350
Kobilice gojzdom škodljive.
Iz Loma blizo Soče. — Nekega dne se podam to poletje na eno prelepih senožet, ki se okoli Loma iz več majhnih vasic obstoječega vzdihujejo, in ga kot zelen venec obdajajo, kar zapazim od daleč proti zahodu gojzd rujav. Čudno se mi je zdelo, viditi o tem času velik kos gojzda v tej podobi , med tem ko je okoli in okoli vse zeleno. Lansko leto , ko je bila strašna suša tudi tukaj vse posušila, bi ne bil čudil se pri takem pogledu, ker mislil bi bil, da to izvira od suše, kar pa letos ni bilo mogoče , ker, hvala Bogu! ni bilo pri nas še znamnja te nadloge. Vprašam toraj memogrede kmeta: Je li morde gorelo v gojzdu, ker je tako posmojen? Z zavzetjem pa slišim, da so kobilice to naredile. Pri tej priči sklenem, podati se, kakor hitro bo čas pripustil, v imenovani gojzd, in se z lastnimi očmi prepričati, ali je kaj na tem. Res grem malo dni potem z razumnim kmetom v gojzd, in vidim, da je ravno tako, kakor mi je bilo povedano. Že daleč proč od tistega kraja, kjer je gojz objeden, nahajamo nenavadno število zelenkastih kobilic srednje velikosti, kterih bolj ko naprej greva, čedalje več vidiva. Vse je bilo živo pred nama, po pet in več jih je bilo na enem listu, kjer je bilo že bolj suho po tleh, so pa skakale, ko da bi dež šel. Kamor so segle, je grmovje in drevje, večidel gabrovo in bukovo, vse sne-deno od tal do vrha, da je groza in da gojzd 6 oralov na širokem ima čisto pozimno podobo. Ako ne bo huda zima nastopila , ki pa v teh krajih večidel gospodari , in ne bo pokončala močne zalege, se je bati, da ne bi ti snedeni gostje iz juterne dežele piidrli iz gojzda do polja , ki je dozdaj bilo pred njimi obvarovano, in da ne bi vseh pridelkov ugonobili. I*o moji misli bi bil najgotoveji pripomoček zoper zalego kobilično, ako bi se tla zasmodile, kjer so kobilice razsajale, kakor so na Ogerskem nekega leta delali, če se prav spomnim; vendar velja to le za polje in se nože ti, zakaj gojzd bi po takem prišel v nevarnost.
J. G.