič. Srečno!
In srce umeje čudne govorice, kijih govorijo zvezde in cvetice.
(Simon Jenko)
L Mohorič
Gabrče 13,61360 Vrhnika tel.: 061-754-213
VAROVANJE STARIH ZGRADB
u
Na Vrhniki je vedno več zgradb, ki vidno propadajo. Za obnovo ni denarja, nekje pa ni pravega posluha. Tudi tako imenovano »Oblakovo žago« na poti v Močilnik je načel zob časa. Turistično društvo Vrhnika je Izvršnemu svetu Vrhnika predlagalo, da bi pred propadom zaščitili nekdaj zelo delovno žago. Tako bi bila lahko dodatna ponudba turistom In gostom v Močilniku, ki bi se seznanili, kako so nekdaj delovale žage na vodni pogon. Izvršni svet je na eni izmed zadnjih sej zelo pozitivno ocenil pobudo in sprejel sklep, da je treba v prvi fazi pridobiti mnenje Republiškega zavoda za spomeniško varstvo o uporabnosti objekta, oceniti gradbeno vrednost ter se glede na to pogovoriti z lastnikom žage o njegovih namerah glede objekta.
S. S.
Zaledenel 2. slap.
LJUBITELJI JAM
Jamarski klub Borovnica vabi vse, ki bi želeli obiskati naše podzemlje, v soboto, 4.12., ali v nedeljo 5.12.1993, na ogled Križne jame pri LOŽU. Jamo si bomo ogledali s čolni in ogled bo predvidoma trajal ves dan.
Vse dodatne informacije dobite po telefonu 746-310, Slavko Turšič, Dražica pri Borovnici. Zbor bo ob 7. uri pred lovskim domom v Borovnici (na križišču pri »vagi«). Vabimo vas tudi na ogled diapozitivov. Pred ogledom jam pa vas vabimo v četrtek, 2.12.1993, ob 19. uri na ogled diapozitivov o zanimivostih podzemnega jamskega sveta. Predavanje bo v prostorih jamarskega kluba Borovnica pri lovski koči LD Borovnica.
BOROVNIŠKI JAMARJI
ANTON ISTENIC Vojčeva 12, Vrhnika
Nudimo:
— sveža jajca po ugodni ceni od 7,00 sit dalje;
— enoletne kokoši po 200,00 sit za žival;
— bele piščance za pitanje ali zakol po 200,00 sit kg;
— kurji gnoj, pakiran v PVC, približno 30 kg, po 200,00 sit.
Telefon: 061-752-322
»COM-TAR« d.o.o.
TURISTIČNA
AGENCIJA
AVTO ŠOLA
VRHNIKA Cankarjev trg 5
1. Tečaj cestnoprometnih predpisov bo v ponedeljek, 13. 12. 1993, ob 16. uri v OŠ. Ivan Cankar.
2. Prodajamo turistične aranžmaje agencij: SLO-VENIJATURIST, EMONA GLOBTOUR, KOMPAS HOLIDAYS in TELEWING - izleti in počitnice v domovini in tujini.
3. IZREDNO UGODNO: Kanarski otoki že za 660 DEM.
URADNE URE: pon. in sreda od 9. do 18. ure torek, čet. in petek od 9. do 15.30. TELEFON/FAX: 755-828
PREJELI SMO
Gospodu Lebnu in njegovim somišljenikom
Na kratko vam bom odgovoril, gospod Leben. Spomnite se časov, ko smo imeli v Borovnici zelo aktivno planinsko društvo. Bili smo mladi fantje in dekleta, zelo zagnani, tudi za obnovitev Pekla. Tudi takrat ste »otresali« (pa oprostite izrazu, saj ste to hoteli; v tretjem odstavku od zadaj), kaj nam bo železo in druge pritikline, ki spadajo k stopnicam. Tista leta smo lepo obnovili dolino slapov. Poti, stopnice, varovalne vrvi, markacije, vse je bilo lepo urejeno. Nikoli ne bom pozabil vašega trdega in ignorantskega odnosa do nas. Hoteli smo obnoviti mlin in podrtijo poleg Mazije-vega gostišča, pa še bi se našlo kaj dela. Zakaj tega nismo naredili, se bo marsikdo vprašal. Ni denarja, so nas odpravili na krajevni skupnosti in na občini.
Pa se povrnimo v sedanjost. Tisti zagnanci, ki so zvrtali denar in obnovili Pekel, pa čeprav ne dovolj strokovno, ravno ti ljudje zaslužijo pohvalo, četudi so se del lotili iz same krize, ki nas je zajela. Podobno je z mlinom, kije bil že dobro načet. Ne vem, kaj vam gre v nos pri tem objektu. Gospod Leben, saj ste »jag 'r,« kar naprej v gozdu, tudi v Peklu. Zakaj pišete, da se je delalo in obnavljalo čisto po ti-
ho? Vse ste videli, kaj se ne dela. Zakaj se niste pridružili tem ljudem pri delu? Zakaj jim niste česa svetovali ali jih vsaj opozorili na napake? Saj se imate za pametnega in študiranega lovca, ali ne?
Se nekaj me je zbodlo v vašem pisanju. Vaša skrb za okolje. Letos je bilo veliko gob in tudi gobarjev. Tudi jaz sem šel v gozd, tudi vas sem večkrat vi-
del, celo srečala sva se enkrat. Ampak toliko gob, kot ste jih znosili domov vi, jih je malo kdo. Pa da ne boste mislili, gospod Leben, da vam očitam dobro oko, še zdaleč ne. Le malo mislim na okolje in naše zanamce. Za konec samo še ena misel. V Borovnici je že tako, da vsak posameznik, skupina ali društvo, ki se loti dobrega dela, takoj dobi polena pod noge, če ne kar «klaftre«. če pa bi »foušija« gorela, našega Coklburga že zdavnaj ne bi bilo več.
Janez Štukelj, ml. Ramovševa 1, Borovnica
cJklim   SBžLMM(iU5m    tehnična trgovina vodovodne , centralne in elektroinstalacue sinja gorica pri vrhniki , tel.: 061/ 764 - 501
naš časopis
NOVEMBER 1993
Vrhnika je postala res prečuden kraj
Rekreacija del življenja
Slovenija je majhna država v Evropi, vendar nas pretresejo »evropske afere«, ki so že postale vsakdanja stvar. Čeprav se ustanavljajo razne parlamentarne komisije, marsikaj zamol-čijo in ne pridejo do dna. Vse prevečkrat pa »nastradajo« navadni državljani, delavci, kmetje in že obubožani krajani.
V zadnjem času pa se razne »male« aferice in nepravilnosti dogajajo tudi na Vrhniki. Vrhnika je bila ravno v zadnjem času imenovana v dnevnem časopisju, tako da so ti dogodki bolj ali manj znani našim občanom. Navedimo samo nekaj primerov, ki so razburkali vrhniško javnost.
POLOS d. o. o.
Zapoge 40, 61217 VODICE
POCENI PREMOG
Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke.
Dostava brezplačna do 30 km.
Se priporoča
POLOS, Zapoge 40, Vodice S 061/823585 824 096
Doslej neznani obsedenec se je na razne načine izživljal nad živino v dveh hlevih, skoraj v središču Vrhnike. Epilog tega sta bila pogina telička in krave.
Dogodil se je oborožen rop v poslovne prostore menjalnice v Verdu, kjer je prišlo do streljanja, na srečo brez hujših posledic.
Po neuradnih podatkih smo tudi izvedeli, daje bilo posiljeno mlado dekle nekje na Marostu.
Jezni krajan Verda nam je sporočil, da je popolnoma razdejan kozolec ob cesti proti starim opekarnam v Verdu. Tega smo tudi fotografirali in slika prikazuje razdejano streho kozolca, polomljene late in drogove v kozolcu. Najbrž so imeli pod kozolcem piknik in ker ni bilo drv blizu, je pač prišel prav les iz kozolca. K vsakemu pikniku pa sodi tudi alkohol in precej steklenic je bilo tudi razbitih.
V podjetju Iskra Antene se je že dolgo nekaj kuhalo in del delavcev je v torek, 9.11., opozorilno stavkalo, saj že dva meseca niso prejeli osebnega dohodka. O zadevi je razpravljala celo skupščina, kjer je posredoval informacijo direktor Iskre.
Več o dogodkih je bilo napisano v dnevnem časopisju, po kraju pa se govori še dosti več, kar pa tudi ni za javnost. Če bi vse objavili, bi bil tako kriv pisec prispevkov. Vendar je vedno treba vedeli, da ima vsaka stvar dve strani resnice ali laži.
N.Č.
Vse več naših občanov se redno ukvarja z rekreacijo ali na kakšen drug način izrabljajo svoj prosti čas. Redna vadba rekreacije je organizirana prek Športne zveze Vrhnika in upraviteljev vseh petih telovadnic, kolikor jih je na Vrhniki. V prejšnji številki »NČ« ste opazili urnike vadbe v teh petih dvoranah. Že več let je opaziti večje zanimanje različnih rekreativnih skupin, klubov in društev za čimvečkratno dodelitev rekreativnih ur v telovadnicah. Tako je povpraševanje že večje od ponudbe Športne zveze Vrhnika. Zato so zasedene vse dvorane tudi do desete ure zvečer in celo ob sobotah in nedeljah. Tudi posamezne skupine so različno velike in nekatere kar preštevil-ne za nemoten potek rekreativne ure. Vendar pa vsi menijo, da je bolje tako kot nič. Ogledali smo si nekaj skupin med rekreacijo v najbolj zasedeni telovadnici v Partizanu na Vrhniki in naredili nekaj posnetkov.
Na sliki 1 so naše najmlajše cicibanke do štirih let, ki se s svojimi starši najbolj veselijo ure telovadbe. Našteli smo 28 cicibančkov ter 25 staršev, tako da je bila dvorana kar prepolna za vse aktivnosti, ki jih izvaja voditeljica Teja Gazič.
Pri redni vadbi, že skoraj treningu, smo ujeli veliko skupino karateistov (slika 2). Več kot 50 mladih, od najmlajših do nekoliko starejših, seje učilo borbenih veščin karateja, ki je namenjen predvsem za obrambne namene.
NAS GLAS NAJ SEŽE DO VAS
Kronika dogodkov
28. oktobra smo se z »gasilskim avtobusom«, kakor pravijo avtobusu Gasilske zveze, odpeljali na Jesenice. V tamkajšnem Domu upokojencev smo si ogle-
dali razstavo in pokramljali s stanovalci.
11. novembra smo prek diapozitivov popotovali po vzhodnoevropskih in skandinavskih deželah. Z utrinki s poti nas je spremljal študent Boris To-mašič.
Z otvoritve lanske razstave
VABILO VABILO VABILO VABILO VABILO
Prav gotovo veste, da so obiski v našem domu vedno dobrodošli. Še posebno pa vas vabimo zadnji teden novembra, ko naši stanovalci na razstavi pokažejo vse, kar so ustvarili med letom.
— Odprtje razstave bo v ponedeljek, 22. novembra, ob 10. uri, odprta pa bo do konca meseca.
— V četrtek, 25. novembra, dopoldan bomo z življenjem in delom v našem domu seznanili strokovne delavce z različnih področij, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko starejših.
— V soboto, 27. novembra, popoldan pa bo srečanje s svojci, znanci in prijatelji naših stanovalcev. Za dobro voljo bo poskrbel harmonikar Janez Kogovšek.
Stanovalci in delavci Doma upokojencev Vrhnika
V sredo v večernih urah pa imajo rekreacijo ženske. Slikali smo (slika 3) prvo skupino, ko je bilo v telovadnici približno 50 žensk in res skoraj ni bilo več prostora še za kakšno udeleženko. Pri tej uri rekreacije delajo predvsem razne razgibalne vaje za sprostitev in razgibanje vseh mišic. Tej rekreacijski uri sledi druga, v kateri je skupina žensk, ki so se odločile za aerobiko. Tudi ta ura je popolnoma zasedena, saj je ravno tako 50 udeleženk.
Pogledali smo še v fitness center (slika 4), ki je bil tudi polno zaseden. Tam pa so mladi fantje nabirali moči in utrjevali svoje mišice. V prijetnem, so-
dobno urejenem prostoru, kjer je veliko različnih naprav in orodij za krepitev mišic, se med tednom zvrsti precej moških, ki hočejo izboljšati svojo mišično maso. Vse naprave so kar zasedene.
Takih rekreacijskih ur je v vseh dvoranah veliko in vse so dobro obiskane. Prav gotovo je to popestritev za marsikaterega občana v dolgih jesenskih in zimskih večerih. Ni vse televizija in popivanje v gostilnah. Z rekreacijo si naberemo nove moči za nove delovne dni, kdor ima še sploh srečo, da ima zaposlitev.
S. S.
PESEK MOJEGA ČASA NE ZDRŽI VEČ V STEKLU PEŠČENIH UR
Poezija in proza Tatjane Oblak
Na Koprivniku nad Bohinjsko Bistrico je bilo 9. oktobra 1993 že 21. srečanje mladih pesnikov in pisateljev, ki so jih po literarnem natečaju izbrale žirije na sedmih območnih srečanjih.
Na letošnji razpis je svoja dela poslalo približno dvesto avtorjev, kar je po besedah Dragice Breskvar, strokovne svetovalke ZKOS za literarno dejavnost, svojevrsten rekord v množičnosti.
Ivo Frbežar in Goran Glu-vič, pisatelja žiranta, sta tako za republiško srečanje izbrala enajst avtorjev.
Sodita, da močno izstopa tako proza kot poezija arhitektke Tane Oblak z Vrhnike...« Pisateljica si je svoj literarni profil že dokončno izoblikovala, kar je jasno videti iz njenih del, kjer kaže suvereno distanco do sveta in pisanja samega. Proza 1991, nekakšen dnevnik, bi si zaslužil tudi knjižno izdajo, saj jo odlikuje iskrenost in ironija, ki slovenskim piscem ni ravno lastna...«
Srečanje, ki je bilo prirejeno v okviru Vodnikovega leta na Koprivniku, so sklenili z recitalom izbranih besedil v izvedbi dramskih igralcev Urške Hlebec, Alenke Pirje-vec, Iztoka Jereba in Zorana Moreta ter režiserja Matije Milčinskega. Urška Hlebec je mojstrsko odigrala vlogo »naše rojakinje«; pravzparav je predstavila pesem Neki prašič je izgubil oči in pismo You could take my time and that is OK.
Objavljamo kratek odlomek in pesem iz njenih zapisov ter pogovor.
Naj nadaljujem jeseni
ko sem zaprla kiosk s poletnimi nasmehi in odprla diskont jesenskega malodušja. Kasnejših reklamacij ne upoštevam!
Danes, 9. oktobra 1989, dobrih deset let pred Apokalipso... si ob južnoameriških ritmih, ki mi jih je, na originalnih kasetah, podarila mamici na sodelavka Majda, želim le še: Kuge, vojske, lakote... varuj nas, o, kdorkoli že! Težko se je bati jezdecev poslednjega dne, če si bil vse do danes dokaj zdrav, sit in siseballeustaševleta 1972, ki so se itak najmanj brigali zate, s prvošolsko torbo na ramah.
Se ti sploh spomniš tistih dni, ko so nam dopovedovali, da je šola naš drugi dom in smo morali prepevati, kako je na okno toktokal dežek, pred njim pa je jezno smrkal Rok. Takrat sem izvedela za nekaj novih besed... in kmalu nisem več vedela, ali padajo z neba snažilke, ali čistijo šolo snežinke, ali imam doma starše ali ustaše... Bilo je naporno in prava sreča, da smo
ob vsem tem sploh še lahko vodili gverilsko gibanje, odpor proti ustašem seveda. V šolo smo hodili po blatnih stezah, blaženih obrazov mahali helikopterjem, ki so preletavali nebo, v torbici pa sem nosila orožje hladnega značaja... kuhinjski nož. Nekega dne nam je ustavil miličniški avto, saj smo imeli do šole kar dolgo pot. Darja, Emil in Cene so bili takoj za to, da prisedemo, mene pa je isti hip obšla zla slutnja, da so se v miličnike prav gotovo našemili ustaši... peš smo jo ubirali dalje in do Vrhnike modro molčali, saj smo čutili zgodovinski trenutek, v katerega smo bili povsem slučajno vpleteni in v katerem smo se tako premeteno izkazali. Kar videla sem se, kako bo o meni napisal Karel Grabeljšek
kakšno kratko, krepko zgodbico.
Ni bilo treba veliko, da me je minila narodnoosvobodilna vznesenost... samo mamica se je po pol leta vrnila iz bolnišnice, pa je svet postal zopet prijazen in svetal... vsaka zima posebej pa me vseeno vedno znova spomni na tiste dni, ko sem šivala zvezdo, zvezdo rdečo kot kri, čeprav nisem vesela, ne kaj je zvezda, ne kaj je kri.
SFSN
9. oktobra 1989
Ko se mi je rodila vnukinja, sem si želela, med drugim, da bi imela lepo rjavo polt; ja, prav tako kot je tvoja — zagorelo polna, takšna, kot jo velevajo reklamna gesla in slike; nalezljiv nasmeh in prodoren pogled temnorjavih oči bi lahko zapisali v osebni izkaznici, če bi imeli kaj več smisla za opisovanje ljudi. Tatjana, končala si študij arhitekture; tvoja najstniška leta niso tako daleč, opisuješ pa jih z neverjetno pisateljsko distanco in iskrivo dobrohotnostjo razumevanja vsega, kar se dogaja v otroških glavicah, njihova »modra« sklepanja, videnja, videnje sveta iz perspektive malih pionirjev, kot praviš, in stiske, ki se jim lahko smejiš šele kasneje, ko odrasteš. Tvoj domišljiski svet je pravljično bogat in prežet z ljubeznijo do ljudi, do življenja samega. Mislim, da si ti hitro odrasla. Si bila radoveden otrok? Mi dovoliš reči, si bila zahteven otrok, navihana deklica?
O tem bi verjetno kakšno krepko raje povedali moji »predniki«... menda so pred menoj morali skoraj zabijati predale in vrata... in marsikdo se je čudil, da ne omagajo spričo mojega neprestanega mletja. Skratka... sem en velik firbec, a kako naj bi sicer dognala, kako je sestavljen ožemalnik za limone, ki mi je predstavljal enega največjih patentov kuhinje in kdo bi mi razložil, zakaj so na enih strehah mačke, na drugih pa petelini... Vseeno pa upam, da me usoda ne bo nekega lepega dne res kaznovala s ta pravo od-raslosjo.
Šolska leta so polna mladostne prešernosti, hrepenenja po doživetjih, čas prvih resnejših izkušenj, razočaranj in osamljenosti; to je obdobje, ko se zavedaš, da je domače dvorišče le del življenja. Srečaš se z različnimi filozofijami, z vsemi mogočimi informacijami splošno-izobraževalnega pomena, o družboslovju in tehniških vedah izveš veliko. O vsem razmišljaš, prehitro pa pride čas, ko se je treba odločiti ter zaživeti in kreniti po svoji
poti. So te profesorji razumeli, morda so tudi vzpodbujali tvoja hotenja in sposobnosti? Si se za pisanje navdušila že v teh letih?
Nihče me ni oviral, posebno vzpodbujal pa tudi ne. Razumeli so me tisti profesorji, katerih moje hehetanje in prskanje med poukom ni preveč motilo, če bi me že zarana ne določili, da sem lesena, bi imela mogoče sobo polno pokalov... ko bi ne bila prekmalu osumljena, da se učim presečne množice na pamet, bi morda danes cele dneve
visela v kakšnem sivem laboratoriju.
In sredi vse te črnobeline sta še danes obsijani z mavrico dragi tovarišici, Novakova in Brovčeva, ki sta mi pokazali vrata, za katerimi postane svet Jurija Dalmatina in Jurija Gagarina eno... eno samo jurjevanje torej.
Poznam kar nekaj mladih ljudi, ki so se odločili za določen študij, ne da bi imeli predhodno izoblikovano odločitev in resnično željo. Je
tebi študij arhitekture izpolnil pričakovanja?
Ne, ni. Ne morem razumeti, da se s tako brezmejno in vzvišeno vedo ukvarja toliko omejenih in nizkih ljudi. Ne vem pa tudi, če bi še kje in kdaj lahko med prijetnimi, duhovitimi kolegi, preživela toliko veselih, lepih dni in poti, kakor sem jih kot študent arhitekture.
Poizkusila si se tudi v oblikovanju. Kar uspešno! Plakat za Argonavtski sejem je bil dobro sprejet, ena izmed nagrad na razpisu za vrhniški spominek pa je tudi lepo priznanje. Odločila si se za nadaljevanje študija na etnologiji. Kako to?
Arhitektura ni le umetnost oblikovanja prostora, ampak tudi časa in misli. Ob njej se skoraj moraš spogledovati z drugimi strokami. Meni je dano živeti med ljudmi, ki imajo radi drug drugega in z odgovornostjo do Jutri grade vsakdanje življenje s spominom na Včeraj... Da moje občudovanje tega in takega bivanja bolj resno izgleda, sem vzela v roke pač še nekaj knjig.
Kaj pa gledališče, te je kdaj zanimalo?
Ja, kaj se ne spomnite... Mi smo popotno gledališče za nadobudni mladi rod, pa tudi starček nas obišče in zadovoljen gre odtod...
Še danes znam večino Jur-čka Pavla Golie na pamet. S kakšno strastjo smo 8. c. pripravljali predstavo, da bi zaslužili denar za končni izlet! To je bila najlepša zima osnovne šole, morda tudi zato, ker sem igrala v prizorih z obloženimi mizami, ki so se kar šibile pod krofi, tortami in malinovcem. Kakšno leto prej so cvilile pod menoj
odrske deske pri dramskem krožku. Spričo rjavih las in oči pa so mi bile dodeljene le stranske vloge... Tako kot so danes moderni dinozavri, so bile tiste dni nekaj vredne le dolgolase modrookinje.
In ko bi nas videli, kako vneto smo pripravljali novoletne, osmomarčevske in narodnoosvobodilne proslave, predstave in recitale v Verdu! Res je, da smo prepevali vsak v svojem duru in si kar sproti izmišljevali besedila, a vse skupaj je nazadnje izpadlo dokaj veličastno. Morda se ravno zaradi teh neiz-živetih igralskih ambicij tako pogosto umikam v svet igranega in izmišljenega.
Pišeš o sebi, o svojih bližnjih in poznanih, o otroštvu in o obdobju, ko si odraščala, o vsakdanjih dogodkih, v katere vpletaš aktualnosti zunanjega sveta in zgodovinska dejstva s presenetljivo duhovitostjo in ironijo prodornega opazovalca življenja, ki nenehno tehta njegove vrednote. Bralca popolnoma zaposliš, zbrano ti mora slediti in na koncu ga presenetiš; z zelo realistično in sočno prispodobo pojasniš svoje razpoloženje ali pa tenkočutno nakažes stiske in brez-izhodnost blesteče rešitve turobnega razpoloženja; izhaja iz tebe same, iz tvojega videnja sveta, iz tvoje tenko-čutnosti in energije, s katero uženeš puščobo se tako sivega dne ali razpoloženja.
Ta krivica, ki se dogodi tebi ali drugim, vzpodbudi, da primes za pero?
Meni se krivice pravzaprav ne dogajajo. Nekaj se ravno pravi čas še zasuče v meni, in se na koncu jaz dogajam krivici. Enako komuniciram z vsemi ostalimi personifikacijami, ki nas spremljajo, pa naj gre za kreposti ali pregrehe. Prav zato je na koncu vse skupaj en sam hec. Med tem brbotanjem juhe, v kateri se kuhata jok in smeh, lahko
seveda samo ugibaš, kateri kos bo prej mehak in užiten. Vsake toliko malce požokaš vanju... in meni se zdi za to najbolj pripraven ravno svinčnik.
Preveč strasti rodi bolečino, tako kot se od silnega smeha orosijo oči. Oboje je naporno, ni pa menda usodno. O ljubezni pišeš. Globoko me je prevzel Tvoj način izpovedi, ki je jasen nedvoumen, po otroško neprizanesljiv in poln lepote nekega odnosa — spoštovanja, razumevanja, prijateljstva, medsebojne naklonjenosti, pri-zanesljivosti — skratka vrednot, ki v življenju redko najdejo mesto v vsakdanjih odnosih: fant — dekle, mož — žena, starši — otroci, učitelji — učenci, sodelavci... Kaj misliš, zmoreta ženska in moški razmerje, ki je samo prijateljstvo?
Ženska in moški zmoreta skupaj vse, za kar se ona komaj odloči in kar on skoraj razume. Do tu sta »samo prijatelja«, kasneje pa pride menda do tega, da on odloča in ona razume. Takrat nekateri zmorejo še več, drugi pa se spominjajo starih »komaj časov« in upajo na nova »skoraj razmerja«...
Tista samo prijateljstva so ravno zato brezmejno očarljiva, ker jih ne ustvarja oblika, spol, ampak vsebina ljudi... in ker navsezadnje niso darovana vsakomur.
Kar nekaj večerov sem brala tvojo prozo in se iz dna duše nasmejala duhovitim in odličnim prispodobam, posrečenim izrazom in skovankam.
Mislim, da mi je Haškov Švejk izvabil podobna občutja in iskren smeh, velikokrat tudi poln grenkobe. Poezija pa, ta se zares rodi v bolečini in hrepenenju. Griva tvojih iskriti konjev se je tudi ujela v trnje poezije! Ibsen je zapisal: »ŽIVETI se pravi biti boj s srca in možgani temo, PISATI se pravi soditi samemu sebi ostro!« Ne najdem besed, s katerimi bi izrazila občudovanje tvoji ustvarjalnosti in smelosti, ki je potrebna za to, da spregovoriš o sebi in greš pokončno svojo pot. Veselim se izzida tvoje knjige, za dosežen uspeh pa ti čestitam!
Hvala... ampak kriv je Leon! Na trenutke je bil pač dobesedno »le on«, prijatelj, kateremu sem lahko pisala ob treh zjutraj ali med kosilom, ob Ljubljanici ali na obalah svetovnih morij, tako o razcepljenih laseh kot o vplivu polne lune na žagan les...
Pravi samo prijatelj torej. Upam, da se mi bo podpisal na prvi izvod knjige, sicer mu bom takoj napisala kakšno pismo... grozilno obarvano, seveda. Tako nekako!
Hvala za pogovor.
Pripravila M. Rijavec
L
Trgovina KOCKA Trgovina KOCKA
Stara cesta 34, 61360 Vrhnika     Rimska cesta 32, 61353 Borovnica tel. 061/755-335 tel. 061/746-613
ODPRTO OD 9.00 DO 19.00
SOBOTA OD 8.00 DO 12.00
Vse otroke in njihove starše obveščamo, da MIKLAVŽ, BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ že izbirajo darila v trgovini KOCKA.
Zato jim hitro pišite. Še prej pripeljite svoje starše, babice in dedke v KOCKO, da si skupaj ogledate, kaj si želite, da bi vam prinesli. NE POZABITE NA RISBICO.
Na ogled oziroma pogovor vabimo tudi predstavnike tistih podjetij oz. sindikatov, ki pričakujejo, da bodo otroke zaposlenih delavcev tudi v njihovem podjetju obiskali MIKLAVJŽ, BOŽIČEK ali DEDEK MRAZ. Imamo veliko izbiro:
— šolskih potrebščin, zvezkov, barvic, flomastrov in., in...,
— knjižic in pobarvank za najmlajše,
— dinozavrov, barvic, lego in drugih igrač priznanih uvoznikov,
— rokovnikov, poslovnikov, planerjev, namiznih koledarjev in etuijev,
— raznih kompletov pisal in kalkulatorjev, primernih za darila,
— novoletnih voščilnic, predvsem Unicefovih
— darilnih žganih pijač in sladkih priboljškov,
— novoletnih okraskov — lučk, obeskov, lampionov in gerland.
Omogočamo tudi nakup s kartico LB.
Ob požaru na našem domu se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nudili vsestransko pomoč. Posebno se zahvaljujemo sosedu g. Francu Rusu in njegovi družini ter neznanemu mimo-idočemu gospodu za izredno požrtvovalnost pri gašenju. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Družina Dobrovoljc
V kolo mojega dneva
sta se ujela dva metulja.
Kam teko moje vode kam lete moja sonca.
V kolo mojega dneva sta se ujela dva metulja.
Moje vode, en sam izvir jih je moja sonca lete k tvojim soncem.
V kolo mojega dneva sta se ujela dva metulja
in vrteli smo se dalje jaz, kolo... in dva metulja.
RAZSTAVA V MALI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA NA VRHNIKI
Svet slikarja Konj hod iča
EMIL KONJHODIČ že nekaj mesecev občasno živi na Drenovem griču. Usoda gaje porinila v našo bližino, zato smo mu za mesec dni našli dom za njegova likovna dela v Cankarjevem domu na Vrhniki. Emil Konjhodič je pred šestimi leti končal študij slikarstva na Sarajevski likovni akademiji pri profesorju Petru VValdeggu. Po študiju je deloval na različnih področjih umetniškega iskanja, od slikarstva, grafike, male plastike do fotografije. Razmere so povzročile, da Emil nima več pogojev za delo, za svoje umetniško snovanje, za edini način življenja in dihanja. Že več kot dve leti je daleč od doma.
Predstavitev na Vrhniki pola-rizira med grafiko in oljnimi slikami. Emil zarisuje svoj sanjski svet med velike, črne ploskve,
drobno filigransko izrisano pokrajino. Na njegovih slikah vidimo ostanke arhaične islamske arhitekture, kupole džamij kot velike sanjske ladje med bogatimi rastlinskimi motivi, svojevrstno ornamentiko iz kamnov, zloženih tlakovanj vzorcev spiralne ornamentike, arabeske in pismenke iz arhitekture, pa morda tolčeno okrasje iz posod-ja, pladnjev in vrčev. Vse to je spomin na ostanke kultur domačega sveta, v katerega je bil narojen in ga je v teh letih začel razumevati, mu pripadati, pa je bil grobo iztrgan iz njegove domačnosti. V risbah, še bolj pa v oljnjih slikah je opaziti vpliv stičišča različnih narodov, njihovih kultur in religij, njihovih ostankov in vplivov. Emil je na teh osnovah in razumevanju odslikal svoja sporočila.
Grafika v njegovi izvedbi je izrazito samo črno-bela, platna pa zažarijo v toplih zlato-rume-no-rdečih tonih v zelo barviti in optimistični barvni tonaciji. Poslikana platna prekriva z drobnim pointilistično nanešenim spiralnim rastrom; z rastrom ne pokrije samo tisto najpomembnejše in potem lahko vidimo skoraj figuralne zasnove, frag-mentarnost, celo arheološkost zgodovinskih struktur. Njegova iskanja so še kako pomembna premišljevanja in sledi, ker en del tega sveta neizprosno izgi-
Ta svet se podira v neki nerazumljivi tektoniki nerazumevanja in vojne, medijskih slik, groze in nerazumljive brutalnosti
' Težko je, če si fizično vključen, še težje, če si daleč stran in ne veš, kdaj in kako nazaj - in če
še sploh kdaj v naročje rojstne hiše in pokrajine narojenosti. Razstava je začela nastajati že
pred vojno, pa je skozi čas postala del premišljevanj ob nerazumljivem uničenju obširnih
prostorov in eksodusu stotiso-čev.
Pavel Mrak
CELOVITA DRUŽBENA SKRB ZA DRUGAČNE
Ohranjajo zmožnosti
Zadnja destletja so prinesla velike spremembe v gledanju in skrbi za otroke in odrasle osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju al,i drugače povedano, za »drugačne« osebe. Vedno bolj se uveljavlja miselnost, da je treba urediti življenjski prostor taxo, da bodo lahko tudi te osebe svojim sposobnostim primerno sodelovale v utripu domačega kraja.
Na Vrhniki bo z odprtjem Varstveno Delovnega Centra (UVC) v Podlipi usposabljanje »drugačnih« oseb potekalo od prve detekcije v otroški dobi, do starosti. V vrtcu se »drugačni« otroci usposabljajo v razvojnem oddelku. Zelo pomembno je, da se taki otroci že v zgodnji, tako imenovani senzibilni fazi, primerno strokovno obravnavajo in seveda usposabljajo. V šolski dobi se »drugačni« otroci usposabljajo v osnovni šoli s prilagojenim programom — tisti z lažjimi motnjami; ter v oddelkih delovnega usposabljanja tisti z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
Oddelki delovnega usposabljanja že četrto leto delujejo v Podlipi.
Obiskujejo jih vsi učenci, ki ne morejo spremljati programa šole s prilagojenim programom. Ti »drugačni« otroci pa so sposobni osvojiti nekatera znanja, spretnosti in navade do take mere, da se ohranijo človeška dostojanstva. Cilj usposabljanja pa teži tudi k socialni integraciji. Samo usposabljanje pa je razdeljeno na tri stopnje, na koncu III. stopnje naj bi »drugačen« otrok bil že toliko celotno usposobljen, da bi se znašel v okolju. Izoblikovane in osvojene pa naj bi imel že tudi nekatere delovne tehnike. Seveda pa je vse to odvisno od posameznika in od njegove prizadetosti.
V oddelkih delovnega usposabljanja v Podlipi je tako nekaj posameznih otrok že doseglo tako kronološko starost in tako stopnjo uspo-sabljenosti, ki presega delovno usposabljanje. Za vse te je potrebno organizirati nove oblike, saj so to že
Varstveno delovni center v Podlipi deluje že en mesec predvsem s pomočjo našega Eda Zupana, ki izkušnje iz Nizozemske strokovno prenaša v naše razmere. V šiviljskem oddelku se usposabljata dve dekleti, ki pod budnim Edovim očesom marljivo vsrkavata osnove šiviljstva.
odrasle osebe, ki pa še vedno potrebujejo neko stalno obliko dodatne skrbi tako staršev kot družbe. Republika Slovenija je že 1983. leta sprejela Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb — »drugačnih« oseb. S tem zakonom je odraslim zmerno, težje in težko prizadetim osebam zagotovljen status invalidne osebe. Sočasno pa pomeni to tudi zagotavljanje posebne družbene skrbi za te osebe. Kaže pa se to v zagotavljanju njihove socialne varnosti in s pravico do posebnega družbenega varstva v različnih izvedbenih oblikah. Ena takih oblik bo tudi Varstveno Delovni Center (VDC) v Podlipi. Center bo sledil potrebam, razvoju in humanizaciji medčloveških odnosov. Vanj se bodo vključevale odrasle »drugačne« osebe, ki iz različnih razlogov niso sposobne opravljati produktivnega dela, so pa zmožne delovne terapije tako, da se z njo ohranijo njihove z uposabljanjem pridobljene sposobnosti.
Upamo, da bo VDC ponudil vsakemu metalno prizadetemu človeku »drugačno« okolje, kjer se bo počutil doma in varno, kjer bodo pogoji ustrezali njihovim potrebam, željam in zahtevam. Program bo oblikovan tako, da bo slonel na individualnih potrebah in zmožnosti posameznika. V samem programu se bodo prepletali adekvatni, produktivni in rekreativni aspekti.
Ob nastajanju se bodoči VDC srečuje z mnogimi težavami. S pomočjo razumevanja občine, ki kaže veliko razumevanja za to problematiko, in nekaterih posameznikov pa upamo, da bo center zaživel in postal vse to, kar si želimo. Zelo dobrodošla pa nam je tudi strokovna pomoč naših kolegov iz Nizozemske, kjer je skrb za »drugačne« osebe že utečena. Vsi mi pa bomo s pomočjo »drugačne« osebe bolje spoznali, ugotovili, kaj ti hočejo in tudi kaj zmorejo.
Mogoče bo prav pri nas na Vrhniki polno zaživela misel »Biti drugačen je pravica; prav tako pa je pravica tudi biti drugačen in integriran«. Del tega pa bo cilj tudi bodočega VDC-ja.
Jana Vilfan
galerija antikvitete okvirjanje
vrhnika
Cankarjev trg 4
Nudimo vam bogat izbor likovnih del avtorjev, kot so: Jakov Brdar, Drago Citrek, Peter Černe, Tone Demšar, Milogoj Dominko, Božidar Grabnar, Tone Lapajne, Miro Zdovc.
Odkupujemo in ponujamo vse vrste antikvitet in etnografskih predmetov. Naprodaj imamo unikatno keramiko »Terra« Komenda. Posojamo likovna dela. Opremljamo vaše poslovne prostore. Organiziramo unikatna darila za vse priložnosti. Velik izbor grafik po ugodnih cenah. Opremljamo likovna dela.
Telefon 751 -378
Odprto vsak dan od 9. do 12.
soboto od 9. do 12. ure.
in od 17. do 19. ure, v Obiščite nas
OSNOVNA ŠOLA LOG-DRAGOMER
Mladi raziskovalci ne mirujejo
Raziskovalci pri dodatnem pouku kemije na osnovni šoli Log-Drago-mer raziskujemo že četrto leto. Tri leta uspešnega dela so za nami. Vse naše teme so bile bolj ali manj ekološke in prav zato še kako aktualne. Prvo leto smo obravnavali temo, ki se nanaša na industrijo usnja na Vrhniki, in sicer ODPADNO BLATO ČISTILNE NAPRAVE IUV. Drugo leto smo prvotno temo še natančneje kemijsko in biološko obdelali, seveda z veliko pomočjo sodelavcev iz laboratorija tovarne IUV Vrhnika, za kar smo jim neizmerno hvaležni. Tema je nosila naslov KOMPOSTIRANJE ODPADNEGA BLATA ČN IN MOŽNOST NJEGOVE UPORABE KOT GNOJILO.
Tretje leto, to je lani, smo se lotili gnojil, in to naravnih, ki smo jih prav tako kemijsko in biološko obdelali in spoznali izredno pomembne ugotovitve in znanja. Tema je bila NARAVNA GNOJILA. Delali smo z iztrebki različnih domačih živali in sodelovali s kmetovalci, lastniki teh živali. Zanimalo nas je namreč živ-
ljenje in predvsem način prehrane obravnavanih živali.
Povezali smo se tudi s podjetjem JATO-REJO na Duplici pri Kamniku, kjer imajo farmo kokoši. Pridelujejo jajca in gojijo izključno kokoši nesnice. Obisk na Duplici je bil presenetljiv. Ne moremo, da ne bi povedali, kako prijazno so nas strokovnjaki tam sprejeli. Pokazali so nam vso prirejo; toliko kokoši še nikoli nismo videli skupaj. S pomočjo mag. Jesenka smo prišli do inž. Mat-jana, ki je bil presenečen nad našim zanimanjem za vse podrobnosti, predvsem glede kokošjih odpadkov. Zanimivo skrbijo za čistočo živali, saj kar po tekočem traku odvajajo kurjake izpod njih. Pri veliki količini kurjakov namreč nastaja ogromna količina amonijaka. Da so na Duplici res dobri gospodarji, smo videli pri tem, da pri njih prav nič ne gre v izgubo. Vse kurjake kompostirajo na planem ob farmi in potem kompostirane prodajajo kot gnojilo. Kaj se pri kompostiranju dogaja, pa že vemo iz naših prejšnjih raziskovalnih nalog.
Z nalogo smo tekmovali na regijskem tekmovanju mladih tehnikov v Idriji in zmagali ter se uvrstili na državno tekmovanje v Mariboru. Na državnem tekmovanju Mladih tehnikov in na državnem tekmovanju Gibanje znanost mladini smo dobili državno priznanje. Za vso dosedanjo pomoč se zahvaljujemo tovarni usnja na Vrhniki, občini Vrhnika, JATI-REJI, ravnateljstvu naše šole in mentorici g. Tonki Permoser Žvab.
Tudi letos ne mirujemo, pravzaprav smo začeli s sedanjo raziskovalno nalogo že lani. Ta naloga bo dveletna in bo obsegala raziskavo PTIC OPUŠČENIH VRHNIŠKIH GLINOKOPOV. Ornitološka skupina desetih raziskovalk lanskega sedmega razreda nadaljuje delo tudi letos. Opazujemo ptice v vseh letnih časih in vse, kar sodi zraven. Glavna raziskovalka je naša EVA VUKELIČ, ki ima že ogromno znanja s tega področja, saj je članica ornitološkega društva v Ljubljani in velika ljubiteljica ptic. Pri raziskovanju nam pomagajo strokovnjaki ornitologi, predvsem g. Dare Sere iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Udeležili smo se tudi ekološkega tabora Bevke 93, kjer smo pripravili ornitološki dan in smo ptice tudi obročkali z g. Šeretom. Poleti pa so našo Evo posneli tudi na Barju, ko je predstavila južno postovko, in sicer delavci Britanske televizije, oddajo pa smo videli tudi na naši televiziji.
Mladi raziskovalci
Onesnaženost zraka s črnim ogljikom
Za naše življenje je eden izmed temeljnih pogojev zrak. Prizadevati si moramo, da bi bil le-ta čimbolj čist. Eden značilnih onesnaževalcev zraka so poleg žveplovega dioksida in dušikovih oksidov tudi saje. Te so produkt nepopolnega izgorevanja goriv. Najpomembnejša sestavina saj je črni ogljik.
V okviru prizadevanj za čim čistejše okolje smo se tudi na naši šoli odločili, da ugotovimo, kako onesnažen zrak vdihavamo Vrhničani. Z meritvami smo
pričeli 24. decembra 1992 in končali 22. aprila 1993.
V učilnici za kemijo smo namestili zračni vzorčeval-nik. Skozi filter smo prečrpavali zrak iz okolice šole. vsako jutro smo zamenjali filter, spremenili datum in na kratko opisali vremenske razmere. S posebno merilno napravo so izmerili količino črnega ogljika na filtru. Z izračunom smo ugotovili vsebnost črnega ogljika v m3 zraka.
Dobljene rezultate smo primerjali z meritvami Hidrometerotoškega zavoda republike Slovenije.
Ugotovili smo, da je bil najbolj onesnažen zrak sredi januarja.
Meritve smo opravljali: Andrej Remic Uroš Tominc Gregor Lutman in mentorica Slavka Žibert. Fotografiral: Gregor Lutman
V prejšnji številki Našega časopisa smo vam predstavili v besedi Vrhniški godalni kvartet, ki ga vodi Marko Fabiani. Zaradi pomanjkanja prostora je izpadla slika, ki jo objavljamo tokrat ter tako predstavljamo godalni kvartet še v sliki.
FILMSKI SPORED NAŠEGA KINA V DECEMBRU 1993:
11.12., sobota, ob 19.00: 12. 12., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00:
ZADNJI DOBRI MOŽJE — ameriški 138'
A FEW GOOD MEN Režija: Rob REINER
V gl. vi.: Tom CRUISE, Jack Nl-CHOLSON, Kevin BACON, Demi MOORE
Dva mlada marinea sta obtožena umora. Za branilca jima določijo poročnika Katfeeja, vojaškega odvetnika brez izkušenj, ki pa zasluti svojo veliko priložnost. Jack Nicholson v vlogi polkovnika Nathana Jessepa — poveljnika baze, kjer se je zgodil zločin, je bil nominiran za oscarja, prav tako tudi film v celoti.
18. 12., sobota, ob 19.00 19.12., nedelja, ob 17.00:
NUNE POJEJO - ameriški SISTER ACT Režija: Emil ARDO-UNO
V gl. vi.: Whoopi GOLDBERG, Maggie SMITH, Harvey KEITEL, Kathy NAJIMY
Barska pevka dvomljivega slovesa najde zatočišče pred mafijo v samostanu in pomaga nunam, da bolje in uspešneje pojejo, celo tako dobro, da zločinci odkrijejo sled za izginulo... Film smo predpremierno že prikazali in po slovesu filma, ki je vse večji, se lahko zgodi, da bo film zelo pri vrhu lestvice gledanosti letos v našem kinu.
19. 12., nedelja, ob 20.00:
UBEŽNIK — ameriški 94' NOWHERE TO RUN Režija: Robert HARMON
V gl. vi.: Jean-Claude Van DAM-ME, Rosanna ARQUETTE, Kieran CUKLIN
Bančni ropar zbeži iz zapora in na farmi mlade vdove pomaga, da lokalni veljak ne prevara in prežene zakonite lastnice. To počne na svoj način...
25. 12., sobota, ob 19.00
26. 12., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00:
SOMMERSBY - ameriški Režija: Jon AMIEL
V gl. vi.: Richard GERE, Jodie FOSTER, James Earl JONES
Konfederalni vojak se po končani državljanski vojni vrne domov k ženi, ki je bila prepričana, da je njen mož padel, ni ga preveč pogrešala, ker je bil grobijan in nič prida človek. Ta, ki se je vrnil, je čisto drugačen. Morda pa je tujec, ki je prevzel identiteto padlega? Črv dvoma vse bolj vrta v ženino srce. Romantična melodrama bo marsikomu, predvsem ženskemu delu občinstva, izvabila tudi kakšno solzo, ki pa se je ni treba sramovati, saj gre za dober, rahločuten film, kakršnih je malo. 1.1.1994, sobota, ob 19.00 2. 1., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00:
BEGUNEC - ameriški THE FUGITIVE Režija: Andrew DAVIS
V gl. vi.: Harrison FORD, Tommy Lee JONES, Julianne MOORE
Zaradi domnevnega umora žene na smrt obsojeni zdravnik pobegne in na begu, kjer mu je ves čas za petami poročnik Gerard, mora odkriti pravega morilca. Brez dvoma najboljši akcijski film letos.
Film BEGUNEC, v svetu edini film, ki se kosa s proslavljenim JURSKIM PARKOM, bo pri nas na rednem sporedu ob novem letu, posebej pa opozarjamo na predpremiero tega filma 2.12. v našem kinu, ko ga bomo zavrteli prvi v Sloveniji. Pričakujemo velik obisk in njegovo uvrstitev tik pod vrhom lestvice ali pa kar na vrh.
Ob koncu smo vam dolžni skromno opravičilo zaradi nekaterih sprememb v filmskem sporedu oz. dopolnitvah, saj se zavedamo, da je vsak film »hitro pokvarljivo« blago in je treba nekatere ponujene programske dopolnitve pač izkoristiti. Napisan spored torej ni »zabetoni-ran«, je le osnova; pridržujemo si pravico do morebitnih sprememb. Kot zanimivost objavljamo lestvico desetih najbolj gledanih filmov v našem kinu od 1. 1. do 14. 11.:
1. JURSKI PARK 916 gledalcev
2. NAPIHNJENCI 635 gledalcev
3. TELESNI STRAŽAR 485 gledalcev
4. BABICA GRE NA JUG 370 gledalcev
5. NAPIHNJENCI 2 343 gledalcev
6. NESPODOBNO POVABILO 320 gledalcev
7. SAM DOMA 307 gledalcev
8. PRVINSKI NAGON 306 gledalcev
9. BETHOVEN 304 gledalci
10. OCVRTI ZELENI PARADIŽNIK 270 gledalcev
Film NUNE POJEJO si je na predpremiernem prikazovanju 23. 9. (četrtek) ogledalo 162 gledalcev. Film ima vse možnosti, da se bo uvrstil precej visoko na lestvici. Tudi filma Zadnji dobri možje ter Som-mersby sta uspešnici, zato bo končna lestvica gledanosti filmov v letošnjem letu lahko drugačna. Če imate radi tovrstne uganke, tvegajte in pišite na naslov KINOSEKCIJA ZKO VRHNIKA — TRŽAŠKA 25 -61360 VRHNIKA in nam pošljite svoje predvidevanje o uvrstitvi kakega decembrskega filma med prvih deset do 10.12.1993. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence 9. 1. ob 20.00 pred večerno filmsko predstavo.
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO SLOMŠEK
Pojoči rojaki iz Belgije
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
FILOZOFIJA - PSIHOLOGIJA
Parker, J.: Velika šola astrologije: korak za korakom od začetka Urbane, D.: Postanimo uspešni Menih, K.: Prebujena trata Ptički brez gnezda 32
DRUŽBENE VEDE
Williams, M.: Grški miti za otroke Poslanstvo ljubezni: misli Matere Terezije
Las Casasa, B.: Uničevanje Indijancev in evangelizacija
Stanič, G' Moje delnice
Tuji kapital na Slovenskem, želje, stanje in posledice
Frantar, T.: Stvarno pravo
Falataov, V. M.: Življenje je učna ura
Israël, L.: Moč možganov za otroke Bejži zlodej, baba gre Hillier, M.: Božič Pravljice za leto in dan
MATEMATIKA — PRIRODOSLOV-NE VEDE
Gallagher, R. M.: Kemija Norman, D.: Velika knjiga posterjev o dinozavrih Pragozd Divje živali
Intimni dotik: več veselja in pestrosti v spolnem življenju
Strong, S.: Le brez strahu k zdravniku
Borgardt, M.: Le brez strahu k zobozdravniku
Mohar, P.: Temelji medicinske etike in deontologije
Kraut, B.: Krautov strojniški priročnik
Farfallo, A.: Italijanska kuhinja Mušič, M.: Pice in vse o picah
UPORABNE ZNANOSTI
Kumar, M.: Tehnologija grafičnih procesov
Nikolič, J.: Organiziranje gospodarskih subjektov
Simič, S.: Slovarček računalniških komunikacij
ARHITEKTURA - UMETNOST
Prosen, A.: Sonaravno urejanje podeželskega prostora šubic, P.: Moč
Podvig... praktični nasveti za skav-tizem
Tomazin, A.: Čo Oju : Turkizna boginja
JEZIKOSLOVJE - LEPOSLOVJE - LITERARNA VEDA
Slovenska narečja
Debenjak, D.: Veliki nemško — slovenski slovar
Gradišnik, J.: Slovensko ali angleško?
Tomšič, F.: Slovensko-nemški slovar
Andrews, B.: Žalostni princ Lowry, L.: Anastazija Krupnik
Disney, W.: Ariela, mala morska deklica
Beer de, H.: Beli medvedek, vrni se!
Garcia, M. G: General v svojem
blodnjaku Tsurumi, M.: Gugalnikovo drevo Rushdie, S.: Harun in morje zgodb Morrison, T.: Ljubljena Brown, P.: Moji ljubi hčerki Bitov, A. G: Puškinov dom Stržinar, J.: Kapljica Fritz, E.: Mavrica mavra Kuntner, T.: Moje bregače Gracer, B.: V valovanju časov Kleč, M.: Vsega je kriva Marjana
Deržaj
Križnar, T.: Šambala — z biciklom v Tibet
ZGODOVINA - DOMOZNANST-VO - ZEMLJEPIS
Mikl-Curk. I.: Po poteh rimskih vojakov
Zirovski občasnik
Kmecl, M.: Slovenija iz zraka
Ferenc, M.: Kočevska — izgubljena kulturna dediščina...
Brian, D.: To je bil Hemingway
V četrtek, 4. novembra, ob 19. uri so se v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki predstavili pevci in pevke mešanega in moškega pevskega zbora Slovenskega kulturnega društva Slomšek iz Maasmechelena v Belgiji pod vodstvom dirigenta Vilija Roglja.
Korenine tega društva segajo v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno. Takrat so (se) v Belgiji živeči Slovenci začutili, da jim nekaj manjka: slovenska beseda, pesem in običaji. Instinktivno so začeli iskati stike z drugimi Slovenci v Belgiji in se začeli zbirati, najprej v manjše skupinice, kasneje v večjo družbo. Združevala jih je slovenska beseda, pesem in vera. Začeli so ustanavljati društvene organizacije in želeli na tak način nadomestiti tisto, kar so izgubili, ko so zapustili svojo domovino. Tako so ustanovili Društvo svete Barbare, zaščitnice rudarjev, ki obstaja že več kot 60 let. Iz tega se je na pobudo nekaterih članov izluščil Slomškov krožek, iz katerega so kasneje ustanovili sedanje Slovensko katoliško pevsko in kulturno društvo Slomšek, ki je dobilo
ime po škofu Antonu Martinu Slomšku. To društvo letos slavi že 33. obletnico delovanja, vključuje pa: mešani in moški pevski zbor ter šolo za odrasle in najmlajše. Slovenske običaje obujajo tudi z mašami z zbornim in ljudskim petjem, vsako leto pa prirejajo tele prireditve: srečanje nadpetdesetletnikov, velikonočno jutro, materinski dan, letno romanje, piknik pevcev, pomladansko prireditev s plesom,
miklavževanje, božičnico z družabnim večerom za vse člane in sodelavce ter najpomembnejšo prireditev — Slovenski dan.
Pevski zbor Slomšek goji predvsem slovensko pesem. Pod tem imenom so se pevke in pevci pevskega zbora prvič predstavili javnosti leta 1960. Dve leti kasneje je vodstvo prevzel sedanji dirigent Vili Rogelj, ki je močno obogatil njihov glasbeni repertoar. Le-ta tre-
Pevski zbor Slomšek je pozdravil tudi župan Vrhnike.
nutno obsega dela slovenske folklore, vzhodne liturgije in dela sobodnih slovenskih skladateljev.
Zbor sodeluje na približno 15 do 20 deželnih koncertih v Bel-. giji, nas Nizozemskem, v Franciji in Nemčiji. Poleg tega pa so od leta 1982 priredili še nekaj drugih pomembnih koncertnih turnej v Gorici, Trstu in Benetkah, leta 1986 pa po Sloveniji (v Ljubljani, Celju in Mariboru). Že večkrat so tudi snemali za belgijski radio in televizijo. Na podlagi vsega tega, predvsem pa zaradi svojega dela in dosežkov, je pevski zbor Slomšek uvrščen med najuglednejše pevske zbore v Belgiji.
Med zadnjo turnejo po Sloveniji so nas pevci in pevke pevskega zbora Slomšek počastili z nastopom v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vrhniko so si (poleg Škofje Loke, Šentjošta nad Horjulom in Ljubljane) izbrali zato, ker je to edini večji kraj v okolici Šentjošta nad Horjulom, kjer ima eden od članov pevskega zbora sorodnike. Predstavili so se nam s pesmimi slovenskih skladateljev. Sporočilo koncerta je bilo: Ohranimo vse tisto, kar smo podedovali od naših prednikov, to je: našo vero, našo pesem, naš jezik in naše običaje ter jih prenesimo na naše potomce. Če v tem uspemo, smo veliko storili za slovenski narod in svojo domovino.
Matej Šmuc
Gledališče »bo« na Vrhniki
Leta 1975 je v Šmarju pri Jelšah skupina mladih v okviru Kulturnega društva Anton Aškerc ustanovila mladinsko gledališko skupino Samorastniki in pričela obujati zamrlo gledališko tradicijo, ki je bila v kraju razvita med vojnama in po vojni nekako do leta 1965.
Novo nastala skupina je v začetku pripravljala recitale, literarne večere in daljše recitacij-sko-dramske nastope. Naštejmo nekaj najuspešnejših: T. Kuntner: Mrtva zemlja, Aj, ta lepa krčmarica (slovenske ljudske in umetne napitnice), izbor afriške poezije pod naslovom Afrika, mati moja itd.
Ko je bil zgrajen nov Kulturni dom v Šmarju z urejenim gledališkim odrom in dvorano, pa so se odprle možnosti za uprizarjanje zahtevnejših dramskih besedil. Tako so za odprtje nove gledališke dvorane starejši člani kulturnega društva, ki so v 50-tih letih izredno aktivno delovali na gledališkem področju, uprizorili zgodovinsko dramo Brat-ka Krefta Celjski grofje. Mladi gledališčniki pa so začeli svoje gledališko delo na novih odrskih deskah s komedijo Toneta Partljiča O, ne, ščuke pa ne! Uspešne začetek je gledališkim ustvarjalcem dal zagon za nadaljnje ustvarjanje, tako da so se celovečerne premiere gledaliških del vrstile leto za letom. Domačemu občinstvu in občinstvu na gostovanjih ter revijah so pripravili še tale dela: N. Co-vvarda Vikend, I. Torkarja Revi-
zor 84, E. Albeeja Vrt, J. M. Syn-ga Vražji fant zahodnega sveta, A. Goljevščka Pod Prešernovo glavo, I. Brešana Smrt predsednika hišnega sveta, S. 0'Caseja Junona in pav, M. Logarja Kralj v časopisu, Molierove burke pod naslovom Smeh ni razprodan in nazadnje Obaldijevo komedijo Veter v vejah Sasafrasa.
Vodja gledališča je bil Jože Čakš, ki je režiral skoraj vse predstave, razen Pod Prešernovo glavo, ki jo je kot gost režiral dramski igralec Dare Ulaga, in zadnje premiere Veter v vejah Sasafrasa, ki jo je režiral Boris Lojen. Zadnja tri leta je predsednik gledališča Zvone Nago-de, ki je v gledališču igralec in koordinator dela, vaj in gostovanj. Leta 1989 si je gledališče nadelo novo ime, ki pa je po manjši krizi, ko so se spraševali, ali gledališče bo ali ne bo, odločili, da bo in tako dali ta pomemben »bo« tudi v novi naziv gledališča.
Z uprizorjenimi predstavami je gledališče vsa leta sodelovalo na medobčinskih dramskih revijah celjske regije, s štirimi predstavami (Vrt, Vražji fant zahodnega sveta, Smrt predsednika hišnega sveta in Junono in pavom) pa na republiških revijah združenja gledaliških skupin Slovenije v Novem mestu, Velenju, Šmarju in Postojni. Uspehe in kakovost potrjujejo tudi priznanja posameznim članom in skupini v celoti. Najvišje priznanje za igralske dosežke Linhartovo zlato značko zdru-
ženja gledaliških skupin Slovenije so prejeli: Jože Čakš — za režijo predstave Vrt in vlogo Richarda v istoimenski predstavi; Igor Habjan za vlogo vražjega fanta v komediji Vražji fant zahodnega sveta in Zvone Na-gode ter Jože Gojtan za vlogi kapitana Jacka Boyla in Joxerja Dallvja v drami Junona in pav.
Zadnja predstava, s katero se gledališče predstavlja v domačem kraju in na gostovanjih po Sloveniji, je prisrčna komedija z divjega zahoda Veter v vejah Sasafrasa portugalskega dramatika Renea de Obaldie. Z iskrivim humorjem, strnjenim v sočnih dialogih, in razigranim dogajanjem nas dramatik popelje med »indijanske in kavboje«, glavne »gospodarje« divjega
zahoda. Vedrina in nenavadni liki nastopajočih nam pričarata razigranost vvesterna v nekoliko drugačni obliki, kot smo ga vajeni s filmskega platna.
Šmarski gledališčniki so pod režijskim vodstvom Borisa Lojena gledališki oder spremenili v prerijo, polno konj, Indijancev, puščic, pištol in streljanja, posledica česar je tudi nekaj »zelo« mrtvih »junakov in junakinj«!
Predstava s svojo preprostostjo in pristnim humorjem nastopajočih igralcev: Zvoneta Na-godeta, Igorja Habjana, Jožeta Gojtana, Matije Bizjaka, Matjaža Černezla, Branke Černezel, Grete Kokot in Anke Novak prinaša med gledalce nevsiljen in sproščen gledališki večer.
Jože Čakš
MALČKI, PRISLUHNITE PRAVLJICAM, KI VAM JIH PONUJA CANKARJEVA KNJIŽNICA V DECEMBRU
V Borovnici vsak ponedeljek ob 16.30: 6. 12. MOŽEK SNEŽEK 13. 12. NE MOREŠ ZASPATI, MALI MEDO 20. 12. DEDEK MRAZ ŽE GRE 27. 12. NOVOLETNO RAJANJE
Na Vrhniki vsak četrtek ob 17. uri: 2. 12. PEKARNA MIŠMAŠ — v avli Cankarjevega doma
9. 12. VELIKI IN MALI ZAJEC 16. 12. MEDVED IŠČE PESTUNJO 23. 12. ŽALOSTNI PRINC 30. 12. NOVOLETNO RAJANJE
Ne zamudite prijetnih uric v knjižnici!
Cankarjeva knjižnica obvešča vse, ki želijo javnosti posredovati svoja pisna sporočila, da to lahko storijo v njenih prostorih.
Anka Novak, Igor Habjan, Zvone Nagode in Matija Bizjak.
KULTURNI NAPOVEDNIK
NOVEMBER:
- VETER V VEJAH SASAFRASA, gledališka predstava, 27.11.
- OTVORITEV RAZSTAVE IGRAČ, 30. 11.
DECEMBER:
- NE KRIVI OGLEDALA, ČE..., predstava plesne skupine MEDEJA 1.12.
- ŽENSKI PEVSKI ZBOR »CONCINITE« in MEŠANI PEVSKI ZBOR »SELE«, 4.12.
- ZA NARODOV BLAGOR, predstava MGL, 16. 12.
Obisk pri slikarju
Slikarja Antona Wolf a so obiskali učenci Osnovne šole Log-Dragomer
V četrtek, 18. novembra, se je v Klubu Komar zbrala prav posebna druščina. Znanega slikarja Antona Wolfa, so v njegovi razstavni galeriji obiskali učenci četrtega »a« razreda z Osnovne šole Log-Dragomer. Pobudnica tega dogodka je bila Wolfova soseda Živa, učenka tega razreda, ki je svoje sošolce In sošolke popolnoma prevzela s pripovedovanjem o svojem sosedu in njegovih enkratnih slikah. Tako so si tudi drugi zaželeli ogledati to zanimivost. Živa je Wolfa prosila, če sme na obisk pripeljati svoj razred in ker je privolil, se je tudi učiteljica likovnega pouka odločila, da se pridruži šolarjem. Tako so izlet organizirali kar v okviru šole in mali ljubitelji slikarstva so se v četrtek namesto k pouku, v spremstvu dveh učiteljic, odpravili v Klub Komar.
Najprej so si ogledali razstavno galerijo, popili vsak skodelico čaja in se malo posladkali, nato pa so otroci gostitelju zastavili nekaj zanimivih vprašanj o njegovi slikarski poti, o slikah, razstavah, motivih slikanja ter o slikarstvu nasploh. Wolf jim je potrpežljivo odgovarjal, se pogovarjal z njimi in kmalu seje
napetost, ki je na začetku vladala v lokalu, izgubila. Otrokom je postalo jasno, da so obiskali človeka, ki mu ni odveč pogovarjati se z nekaj desetletji mlajšimi in ki jim bo odgovoril na vsako, še tako nerodno zastavljeno vprašanje. Tako se je razgovor kmalu sprevrgel v pravo novinarsko konferenco.
Wolf jim je med drugim povedal, da gaje za slikanje navdušil njegov oče, ki je bil tudi slikar in da je pričel »slikati« že s tremi leti, ko je še preslikaval očetove slike in si od njega »sposojal« barvice. Njegova prva slika pa je Robin Hood na konju. Anton Wolf rad riše vse, kar je lepo; lahko je to narava, živali, ljudje, predmeti, skratka karkoli. Najljubše pa mu je slikanje na prostem, zato največkrat slika naravo. Pri slikanju rad uporablja vse barve, zato je večina njegovih slik zelo živo pisanih.
Po končanem razgovoru in ogledu ter predstavitvi slik v galeriji so se vsi skupaj odpravili še k slikarju domov. Tam so si najprej ogledali video posnetek z razstave njegovih slik v Trbovljah. Wolf pa je medtem že zakuril kamin v ateljeju, da je bilo vzdušje v njem še bolj prijetno. Otrokom je najprej predstavil in
pokazal različne tehnike slikanja in risanja ter barve, ki jih uporablja pri svojem delu. Pokazal jim je tudi svoje prenosno stojalo, ki ga uporablja, kadar se odpravi slikat v naravo — v slikarskem žargonu mu rečejo šte-falaj —- in vso drugo opremo, ki jo pri tem potrebuje. Da pa bi si četrtošolci znali še bolje predstavljati, kako nastane slika, je Wolf skiciral portret ene od učenk. Ob tem jim je razlagal, kako se pravilno riše glavo, nato pa jim je pokazal še tehniko risanja celega človeka.
Gotovo so se otroci v dveh urah, ki so jih preživeli s slikarjem, veliko naučili. Wolf jim je namreč razložil stvari, ki ne veljajo le v slikarstvu, ampak tudi v življenju nasploh. Razložil jim je, na primer, da se cena slik ne določa po njihovi velikosti, ampak po umetniški vrednosti. Podobno je tudi s kamnom — lahko je kamen velik, pa je brez vrednosti, marsikateri majhen kamen pa je dragocen. Za to trditev poznam še en primer; otroci so bili pri Wolfu le kratek čas, pa jim je to pomenilo več, kot če bi pri katerem manj zanimivem človeku presedeli celo dopoldne.
Špela Gutnik
PROGRAM
PRIREDITEV ZA OTROKE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI OD 29. NOVEMBRA DO 11. DECEMBRA
• V ponedeljek, 29. novembra, ob 17. uri bo otvoritev RAZSTAVE IGRAČ znamke Fisher-Price in predavanje dr. Ljubice Marjanovič-Umek, strokovnjakinje na področju otrokove igre in igrač. Vabljeni starši in vsi, ki vas zanima otrokova igra.
Razstava bo odprta do 11. decembra vsak dan od 15. do 19. ure.
• DELAVNIŠKE POPOLDNEVE v avli doma lahko obiščete:
— v sredo, 1. decembra, od 15. do 18. ure (izdelovanje preprostih igrač),
— v petek, 3. decembra, od 15. do 18. ure (izdelovanje pravih medenih src),
— v torek, 7. decembra, od 15. do 18. ure (izdelovanje novoletnih okraskov).
• V četrtek, 2. decembra, ob 17. uri pridite na PRAVLJIČNO URO v avlo doma. Slišali boste Pekarno Mišmaš Svetlane Makarovič, Mišmaš pa vam bo spekel najboljši kruh.
• V sredo, 8. decembra, vas otroški pevski zbor OŠ Ivan Cankar Vrhnika vabi na prijetno GLASBENO URO za otroke.
• V četrtek, 9. decembra, ob 17. uri si v avli doma oglejte igrico NAHODEK.
• Z RISANIMI FILMI za male in velike se boste v avli doma lahko zabavali 30. novembra ter 4., 6., 10. in 11. decembra, in sicer vedno od 15. do 19. ure.
Naši pritrkovalci v Regensburgu
V nedeljo, 24. oktobra, je v centru zgornjebavarskega mesta Regensburg zazvenela slovenska pesem zvonov. Velika glasbila cerkevnih stolpov so zanihali fantje iz Lukovice, Dragomerja in Brezovice pri Ljubljani.
To je bilo v času prijateljskega srečanja Bavarcev in Slovencev na gospodarski, znanstveni, kulturni in verski ravni.
Prebivalcem starega bavarskega mesta ob Donavi in reki Regen smo deset dni neprenehoma in vsak na svoj način pripovedovali, prikazovali, igrali ali. peli ter se ob naših značilnih kulinaričnih dobrotah družili s severnjaki. Ministrstvo za kulturo je namreč s sklepom in podporo slovenske vlade organiziralo neverjetno široko in raznoliko predstavitev naše dežele, in sicer na partnerski osnovi. S to promocijo naj bi se tudi poiskale podobnosti in raznolikosti obeh dežel, njune gospodarske in kulturne podobe. Poleg predstavitev Kozjanskega parka in Vipavske doline smo prostorom in prebivalcem Regensburga ponudili tudi nekaj podob slovenskega turizma, zdravilišč, steklarstva, sodobnega industrijskega oblikovanja, izbranih obrti, v Mestnem muzeju je bila postavljena razstava antične Emone, organizirali so partnerska srečanja med gospodarskimi in obrtnimi zbor-
nicami, med obema univerzama in visoko šolo, potekala so naravoslovna In naravovarstvena srečanja, srečanja s slovenskimi izseljenci na Bavarskem, ki jih je priredil generalni konzul v Munchnu, v regens-burški stolnici pa je bilo pontifi-kalno somaševanje ljubljanskega nadškofa in regensburškega škofa itd.
Številni glasbeniki z različnih področjih so dodali podobe glasbene umetnosti na Slovenskem, saj so nastopali tako rekoč ob vsakem promocijskem dogodku na različnih krajih mesta Regensburg, pa tudi na samostojnih koncertnih prireditvah. Tako se je tudi zgodilo, da je bila prvič zunaj slovenskih meja predstavljena prava slovenska ljudska glasba. Na koncertu, ki je sklenil desetdnevno promocijsko dejavnost, je v veliki dvorani re-gensburške Univerze skupaj s šestimi bavarskimi glasbenimi skupinami nastopilo okrog 40 pevcev, pevk in godcev iz severnih, južnih, vzhodnih in zahodnih predalov Slovenije. Bogastvo ljudskega šestglasja so predstavili pevci iz Luč ob Savinji, slovensko istrsko petje so zastopale simpatične »Šavrin-ke« iz Sv. Petra nad Sečovljami, kostelsko instrumentalno izročilo je zaživelo v izvedbi »Prifar-skih muzikantov«, vzhodno štajersko pa z nastopom treh god-
Rokokajska cerkev Alte Kapelle v Regensburgu, kjer so pritr-kovali mojstri iz Lukovice, Dragomerja in Preserja.
Janez Urbančič in Franc Fišter iz Dragomerja ter Branimir Tomanič iz Lukovice — pritrkovalci, ki so 24. oktobra 1993 zaigrali na zvonove cerkve v Regensburgu.
cev iz Celja z imenom »Kurja koža«. Pevka balad in drugih ljudskih pesmi iz Cerknice Ljo-ba Jenče je poslušalcem v dvorani in pred mikrofonom bavarskega radia, ki je prireditev v celoti posnel, predstavila drobec rezijske glasbe, harmonikar Franc Rajgl pa napeve s Kozjanskega.
Med te umetnike so se uvrstili tudi naši krajani Branimir Tomanič iz Lukovice, Janez Vr-bančič in Franc Fišter iz Dragomerja, ki so s pomočjo svojih prijateljev iz Preserja Viktorja Mihelčiča in Jožeta Roglja zaigrali na štiri dve- in večtonske zvonove regensburške cerkve Alte Kapelle. Naslednji dan, pred nedeljsko mašo v bližnji stolnici in po njej, so naši pritrkovalci — glasbeniki na največja glasbila — »prekrili« center Regensburga z melodijami.slovenskih krajev: Petka, Sedmica, Šestica, Osmica, Polna luna je samo nekaj imen, ki pomagajo skupini pritrkovalcev, da uberejo zvonove v prijetna sozvočja. Poslušati zvonove zunaj zvonika je nekaj romantičnega, milega, doživeti igro zvokov v samem zvoniku, tik ob zvonovih pa je nekaj pretresljivega, nekaj, kar ima svoje korenine v čutnem prostoru slovenske starosvetne duhovnosti. V pogovoru s pritrkovalci lahko izveš, da je vsak pravi godec »zastrupljen« s temi
glasbili — nič čudnega, saj je treba eterično melodijo prenesti v brutalno fizično moč. In zato mora biti »pravi dan«, da viža »zalaufa«. Na to vplivajo zračni tlak, vlaga, razpoloženje godcev, ki se morajo med seboj »dobro slišati«. Za lepo igro zvonov je pomembna skupinska igra — brez dobro uglašene godčevske ekipe ni prave glasbe. Za takšno skupino pa je potrebno več let, da se ubere, spozna med seboj in se zna poslušati, ne glede na različne akustike zvonikov, različno uglašene zvonove in različno razpostavljene zvonove. Fantje iz Lukovice in Dragomerja torej izvajajo glasbo, ki se je ni mogoče enostavno naučiti, trenirati pa tudi ne pogosto, saj so zvonovi »javni inštrument«; oglašajo se lahko samo ob določenih priložnostih, ob svitu in mraku, ob nekaterih verskih in krajevnih praznikih, včasih so najav-Ijali hudo uro, zvonili ob veselih dogodkih in pospremili k zadnjemu počitku.
V tesnih prostorih zvonikov s tremi, štirimi ali petimi zvonovi imajo pritrkovalci možnost ubi-ranjatako imenovanih «letečih« in »stoječih« viž, kar je odvisno od velikega zvona. Ta »leti«, niha, osnovna viža pa teče v imi-tacijskem načinu kot kanon. Poleg je slišati »drobljenje«. Med muziciranjem večkrat nastajajo
improvizacije. Pri stoječih zvonovih godci udarjajo s kemb-Ijem ob rob zvona; ponavadi en godec igra na en zvon, zgodi pa se, da s posebnimi navezami s pomočjo vrvi in verig lahko na dva zvona igra en sam pritrko-valec. Takšno muziciranje je težaško delo, pri dolgotrajnejšem zvonjenju si pritrkovalci zaščitijo svoja ušesa s posebnimi ščitniki. Ritem, ki je pri tem ustvarjanju najpomembnejši, vzdržujejo s pomočjo sluha in fizičnih dotikov zvočnih vibracij, ki so tik zvonov silno močne. Zgodi se, da se med godci kdo »izgubi«, posebno tisti, ki ni »dobro vpeljan«, ki se ne znajde, ki ima premalo smisla za to zvrst — ali pa je samo »dan napačen«. Na Slovenskem je pritrkava-
nje še vedno živa umetnost. Stare viže obnavljajo, ubirajo nove. Je bolj domena moških kot žensk. Slovenski pritrkovalci še že več let srečujejo na področnih in republiških revijah, nekateri so predstavljali pritrko-vanje zunaj naših meja. Nekaj te umetnosti je na veliki plošči predstavila Sekcija za glasbeno narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, vendar je že pred leti pošla.
Morda bi bilo ob tej priložnosti prav pomisliti na nove zvočne posnetke, ki bi naše mojstre, zvonove naših cerkva in to posebno slovensko ljudsko umetnost predstavili domačemu in tujemu poslušalcu.
Jasna Vidakovič
OBVESTILO
ČASTNIKI IN PODČASTNIKI OBČINSKE ORGANIZACIJE ZSČ VRHNIKA
Udeležite se ogleda muzeja prve svetovne vojne v Kobaridu
v soboto, 4. decembra 1993.
Prijave sprejema Občinska organizacija ZSC Vrhnika po telefonu 752-329 ali osebno na Oddelku za obrambo občine Vrhnika.
Stroške avtobusnega prevoza in vstopnino za muzej bo poravnala organizacija ZSČ Vrhnika.
Zbirališče za odhod avtobusa je na parkirišču pri Črnem orlu ob 7. uri. Vrnili se bomo približno ob 17. uri.
Ob vrnitvi bo kratek postanek v Novi Gorici in v 53. obm. ŠTO Logatec.
Pohitite s prijavami, ker je število udeležencev omejeno!
FRANC JURCA JE ZE VEC KOT POL STOLETJA V ZELENI BRATOVŠČINI
Lepo je, kadar zapoje lovski rog
Stari podlipški lovci še pomnijo, kako so jo včasih kar peš mahnili gor proti Smrečju in še naprej proti Šentjoštu, kjer so imeli matično lovsko družino in kočo in kjer je vršalo divjadi kakor v starih dobrih Škopnikovih časih. Med otožne zvoke lovskih rogov se je mešal lajež gibkih gonjačev in iz globine gozdov, ki so valovili tja gor do Feferja ali še dlje, se je kdaj pa kdaj zaslišal zategli lovski »hoj« ali pa je počilo, da je odmevalo tja dol do Kurje vasi.
Lovec Franc Jurca iz Podlipe, ki je prav te dni zaokrožil 80 let življenja, je že vse do leta 1954 član Lovske družine Šentjošt (nekaj let je bil celo v njenem nadzornem odboru). Poprej je bil v LD Vrhnika. V dolgih letih ,jage' se mu je nabralo ni-čkoliko zanimivih doživetij, pa vendar so mu, kot pravi, najljubši spomini na skupne nedeljske brakade.
»Užival sem, da so psi dobro gonili in daje pokalo, pa čeprav nismo kaj dosti uplenili. Včasih so bila to enkratna doživetja. Nekoč, bilo je še na začetku moje lovske kariere, je med brakado v moj stolček-trinožnik, na katerem sem sedel priletel zajec in ga odnesel še kakih pet metrov po bregu navzdol. Mislil sem si: »Dolgouhec, če si jo tako poceni odnesel, pa kar pojdi!«
Nikoli pa nisem ustrelil kakega divjega prašiča. Tudi za srno ali mladiča imam premehko srce. Veliko pa sem uplenil lisic. Še letos sem eno ustrelil. V letošnjem letu jih je veliko pobrala steklina. Na Planini, so pravili, je en sam kmet pospravil kar tri stekle lisice. Včasih je v naših gozdovih mrgolelo lisic in zajcev, srnjadi pa je bilo malo. Danes je ravno obratno. Manjkalo ni tudi gozdnih jerebov, jerebic in prepelic, zdaj pa so ti povsem izginili.«
Po lovskih stopinjah Franca Jurce sta krenila tudi dva njegova sinova. Tako lov pri Jurcovih postaja hišna tradicija. Tudi sam Franc, kot pravi, še
vedno redno hodi na brakade, samo na srnjaka ne več. Nekajkrat se je preizkusil tudi na lovskih tekmovanjih in enkrat bil celo tretji v streljanju na tarčo srnjaka. Opojnost gozda je zasvojila Franca Jurca do zadnjega vlakna. V njem se, kot pravi, dodobra sprosti, naužije svežega zraka in pozabi na vse drugo.
Branko Vrhovec
Slovenc'c Slovenca vabi!
Sveta vera bodi Vam luč, materin jezik bodi Vam ključ do zveličavne narodne omike!
(A. M. Slomšek)
Da ima slovenska pesem neprecenljivo vrednost, se zavedamo vsi, še posebno pevci. Še večji pomen pa ima naša pesem zunaj slovenskih meja.
ZPZ Concinite z veseljem navezuje stike z drugimi pevskimi skupinami. Tokrat se je našemu vabilu odzval MePZ SELE iz avstrijske Koroške. Vse, ki Vas zanima, s kakšnim zanosom zapoje slovensko srce, Vas vabimo, da se nam pridružite v soboto, 4.12.1993, ob 19. uri v dvorani doma Karla Grabeljška na Vrhniki.
Vljudno vabljeni!
ŽPZ Concinite
V.I.P. d.o.o., Vrhniški inkubator podjetništva
Tržaška c. 23, Vrhnika tel./fax 755-820
splošno in specialistično svetovanje s področja podjetništva
finančno svetovanje in finančni inženiring
računovodski servis
dostop do informacijskih baz
posredovanje nepremičnin
V.I.P. d.o.o. opravlja brezplačno splošno svetovanje s področja podjetništva in obrti s sofinanciranjem občine Vrhnika in Ministrstva za gospodarske dejavnosti (konzorcij BIG — slovenski podjetniški centri).
Čevlji za eno noč — kje? V trgovini Obutek na Vrhniki
22. 10.1993 sem si v trgovini Obutek na Stari cesti kupil čevlje za ples, saj sem bil povabljen v soboto na ohcet in treba se je bilo lepo napraviti. Po preple-sani sobotni noči, o, groza: čevlji so skoraj razpadli, kot da so bili iz papirja. Nesel sem jih nazaj v trgovino s prošnjo, da mi jih zamenjajo, saj denarja ne pobiram na cesti. Predložil sem račun, povedal kako in kaj, in prodajalka mi je dejala: »počakajte!« Nato je prišla druga prodajalka ali pa lastnica in mi povedala, da čevljev ne bo zamenjala, ker je nemogoče, da bi se v eni noči tako uničile. Pa je le mogoče, če prodajajo čevlje take kakovosti. Zato nikoli več na ples v čevljih OBUTKA.
M. M.
Smeti, smetišče, smeti
Na sliki (1),ne boste verjeli, vendar ni fotomonta-ža, je čisto pravi kavč, ki smo ga našli v Močilniku. Prav gotovo se je nekdo naveličal domačega spanja in je svoj kavč pripeljal v Močilnik ter prespal na njem. Da bi koristil nadaljnji turistični ponudbi vsaj enega ležišča v Močilniku, je kavč pustil kar na mestu samem. Ni kaj, inovacija za nagrado.
Nekoliko višje, na Tur-novšu, ob Tankovski cesti proti kasarni Raskovec (slika 2), pa raste novo smetišče, ki je kar »dobro založeno.«
Res je, da na komunalni deponiji na Trojicah primanjkuje prostora, vendar pa smo po preverjenih podatkih le izvedeli, da to še ni legalno smetišče, ampak da nastaja zopet eno črno odlagališče, ki ga bo morebiti še dodatnejši sneg za nekaj časa prekril. Kaj bo spomladi, bomo pa videli?
S. S.
Gozdarji skrbijo za gozdne poti
V preteklih letih so gozdarji v naših gozdovih uredili veliko cest. Da ne bi propadle, jih je treba redno vzdrževati. Tako smo gozdarji novembra srečali pri gradnji gozdne ceste Strmec. Povedali so nam, da so letos poskrbeli za gredanje na 26,6 km gozdnih cest. Na 31,1 km gozdnih cest pa so uredili odvodnjavanje in obsekali grmovje.
S. S.
Aleš Ogrin na svetovnem prvenstvu barmanov
Dunaj je bil od 18. 11. do 21. 11. prizorišče 20. svetovnega prvenstva v mešanju pijač. Med tekmovanjem je bil tudi 42. kongres IBA — svetovne barman-ske organizacije, kjer so izvolili novo vodstvo ter določili Italijo in Firence za gostitelje svetovnega prvenstva barmanov v mešanju pijač.
Slovenijo je zastopala ekipa štirih tekmovalcev, ki so mešali cocktaile v štirih kategorijah. Mednarodna žirija pa je ocenjevala strokovno delo mešanja pijače in okus pripravljenega coc-ktaila.
V ekipi Slovenije je bil tudi naš Vrhničan Aleš Ogrin iz Piz-zerije Boter, ki je mešal cocktail »after dinner«. Pri strokovnem delu je zasedel dobro 6. mesto, pri okusu pa nekoliko slabše 30 mesto. Poleg njega pa so še nastopili: Simon Gasperič iz hotela Bernardin je bil v skupni uvrstitvi 15, mešal pa je brezalkoholni »log drink«, Miran Šobrl iz Grand hotela Toplice-Bled je
mešal »aperitiv cocktail« je pri okusu zasedel 16. mesto, pri strokovnem delu pa 18. mesto; »long drink« cocktail pa je mešal Mladen Čoga iz Portoroža, diskoteka Venus in je pri strokovnem delu zasedel 4. mesto, pri okusu pa 22. mesto. Celotna štiričlanska ekipa je pri strokovnem delu zasedla odlično 9. mesto, pri okusu pa nekoliko slabše 24. mesto in to med 34 ekipami barmanov iz celega sveta.
Mala, vendar pa po znanju In kakovosti, štiri članska ekipa barmanov, je dobro zastopala Slovenijo med mnogimi znanimi barmani in hotelskimi delavci iz celega sveta. Vso monotonijo tekmovanja in razpoloženja v dvorani paje pripravila skupina navijačev Iz Slovenije, posebno še iz Vrhnike. Znameniti dunajski hotel Intercontinental je v soboto, 20. 11. in v nedeljo, 21. 11. v kristalnem salonu Schu-berta in Mozarta, postal Slovanl-
ja v malem.
Med vsemi gosti smo Vrhni-čani pripravili izjemno vzdušje ter še enkrat promovirali Vrhniko in Slovenijo sirom po svetu. Julka Fortuna je v narodni noši
vzbujala vso pozornost tekmovalcev in barmanskih delegacij celega sveta. S propagandnim gradivom Vrhnike in Slovenije smo gostom prikazali, kje je Slovenija. Res bilo je enkratno in neponovljivo vzdušje, saj ni nobena država pripravila take promocije svoje domovine.
S. S.
Aleš Ogrin meša svoj cocktail pred strogimi pogledi žirije.
Stara cesta 23 VRHNIKA tel. 061 752 983
PAPIRNICA M. ANA d.o.o.
Trgovina obutve LARA
Trgovina NADA
Restavracija LESKOVEC
Turnir »ŠD POVŽ«
Namiznoteniška sekcija športnega društva »Povž« Stara Vrhnika je organizirala klubski turnir v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 20 tekmovalcev. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri kategorije, vrstni red pa je bil naslednji:
Dečki 1979 in mlajši
1. Plahutnik Miha
2. Velkavrh Blaž
3. Velkavrh Andraž
Ženske
1. Petkovšek Tanja
2. Remžgar Milanka
3. Podgornik Tamara
Mladinci 1978 — 1975
1. Krvina Uroš
2. Petkovšek Klemen
3. Blzjan Simon
Člani
1. Mesec Marjan
2. Mesec Bojan
3. Petkovšek Franci
P. F.
Zimska idila s kopico težav
Prvi sneg je sredi novembra nekaterim priredil kup težav, nekaterim pa obilo radosti. Seveda so bili snega najbolj veseli naši najmlajši, ki so iz drvarnic, s podstreh in iz shramb hitro potegnili sani in smuči ter izkoristili vsako strmino, da so se vsaj malo »nadilcali«. Tudi sneženi možaki so hitro zrastli skoraj pred vsako hišo. Vsak si je prav gotovo mislil: »Hitro je treba izkoristiti ta prvi sneg, saj je vprašanje, če ga bo letos še kaj!«
Tako so menili najmlajši. Starejšim pa je povzročil številne preglavice in skrbi. Veliko je bilo polomljenega drevja, tudi na Vrhniki, težave so bile na cestah, saj so motorni konjički imeli še letno obutev. Trgovine s čevlji so kar naenkrat oživele, saj si je vsak hotel nabaviti zimsko obutev.
Nenazadnje pa sneg le ni skalil veseljačenja ob svetem Martinu, ki je most spremenil v vino.
S. S.
BENCINOVO DOMAČE VINO
»OD ZIDA
Dušan Bencina
«
LOŽE ŠT. 18 65271 VIPAVA TEL. 065 65 495
Laški Rizling
Rebula
Sauvignon
Venček
Zelen
Chardonnay
Modri Pinol
Dobrodošle so tudi skupine!
■HP
Močilnik v znamenju šaha
V Gostišču Močilnik se je 48 šahistov iz vse države pomerilo na zadnjem, šestnajstem iz serije predtekmovalnih turnirjev za veliko nagrado »optimizma« v šahu. To je bilo letošnje najbolj množično šahovsko tekmovanje v Sloveniji, katerega se je udeležilo skoraj 200 šahistov.
64 najboljših iz predtekmovanja se je uvrstilo v štiri polfinalne turnirje, ki bodo v začetku decembra v Postojni.
V Močilniku je bil najuspešnejši mednarodni mojster Zlat-ko Bašagič, ki je v devetih kro-
Nekaj uspeha so bili deležni tudi domači šahisti
gih oddal le dva remija ob sedmih zmagah. Na turnirju so se v šahu pomerili tudi nekateri šahisti iz mlade vrhniške generacije, ki s svojimi nastopi vedno znova opozarjajo, da so izjemno obetaven vod. Tokrat v članski konkurenci niso vsi posegli po najvišjih mestih, šesto mesto Primoža Solna pa je vsekakor lep dosežek. Z dobrimi nastopi na prejšnjih turnirjih je Primožu tudi uspela uvrstitev med pol-finaliste.
Ob tej priložnosti vabim vse vrhniške ljubitelje šaha na ogled prireditev, ki jih bomo pripravili v sodelovanju s hotelom Manto-va. Kdaj se bo kaj dogajalo, vas bomo sproti obveščali. Pripravljamo hitropotezni turnir, predstavitev Notranjske šahovske šole, posebno zanimiv pa bo vsekakor dvoboj »malo starejših« in mlajših ženskih državnih reprezentantk na šestih deskah, ko se bodo Vrhničanom predstavile vse najboljše slovenske šahistke.
Leon Gostiša
V prejšnji številki Našega časopisa so bili pri prispevku »I. Ženski turistični rally.< pomotoma izpuščeni tile sponzorji:
Črni orel, Vrhnika
DISTRY, Brezovica
Diskont »FRANK«, Sinja gorica
ECONOCOM, Logatec
FOTO Markelj, Vrhnika
Frizerski salon META, Brezovica
Gostilna PRI KRANJCU, Vrhnika
Gostilna SIMON, Vrhnika
Mesnica in trgovina REMŽGAR,
Vrhnika
Mesnica BLATNIK, Vrhnika Mizarstvo ROŽMANC, Vrhnika Market MAH, Drenov grič MAXIM, Vrhnika Optik JELOVČAN, Vrhnika PICO, Sinja gorica Popravljalnica  čevljev MIKELJ, Vrhnika
Perutnlnarstvo ISTENlC, Vrhnika
Pri Martinu, Ljubljana
PIGACLUB, Ljubljana
PIZZERIJA BOTER, Vrhnika
Robni trakovi BLAŽIČ, Vrhnika
ROSA, Škofljica
SATING, Ljubljana
Sadje In zelenjava ABAZAJ, Vrhnika
Slaščičarna BERZO, Vrhnika
Slaščičarna BREZA, Vrhnika
Trgovina Štirn, Vrhnika
TORO, Ljubljana
TEHTOBAK, Vrhnika
Trgovina SAN, Ljubljana
Trgovina VESNA
Turistična agencija PAV, Vrhnika
Trgovina VERONIKA
Trgovina MAGOMA
Za nenamerno napako se opravičujemo.
Uredništvo Našega časopisa
MALI OGLASI
Zamenjam enosobno stanovanje, Ml/33 m2, Na Zelenici 5, Vrhnika, za enakovredno oziroma večje v pritličju ali I. nadstropju v centru Vrhnike. Šifra: centralno ogrevanje
Oseba, ki je izgubila moško ročno uro s posvetilom na poti v Star maln, naj pokliče po telefonu 754-455.
EKSPANZIJSKE POSODE 25, 35, 50 LITROV PRODAM. TEL. 653-454
PRAŠIČA, TEŽKEGA 180 KG, KRMLJENEGA Z DOMAČO KRMO, PRODAM. TEL. 653-454.
Študent kemije inštrulra kemijo in kemijsko računovodstvo za srednje in osnovne šole. Inf. po telefonu 061 -753-152
ŠIVILJSTVO
FANI ŠURCA, VRHNIKA
Partizanski tabor 4 754-014
VAM PONUJA ZA OTROKE IN ODRASLE IZ SVOJE ŠIVALNICE:
kopalni plašči pižame
od 1.600 — 5.300 SIT od 1.200 — 3.300 SIT
in še: predpasniki, namizni prti
Za obisk se priporočam vsak dan od 15. do 20. ure sobota od 8. do 12. ure
Možnost plačila na 2 čeka nad 5.000 SIT, kartica LB in PLUS.
NA VRHNIKI
M-TRGOAVTO Z METALTRGOM v prizidku hotela Mantova. Cankarjev trg 9
telefon 061 756 210 756 211
Vse za vaš dom in avto
• italijanska sobna kolesa za rekreacijo od 20.000,00 sit dalje;
• razno orodje Black & Decker, ISKRA, kompresorji, varilni aparati (od 9.703 sit dalje)
• stroji za pranje Kärcher, vodne črpalke, kolesa, motorji VESPE;
• kompletna ponudba cistern za centralno ogrevanje, peči, gorilcev MINOR — Italija in THYSSEN — Švedska z ostalo pripadajočo opremo;
• antifriz 100% koncentrat za 189,00 sit (brez embalaže) akumulatorji vseh vrst:
12 x 36 MTA za 2.976,00 sit do 12 x 180 MTA za 18.000,00 sit;
• letne in zimske gume za osebna in tovorna vozila;
• za tovorna vozila nabiramo stare karkase tako letne kot zimske oziroma vzamemo stare gume v račun in jih tudi odkupujemo;
• rezervni deli za tovorna vozila,
• rezervni deli za osebna vozila: Renault, GOLF, ZASTAVA, LADA, FIAT 126;
NOVI KREDITNI POGOJI:
- KREDIT NA 6 ALI 12 MESECEV;
- NA 6 ČEKOV Z MINIMALNO OBRESTNO MERO
- KREDIT NA 2-3-4- LETA
SE PRIPOROČAMO: Delovni čas: 8.00 do 12.00
15.00 do 19.00 sobota 8.00 do 12.00
Boutique
NOVA TRGOVINA
V.. ČRNEM ORLU ..
PRODAJAMO
METRSKO BLAGO
VOLNO
SUKANCE
ZADRGE
GUMBE
Od 9.-13. ure ... 14.-19. ure SOBOTA: od 9.-12. ure
PRIPRAVILI SMO UGODNE CENE OB OTVORITVI
Tekmovanje jadralnih padalcev »Borovnica 93«
V želji, da popestrimo športni utrip v Borovnici, je tudi letos Klub letalcev Vrhnika s pomočjo Športne zveze organiziral tekmovanje organiziral tekmovanje jadralnih padalcev. Pomerili so se v natančnem pristajanju na cilj.
Če smo bolj natančni, smo tekmo organizirali kar dvakrat. Jadralno padalstvo je na žalost zelo odvisno od vremena. Letošnja jesen pa nam jo je kar pošteno zagodla. Prvotni termin tekme smo iz začetka septembra odpovedovali in prestavljali do 16. oktobra. Komaj začeto tekmovanje na rezervnem tekmovališču v Zabočevu pa smo morali po nekaj skokih zaradi premočnega vetra prekiniti in odpovedati.
Končno se nas je 30. oktobra vreme le usmililo. Po skoraj dvomesečnem prestavljanju nismo mogli pričakovati množične udeležbe. Kljub vsemu je prišlo 27 tekmovalcev iz Postojne, Pivke, Starega trga, Škofje Loke, Ljubljane in domača ekipa Kluba letalcev Vrhnika.
Tekma je bila »zagrizena« in zaradi slabih vremenskih razmer negotova do konca. Stalno menjavanje vetra jo je zagodlo marsikateremu tekmovalcu, ki je moral pristati daleč od označenega polja in »pike«.
Na koncu se je vendarle vse dobro izšlo. Najboljši trije, Tomaž Gorišek s 130 cm, Stane Rus z 200 cm in Andrej Ber-toncelj s 395 cm, so si priskakali lepe pokale Športne zveze. Preostali tekmovalci pa so dosegli takele rezultate:
4. Franc Susman 440 cm
5. -6. Damjan Mezgec in Bojan Škilan 495 cm
7. Miro Brenčič 565 cm
8. Anton Sluga 755 cm
9. Mojca Bencina 830 cm
10. Stane Zalažnik 975 cm
Vsi so prejeli praktične nagrade naših sponzorjev, ki so jih bili deležni tudi preostali tekmovalci, ki niso imeli športne sreče. Tak lep konec naporne tekme je pripomogel k dobremu vzdušju. Zato si lahko obetamo, da se bo tekmovanje za pokal Borovnice »prijelo« in postalo tradicionalno.
Na koncu se moramo zahvaliti vsem, ki so s svojimi prispevki omogočili tekmovanje. To so:
— IUV Vrhnika
— trgovina in gostilna Simon, Vrhnika
— KZ Vrhnika
— Modni dežnik, Vrhnika
— Vulkanizerstvo Jeršinovič, Vrhnika
— Protektiranje Zakrajšek, St. Vrhnika
— Petrol, Vrhnika
— okrepčevalnica M bar Jurgelc, Vrhnika
— trgovina Štirn
— ribogojnica Anton Slabe, Podlipa
— Orel d.o.o.
— Romana Urh, tekstilni izd., Preserje
— vulkanizerstvo Armlč, Log
— bife Pod bazenom
— Elles d.o., Borovnica
— kokošjereja, Anton Istenič, Vrhnika
— LIKO LES d.o.o.
ZAČENJAJO SE ZIMSKA TEKMOVANJA
Skačemo v višino
Vrhniški skakalci v višino smo bili pobudniki za organizacijo serije tekmovanj, katera so dobila končno obliko v tekmovanju »Skačemo v višino za pokal Športne zveze Vrhnika«. Namen tekmovanj je razbiti monotonijo treningov, katera nastane med zimskim pripravljalnim obdobjem in povezati atletske športne delavce iz Borovnice, Gornjega Logatca, Dolnjega Logatca, Loga in Vrhnike.
Pokal je sestavljen iz petih tekem, katere bodo potekale vsakič v drugem kraju. Udeleženci so razdeljeni v štiri starostne skupine, za katere se vodi ločeno tekmovanje. Seštevek točk z vseh tekem bo merilo za določitev najboljših skakalcev v višino iz vsake starostne kategorije, kateri bodo nagrajeni z praktičnimi nagradami.
Prvo tekmovanje je bilo oktobra na Vrhniki. Sodelovalo je 35 tekmovalcev, ki so pokazali veliko mero tehničnega znanja in dosegli naslednje rezultate:
STAREJŠE DEKLICE EKIPA
Marjanca Košir Darja Naglic Katarina Gostiša Danijela Susman Mira Čirovič Sergeja Glavnik
Wevit/Copis
Valkarton
Valkarton
Wevit/Copis
Valkarton
Logatec
STAREJŠI DEČKI
EKIPA
1. Miklič David
2. Mlinar Bogdan
3. Martinčič Damjan
4. Kramar Tadej
5. Samotorčan Beno
6. Tominec Primož
Lesomont
Valkarton
Logatec
Lesomont
Lesomont
Valkarton
MLAJŠE DEKLICE EKIPA
1. Mali Jana
2. Lukan Iris
3. Krašovec Barbara Op.: Nastopile so le tri
Wevit/Copis Valkarton Lesomont tekmovalke.
MLAJŠI DEČKI
EKIPA
1. Sirca Alen
Maček Andraž Puppis Vid Jerina Gašper Lukančič Srečo Grimšič Damjan
4. Podržaj Andrej
Logatec
Logatec
Logatec
Lesomont
Valkarton
Wevit/Copis
Wevit/Copis
opremljanju ekip je tudi LESOMONT d.o.o., ki se ukvarja z inženiringom notranje opreme, pohištva in zaključnih del v gradbeništvu. Podjetje se je uveljavilo tako doma kot v tujini s kvalitetnimi storitvami opremljanja lokalov, bolnic, hotelov, gledališč In zahtevnih akustičnih dvoran.
Prvi stik po telefonu 653-997 g. Kramar Jakob.
Vsi, ki želite sodelovati na tekmovanju »Skačemo za pokal Športne zveze Vrhnika«, se oglasite pri atletskem trenerju v kraju, kjer živite, ali pa se prijavite vašemu učitelju telovadbe. Pohitite, naslednje tekmovanje bo že 10. 12. 93 v Borovnici.
Jernej Fefer
Pri starejših dečkih je zmagal David Miklič iz Dragomerja (v sredini), Bogdan Mlinar (desni) je bil drugi, tretji pa Damjan Martinčič, oba sta iz Logatca.
USPEŠNA TRIATLONSKA SEZONA
Znova januarja
Med sponzorji, ki pomagajo pri
Pred dobrim mesecem se je z zadnjimi tekmovanji končala triatlonska sezona, v kateri je našo občino uspešno zastopal 26-letni Matjaž Bajec iz Borovnice. Zastavili smo mu nekaj vprašanj:
— Kako bi ocenil minulo sezono?
To je bila najboljša sezona, odkar treniram ta šport. Vrhunec 6em dosegel že 29. maja na Kanarskih otokih, točneje na Lanzarotu, kjer sem prvič startal na dolgem — IRONMAN triatlonu (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja, 42,2 km teka). Izmed 500 tekmovalcev sem zasedel 130. mesto, kar je za novinca spodbuden rezultat. Sledila so tekmovanja v Sloveniji in Hrvatski, kjer sem se uvrščal od 4. do 8. mesta. Na DP v kratkem triatlonu (1,5 km - 40 km - 10 km) sem dosegel 7., na DP v srednjem triatlonu (2,5 km - 80 km -20 km) pa 8. mesto. Na tekmi za Evropski pokal v Novem mestu
(2,5 - 80 - 20) sem malce zaostal za načrtovanim, vendar sem kljub temu zasedel solidno 21. mesto.
— Kakšni pa so načrti za naslednjo sezono?
S pripravami sem že pričel. Sedaj so po količini in intenzivnosti manjše, pravi trening pa se začne januarja, ko bom vadil 5 do 7 ur na dan. Želja marsikaterega triatlonca je, udeležiti se SP v IRONMAN triatlonu na Havajih. Tudi moja. Zato pa se je potrebno kvalificirati in upam, da se mi bo priložnost tudi drugo leto ponudila na Kanarskih otokih. To pa je veliko odvisno od finančnih sredstev, ki so potrebna, da se za tako tekmovanje dobro pripraviš in da tja sploh potuješ. Želim si, da bi se tudi letos našel kdo, ki mi bo prisluhnil in ponudil pomoč.
Drugi vrhunec sezone pa planiram za avgust, ko bo v Novem mestu Evropsko prvenstvo v srednjem triatlonu.
— Kako usklajuješ šport in študij?
Sedaj sem absolvent na Fakulteti za šport. Priznam, da je letos trpel Študij. Za drugo leto pa sem v načerte uvrstil tudi učenje, saj je potrebno končati šolanje.
— Bi za konec še kaj dodal? Rad bi, da bi se v naši občini
še kdo pričel ukvarjati s tem lepim, a napornim športom. Seveda tudi sedaj nisem edini, saj se tekmovanj že vrsto let udeležujeta Stane Kogovšek in su-perveteran Slavko Šalamun z Vrhnike, ter Ciril Ocepek in občasno Miro Cvirn iz Borovnice. Vsekakor bom poizkušal pritegniti čimveč mladih.
Ob tej priložnosti se javno zahvaljujem vsem, ki so mi omogočili, da sem sezono tako uspešno zaključil, z željo, da bi še sodelovali:
Brenčič Boris, Igor Pavlovčič, Birosistemi CO.CE, Gostišče Dante, Elektro Medic, Copis, Gostišče Godec, Pizzerja Boter, Corning, športna zveza Vrhnika, Dvigaloservis, Občina Vrhnika, EL-PE Elektromehanika, Rejc - Skriti kot, IGZ Inženiring, Orel, Zagma, Adlatus.
M. M.
COMING
d.o.o., VRHNIKA
Trgovine: VRHNIKA, Stara c. 45, tel.: 752-392 LJUBLJANA, Kongresni trg 13, tel.: 214-321
Televizorji ekran od 37 cm do 72 cm
Videorekorderji (videoplaverji)
Glasbeni stolpi
Radiokasetofoni
Radiokasetofoni s CD-jem
Avtoradii, wolkmani, avdio in video kasete, telefoni
že od 472 DEM dalje že od 377 DEM dalje že od 235 DEM dalje že od 59 DEM dalje že od 259 DEM
GLASBENI STOLP SAMSUNG 6500
dvojni kasetofon, CD-player, klasični gramofon, 2x40 W zvočniki, digitalni tuner kratkih, srednjih in dolgih valov, 24 nastavljivih programov, daljinsko upravljanje
m
PRENOSNI RADIOKASETOFON RCD 980
CD-player, kasetofon, UKW, MW, LW, 2x20 W zvočniki, multifunkcijski display
* A J
520 DEM
BARVNI TV SAMSUNG TIP 5051
ekran 51 cm, teletekst, zapis na ekranu (OSD), skart vtičnica, kabel tuner, 40 nastavljivih programov, daljinsko upravljanje
VIDEOREKORDER SAMSUNG VX 300
enostavno programiranje, avtomatska naravnava slike, varnostno zaklepanje, programiranje za obdobje enega meseca, VPS (časovni zamik snemanja), daljinsko upravljanje, dve video glavi
CENE SO ZA GOTOVINO IN KREDITNE KARTICE! OMOGOČAMO TUDI NAKUP DO 6 OBROKOV! CENE SO V DEM, PLAČLJIVO V TOLARJIH!
Voljčeva 11 61360 Vrhnika
VULKANIZERSTVO
JERNEJ JERŠINOVIČ
»trgovina «avtooptika «servis (061) 753 -111
MONTAŽA GUM CENTRIRANJE KOLES ELEKTRONSKA NASTAVITEV KOLOTEKOV MENJAVA OLJA IN FILTROV MENJAVA ZAVORNIH OBLOG POPRAVILO POTNIŠKE AVTOPNEVMATIKE
NA ZALOGI avtomobilski oljni in zračni filtri CHAMPION
potniška, poltovorna in tovorna avtopnevmatika SAVA * SEMPERIT * NOKIA
Kupce obveščam, da sem pooblaščeni prodajalec svetovno znane firme gum good^vear
prodaja avtoplaščev na 2 obroka pri gotovinskem plačilu 4% popusta brezplačna montaža avtoplaščev
NOVA TRGOVINA V BOROVNICI
Avtom atería L
TRGOVINA Ljubljanska 29 61353 BOROVNICA
® 061/746-264
NOVO PREUREJENA MLEČNA TRGOVINA -KMETIJSKE ZADRUGE NA VRHNIKI
MLEČNA TRGOVINA nudi široko izbiro prehrambnih izdelkov, tekstila, kozmetike in čistil, posode in igrač. Še posebej vas vabimo k nakupu su-homesnih izdelkov iz naše domače predelave — pečenice, krvavice, hrenovke, vrhniške klobase, salame,... Nudimo tudi vrhniški sir ementalec po najugodnejši ceni!
Miklavž in Božiček lahko pri nas sama izbirata ali pa kar naročita in jima darila primerno aranžiramo!
NA SVIDENJE V PRIJAZNEŠJI MLEČNI TRGOVINI!
STARŠI IN OTROCI POZOR!
Pravi MIKLAVŽ obdaruje v Mlečni trgovini v soboto, 4.12.1993, od 11. do 13. ure! Informacije na telefon 751 -135, g. Gostiša.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata
Franca Koširja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje ter sveče. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nam bili v oporo. Hvala pevcem, pogrebcem in gospodu župniku za opravljeni obred ter hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v Borovnico.
Žalujoča žena Ivanka in otroci z družinami. Zabočevo, 22. novembra 1993
-m M
V 65. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče, dedi, brat in stric
Janez Oblak
po domače Rozn Janez
šofer avtobusa v pokoju
Za pomoč v težkih trenutkih se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Je-rinovim, Stanetu Japlju in vsem prijateljem, ki ste ga obiskovali v času bolezni. Iskrena hvala tudi njegovemu osebnemu zdravniku dr. Primožu Rusu. Za lepo opravljen pogrebni obred se iskreno zahvaljujemo stanovskim prijateljem ZSAM Vrhnika in šoferjem Ljubljanskega potniškega prometa, pevcem, sosedu Janezu Žitku in g. dekanu Božnarju. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi: mama Terezija, žena Anka, hči Irena, vnukinja Ina, brat Bernard ter sestri Mici in Jelka z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
Mihajla Čehovica
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se dr. Rožmančevi in delavcem Doma upokojencev Vrhnika za vso skrb in nego. Se posebna zahvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob smrti sosede
Katarine Molek
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje. Iskrena hvala vodstvu in osebju Doma upokojencev na Vrhniki pa tudi g. dr. Heleni Rozmane Drašler za njeno skrb. Hvala gospodu dekanu za lepo opravljen obred ter pevcem okteta Raskovec za poslovilne pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Hodnik in Kogovšek
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega nadvse dobrega, dragega in skrbnega moža, očeta, starega ata in pradeda, brata, tasta ter svaka
Antona Srnelja
iz Borovnice
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, za vse izrečene vzpodbudne besede in sožalje, sosedom za zbrani denar za sveče, vsem hvala za cvetje in vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. Vsem skupaj iskrena hvala.
V imenu sorodstva žena Frančiška
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Marije Šorn
iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, TO-SAMI in sostanovalcem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo spremili na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo dekanu g. Borštnarju za opravljen obred, pevcem za izpete žalostinke in ge. Ivanki Košir za pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat hvala, posebno pa tistim, ki se bodo še kdaj z lepo mislijo spomnili nanjo.
sin Vinko z družino
Vrhnika, 16. november 1993
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in bice
Amalije Voljč
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala ZSAM Vrhnika za cvetje in pozornost. Posebna hvala velja dr. Prebilovi za nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi gospodu dekanu za opravljeni obred. Lepi pesmi je vedno rada prisluhnila, zato hvala pevcem zbora Raskovec.
Žalujoči: hčerka Branka in sin Tone
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tete
Ivanke Jursic
iz Verda
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali v času njene bolezni in ji izkazali čast na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
		
		ZAHVALA
	i ' W%nti 0f%	Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija, sina, brata in strica
		Igorja Toplaka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi Hematološki kliniki za začetno zdravljenje. Vsem še enkrat hvala!		
		Vsi njegovi
	ZAHVALA
	
	Ob smrti moža in očeta
W	Avgusta Ficka z Vrhnike
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, za pomoč, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.	
Žena Neža, hči Vlasta in sin Bojan	
SKLICUJEM
27. SKUPNO SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA, ki bo v
ČETRTEK, 16. 12. 1993, ob 17. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Za nemoten potek in delo zborov Skupščine občine Vrhnika predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1. Ugotovitev sklepčnosti
2. Pregled in potrditev zapisnika 26. skupne seje zborov z dne 11.11.1993
3. Osnutek odloka o proračunu za leto 1994
4. Odlok o začasnem financiranju proračunskih porabnikov od I. — III. 94
5. Osnutek odloka o pristojnostih občinske skupščine in o volitvah v zbore Skupščine občine Vrhnika
6. Osnutek odloka o komunalnih taksah
7. Predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika o delu Skupščine občine Vrhnika
8. Pobuda o pobratenju občin Vrhnika in Lenzburg
9. Odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj
10. Razno
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA VINKO TOMŠIČ, l.r.
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA PRIDOBITEV PREGLEDA
ZAINTERESIRANIH IZVAJALCEV
Predmet razpisa je izvajanje dejavnosti lokalne radijske postaje na območju občine Vrhnika. Ponudniki lahko pošljejo ponudbo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, Vrhnika, Tržaška o 1, do vključno 15. 12. 1993.
Pisne ponudbe naj vsebujejo predvsem naslednje podatke:
a) Ime, sedež in registracijo ponudnika
b) Program delovanja radijske postaje
c) Ocena možnosti začetka oddajanja programa
d) Predviden čas oddajanja
e) Reference oz. izkušnje pri dejavnosti javnega obveščanja
Ponudniki, ki nimajo registrirane dejavnosti in ne morejo priložiti registracije, lahko priložijo izjavo, da bodo ob morebitni izbiri ustanovili firmo.
Na podlagi določil Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31 /79, 5/82 in 2/78), Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika
PRILJUBLJENA OBLIKA REKREATIVNEGA ŠPORTA
Prosto balinanje
V letošnjem letu se je na Vrhniki uveljavilo tekmovanje v prostem balinanju.
Ta prijetni šport privablja čedalje več ljubiteljev. Pri posameznih bali-
NAS ČASOPIS
je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednikTone Janežic. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222, fax 755-158. Organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstot -nim prometnim davkom.
niščih so se začeli ustanavljati klubi. Balinarski klub »Žemlca« seje celo registriral na občini in ima okoli 20 rednih in podpornih članov. Njegov sponzorje gostinski lokal »JERNEJEV KOT«, ki je v lasti Ambrožič Anice. Organiziral je tudi najbolj množično tekmovanje letošnje sezone v prostem balinanju, ki se gaje udeležilo več kot 20 ekip. Tudi nekateri ostali klubi se nameravajo registrirati.
Do sedaj je bilo organizirano že več tekmovanj. Nekatera balinišča imajo samo eno stezo, zato je bilo potrebno omejiti prijave in raztegniti tekmovanje na dva dni. Nekaj tekmovanj je bilo preloženih zaradi slabega vremena, nekaj pa jih je moralo odpasti in jih bodo organizirali naslednjo sezono. V naslednji
ZAČETEK SMUČARSKE SEZONE BREZ MOJCE SUHADOLC
Mojca po poškodbi dobro okreva
Letošnja premiera nove sezone za svetovni pokal alpskih smučarjev je bila v ledeniku nad Soldnom v Avstriji, kjer pa ni bilo Mojce Suhadolc, ker je bila tedaj na zdravljenju v Šmarjeških Toplicah. Kot vemo, se je na poletnem treningu konec avgusta v Čilu poškodovala in po prvih ugotovitvah je tekmovalna sezona 93/94 za Mojco končana.
V začetku novembra so se vsi najboljši smučarji zbrali v Vino-teki na Gospodarskem razstavišču. Gostitelj je bil Vrhničan Simon Bradeško, kije predstavil svoje načrte za olimpijsko zimo. To je bila ena zadnjih priložnosti, ko jih je bilo še mogoče spraviti skupaj v skorajda pol-noštevilni zasedbi. Tudi tedaj ni bilo Mojce Suhadolc.
Glavni trener ženske ekipe, Marko Jurjevec, je povedal, da so združili A in B selekcijo zaradi boljšega in kakovostnega treninga, saj je ženska ekipa kar premalo številna. V njej so Urška Hrovat, spela Pretnar, Nataša Bokal, Alenka Dežman, Nives Sitar, Maja Škerjanc, Katja Koren, Lea Ribič in poškodovana Mojca Suhadolc. Dekleta bodo nastopila v vseh disciplinah za svetovni pokal. Sama forma je še kar zadovoljiva, čeprav je treninge v zadnjem času motilo slabo vreme in poškodbe. Treninge bodo nadaljevali na evropskih smučiščih. Med glavne cilje so si zadali čimbolj-še uvrstitve Hrovatove in Boka-
love v slalomu ter Pretnarjeve v veleslalomu, na tihem pa upajo na medaljo.
Za Mojco Suhadolc pa je povedal, da je njena tekmovalna sezona končana ter da bo pričela s treningi na snegu šele čez tri mesece, zbora smučark pa se ni udeležila, ker je na rehabilitaciji v toplicah. Z Mojco bi bili na olimpijadi v Lillehamerju prav gotovo močnejši in ne bi bili presenečeni, če bi se uvrstila na kakšno višjo mesto, lahko tudi blizu medalj.
Mojco Suhadolc, našo Vrhni-čanko, smo poiskali, ko se je ravno vrnila s terapije v Šmarjeških Toplicah, saj nas je zanimalo, kako je z njo. Vemo, da je mlada Vrhničanka med občani precej priljubljena, da se zanimajo zanjo in jo tudi spremljajo prek TV ekranov ob njenih nastopih.
Prvo vprašanje je bilo namenjeno kar sami poškodbi?
Poškodovala sem se konec avgusta na poletnem treningu v Čilu. Strgala sem si križne kolenske vezi desne noge. Operirali so me v septembru, rehabilitacija take poškodbe pa traja tudi do pet mesecev.
Ali je s tem končana letošnja zimska tekmovalna sezona?
Prav gotovo je res, da letos v tekmovalni sezoni 93/94 ne bom tekmovala, računam pa, da bi v januarju ali februarju že stopila na sneg, vendar samo z lažjimi treningi. Sedaj pa že delam
Mojca Suhadolc je med razgovorom z zanimanjem ogledovala slike svojih reprezentančnih kolegic in kolegov s tiskovne konference v vinoteki.
nekatere vaje za moč in razgibavanje nog.
Kako pa se ti zdravi poškodba?
Po razgovorih z zdravniki zelo dobro in optimistično. Bila sem tri tedne v Šmarjeških Toplicah, kjer sem opravila vso terapijo za poškodovano koleno. Nekako zadnji del rehabilitacije pa načrtujemo za 2 tedna v Nemčiji pri specialistih za take poškodbe. Računam na vso podporo šefov in ljudi, ki vodijo reprezentanco.
Ali te kolegice iz reprezentance kaj obiščejo?
Kolikor je v njihovi moči me obiščejo, smo pa v stalnih stikih,
Ženska in moška smučarska reprezentanca, seveda brez »naše« Mojce Suhadolc, ki si zdravi poškodbo.
sezoni je predvidena tudi mednarodna tekma na Nizozemskem.
Na tekmovanjih se zbere tudi veliko navijačev, ki vzpodbujajo svoje
ljubljence. Do sedaj so vsa tekmovanja potekala v prijateljskem vzdušju, čeprav ni bila borbenost zato nič manjša.
Interes je izredno velik, tako da imajo nekateri klubi tudi več ekip. Navdušenje za prosto balinanje je tako oživelo, da pogostokrat ni mogoče dobiti prostega balinišča. Balinarski klub »Žemlca« nima svojega balinišča, zato gostuje na balinišču Društva upokojencev na Vrhniki. Prav po zaslugi tega kluba je oživelo balinanje upokojencev, čeprav je kazalo, da je že skoraj čisto presahnilo. Velike zasluge zato imata predsednik kluba upokojencev g. Turšič in g. Cafuta, ki brezplačno vzdržuje balinišče in tudi sam redno balina.
Pravila prostega balinanja so podobna kot pri tekmovalnem balinanju, le da niso tako stroga. Kažejo se tendence, da se bodo pravila prostega balinanja izenačila s pravili tekmovalnega balinanja.
saj je treba vedeti, da so v polnem treningu, žal brez mene.
Kakšne cilje si imela pred nesrečno poškodbo?
V letošnji smučarski sezoni 93/94 so tudi olimpijske igre na Norveškem in vse glavne cilje in treninge sem prilagodila ravno temu največjemu skupu smučarjev. Možnost za medaljo bi bila, saj sem že v prejšnji sezoni zelo napredovala v hitrih disciplinah. Vendar poškodba je poškodba, del športnega življenja in želje so splavale po vodi. Ne glede na to pa že mislim na naslednjo smučarsko sezono 94/95 in se bom tudi čimbolje pripravila.
Kaj pa šola?
No, tudi to je del življenja in poškodba mi bo omogočila končati 3. letnik športne gimnazije v Škofji Loki. Če bom pridna, pa še četrti, zadnji letnik.
Kdo ti bo pomagal tako z nasveti kot z raznimi napotki, ker je le dosti aktivnosti z ureditvijo tvojih obveznosti?
Dosedaj mi je največ pomagal oče, vendar vsega le ne zmore, zato mi bo »za naprej« pomagal in svetoval Peter Pe-trovčič. Peter namreč ni več trener nobene reprezentančne selekcije, dolžnost trenerja je prevzel na Vrhniki, tako da bom imela dobro in strokovno pomoč, saj sva že v prejšnjih sezonah skupaj trenirala v B reprezentanci.
Na koncu razgovora pa je beseda stekla tudi s sekretarjem Športne zveze Vrhnika Mirom Grudnom, ki je dodal, da Mojca ob tej poškodbi ne sme in ne more ostati osamljena. Vso pomoč bo dobila tudi od Vrhnike, saj se vse prevečkrat zgodi, da vrhunski športnik ob raznih poškodbah ali drugih problemih ostane osamljen. Ko si na vrhuncu, nekateri tržijo tvoje ime, ob nezgodah pa kar pozabijo na vse uspehe in rezultate, ki si jih dosegel na mednarodnih in domačih scenah.
To je del stvarnosti športnega življenja in sedanjega stanja pri nas.
Med razgovorom z Mojce Suhadolc pa je bilo zaznati, daj je le hudo, ker ni s svojimi kolegicami iz reprezentance, kjer b lahko svojo energijo sproščale med vratci ter strmimi greben sirom Evrope. Človek dobi ob čutek, da je res ostala osamljena predvsem od vseh odgovornih, ki skrbijo za vrhunske smu carje v Sloveniji.
Pogovarjal se je SIMON SELJAh
Andrej Koščak, nekdaj zelo aktiven košarkarski delavec, je našel nov konjiček »prosto balinanje.«
TURISTIČNO INFORMACIJSKA PISARNA VRHNIKA
Cankarjev trg 8, 61360 VRHNIKA tel. 751 -054
KOLEDAR PRIREDITEV 1994
Prosimo vse organizatorje javnih prireditev na Vrhniki, da nam do 10. decembra 1993 pošljejo sezname prireditev za leto 1994. Ker se zavedamo, da brez Vašega sodelovanja informacij ne bomo mogli posredovati naprej, se Vam za pomoč zahvaljujemo.