V твгек. f*trt*k imolot-1 „(, ^ «U» * >,»ri-luru br<»« |MJÄilj4BjA na jörn u w I »t« K <1. — k, tx pol M* t .-Irl . i' '-'0 |*o fi«*li: /j, na Iflfl Ш - k, p..| let» . s i> — » U. četrt let» 2 „ UI» „ VfeJni-t*-» iti ОрГЛТВ»itvu „ na «|iilnetil 1rtfH(t>-ini-1 plktl) bii. it. l»i. Št. 47 V Maribora 22* aprila I860. ()/n nniln: Ч.л nav^Jno dvestapn . trat* plačajt» kf ae natiana 1 krat. ft kr. it «e Inka »krat. * kr. it »m tisk« Skral-»1ЧГ piviii#nk« ■..» p lam j »jo p« prelum. Za тчак tiaek je plačat -kolek (tt*mpelj) u ;ju k, KukopUi a* пч vračaju, da p u i naj iiP blkfofoljno frtnknjejo. Тосај II. Telegram ..Slov. Narodu." Iz Gorice 20. apr. Slovenski tabor 18. t. m. v Brdah je bil mnogoštevilno obiskovan. Taborovati nismo mogli, ker je dež strašim lil. Tabo-rovanje smo torej preložili na 26. dan tega me seen ob 3. uri popoldne. Ta dan bomo tnborovali pri vsakoršneui vremenu. Možje slovenski! Drugi dan maja meseca, to je na nedeljo, se zberemo vsi Y Söviiici (blizu Zidanega mosta in Krškega) na tabor. Tain se bomo pogovarjali o etnrili in svetili pravicah, ktere ima vsako ljudstvo, ktere torej tudi mi Slovenci hočemo in moramo firjati, da se liani dadd. Možje slovenski! Tndi za nas je fies, zadnji čas, du srčno in neustrafieno stopimo na noge, da se možato potegnemo za svoj narod in njegovo dobro, in pokažemo, da smo vsi Slovenci v misli in duhu edini, če ravno so nas nesrečne okoliščine raztrgale, Slišali ste, kako krepko in navdušeno so se lani naši bratje v Ljutomeru, v Zavcu in Setnpaau (pri Gorici) zbrali; slišite äe zdaj, kako se mislijo povsod na tnvžente iu tavžente zbirati in tirjati, da se nam Slovencem dii, kar nam gre po božjih in Človeških pravicah. Tudi nii ne smemo in nočemo ин njimi ostati. Tudi mi hočemo, da se bode našim otrokom boljše godilo, kakor se nam godi. Ne dajmo, da hi nam naši zanamci mogli očitati, da ob času, ko vsi narodi z duhom bojujejo za svoj napredek in avohiido, nii nismo oglasili se za svobodo svojega naroda in njegovo prihodnost. Kdor trka, temu se odpre; enoglasno trkajroo in tirjajmo tudi mi! Torej pridete vsi brez razločka od bližnjih in daljnih krajev milja «I» «Ivel» poiiolit^ic mi Isetior v Kcvnico. Tam bomo sklepali in zahtevali od visoke vladni 1. da se zedinijo vse dežele, kjer Slovenci prebivajo, v eno skupino; 2. da se upelje v iiaäc ljudske in srednje šole slovenski kot učni jezik iu se napravi posebno pravniško učilisče na Slovenskem; 3. da se upelje slov. jezik v ur&daije na Slovenskem; 1. da se osnuje gospodarska šola za sevniški, brežki, kozjanski in aoaetliie okraje; 5. da se napravi most čez Savo pri Sevnici in Brežicah. Dovoljenje zu tabor snm dobili od e. kr. okrajnega glavarstva z odlokom 11. t. m. št. 1879. Rojaki! V obilem številu pridite in pokažite svetu, da vam je mar za vaše pravice in za HreČo vaše slovenske domovine. Živeli Slovenci 1 Živela Slovenija! V Sevnici sredi aprila meseca 1869. Lonček Alojz, državni poslanec, župan na lilanei; Potočin Martin, posestnik v št, Petru na Zidanem mostu; llailug Jakob, doktor, odvetnik v Brežicah; Dereani Lenart, mizar in obć. odbornik v Sevnici; llotko Franc, posestnik v Globokem; Kapler Jožo, doktor med. v Krškem; Mencinger Janko, doktor, koncipient v Brežicah; Ogorelc Mih», obč. odbornik iz 1'išec; [Ucbec Janez, obč. svetovalec v Illuuui; Ciuipuršek Franc, posestnik v Sevnici; Bogovič liok, posestnik v Artičali; Žvnr Janez, obč, odb. iz Marlivjili lože; Vretov-šek Anton, obč. svetovalec iz 1'išoc; Starkelj Janez, posestnik in mesar v Sevnici; Šetincu Andrej, obč. odbornik v št. Lenartu; Razlag Jurij, krčmnr v Globokem; Praunsciss F rune, tergovec, obč. svetov, т Sevnici; Volk Janez, župan v Zabukovji; Šetinec Janez. obč. odbornik v ßukoväeku; Poiuii Mat., občinski iu okrajni odbornik iz Zabuhovja; Bregnr Matija, posestnik v Globokem; Cbicco Franc, obč. iu okraj, odbornik v Brežicah; Ivano Andrej, okrajni odbornik iz Stolovnika; Kreašič Jože, obč. odbornik v Črncu; Ogorelc Peter, kovač v Globokem; Petrišič Franc, posestnik v št. Lenartu; Sitar Zdravko, srenjski uradnik v Illanci ; Smole Ivan, posestnik v Sevnici; Urek Janez, posestnik v Globokem; Vršič Jože, župan т Volikein Obrežu; Žičkar Anton, posestnik v Sevnici; Pšeničnik Miha, posestnik v Globokem; Arnšek Franc, obč. svetovalec v Vidmu; Cirjak Franc, obč. iu okraj, odbornik iz Maršivjih ložo; Drnjač Tomsi, učitelj v Sovnici; Ivane Franc, okr. odbornik iz Reichenburga; Mehova Emanuel, gostilničar v Sevnici; Penik Frane, obč. svetovalec v Pesjem; Šnrbec Jožo, obč. in okraj, odbornik v Leskovcu; 1'rh Anton, obč. svetovalec v Zabukovji; Žmavc Franc, obč. odb. v Bojaznem; Varlec Miha, obč. odbornik iz 1'išoe; ISortolo Franc, posestnik v št. Lenartu; Lhišič Jože, obč. svetovalec iz Pišec; Sovnik Franc, župan v Bojznem; Oon-kclj Anton, tergovec v Sevnici; Šernolc Franc, obč. odbornik iz Pisec; tlof-bauer Janez, obč. sTotov. in okr. odbornik v Sevnici; Jurkovič Andrej, obč, svetovalec v Loki; VrSec Jožo, župan iz. Pisec; Planine Anton, posestnik v Lioštanju ; Škrta Jože, obč. svetovalec v Loki; Planine Janez, posestnik v Bošttinju; Lapuh Anton, posestnik na Brozini; Šotinec Anton, živinski zdravnik v št. Lenartu; Šetinec Janko, obč. odbornik v št. Lenartu; Podvinski Franc, župan v Globokem; Simončič Franc, obč. odbornik iz Pokleka; Salk Silvester, trgovec v Sevnici; Bratanič Franc, obč. svetovalec v Bukovšeku. шшштлгхгш Inrodnpiiiiie slike 1/. iiaieua iiiirinl«. Vkup iltlliii. Vem b,-in iiu& IluvU ' - -,,, t, L n ri t 0 b.btf, lt. Bab a. V.rr, bum brh.t lopll! daril, i>e.. Stutistikarji so izračunih, da pride na vsakih doset ljudi po ena stara baba. Deseti dni vsega človeštva jo tedaj v obliko starih bab vtaknen. Slovenski narod, broječi en iniljon in dvesto tisoč duš, imel bi tedaj v tem broji 120.000 bab. Ta broj jo tolik, d» jo vredno, ka temu desetemu in sicer ooloviteinu delu našega naroda malo bliže v lice pogledamo , ter po-zvonio kakšen je, kakovo jo njegovo dejanje iu nehanje, iu ktero mesto zavzetim v naši narodni zadrugi. Babo na tanko definirati je žgečljivu roe, morebiti bolj žgečljiv», nego bosonog po koprivah bresti. Posebno težko jo najti tisto mejo, ki deli ženstvo od babstva vsako k sobi. Definicija babo mora biti kakor vsaka druga točna, to je, njen obseg no sme biti preširok, da tie bi v svoj kolobar tudi on del tistih žen zajel, ki so sicer že blizo babstva, pa vendar še ne celo v njem; — na ihttgo stran obseg definicijo pa tudi no smo biti preozek, da ne bi v njem vso babe prostora imele, in neke prav po krivici iz njegovih ojuie izključene, in tako rskoč iztisnene bilo. Gotovo je le toliko, dn se tam bubstvo začenja, kjer so ženstvo neba V Jaz se s takimi brenclji ne bom mnogo okolo muhal, ter raje rekel, kakor naš uarod reče: vsaka črna krava jc mavra, vsaka stara tenska jo baba. Kdor je s to definicijo zadovoljen, dobro! Kdor ui, mu no morem pomagati I Ce pa kdo babo bolje definirati ve in zua, široko mu polje I Sploh pa mislim, da nu točni definiciji baba že ni toliko ležeče, saj vendar vsak čest. bralcev ie, kaj je stara baba. Vsaka ženska glava nosi v sebi klijco etarobabstva. mala pun-čica kaže v marsičem, da jo kakor so reče, „babjo sorte." Le opazujte jo pa se bodoto prepričali, da žo iz nje stara baba gleda. Knkor ima smrt povsod, kjer ljudje žive, svojo mlade, ima tudi starobahitvo povsod kjer so ženske, svojo zalego. - Velikokrat su more slišati, kako mlada prevzetna deklica babo s atarohabstvom pita, ali baba jej zna odvrniti: požre pozretasto, če nečei biti kdaj stara baba, so pa lo mlada obosi! V teh besedah leži strašna logiku za vso žensko polovico ne samo našega naroda, nego vsega sveta. Navadno pa smisli in logike teh beied mlada deklica ue premisli, do njenih ušeš tako besedo pribruijo in zopet odbrnijo kakor hrošči pomladanskega večera. Deklica si misli: he he! do tačas je še dolgo, da bom baba postala, iinaiii šu dosta časa mladovati! Starobabstvo je pravi tartarus za ženstvo. Vsaka mora v ta stau, ce nc z lopa pa se porine. Cerborus, ki pred stargbahjini tartarom ua «traži stoji, ima toliko glav, kolikor baba lot, in vsako novo leto inu tudi pa nova glava več priraste. Ktero je enkrat on za rop vlovil , te ne spusti več. — Colo naravno jo tedaj, da so vsaka žensk» starobabstva brani, dokler in kolikor so lo kaj more. Ona zmajeva leta, če jih le so količkaj tajevati innre; ona si sivce iz glave puli, če so jrj jeli v laso zahajati, pozneje pa, ko jih je že celi legijon. jih s črnilnimi mazili vošči; ona si z umetno roko rožice na lice slika, če joj naravno žo veneti začenjajo; tam kjer kosti svoje robe prcnesruuio iz pulta prodirajo, s« lepo ogrinja. Pa kdo bi ven ta skrivnostna sredstva naštel, s kterimi se žonske babstva branijo! Nazadnje je pa vendar vse zastonj. Vsaka reč le en čas trpi. Takega likalnika svet še ni izumil, pa ga tudi no bo. s kterim bi so dale gubo in grbo po obrazu do gladkega olikati. Le gracijo in muze iu vile ostanejo zmerom mlado, pa te tudi lo v domišliji. Še Medicejski Veneri in Ticijanovim madonaui ne iio glodajoči čas zaprinesek Od babstva, kakor od smrti, ne odkupijo ue kupi zlata, ne mlado lice, no dobre besedo, no plemeniti stan. Babstvo se nc da s silo opoditi, njemu ni mogočo se lokavo izognili, proti ujemu ga ni korena, ga ni sredstva. Najhuje je pa gutovo to, da se, knkor sem že rekel, ne da zatajiti, ne prikriti. Starobabstvo sicer ui sramotno, ali novšočno, je pa, uevšečuo , zelo nc,sečno. O njegovi noviefinosti ino možke glave še pravoga pojma nimamo. Nek grški modrijan je rekel, da bogove prod vse/n drugim posebno za tri e-ii hvali, prvič za lo, da jo človek in ne živina, drugič za to, da je Grk ne Barbar, in tretjič za to, da jo mož iu no baba. Zapojma tudi mi koT» K odprtemu pismu slovenskim držav nim poslancem. (Mi*) Predno zapustimo vprašanje, ali naj deželni zbori, r kterih so Slo venci zastopani, hesedujejo in sklepajo o tediuj^nji Slovenije »li nnj ,|ir«'->a menda tndi nc, ker bodo hoteli storiti svojo ie poslužiti svojih ustavnih pravic. Deželni zbori bodo torej vsakako govorili, prej ali slej; naj torej govore takoj: slovenski narod vsaj no žoli svojih tirjatev videti na dolgi .klopi!" Upamo da deželni zbori sami nikakor ue pristopijo argumentaciji pisateljev odprtega pisma : vsaj bi moral vsak federalist pl'otestovati proti takemu ravnanju, ki bi stvarilo nevaren „praejudiciuin" za prihodnjo čase iu pogubljalo pravice, ko bi jih imelo pridobivati, hraniti in razvijati. Glede državnega zbora in druzega zadržaja odprtega pisma bomo govorili prihodnjič. iVarodna prizadevanja Slovencev. (Dalji.) Ako bo imel državni organizem pravo ravnopravnost za podlngo, potom ima vlada samo to nalogo, zadržavati in poravnavati posamezne nepoitav-cijativni in delavni v zadevi, ktero jc — kakor odprto pismo samo priznava nosti, ki bi so utegnile primeriti. Potem ne bo treba često žuljavo piisluže- _narod oklical kot tako imenitno, daje od njenega srečnega ali nesrečnega nega davita v to rabiti, da bi se plačevalo kupljivo časopisje; čista meru- izvršenja odvisno slovenskega naroda „biti nli biti no!" In možje, ki tako dajna načela bodo premagala široko raztegneno korupcijo, sleparijo z akci varujejo deželne pravice iu tako spoštujejo javno mnenje, glasno tirjatve na- jami; v skupnem sodelovanji vseh avstrijskih narodov bomo imeli najtrdnejšo rodove, drznejo sn — to jo zadnji vzdibljaj nekterih rodoljubov v tej zadevi — govoriti o „zamujenosti", ktero so so drugi krive storili, in vabiti druge, naj „dokažejo, da niso pozabili, ka. so zastopniki slovenskegu naroda I* Dnsiravno mi za zdaj te sodbo nočemo podpisavnti in se nadejamo, da se bo zadeva odprtega pisma še izčistila jja tudi pojasnilu na bnlje, brambo proti zunnjnim iu domačim sovražnikom, s kratka: kar je sovraštvo razrušilo, zopet bo združila pravičnost. No zdi se mi troba dokazovati, du so tti izrečena načela programa naše stranke resnično svobodoumna in domoljubna. V svobodnostnih vprašanjih za svojimi nasprotniki ue zaostajamo, mi le nekoliko dalje segamo. Mi ne dopuščamo, da Iii svoboda veljala ie za posamezne narode ali stanove; prosili bi vendar že zdaj vso one, kterih so tiče: Ne igrajte z j a v- mi hočemo, da se svobodnostnih dobrot deležen stori tudi ves narod, h kte-II ostjo, čo so ta javnost tudi tiče samo „v omiki zaostalega" slovenskega j remii po rodu spadamo, in če je tndi reven, brez pomoči in so nekoliko šc naroda; kdor je imel pogumnosfc v tako vužni zadevi obračati pozornost slo-Jsvojih dolžnosti ne zaveda. Za ta blagi cilj se mno^o let bore zvesti sinovi venskega naroda na se in na druge, naj pokaže svoje Čelo pred svetom ; j naše ga naroda proti pritiskanju, kterega so pscudoliheralci z največo brez-komui' pa se nezasluženo ponuja „čast", da je podpisal odprto pismo, nuj obzirnosti n zoper njo poslužujejo — bore so z vso udanostjo dostokrat svoje so tudi molče no poprijema to „časti." Kdor hočo zaupanje buditi, naj osebne koristi zanemarjaj e. Iz ravno teb okoliščin pa mora biti razvidno, no seje zmotnjav: do zdaj jo odprto pismo ljudi s amoIzakaj Slovenci splošnih svobodnostnih misli ne morejo staviti v prvo vrsto, b c g a 1 o 1 V odprtem pismu med drugim beremo: „Ker bo imel državni zbor itak v tej zadevi zadnjo besedo in ker bi so dalo vprašanje (glede zediujene v prednji boj, dokler jih neenaka borba za narodni obstanek sili, vse narodove moči združene ohraniti. Z obzirom na to okoliščine, ktere bo le težko utajiti, je v istini ne-Slovenije) najhitreje in najprimerneje rešiti, čo ga vzeme državni zbor sam častno, ako so naši nasprotniki — samo da bi nam spodkopali naše znnpa-v roko," Kakor kaže jiisino samo, ima se v teh stavkih povedati 1) zakuj njo pri ljudstvu — no sramujejo, podtikati nam umazane in sebične namene, bo med drugimi zdaj deželnim zborom ni treba še pečati s Slovenijo in in ako ljudstvo svare pred možmi, „ki v Sloveniji služcb iu časti za-so tir-2) zakuj naj jo vzeme državni zbor v roke. Pisatelji so imeli s toni stav-, jajo, iu se torej lahko odpovedo državljanski svobodi." kom kar se tiče inicijative deželnega, knkor tudi državnega zbora očitno Pa pri tem nasi nasprotniki nikakor ne ostajajo. V volilnem pisma nesrečo. Oni sami pravijo, da bo imel govoriti državni zbor zadnjo kratko pred volitvijo razširjenem, izgovarja g. stotnik Seidl, ko jo bil po- likor nas je, glorijo bogu za tisto blagodat, ki jo kot možki po prirodnili zakonih vživamo. Vem, da bo laarsiktera naših čitateljic jezna na ta listek, posebno pa na mene pisatelja, pu jej no morem pomagati, če so ktorn hoče prav krvako maščevati, nuj kot nasprotni komad naslika dedu. Tako si ue bodemo mogli drug drugemu kaj očitati. Ali naj ue pozabi omeniti, du starododstvo najmnnje za celih dvadesot let pozneje na naša vrata potrka, nego starobabstvo na ženskn, in te predpravioe ne prodamo za kur si bodi, še za koncesijo gorenjske železnice ne! Starobnbstvo se no začenja pri stunovitem broji let, Ena pride preje, druga pozneje v ta orkus. Sploh bi se dalo to za dijagnozostambabstv» postaviti, da se ima ženska od tistega časa med babe äteti, kadir je čas usvojim strupenim jezikom nje licetako zlizul, in b svojim kot lcmež dolgim zobom tako razbrazdil in razjedel, da na njem ue obvisi nobeno možko oko več, ampak da so prineeknteno proč obrne; — ali z drugimi besedami : kader žensko bitjo ni več po tem, da bi se možko sree v ljubezni za-nj ogrelo. Če je enkrat ta dijagnoza vstanovljenn, potem ne pomaga nič več. Ktera jc enkrat baba, ta no bo nikdar več kuj drugega. Baba je baba, pn ostane baba, Ousih so zgodi, da med srčnim poželenjem iu med brojem let postane boj. V takem hoji zmerom leta nadvladajo. Med tem ko je naiine lire že vse razorano, je časih srce še zmerom mlado ostalo. Med rnzoramui licem in mladim srcem je pa ni nngodbe, šc tako no, kukoršna se je med Hrvati in Magjari skrpalu. V ženskem srcu vse struno poprej popokajo, nego tista, ki ljubezen pomeni. Na njej sami brenka časih še slaru baba kakor nekdaj Paganini. Za ta anakronizem ima več opravdajočih fraz. Ona pravi, du le na starih panjih sladko koreninice rastejo , da se bišljan najraje starih zi-din oklepa, da stari hrami, kader en vžgejo, še le pravo vročino dajejo, da je jabolko šc lo tačas prav dobro, kader se je obležalo in omodilo, da le na razvalinah novina oživi, tla če mlada koza rada sol liže, «tarn se solnico polog poje I Kaj pa da! Pregovor pravi: kar se bnbi htelo, to se babi snelo (sanjalo). To so res lepe in ludi resnično fraze, ali na babo s zaljubljenim srcem vpotrebljene stoje kakor sedlo na kravi. Kader baba vidi, Ju so zastonj vsi njeni nnpori, v rnožkem srcu ljubezen do sehe obuditi, tačas jej poči zadnja struna v srcu , ki odsihdob samo še razcebedrano žveglje kaže, in s žensko harmonijo jo zazmerom pri kraji, Odsilimal neha tudi svoja leta h roj iti, in nazadnje sama več ne ve, koliko je starn, in to jej je tudi všeč, Od stdnj tudi več krinke pred lie.em ne nosi, ona nima nobenega razlogu več, zavoljo kteregu se ne bi kot prava baba pokazala. Žensko življenje jc zares prava tragedija. Nobena no pade pj svoji [astri krivdi v starobabstvo, ampak nad vsako to šibo vihtijo više oblasti. Nu nekdanjo slavo, na nekdanje lepše dni, na nekdanje zmage ostane Ic šc spomin, ne hranjeva kakoväno äkrbico zrcaln, kterega si je bila tačas kupila, ko jc šu komaj kakih šestnajst vuzmov brojihi. Zrcalo se je potrlu, steklu oslepilo, pa tudi njeno oko oinrenilo. Še hrunjeva kak oblebnel album, kako zhit-čico bilets doux, kako škatulico v mehki beli bombaž postlanih zob , ki so jej nekdaj izpuli, ali izpipiini bili. V svojih prostih ttifnli gm le drage spomine nekdanjih dni ogbdavat. Vsakokrat globoko zdihnu: oj kje jc moje lice, kje ju moja mladost, in solza se jej vrtne. Kako poetično so imenu: Zoricu, Danicn, Zlatica, Ljubica, Mlft-denn, Cvetena, Milka iu enaka, če je iinenositeljica mlada kapljica. Kolika je pa ironija, kader čas imenositeljico po dolgem drevoredu letnih številk v starobabstvo porine. Gotovo bi se buhuri lepše prilegala tukn-le imena: Škre-betalka, Blebetuša, Ropotclu, Gmlriijn'-a, Klepetulja, Škrbozola, Kozonog», Čenča, Beblja, Kavsa iu enaka. Žensk« iii morale svoja imena najmanjc trikrat v svojem življenji spremeniti. Kader jo mlada, kader je mila, kader je sliulkn, tačas nuj se kliče z enim poprej že naštetih imen. Kader gre v zsimiiž, tačas jej dekliška imena žo več ne pristujejo. Kot žena bi se morula z. vati: Jasna, Dobra, Nježa, Jagoda, Božcna, Blažena in enako. U babjn dobo sem že goro naštel imena, ki bi so jej pristjala po mejili mislih. Da mi pa ne ho kdo očital, ka babo kozmopolitično slikam, ter il» se lic držim ojnic, ki so v naslovu, pod kterim pišem, zaznamovane, bom v prihodnje samo o tem govoril, kar naš narod o babah pravi, (Dalje prih.)