Letnik 1917. H2r> Državni zakonik za * ! V kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CCXXXIV. — Izdan in razposlan 29. dne decembra 1917. Vsebina: (Ht. 510 in 511.) 510. Zakon o popreskušanju obsojajočih razsodb, ki so jih izrekla vojaška sodišča na podstavi cesarskih ukazov z dno 25. julija 1914. 1. in z dne 4. novembra 1914. 1. v postopanju na bojišču ali v nagiosodnem postopanju. — 511. Ukaz k zakonu z dne 16. decembra 1917. 1. o popreskti-šanju obsojajočih razsodb, ki so jili izrekla vojaška sodišča v postopanju na bojišču ali v nagiosodnem postopanju. 510. Zakon z dne 16. decembra 1917.1. o popreskušanju obsojajočih razsodb, ki so jih izrekla vojaška sodišča na podstavi cesarskih ukazov z dne 25. julija 1914. I. (drž. zak. št. 156) in z'dne 4. novembra 1914. I. (drž. zak. št. 307) v postopanju na bojišču ali v nagiosodnem postopanju. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako: 8 1. Kogar je vojno sodišče na bojišču ali naglo-sodno sodišče pravnomočno obsodilo po cesarskem ukazu z dne 25. julija 1914. I. (drž. zak. št. 150) ali po cesarskem ukazu z dne 4. novembra 1914. I. (drž. zak. št. 307), more zahtevati obnovitev postopanja na civilnem sodišču, 1. ako je dan eden izmed razlogov, iz katerih more pravnomočno obsojeni po civilnem kazenskem pravdnem redu ali po vojaških sodnili redih zahtevati obnovitev kazenskega postopanja ali (Slovenltoh.) 2. ako more uveljavljali osnovane pomisleke zoper pravilnost dejanstev, danih razsodbi v podstavo, ki se ne oslabč s poizvedbami, ki se uvedejo o tem. Predlog po št. 2 se more staviti le v teku dveh let po razglasitvi lega zakona. 8 2. Pravnomočno obsojeni more v teku dveh let po razglasitvi tega zakona predlagati ovržbo bojno-sodne ali naglosodne razsodbe zaradi ničnosti in vnovično izvršitev postopanja na civilnem sodišču, ako sloni razsodba na kršenju ali nepravilni uporabi zakona. § 3. Ako je obsojenec nedolelen, more, celo proti njegovi volji, tudi zakoniti zastopnik predlagati obnovitev postopanja in ovržbo razsodbe. Po obsojenčevi smrti ali, ako je zapadel duševni bolezni, imajo to pravico razen tega njegov zakonski drug, njegovi sorodniki v navzgornji in navzdolnji vrsti, njegovi bratje in sestre in njegov skrbnik ali pomočnik. \ t- § 4: Obnovitev postopanja in ovržbo razsodbe je predlagati na sodišču, ki bi bilo po civilnem * 336 1 420 Kos CÜXXX1V. 510. Zakon z dno 1(1. decembra 1017. kazenskem pravdnem redu pristojno na prvi bodo, če izostanejo, prečitali njihovi predlogi in stopnji. ' njihova izvajanja ter dala odločbi v podstavo. Povabilo morajo dobiti najkasneje osem dni pred Predlog se more slaviti ustno ali pismeno sodnim dnem. in mora oznameniti točke pritožbe. Ako se stavi tak predlog, more sodišče prve stopnje dovoliti odlog ali zadržbo kazni, ako smatra, zaslišavši obtožitelja, po okoluostih primera to za primemo. Predlog za obnovitev ali ovržbo je zavrniti, 1. ako se je stavil zakasnelo ali ako ga je stavila za to ne upravičena oseba, 2. ako točke pritožbe niso oznamenjene, 3. ako se ne stavi ali na zapisnik ali v vlogi, ki jo je podpisal zagovornik. Ako je nedostatek le v tem, da ni podpisa upravičenega zagovornika, je vlogo najprej vrniti, da se v primernem voku odpravi ta nedostatek. Zoper zavrnitev predloga je dopustna pritožba na višje deželno sodišče. Vložiti jo je v štirinajstih dneh. Rok leče od dne vročitve sklepa. Ako predlagatelj po svojih sodišču znanih razmerah ne more iz svojega plačati stroškov zastopanja, mu je na njegovo zahtevanje pridati zastopnika ubožnih. S B. Sodišče izprosi spise in jih predloži višjemu deželnemu sodišču, ko je izvršilo morda potrebni vzprejem dokazov in zaslišalo predlagatelja. Višje deželno sodišče odloči o predlogu v senatu treh sodnikov. 8 C. Višje deželno sodišče naj zaukaže morda potrebne dopolnitve postopanja in določi po njih prihodu sodni dan za ustno razpravljanje stvari, razen ako višji državni pravdnik sam predlaga ovržbo razsodbe. V tem primeru se more ovreči razsodba brez ustne razprave v ne javnem posvetovanju. Da se zaukažejo dopolnitve postopanja in da se določi sodni dan, za to ni treba sklepa senata. Na ustno razpravo je povabiti predlagatelja, obsojenca in zagovornika s pristavkom, da se S 7. Razprava je javna po predpisih §§ 228 do 231 kazenskega pravdnega reda. Najprej poda svetnik, ki ga je določil predsednik višjega deželnega sodišča, opis teka kazenskega postopanja in oznameni točke pritožbe, ki jih uveljavlja predlagatelj, mnenja o odločbi, kî jo je izreči, pa ne izrazi. Nato dobi besedo predlagatelj ali zagovornik, da utemelji predlog, in potem višji državni pravdnik za odgovor. Predlagatelju ali zagovorniku gre vsekakor pravica zadnje izjave. Ako ni prišel niti predlagatelj niti zagovornik, se predlog prečita. , Ako je pa za odločbo o predlogu potreben vzprejem dokazov, more senat sam izvršiti dokazno postopanje po predpisih, veljajočih za to na prvi stopnji, ali dati dokaze vzprejeti po sodniku, kateremu to naroči ali ki ga zaprosi za to. Po sklepu razprave se umakne zborno sodišče v posvetovalnico. § «. Senat se mora omejiti na tQČke pritožbe, ki jih uveljavlja predlagatelj izrečno ali vsaj z razločnim opozorilom. Ako se pa podajo pomisleki zoper pravilnost dejanstev, danih razsodbi v podstavo, ali ako se senat prepriča, da se je obsojencu na škodo nepravilno uporabljal kazenski zakon, ali da prihajajo isti razlogi, na katere se opira njegova odredba v prid obsojencu, tudi kakemu soobso-jeneu v prid, mora uradoma postopati tako, kakor da bi se bil uveljavljal dotični nedostatek. 8 9. Sklep senata je z bistvenimi razlogi odločbe ustno razglasiti v javni razpravi. Ako predlagatelj ni bil navzoč na razpravi, mu je brez odloga vročiti uradno poverjen prepis sklepa po sodišču prve stopnje. O razpravi je pisali zapisnik. § 10. Ako smatra senat, da je predlog neosnovan ali nedopusten, ga mora zavreči ali zavrniti. V tem Kos C.CXXXJV. 511. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dno 25. decembra 1 V>17. 1 127 primera pa ima zborno sodišče pravico omiliti ločlio višjemu deželnemu sodišču, ko je vzprejelo kazen v mejah, postavljenih za redno postopanje potrebne dokaze, na civilnih kazenskih sodiščih. Ako je predlog osnovan, je razsodbo ovreči, kolikor se izpodbija ali se je tiče predlog. Ta sklep ima, naj se ovrže razsodba iz kateregakoli razloga, učinke, ki gredo po civilnem kazenskem pravdnem redu sklepu, ki dovoli obnovitev kazenskega postopanja. Nadaljnje postopanje gre? sodišču, ki je pristojno po civilnem kazenskem pravdnem redu. § 13‘ Višje deželno sodišče odloči tudi izven ustne razprave v zboru treh sodnikov, kolikor ni izrečno predpisano nič drugega. § H. Višje deželno sodišče more tudi takoj izreči razsodbo, s katero se obdolženec oprosti ali ugodi njegovemu predlogu, naj se uporabi milejši kazenski zakon. Za to pa je treba soglasnosti in pritrditve višjega državnega pravdnika. Predlagatelj more zahtevati objavo take razsodbe. § H. Zoper sklep višjega deželnega sodišča, s katerim se zavrne predlog, naj se ovrže razsodba zaradi ničnosti (§ 2), je predlagatelju dopustna pritožba na Vrhovno in kasacijsko sodišče, ki jo je j*riglasiti v treh dneh. Pritožnik ima pravico v osmih dneh po priglasitvi pritožbe in, ako je zahteval pred priglasitvijo ali ob njej prepis odločbe, po vročitvi izročiti razložbo svojih pritožnih razlogov. Ako se razložba ne izroči pravočasno, velja pritožba za umaknjeno. § 12. Zoper zamudo dveletnega roka za predlog §§ 1 in 2 more višje deželno sodišče dovoliti« upravičenemu predlagatelju postavitev v prejšnji slan, 1. ako more dokazati, da mu je njegovo ali njegovega zastopnika vojaško službovanje ali da so mu sicer neodvratne okolnosti brez njegove ali njegovega zastopnika krivde onemogočile držati se roka, 2. ako prosi za postavitev v prejšnji stan v HO dneh poleni, ko je nehala ovira, in 3. ako hkratu stavi predlog. Prošnjo je vložiti na sodišču, na katerem je bilo slaviti predtog. Sodišče ga predloži v od- Obdolžencu in njegovemu zagovorniku 1er tistim, ki so v § 3 upravičeni staviti predlog, in njihovim pravnim pomočnikom gre pravica vpo-gledovati v spise, izvzemši posvetovalne zapisnike, in jih prepisovati, da pripravijo predlog za obnovitev, kakor tudi v vsakem stanju obnovitvenega' postopanja. § 15- Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve. Izvršiti ga je poverjeno pravosodnemu ministru in ministru za deželno bran. V Taksenburgu, IG. dne decembra 1917.1, Karol s. r. Seniler s. r. Schauer s. r. < zapp s. r. , t 511. Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministrom za deželno kan z dne 25. decembra 1917.1. k zakonu z dne 16. decembra 1917. I. (drž. zak. št. 510) o popreskušanju obsojajočih razsodb, ki so jih izrekla vojaška sodišča v postopanju na bojišču ali v naglosodnem postopanju. Na podstavi § 15 zakona z dne 16. decembra 1917. 1. (drž. zak. št. 510) in § 99 zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 217) se ukazuje: 1128 (lOXXXIV. 511. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 25. decembra 1017. § 1. Predloge za obnovitev postopanja ali ovržbo vojaškosodnih razsodb (§§ 4 in 12 zakona) je vpisovati na okrajnih sodiščih in zbornih sodiščih prve stopnje v zbiralni vpisnik v kazenskih stvareh (TVs). § 2. Na višjih deželnih sodiščih je vpisovati po § 5 zakona predložene predloge v vpisnik IVa, ki ga je pisali po priloženem vzorcu. § 3. Po ovržbi vojaškosodne razsodbe je vpisati slvar na civilnem kazenskem sodišču, pristojnem za nadaljnje postopanje, v vpisnik (U ali Vr), določen za stvari te vrste, in poočititi številko vpisnika Ns v razpredelku za pripomnje. • 8 4. pravdništva vsako leto predlagati posebne izkaze o delovanju višjih deželnih sodišč na podstavi zakona o popreskušanju vojaškosodnih razsodb. Ti izkazi morajo dajati pojasnilo o številu obsojencev, na katere se nanašajo stavljeni predlogi in nkrenjene odločbe, ter o številu različnih v raz-predelkih 5, 7 in 9 vpisnika Wa navedenih odločb in o številu morda še ne rešenih predlogov. 8 5. Prošnjo, naj se pošljejo spisi o bojno- ali naglosodnem postopanju (tj 5 zakona), je nasloviti na c. kr. ministrstvo za deželno bran. 8 C. Ta ukaz dobi moč dne, katerega se razglasi. Nehauer s. r. ( zapp s. r. Hkratu z izkazom o kazenskem postopanju na višjih deželnih sodiščih morajo višja državna Vpisnik o predlogih za obnovitev vojaškosodnega postopanja in ovržbo vojaškosodnih razsodb Ha. Kos CGXXX1V. 511. Uka/, pravosodnega ministra itd. z dne 25. decembra 1917. 1429 O Pripomnje • - Rešitev pritožbe SÄ aneütup Ö oftAppoŽn z 00 IKßOJIJd G> V UUOtf -BZ BÜa)tSUOZU!| aSagfepm BqB.todft m S3 I«- 'S Aaqtsojdo 1 - lločba na pods razpraveJ O mollahs s aqposztfi *qgXAQ 1 ‘t sa IUZ1H[ o\\%to\o ut vq{JA T5Z \]V A9)IU.IA^Z ‘Š 1 o « 'RqZJA'BZ I|T? A3jIUdATîZ VU|0d0J I f CD OAtudzuj ou|sn uuf] > ! 5 Rešitev brez ustne razprave "C. aguütup s aqposm oq'pAü z 1 Oznamenilo vojaškega sodišča in kazenske stvari (ime obsojenca. kaznivo dejanje, kazen) ih a—e ne navedene načine r l!<.oipa.id af floipajj £ <*\ j ' upoqud ubq 1 > T-* (Sloveniuch.) 337 / Vpisnik Wa o predlogih za obnovitev vojaškosodnega postopanja in ovržbo vojaškosodnih razsodb. (Uk. pravos. min. z dne 25. decembra 1917.1. (drž. zak. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvome in državno tiskarne na Dunaju, I. okraj, Seilßrstälte St, 24, tudi v letu 1918. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, riiinnnskem, slovenskem in iikrainskem jeziku. t Naročnina za coli letnik 1918 državnega zakonika v vsaki tuli osmerih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se bodi ponj ali da se la izvod pogilja poštnine prosto — 10 K. Naročevali je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, 1. okraj, Soilerslätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se je plačala letna naročnina zanj, jo ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez priloži) vročevati po c. ki-pošti, je poleg natančnega naslova slanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo: Lotir ik 1849. za . 5 K 04 h Letnik 1867. za . 4 K 80 h Letnik 1885. za . 4 K 32 li I 1 za . 10 K 80 ir 71 1850. n • 12 „ 60 „ JI 1868. „ . 4,80 „ v 1886. ji • 5 „ 52 „ 71 1904. n ■ 6 , - , n 1851. v • 3 , 12 „ JI 1869. „ . 7 , 20 „ JI 1887. ji • 9 1905. n • 7 , 20 „ it 1852. JI • « . 24 „ JI 1870. , . 3 , 36 „ 9 1888. j» • 10 „ 08 „ JI 1906. « . 14 , 40 , ti 1853. JI • 7 , 56 „ JI 1871. „ . 4 . 80 , JI 1889. n1 • 7 , 20, n 1907. JI . 15 , 60 , it 1854. n • 10 , 08 „ JI 1872. , . 7 , 68 „ n 1890. ji • C , 48 „ ji 1908. n . 10 „ 80 , 71 1865. n • 5 , 64 , Ji 1873. , . 7 , 92 , J» 1891. JI • 7 , 20 , n 1909. ji . 10 , 20 , JI 1850. ji • 5 „ 88 , JI 1874. , . 5 , 52 „ ji 1892. JI • 12 , - , j» 1910. JI • 10,08 , 7) 1867. » • 6 , 84 , JI 1875. , . 4 » 80 „ n 1893. II • 7 , 20, f> 1911. »1 • 8 , 40 , 71 1868. ji • 5 , 76 , H 1876. , . 3 , 60 , ji 1894. JI • 7 , 20 . ji 1912. JI • 16 . - . n 1859. 4 , 80 , JI 1877. „ . 2 , 40 „ ji 1895. JI • 8 , 40 „ ji 1913. JI • H , 40 , ji I860. ji • 4 , 08 „ JI 1878. , . 5 , 52 „ ji 1896. JI • 8 , 40 „ j» 1914. JI • 18 , - , ji 1861. ji • 3 „ 00 „ 71 1879. „ . 5 , 52 „ Tl 1897. 51 • 18 , - , n 1915. JI . 14 „ 04 , ji 1862. ti • 3 , 36 „ X) 1880. „ . 5 , 28 , ji 1898. JI * 7 , 20 , p 1916. JI . 15 , 24 „ ji 1863. 71 • 3 , 36 , JI 1881. „ . 5 „ 28 „ n 1899. J» * M . - . n 1917. JI . 18 „ 30 , n 1864. » • 3 „ 36 „ JI 1882. , . 7 » 20 , ji 1900. JI • 8„40 „ ji 1865. ji • 4 . 80, JI 1883. „ . 6 , JI 1901. JI • 7 , 20 , Ji 1866. ji • 5 , 28, JI 1884. „ . 6 , - . ji 1902. JI • 9 . - , Posamezni letniki v drugih sodmorih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo i 1 cerrali kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih ceiotniii letnikov državnega zakonika naenkrat, se dovoli 20°/# popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 25u/0 popusta, in ako so naroči vsaj 95, toda poljubnih celotnih letnikov državnoga zakonika naenkrat, ÎMV'/« popusta. Nil. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došii ali pa so mu dosti uedostatnl, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v e. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. Iti. . Kadar poteče la rok, se bodo kosi državnega zakonika' izločevali brez izjeme le proti plačilu prodajne Cene ('/4 pole = 2 strani po 4 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od I. 1849. naprej in v izdajah «stalN« sedmerih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej povsem popolnjcni, se dobiva ne le vsak posamezni letnik za zgorBj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teli letnikov za prodajno ceno (*/4 pole — 2 strani po 4 h) iz zaloge o. kr. dvome in državne tiskarne na Dunaju, I. okraj, Seilerstälte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatue (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah. Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.