informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Let°17 marec 1986 št. 155 ■ EDVARD KARDELJ: Nered in neodgovornost sta največji slabosti sistema Ob javni razpravi o »novem« sistemu ustvarjanja in delitve dohodka ter sredstev za osebne dohodke v SOZD Emona in o predlogu predsedstva CK ZKJ o delitvi dohodka in osebnih dohodkov objavljamo del razprave tov. Edvarda Kardelja na sestanku o perečih vprašanjih uresničevanja zakona o združenem delu na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke. (Sestanek je bil v Ljubljani 28. junija 1978.) • " »Imam vtis, da ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji nimamo enotne usmeritve za tisto, kar imenujemo merila za ugotavljanje delovnega Prispevka_Ne bi hotel dajati izčrpnih predlogov, ‘e nakazal bi smer in pot, po kateri naj bi iskali Ustrezne rešitve. Zdi se mi, da je pri nas postalo prevladujoče, da se odstopa od merjenja konkretnega dela, vprašanja delitve sredstev za osebne dohodke se lotevamo s stališča ocene abstraktnega dela. Zaradi tega se dogaja, da se v delovnih organizacijah odločajo za Uiedsebojno ocenjevanje delavcev, zlasti v skupnih službah, pa tudi v fizični proizvodnji. Po mojem uinenju tako medsebojno ocenjevanje delavcev ne more voditi nikamor drugam kot k prepirom, k Uavzdržnemu stanju in k popolnoma subjektivistič-Uemu določanju meril za delitev po delu. Po mojem uinenju bi bilo treba izhajati iz konkretnega dela. • Mislim, da obstajajo kategorije dela, ki jih je treba obravnavati vsako posebej in zanje izdelati Ustrezna merila. Prvič: tista vrsta dela, ki se materi-alno in vrednostno lahko meri. To je predvsem fizična proizvodnja. Drugič: skupne službe oziroma administracija. V tem okviru nikakor ne bi enačil znanstvenoraziskovalne dejavnosti z administraciji ampak le njen del, se pravi tisti, katerega rezulta-u se ne dajo meriti neposredno. Glavni del znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa bi spadal v družbene dejavnosti, v svobodno menjavo dela. Za vsa-k° od teh kategorij bi bilo treba poiskati ustrezna 'berila, in to ne poenotena, vsaka specifičnost v Posamezni delovni organizaciji naj bi se izkazala na Ustrezen način. • Kjer je mogoče konkretno meriti delo, je treba Povezati merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov s posamičnimi rezultati dela in s skupnim •"ezultatom dela celotne delovne organizacije, in to j^orje mogoče, od delovnih enot in temeljnih orga-Uizacij združenega dela dalje. Tako je delavec na avojem delovnem mestu hkrati zainteresiran tudi *a delo celotne delovne organizacije, kar ga bo spodbujalo za vse vrste samoupravnega delovanja. , Sistem delitve po delu bi bilo treba začeti gra-uiti z analitično oceno delovnih mest. To metodo suio v Jugoslaviji precej opustili, marsikod so jo belo popolnoma zavrgli, čeprav je tudi res, da je uelovno mesto vratarja nekaj drugega, kot je delovno mesto visoko kvalificiranega strugarja, direktor-'a itd. Marsikdaj je težko ugotoviti, koliko točk naj *velja« posamezno delovno mesto, vendar mislim, bi bilo treba sprejeti načelo, da se vsako leto Pravi revizija celotnega samoupravnega sporazumevanje na 12. strani) ■ PRED VOLITVAMI: Dušan Bračun, novi predsednik sindikata V torek, 11. februarja je bila v poslovni stavbi Emonke volifha konferenca koordinacijskega odbora zveze sindikatov v SOZD Emona. Na konferenci so obravnavali poročilo dosedanje predsednice KOO ZSS tov. Marije Lukman o delu odbora v preteklem mandatnem obdobju, poročilo odbora za šport in rekreacijo (oba poročila objavljamo na drugem mestu), odbora za kulturno dejavnost in izvolili novo vodstvo koordinacijskega odbora. V razpravi po poročilih so navzoči govorili in poudarili predvsem naslednje: - kako je s tezami samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Na relaciji Emone ni enotnih meril, kljub temu, da je bilo o tem že veliko govora, - potrebno je vključevanje sindikata v kadrovsko politiko. Imamo vodilne delavce, ki niso pripravljeni imeti okoli sebe sposobnih mladih hudi, - aktivno se moramo vključevati v razpravo bližajočega se Kongresa ZS Slovenije. Vsi se strinjamo z napisano resolucijo, potem pa jo ne izvajamo; - težimo za tem, da je plačilo po delu, nismo pa pripravljeni in dovolj zreli vsega tega izvajati. Pri omenjenem bi se morali v večji meri vključevati vodilni delavci; - klub upokojencev nima dovolj sredstev za zdravljenje minimalnega števila upokojencev, zato bo zaprosil OZD v SOZD za dotacijo. V razpravo se je vključil .tudi podpredsednik poslovodnega odbora tov. Molan, ki je opravičil službeno zadržanega predsednika tov. Šnuderla in povdaril predvsem sledeče: Dušan Bračun - Delovanje sindikata kot družbeno politične organizacije mora biti v OZD izredno velikega pomena, rezultati dela pa so posledica večjega ali manjšega naprezanja posameznikov, ne pa celote kot bi to moralo biti; - Pred nami so volitve, pri katerih se mora sindikat v maksimalni meri organizirati. Postopek kandidiranja je stekel, vendar ne tako ažurno kot smo pričakovali. Izpeljali smo postopek kandidiranja za predsednika ZZD v občini Moste Polje tako tudi kandidata za člana odbora za ekonomske odnose v občini in pa člana skupine ZZD za delovanje v skupščini SRS. Vse to pa je bolj posledica osebnega angažiranja, ni pa to še rezultat enotne akcije sindikata na ravni SOZD-a. - Če ocenjujemo poslovanje naših OZD v sestavi SOZD, ga moramo oceniti dokaj dobro. Imamo pa le nekaj naših OZD, ki bodo poslovale z izgubo. Za Supermarket Osijek iri Supermarket Maribor ter Evropo Celje (kateri so izgubo pokrile TOZD v sestavi DO Emona Hoteli) smo že vedeli. Pojavlja pa se nam izguba v E-Inženiringu, ki ni tako majhna in za katero se sprašujemo kje so tu samoupravni organi in DPO ter vodilni delavci na ravni DO, da za njo niso vedeli vse do sedaj. Kje je tu odgovornost in obravnava tekoče gospodarske politike, ki bi morala biti prisotna na vseh sestankih samoupravljanja in DPO. - Sprijazniti se ne moremo tudi z dejstvom, da smo zelo hitro pripravljeni odpisati inventurne razlike. Imamo tudi precej neodgovornega odnosa pri poslovnem odločanju, tudi tu bi sindikat . moral odigrati svojo vlogo. - Prihajamo v obdobje, ki bo gospdarsko ekonomsko zelo težko. Bitke za stabilizacijo še nismo dobili, zato je potrebno vnašati dosti znanja in odgovornosti, ter z izobraževanjem usposabljati naše ljudi. Moramo se zavedati, da je kadrovski potencial za nas izredno velikega pomena. - Naša skrb mora biti tudi enoten informacijski sistem, ker le tako bodo naše odločitve boljše in kvalitetnejše. - Boriti se moramo za spoštovanje naših samoupravnih aktov, ne pa da večina dela po svoje. - Velik problem je ne samo pri nas, ampak povsod, da ne preidemo iz situacije, da se ne da nič narediti. Odgovornosti nismo zaostrili. Preprečiti moramo pavšalno delno in na področju OD se ravnati po dogovorjeni politiki in družbenih kriterijih. - Vsakdanja naša skrb mora biti tudi izobraževanje in usposabljanje, tudi vodilnih in strokovnih delavcev. Pridobivati moramo visoko-strokovne kadre tudi izven naših OZD. - Za ureditev načrtov za SLO in DS smo poskrbeli, da pa lahko delavski svet (Nadaljevanje na 2. strani) Vsem delavkam Emone čestitamo za 8. marec ■ NAŠE NALOŽBE V LETU 1986 Hotel Labineca odprt v juniju LJUBLJANA, 13. februarja - »V manj kot v devetih mesecih bomo zgradili hotel Labineca, ki bo visoke B kategorije in bo imel gostom na vo)jo 364 postelj v hotelskem delu, 432 postelj pa v apartmanih. Prvo lopato smo zasadili 1. oktobra lani, hotel pa bomo odprli 10. junija letos, družinski apart-mani pa bodo odprti že 10 dni preje,« je povedal Rade Maršič, glavni direktor Emonine delovne organizacije Hoteli Jadran iz Kardeljevega. Kot smo že poročali lani v E-Informatoiju, gre za gradnjo hotela »na ključ« in s 100 odstotnim avansom za gradbena dela. Hotel in apartmajsko hotelsko naselje gradi delovna organizacija Gračtevinar iz Gračanice, za hotelsko opremo pa bo poskrbela Tehnooprema iz Beograda. Za osvežitev spomina naj ponovimo, da bo hotel stal v Gradacu - 12 kilometrov severno od Kardeljevega in komaj 200 metrov od hotela Laguna, ki prav tako sodi v okvir delovne organizacije Hoteli Jadran. Posebno pozornost so ho-teliiji v Jadranu posvetili ta-koimenovani infrastrukturi. V hotelskem naselju bo kar 18 lokalov - butikov v katerih bodo turisti lahko kupo- (Nadaljevanje na 2. strani) ■ XIII. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE EMONE Prehodni pokal za Emona Commerce KRANJSKA GORA, 23. februarja -Na belih strminah Podlesa v Kranjski gori seje za naslov najboljšega in najhitrejšega smučarja Emone potegovalo 515 smučark in smučarjev iz 15 temeljnih in delovnih organizacij Emone. Nastopili so v veleslalomu, v teku in v družinskem veleslalomu. Prehodni pokal so tokrat osvojili smučarke in smučarji iz delovne organizacije Emona Commerce, ki so zbrali 18 točk. Prav toliko točk so zbrali smučarji Emoninega Blagovnega centra, ki so bili drugi, a so imeli slabše uvrstitve v starejših kategorijah. Tretji pa so bili tekmovalci iz Maloprodaje. Proti pričakovanju je bil letos zelo množičen nastop v družinskem veleslalomu saj je nastopilo kar 38 družin. Organizacijo in meritve je v veliko zadovoljstvo nastopajočih in organizatorjev prevzelo Turistično društvo Kranjska gora. Veleslalom je bil opravljen hitro in brez zastojev že v dobri uri. Dobri organizaciji pa sta botrovala tudi izredno lepo vreme in ugodne snežne razmere. Podelitev pokalov in medalj je bilo v hotelu Špik v Martuljku. Ob navdušenem ploskanju tekmovalcev in navijačev, teh je bilo največ iz Maloprodaje, so jih podelili - Dušan Bračun, predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD Emona Dušan Eržen, predsednik odbora za šport in rekreacijo ter Miran Blaha, predsednik organizacijskega odbora. SINDIKAT EMONE POROČA Koliko smo učinkoviti? Poročilo o delu tega odbora je nekakšen obračun o tem, kaj smo v preteklem obdobju sploh delali, pa tudi o tem, koliko je bilo dejansko delo v skladu s programom, o tem kaj bi morali storiti, pa smo opravili le delno, pa tudi o tem, kje smo »udarili mimo«. Čeprav se to poročilo nanaša na zadnje mandatno obdobje, mislim da ne bi bilo popolno, če se vendarle ne bi dotaknila tudi preteklega mandatnega obdobja od 1982 do 1984, ker je bilo zelo burno, problemi pa popolnoma drugačni kot sedaj. V 1. 1982 smo se srečali z bolečimi varčevalnimi ukrepi ZIS. Pojavila so se vprašanja varčevanja z energijo in surovinami, spremembe delovnega časa, prevoza na delo in z dela, problemi preskrbe. Tako se je pod posebno natančnim drobnogledom znašla trgovina. Veliko je bilo govora o zagotavljanju organizirane prehrane, danes pa se ukvarjamo s problemi kvalitete te prehrane. V letu 1983 smo sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka, osebnih dohodkov in skupne porabe ter se že takoj nato zagnali v popravke, ki pa jih še do danes nismo uspeli spraviti pod streho, morda tudi zato ne ker so se takrat že pripravljali tudi branžni sporazumi, od katerih smo vsi veliko pričakovali. Obravnavali smo tudi osnutek zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, da bi se predvsem v lanskem letu srečevali z izvedbenimi težavami. v obeh obdobjih tega mandata je bila pozornost sindikata močno usmerjena v politiko osebnih dohodkov, pa tudi v življenjske razmere delavcev, predvsem zaradi tega, ker je nekaj časa naraščalo število delavcev z najnižjimi OD. Obračunali smo z zahtevami po uvedbi socialnih kartic, vendar zdravila proti padanju življenjske ravni nismo našli vse do lani, ko so prvič po šestih letih nekoliko narasli tudi realni osebni dohodki. V programu dela je bilo kot ena poglavitnih nalog zastavljeno dograjevanje sistema delitve po delu, odprava neskladij med posameznimi dejavnostmi ter boljše vrednotenje proizvodnega in ustvarjalnega dela, vendar te naloge še nismo opravili čeprav že tri leta poudarjamo kako je to treba čimprej storiti. Vendar smo do sedaj ostajali pri »treba je«, čeprav smo se na vseh sestankih dogovorili in bili enotnega mnenja, da v ta sporazum napišemo to, kar nam je vsem, ki delamo v Emoni, skupnega in poiščemo rešitve, ki so sprejemljive za vse čeprav smo med tem nekateri že pristopili k sporazumu dejavnosti. Od leta 1984 dalje smo se vsak po svojih močeh vključevali v razpravo o izhodiščih za pripravo srednjeročnega plana. V razpravi smo se zavzemali za uskladitev načelih deklaracij in konkretnih izhodišč, da se računalništvu in informatiki, ki v svetu postaja sestavni del splošne izobrazbe, tudi pri nas da primeren povdarek. Predvsem pa naj bi dajali prednost razvoju, ne pa ohranjevanju že doseženega. Razpravo o planskih dokumentih za srednjeročno obdobje smo organizirali tudi v Emoni. Pri tej razpravi so sodelovali tudi predstavniki občine Moste-Polje kot matične občine. V letu 1985 smo organizirali javno razpravo o spremembah in dopolnitvah skupnih samoupravnih aktov in jih na referendumih tudi sprejeli, razen že omenjenega sporazuma o skupnih osnovah in merilih. To leto je potekalo v znamenju volitev v samoupravne orga- ne SOZD-a Emone in priprav na volitve 1986. V zadnjem mandatnem obdobju smo opustili dogovarjanje o enotnih kriterijih ob tradicionalnih praznovanjih, ki jih organizira sindikat, ker se zaradi velikosti in različnih regijskih običajev le težko usklajujemo, kljub temu pa lahko ugotovimo, da stroški teh prireditev v nobeni emonski organizaciji niso bili pretirani. Uspešno smo se dogovarjali o delitvi na področju skupne porabe, na tem področju močno prihaja do izraza solidarnost pa tudi družbena kontrola. Na področju SLO in DSZ bo treba še precej storiti, če drugega ne bi to področje vsaj občasno moral obravnavati delavski svet SOZD. Tu mislim na varnostno politično oceno naše sestavljene organizacije. Za moralno oporo in nasvete se zahvaljujem občinskemu sindikalnemu svetu posebej tovarišu Pograjcu in tovarišici Fedranovi, tovarišu Molanu, Blahi, tovarišu Muhiču za redna poročila o poslovanju Emone kot celote, predsedniku poslovodnega odbora tovarišu Žnuderlu, tovarišu Svetelju, strokovnim delavcem delovne skupnosti in seveda tovarišici Nataši in Sonji, ki sta skrbeli za korespondenco. Predsednica koordinacijskega odbora ZŠS SOZD Emona: Marija LUKMAN Ekonomski odnosi s tujino v letu 85 1984 1985 indeks 85/84 - hotelsko-tur. štor. 72.4 76.1 122 - E Commerce 22.1 19.2 101 - ostale storitve 5.5 4.7 99 Skupaj 100.0 100.0 116 KONVERTIBILNO PODROČJE SOZD EMONA je leta 1985 izvozila na konvertibilno področje za 12,387.060 USI raznega blaga in za 10,077.992 USI storitev. V primerjavi z letom 1984 smo izvoz blaga povečali za 13%, izvoz storitev pa za 16%. Z doseženim izvozom ne moremo biti za- dovoljni, saj smo dosegli načrtovani izvoz blaga 91 od-: stotno, izvoz storitev pa 94 odstotno. Do izpada v izvozu blaga je prišlo pri proizvodnih OZD, ki so imele za 7% nižji izvoz kot leta 1984, načrtovani izvoz pa je presegla le Mesna industrija Zalog za 11% in Emona Inženiring za 444 procentov. Struktura po OZD je naslednja: načrtovani izvoz doseženi izvoz - proizvodne OZD 30.0 27.7 - E Commerce 69.1 70.1 ostale OZD 0.4 2.2 Skupaj 100.0 100.0 Glede na obliko izvoza blaga je bilo 55 procentov blaga izvoženega v rednem izvozu (leto popreje je znašal ta delež 59), 45 procentov pa v obmejnem gospodarskem sodelovanju z Italijo ter kompenzacijskih poslih. V primeijavi z letom 1984 je bil redni izvoz blaga večji leta 5 odstotkov, za 24 od- stotkov pa se je povečal izvoz v posebnih oblikah. Tu je treba posebej omeniti EC TOZD Obalo, ki je povečala izvoz v obmejnem sodelovanju z Italijo za 157 procentov. Vse OZD razen Emona Inženiringa so imele večji priliv od izvoza storitev v primerjavi z letom 1984. Struktura prilivov od izvoza storitev je naslednja: V prilivih od izvoza stori- vse OZD niso v letu 1985 tev niso upoštevani čeki Na- obračunale vseh čekov NB rodne banke Jugoslavije. Jugoslavije. Skupno je bilo teh prilivov SOZD Emona je leta 1985 za 6,936.209 USI, v primerja- uvozila iz konvertibilnega vi z letom 1984 pa so bili več- področja za 5.569.143 USI. ji 88 procentov. Uvoz blaga je bil le za 2 od- stotka nižji od leta 1984. Podatki o prilivih od izvo- Struktura uvoza blaga po za storitev bodo še večji, saj OZD je bila naslednja: 1984 1985 - proizvodne OZD 53,2 45,5 - Emona Commerce 33.6 41,7 - ostale OZD 13.2 12.8 Skupaj 100.0 100.0 Če uvoženo blago razvrstimo po namenu porabe, potem je bilo uvoženo 67% re-promaterialov, 2,8 odstotkov opreme in 30,2 odstotka blaga široka potrošnje. Po družbenem dogovoru je za uvoz blaga široke potrošnje za oskrbo tržišča v času turistične sezone 50% deviznih sredstev zagotovila Narodna banka Jugoslavije. Uvožene so bile razne prehrambene specialitete, filmi in fotografski aparati, alkoholne pijače, začimbe, limone in ananas kompot. V primeijavi z letom 1984 je bil redni uvoz blaga večji 13%, medtem ko se je uvoz blaga v posebnih oblikah (kompenzacijski posli in obmejno gospodarsko sodelo-1 vanje) zmanjšal za 47%. Leta 1985 je SOZD Emona porabila za neblagovne odlive na konvertibilno tržišče 878.401 USI. V primerjavi z letom popreje smo porabili 21% manj. KLIRINŠKO PODROČJE IZVOZ BLAGA NA KONVERTIBILNO PODROČJE v USI OZD Doseženo 1984 1985 Ind. 85/84 Plan Ind. dos./ 1985 plan 85 Agroemona 421.675 199.354 47 293.700 68 MIZ 1,975.853 2,149.198 109 1,940.818 111 E Ribarstvo 245.003 202.864 83 234.076 87 E KK Ptuj 989.278 867.216 88 1,658.169 52 EIPKO 42.036 2.423 6 E Commerce 7,164.410 8,673.969 121 9,346.000 93 E Inženiring 112.364 272.036 242 50.000 544 E Blag. center 23.845 - - - Skupaj SOZD 10,974.464 12,367.060 113 13,522.763 91 Na klirinško področje je SOZD EMONA izvozila za 4,623.877 USI blaga. Izvoz je večji za 80% od doseženega v letu 1984. Nižji izvoz je imela le mesna industrija Zalog. Plan izvoza blaga je prekoračen za 80% V letu 1985 smo uvozili iz klirinškega področja za 4,885.240 USI blaga, predvsem blaga široke potrošnje, letni plan je dosežen z indeksom 61. V primeijavi z letom 1984 je bil uvoz blaga nižji 47%. IZVOZ STORITEV NA KONVERTIBILNO PODROČJE OZD Doseženo 1984 I-XII1985 Ind. 85/84 Plan Ind. dos./ 1985 plan E Commerce 1,916.700 1,938.611 101 2,493.300 78 E Inženiring 455.153 296.187 65 1,267.000 23 E Merkur 23.231 36.721 158 EKKPtuj 872 2.800 — 5.401 52 E Globtour 1,526,058 2,345.913 154 1,687.000 139 E Hoteli 4,766.290 5,316.300 112 5,321.368 100 Ostale OZD - 141.460 - - - Skupaj SOZD 8,688.304 10,077.992 116 10,773.769 94 OZD ne spremljajo prilivov iz klirinškega področja za storitve, zato nam je na razpolago le podatek Narodne banke Slovenije. V letu 1985 so bili prilivi od izvoza storitev na klirinško področje 6,468.352 USI in so bili 102% večji kot leta 1984. Največ prilivov ima E-Commer-ce, nato sledi Globtour in E-Hoteli. Odlivov za storitve je bilo za 250.280 USI in so bili za 8% nižji kot leta 1984. A. Verbinc ■ PONUDBA, KI JE NEKAJ VEČ Hotel Slon je velik LJUBLJANA, 18. februarja - Čeprav je veliko silvestrovanje in pustovanje komaj malo za nami, že v ljubljanskem hotelu Slon snujejo nove in zanimive prireditve. Emil Jankovič, šef gostinstva v hotelu Slon, ima polne roke dela. Priprave še za eno prireditev niso končane, se že prične z delom za naslednjo. Emil pravi: »Menda smo prvi v Jugoslaviji, ki smo odprli otroško kavarnico. Vsako soboto dopoldne pridejo okrog desete ure v kavarno naši najmlgj-ši. Pripravimo posebno tortico, program z zanimivo pravljico in po njej veselo rajanje. Program menjamo vsakih 14 dni. Odziv je bil večji, kot smo ga sploh pričakovali. S kulturnimi večeri, štiri leta jih že prirejamo, bomo nadaljevali. Na večerih sodelujejo akademiki, umetniki, glasbeniki in pisatelji. Če povem, da je vedno premalo prostora za vse, ki žele priti, menim, da sem povedal vse. V pripravi imamo, naj ga tako imenujem - cafe teate , pa o tem več, ko bo stv zrela. Pripravljamo tudi »P natske večere«, ki bodo sr obveznosti konzumacije bo poudarek na prosti o bati. . Kmalu, že ta mesec bo tradicionalna »Belokranjs preja« ter večer prekmurs kulinarike in folklore. Slovaška kuhinja, ki prišla iz Bratislave bo op • do 8. marca, tradiciona izmenjava ponudbe iz ba nega kuka in Slona pa bo 18. do 24. marca. To b<£ dnevi dalmatinske kuhinj zaključnim večerom, ki s imenujemo »Dubrovnis noč«. le Ob koncu naj povem ; da bo od 24. do 28. mam Slonu gostovala Vojvodin Varadinski hoteli bodo P ' nudili svoje kulinarične SP cialitete in prikazali voj . dinsko folkloro. Takrat. bodo Ljubjančani pglen lahko kuho v kotličih. *\ haiji bodo kuhali kar nrnctnm xr Pnnmri 1 lllCl«* -r\ Dušan Bračun, novi predsednik sindikata (Nadaljevanje s 1. strani) obravnava varnostno-poli-tično oceno bomo še prej sklicali komite za SLO in DS na ravni SOZD. - Še nadalje se je potrebno truditi pri medicinsko programiranem aktivnem oddihu, da se ga v čimveč-jem številu udeležijo delavci naših OZD. Pri tem bi bilo potrebno narediti pravilnik, ki bi določal pogoje predvsem s povdarkom na tistih delavcih, ki opravljajo težka dela. - Pri športni dejavnosti moramo biti pozorni, da so to prave delavske športne igre, s sredstvi racionalno gospodariti in izdelati program, ki bo dober in katerega bomo lahko pred delavskim svetom SOZD tudi žago valjali. - V najkrajšem času pa moramo okrepiti delo mladine na ravni SOZD-a v ravno takšni obliki kot je koordinacijski odbor sindikata. Vključevanje mladine v naše samoupravno in mjb beno delo pa mora biti tr na usmeritev. «»o Na koncu se je tovariš-lan v imenu poslovodn odbora zahvalil tov. Lulj ^ novi za požrtvovalno “el% vodenje koordinacija* odbora. jo Na koncu konference člani sprejeli zaključek, 0 bodoče, zaradi boIj^a gg. vezovanja konferenc ‘n novnih organizacij, se;yhrf Ijajo koordinacijski sindikata v SOZD Em predsedniki konferenc * ^ dikata iz sestavljenih predsedniki osnovnih °r&ti nizacij sindikata iz en°v?.sti DO in delovnih skupn° SOZD. Za novega predseu-j-, KOO ZSS so izvolili Dušana Bračuna iz "g, Agroemona, za njego)X namestnika pa tov. Marolta iz DO Emona *%-,! li, TOZD Grand Union. M-P Hotel Labineca odprt v juniju (Nadaljevanje s 1. strani) vali skoraj vse kar potrebuje gost na dopustu, od spominkov do razglednice za pozdrav domov. Ne bo manjkalo niti frizerskega salona in lokala za pedikuro. V hotelski restavraciji bo 3.000 sodežev, omeniti pa velja še manjšo restavracijo za jedila na žaru, banketno dvorano, lepo razgledno teraso, igralnico z avtomati, kavarno, slaščičarno in savno. Tamkajšnje peščene plaže veijajo za najlepše na Jadranu. Poskrbeli pa bodo tudi za tiste goste, ki dajejo prednost kopanju v bazenu. Na voljo bodo kar trije bazeni, eden od teh bo pokrit, eden pa namenjen samo otrokom. Glede na dosedanje bogate izkušnje zadovoljiti tudi zahtevnejše goste bodo uredili v naselju tudi športna igrišča tako za tenis, namizni tenis, mini golf, posebne prostore za biljard in balinišče. Poskrbeli so tudi za šport na vodi. Gostje si bodo lahko izposojali manjše jadrnice, čolne, pedaline in de- ske za surfanje. Da boj^ y vek popoln to, da bo na naj povejbOjf voljo tudi P M ben, dobro opremljen ^ net za trim. Ob tako ob5 celostni ponudbi hotel. rjji gotovo zasluži svojo V V1 B kategorijo. Da bi hotel resnično 10. junija odprl gostom ja vrata skorja ne dvono jfl saj poznamo prizadevno*, zagnanost naših hotel*1^' srednjega Jadrana. UsP^f so izkoristili mrtvo 8r {Jr-no sezono na celini nV tf stično zatišje na obali- L;1, zoni bo novi hotel že v c v-zaseden. Goste bo v JLr hotelsko hišo pripeljal*' jf nin Globtour s katerim^!) lovna organizacija E-) \t' Hoteli Jadran že vrst uspešno sodeluje. veli' Vrednost naložbe j tf 1.400,000.000 dinarjev, ° ga so prispevali lastnin štev 72 odstotkov, 28 0 tov pa je združenih 5*^$ Na rovaš avansa na grafjf na dela in opremo gre P asati, da jih bo veljala postelje manj kot dva m n, drncev. * dvanajstih VIN in VANG-a 3 Marko Sterle pri pulzni diagnostiki, na er*dianih ugotavlja uravnovešenost VIN in ■ POGOVOR Z ZDRAVNIKOM Harmonija v telesu ie - zdravje .LJUBU ANA, 21. februar-v i ■ , Prostorih hotela Slon e.Llobljani ima dr. Marko er,e ordinariin za aku- ti, . - ordinacijo čeli? ,uro- O tem smo v nart?' Slasilu že pisali. Ordina-Ja le majhna, obisk pri okovnjaku za akupunktu-0 na.velik. Veliko je -- ljudi, ki bi radi prema- Kglhboleeinc migrene in bolezni, se znebili ,.vecnih kilogramov teže ■ se odvadili škodljivega nnle^a’ Pa jim to dosedaj ‘'kakor ni uspelo. Drea' Marko Sterle, ki se je j,ifed desetletjem seznanil s , ,‘SJskim tradicionalnim p^avilstvom v dalj nji Aziji Pi"Najpomembnejše vprašati,/ pri raziskovanju aku-ankture je oblikovna sprememba kanalov, ki prevajale rtnerS'j°- Bistva teh poti j^anes ne poznamo. Da bi li ti? e sP°znali, smo opravi-v'kivno kemijska razisko-p nJa. Tradicionalna medici-CejJe menila, da so kanali po h,,':''1 telesu in da se po njih it, lakata~Xue in Qi, to je kri texZlvtienjska energija. Kri 6t)e Po žilah, življenjska ha^8ya pa po njihovih zu-pr/j|l*> stenah. Dokler je ta har °k °beh v razmerju in K 'koničen, je zdravje do-i„ qt^UE Pa je hkrati VIN, cion i6 ^ANG, inačici tradi-s!finega kitajskega proti-■’ 'n njih harmonija je VK.a,;Je- Z akupunkturo, z J^om, pritiskom ali dru- Zanimanje je izredno veliko, večjih obiskov pa si zaradi utesnjenosti žal ne moremo privoščiti.« Ob našem obisku je bilo pri doktorju Sterletu šest žensk, ki so prišle iskat rešitev svojih težav. Ljubljančanka M. K. je povedala, da je v času štirih mesecev in pol shujšala za 36 kilogramov. »Pa ne smete misliti, da sem rekorderka. Moja znanka je od junija lani dosedaj shujšala 43 kilogramov,« je z nasmehom povedala. Tridesetletna Ljubljančanka, ki jo je močan glavobol mučil skoraj vsak dan je bila med prvimi, ki so obiskali doktorja Sterleta. Ena kura je bila dovolj, da se je znebila mučnega glavobola. Tablete v torbici so sedaj nepotrebne. Po našem razgovoru smo obiskali še direktorja hotela Slon Viktorja Korošca, ki je povedal, da imajo v načrtu nove večje prostore, v katerih se bo ta dejavnost lahko razširila in tako ne bo potrebno odslavljati ljudi, ki iščejo izhod iz svojih težav ali jih naročati za kasnejše dni. Morda borno o tem zapisali kmalu kaj več. Z. G. Hotel Labineca otvoren u junu Ljubljana, 13. februara -»U vremenu kračem od devet meseci sagraditi čemo hotel Labineca, biti če visoke B kategorije sa 364 postelje u hotelskem delu, te 432 postelje u apartmanima. Sa radovima smo otpočeli 1. oktobra lani, a hotel čemo otvoriti 10. juna ove godine, dok če porodični apartmani biti dovršeni več 10 dana pre« rekao je Rade Maršič, glavni direktor Emonine radne organizacije Hoteli Jadran iz Kardeljeva. Kao što smo več zapisali lani u E-Informatoru hotel se gradi »na ključ«, sa 100-odstotnim avansom za gra-devinske radove. Hotel i apartmansko naselje gradi radna organizacija Gradevi-nar iz Gračanice, a za hotel-sku opremu če se pobrinuti Tehnooprema iz Beograda. Kao što smo več zapisali, hotel stoji u Gracu, 12 kilo-metara severno od Kardeljeva, jedva 200 metara od ho- tela Laguna, koji takoder spada u sastav radne organizacije Hoteli Jadran. Posebnu pažnju su radnici Hotela Jadran posvetili ta-kozvanoj infrastrukturi. U hotelskem naselju če biti čak 18 butika, u kojima če turisti moči kupiti skoro sve što gost na dopustu treba, od suvenira do razglednica, niso zaboravili ni na frizerski salon i lokal za pedikiru. Hotelski restoran če ra-spolagati sa 3.000 sedišta, spomenuti moramo manji restoran za jela na žaru, za-tim dvoranu za bankete, ve-liku terasu sa koje se pruža prekrasan pogled, igračnicu sa automatima, kafanu, po-slastičarnicu i saunu. Peščane plaže u ovom delu obale spadaju medu najlepše na Jadranu, no dovit-ljivi hotelijeri su se pobrinu-li i za one koji daju prednost bazenu, tako če gostima s tajati na raspolaganju čak tri informator Srpskohrvatski prilog bazena, decu. od kojih jedan za Obzirom da dosadašnja bogata iskustva dokazuju da su u stanju zadovoljiti i zah-tevnije goste u naselju če urediti takoder sportska igrališta - za tenis, stoni tenis, mini golf, za bočanje, te posebne prostorije za biljar. Pobrinuli su se i za sportove na vodi, gosti če moči unaj-miti manje jedrilice, čamce, pedaline ili daske za serf. Da bude slika potpuna recimo i to da če gostima staj ati na raspoloženju poseban dobro opremljen kabinet za trim. Sa ovako zaokruženom po-nudom hotel svakako zaslu-žuje svoju visoku B katego-riju. Da če hotel zaista 10. juna otvoriti svoja vrata prvim gostima niti ne sumnjamo, poznamo marljivost i prega-laštvo naših hotelskih rednika sa južnog Jadrana. Uspešno su iskoristili mrtvu sezonu gradevinara na kontinentu i turističko zatišje na obali. Novi hotel če več u pr-voj sezoni biti rasprodan. Goste če u novu hotelsku kuču dovesti Emonin Glob-tour, sa k oj im radna organizacija Emona Hoteli Jadran več niz godina uspešno sara-duje. Vrednost investicije iznosi 1.400.000 dinara, od čega su sopstvena sredstva iznosila 72 odsto, 28 odsto je udruže-nih sredstava Emone. Na račun avansa za gradevinske radove i opremu moramo pripisati to da cena po kre-vetu iznosi manje od dva miliona dinara. Zvone Gjurin DRUGI O NAMA Povečanje svinjske proizvodnje Krajem 1983 godine Emonin Inženiring predao je no-vosagradenu farmu za svinje naručiocu radova složenoj organizaciji udruženog rada PIK Pančevo, OOUR Brazda. Iz lokalnog časopisa prenesimo tom prigodom objavljen članak. N prigodnoj svečanosti u Banatskem Novom Selu povodom završetka svinjarske farme o ostvarivanju sred-pjeročnog programa razvoja u RO Budučnost govorio je direktor Milovan Mrdak, pošto je prethodno izvodačima ljubljanske Emone Inženiring čestitao na uspešno i kvalitetno obavljenom poslu. Početak modernizacije stočarske proizvodnje. Izgradnjom i završetkom objekta u stočarstvu uspešno ostvarujemo i realizuje-mo koncept programa sred-njoročnog razvoja stočarstva kome je u našoj politici razvoja dat prioritet i sa kojim otpočinjemo proces moder- nizacije i povečanja obima stočarske proizvodnje. Tako novosagradena farma kapaciteta pet hiljada tovljenika godišnje učiniče da se dosa-dašpji kapacitet sa 3500 tovljenika poveča za 43 odsto. Uz malu adaptaciju postoje-čih starih objekata može se zaokružiti proces proizvodnje na 7000 tovljenika godiš-pje, što bi značilo udvostru-čenje svinjarske proizvodnje. Pored povečanja obima proizvodnje, farma ima drugi, još veči značaj. Naime, do sada smo svinjarsku proizvodni u obavljah u veoma nefunkcionalnim i zastarelim objektima i to na dva ekonomska dvorišta »Zora« i »Pustara« udaljenom sedam kilometara. Nije ni čudo što smo u takvim uslovi-ma imali loše rezultate u ukupnoj proizvodnji grla po krmači i ukupnoj proizvodnji svinj skog mesa - odnosno prirastu i u pogledu sla-bije iskorištenosti hrane po jedinici prirasta. Takva pro- izvodnja, prirodno, da se nije mogla tolerisati i tu nije bilo velike dileme. Našli smo se pred mogučnošču gašenja ove proizvodnje -Ui pred mogučnošču moder-nije, okoncentrisanije i uve-čane proizvodnje - zašto smo se odlučili - rekao je direktor Mrdak. Prednost rada nove farme je u najsavremenijim tehnič-ko-tehnološkim rešenjima. Tehnologija proizvodnje svih kategorija svinja (krma-čarnika, čekališta, bukarišta, prasilišta, odgajališta i rodili-šta) smeštena je samo u jed-nom kombinatovom objektu sa ukupnom pokriveno po-vršinom od 2796 kvadrata - U sastavu farme biče i ve-terinarsko-sanitami i upravni objekti koji če služiti potrebama svinjarske i gove-darske proizvodnje, a u kome če biti smeštene prostorije za: veštačko osemenjava-nje, veterinarska ambulanta, garderoba, restoran za ishra- nu, kancelarije i druge potrebne prostorije. Sve če ovo - nema sumnje - doprineti savremenoj pripremi zooteh-ničkih mera i povečanju produktivnosti, a posebno po-(boljšanju uslova rada rad-‘nika. Izgradnja farme je bila po-verena Emona Inženiringu, cena je bila ugovorena fiksno, bez primene klizne skale, u iznosu od 180 miliona dinara - a takozvana finansijska konstrukcija izgledala je ovako: kredit Osnovne pri-vredne banke 35,85 - kredit izvodača 51, udružena sredstva SOUR 80 i sopstveno učešče 15 miliona, naravno novih dinara. Najrečitiji dokaz zadovoljstva sa obavljenim poslom su tri nova ugovora koja je potpisala emona Inženiring sa SOUR-om PIK Tamiš za izgradnju tri nove farme za svipje, od kojih dve kapaciteta 5000 i jedna čak 15.000 tovljenika. EMONSKI INTERVJU gtSili Lelo dni službe pravne pomoči Sn!ajanie aliJ°oddajo ^kako točilo o bolezni. da obstaja tesna med bolečino in Dove,, de: ezava žVe>Vn°sti° možganov. Ta žorza Je. danes v središču po-d0]/OsU- Neizpodbitno je v rirlZan°. da vbadanje igel a|Uiv ene točke pospešuje hiR Vn°st posameznih živč-tn^Posrednikov in bioenci-gah ]na določene dele mož-U(.a, ,ega debla in tako pre-. VeiH? bolečino. Jo „3° ljudi prihaja v mo-khde ?ac*j°> od 12 do 15 jih 6opn dnevno. Z vsakim se stulVorim. Marsikdaj zado-Pekaj toplih besed in t>. Maloprodaja 46,92 23. Žekovec Majda 47,60 24. Dejak Lidija Hotel Union 49,35 Pokali za najhitrejše ŽENSKE — Kategorija »B« 1. Papler Majda 2. Vojvodič Liljana 3. Samsa Lilijana 4. Terpin Špela 5. Strniša Neva 6. Golun Saša 7. Grnjak Jaroslava 8. Krese Nevenka 9. Terčelj Alenka 10. Čehovin Janja 11. Nahtigal Majda 12. Vovk Silva 13. Ipavec Meta 14. Dolenc Maijeta 15. Žvab Špela 16. Hočevar M^jda 17. Kos Nataša 18. Jurman Marjana 19. Grahek Meta 20. Krošl Milena 21. Višček Melita 22. Krpan Rita 23. Vindiš Zdenka 24. Kosec Marta 25. Černič Barbara 26. Petek Majda 27. Pregelj Tatjana 28. Blažič Lučka 29. Roseč Sonja 30. Ovsenjak Janja 31. Smodiš Jana 32. Kastelic Zina 33. Mišmaš Ida 34. Heric Jožica 35. Vidmar Ksenija 36. Drofenik Gabriela 37. Rozman Rosvita 38. Čuber Vesna 39. Adamič Majda 40. Celin Vojka 41. Bohbec Marjeta 42. Ogrin Alenka 43. Kolenc Marija 44. Juijavčič Laura 45. Premru Neda 46. Bradaš Gorjana 47. Kern Marta 48. Kosi Nada 49. Pugelj Tatjana 50. Burič Metka 51. Ditner Lidija Maloprodaja Bernardin Ilirija Inženiring Inženiring Commerce Globtour Centromerkur MIZ Jestvina Kmetijska zadruga Centromerku Riviera Hotel Slon EEC Supermarket LJ Supermarket LJ Posavje Posavje Terme Commerce Jestvina KK Ptuj Agroemona Inženiring Hotel Union Commerce Maximarket Blagovni center Emona Merkur Ptuj Maximarket Maximarket KK Ptuj Globtour Maximarket Emona Merkur Ptuj Hotel Riviera SOZD Terme Ilirija Interna banka Globtour EEC Jestvina Hotel Riviera Hotel Riviera Maloprodaja Jestvina EEC EEC Globtour 28.41 31.46 32,35 32.46 32,59 33.42 33.46 33.79 34,06 34.18 34.25 34,61 35,37 35,87 35.97 36,31 36.55 36,57 36,73 37,27 37,44 38,09' 38,14 38.97 39,20 39.56 40,16 40.43 41.11 42.12 42,41 42.84 43.18 43,33 43,53 44,69 44.84 44,93 45,66 45,78 47.26 47,51 47,92 48.80 49,11 52,65 54,04 58,68 1.03,01 1.05.88 1.17,35 2. Lupše Angelca Maloprodaja 33,01 2. Bučan Meta Blagovni center 33,07 3. Ošina Marija Terme 33,83 4. Štancer Nataša Globtour 34,01 5. Kosec Metka Commerce 34,10 6. Trkman Draga Commerce 34,93 7. Herakovič Marija Posavje 35,59 8. Gerjol Desa EEC 36,50 9. Brelih Rada Globtour 36,92 10. Sirk Marija Jestvina 36,99 11. Koren Marija Emona Merkur Ptuj 37,02 12. Težak Mira SOZD 37,31 13. Jermančič Vera Centromerkur 37,41 14. Pipan Majda SOZD 37,66 15. Čanadi Ada Ilirija 37,70 16. Lampič Jožica DS Emona Merkur Lj 38,21 17. Od virk Jana Commerce 38,58 18. Čebašek Vera Maloprodaja 38,64 19. Zavrl Vanda Commerce 39,91 20. Šenk Avgusta EEC 43,68 21. Košir Maruška Maloprodaja 45,21 22. Žele Jelka Ilirija 48,97 23. Njirič Barbara Globtour 50,55 24. Čotar Silva Ilirija 51,07 25. Debeljak Marija Blagovni center 52,96 26. Purkart Sonja Globtour 58,26 ŽENSKE — Kategorija »D« 1. Benedičič Cilka Maloprodaja 31,42 2. Rotar Iva Agroemona 32,41 3. Žust Andreja EEC 35,75 4. Koren Angela Jestvina 37,13 5. Megušar Irena Commerce 40,49 6. Škamperle Marija Maximarket 41,66 7. Bregar Hilda SOZD 49,41 8. Oberžan Dragica Maximarket 1.12,13 MOŠKI - Kategorija »A« 1. Sitar Igor Globtour 31.92 2. Menart Božo Centromerkur 33,28 3. Kocjan Bojan KK Ptuj 33,42 4. Božič Lojze Centromerkur 34,46 5. Tršan Vinko Blagovni center 34,43 6. Intihar Bojan EEC 34,86 7. Lalič Vlado Maximarket 35,94 8. Šegatin Sandi Globtour 35,95 9. Tomšič Brane Supermarket LJ 35,98 10. Pivk Janez Hotel Slon 36,17 11. Zavec Janko KK Ptuj 36,24 12. Poljšak Tredi Jestvina 36,62 13. Mojškrc Jože MIZ 36,63 14. Jarc Janez Centromerkur 36,72 15. Milavec Brane Blagovni center 36,81 16. Toni Andrej Inženiring 37,04 17. Cvenk Bojan Maximarket 37,32 18. Žnicaršič Jernej Posavje 37,76 19. Toplak Matjaž EEC 37,82 20. Rojc Dominik Blagovni center 38,21 21. Pezdir Roman . Blagovni center 38,42 22. Ržek Gorazd Hotel Union 36,84 23. Tramte Stane Centromerkur 37,01 24. Leben Borut Globtour 38,62 25. Lanišek Matjaž Hotel Slon 38,49 26. Kolenc Simon Blagovni center 38,69 27. Vindiš Maijan KK Ptuj 39,13 28. Ljubeč Franček Emona Merkur Ptuj 39,42 29. Dolgan Janez Ilirija 39,75 30. Dolinar Marko Agroemona 39,80 31. Pižmot Janez Supermarket Lj 39,88 32. Lipovac Miljenko Centromerkur 40,15 33. Hlad Darryan Jestvina 40,26 34. Čuš Zlatko Emona Merkur Ptuj 40,44 35. Obran Miran KK Ptuj 40,36 36. Križman Lado Terme 40,75 37. Perovšek Boštjan Blagovni center 41,04 38. Stadler Leopold Ilirija 41,10 39. Bervar Dušan Maximarket 41.18 40. Čertalič Silvo Hotel Union 41,33 41. Ilič Branko Bernardin 41,35 42. Jerič Marko Centromerkur 41,67 43. Kerin Franc Agroemona 41,71 44. Križman Andrej Blagovni center 41,87 45. Vrčon Matjaž Maximarket 41,93 46. Čuček Ivan KK Ptuj 42,41 47. Čermelj Maijan Globtour 42,55 48. Jankovič Marko Inženiring 42,91 49. Vičič Marjan Ilirija 43,54 50. Zupančič Pavle Hotel Union 45,22 51. Repec Ludvik KK Ptuj 44,07 52. Zupančič Igor Maximarket 45,61 53. Kuhar Štefan Kmetijska zadruga 45,78 54. Irt Jože Terme 49,38 55. Vrnik Andrej Blagovni center 50,44 56. Lešnik Miran KKPtuj 58,67 57. Šklander Roman Maloprodaja 1.03,53 MOŠKI — Kategorija »B« 1. Jesenšek Radivoj Agroemona 33,24 2. Stare Igor Bernardin 34,16 3. Žerovnik Marko Globtour 34,47 4. Sedlar Bojan Hotel Union 35,93 5. Porenta Marko Commerce 36,28 6. Jamnik Vlado Terme 36,29 7. Rup Franc 8. Ravnik Marko 9. Bevc Ljubo 10. Šorel Jernej 11. Benčič Jože 12. Krulc Dušan 13. Jenko Vojko 14. Sketelj Boris 15. Jeločnik Tomaž 16. Kaušek Sašo 17. Brvar Savo 18. Ludvik Zlatko 19. Grbovšek Drago 20. Dežman Boris 21. Čanolek Franc 22. Pavlovič Vojko 23. Trošt Ljubo 24. Skok Pavle 25. Berden Miran 26. Pirnat Vanja 27. Vergan Zorko 28. Lavrač Franci 29. Keri Žarko 30. Kolar Branko 31. Starki Peter 32. Kovač Jože 33. Jerman Zvone 34. Matko Bojan 35. Kadunc Bojan 36. Kores Bogdan 37. Fabjan Dare 38. Kralj Marjan 39. Šetina Živan 40. Sotler Matjaž 41. Šušteršič Rado 42. Završnik Sieno 43. Dobljekar Bernard 44. Radovac Janko 45. Vižintin Miran 46. Boškovč 47. Vinšek Tone 48. Krošelj Miloš 49. Taufer Anton 50. Bernobič Danino 51. Franjkovič Boris 52. Učakar Matjaž 53. Petrič Ljubo 54. Kafol Matija 55. Dubac Branko 56. Rožman Mirko 57. Pogačnik Ivo 58. Primožič Janko 59. Juvančič Sašo 60. Potočnik Marijan 61. Kokalj Rajko 62. Zupančič Pavel 63. Bunič Emil 64. Jurič Branko 65. Krempl Slavko 66. Horvat Željko 67. Badovinac Zdene 68. Černič Marjan 69. Mašera Bojan 70. Lužar Bojan 71. Brglez Brane 72. Butinar Anton 73. Marušič Matjaž Blagovni center Commerce Agroemona Bernardin Malorpodaja Globtour Ilirija Globtour Interna banka EEC Maloprodaja Jestvina Hotel Slon MIZ IUlirija Posavje Blagovni center Blagovni center Blagovni center Inženiring Jestvina Maximarket Globtour Jestvina KK Ptuj Globtour Agroemona Maloprodaja Maloprodaja Maximarket Blagovni center Commerce Agroemona KK Ptuj Globtour Maximarket KK Ptuj Jestvina EEC Terme Commerce MIZ Globtour Globtour KK Ptuj Blagovni center Maximarket Maximarket Jestvina Terme SOZD Commerce EEC Commerce Commerce Maximarket Blagovni center MIZ Maximarket Commerce Commerce Terme SOZD Hotel Union Hotel Slon Jestvina EEC 36,30 36.33 36,44 36,50 36.52 36,93 36.97 36.98 37,07 37.52 37.6 37.7 37,7 37.7 37.8 37.8 37.9 37,96 37.98 38.03 38.1 38,15 38,23 38.3 38,3 38,7 38.83 39.02 39.0 39.06 39.26 39,69 39,72 39.83 39.83 39.98 40.02 40.07 40,18 40.26 40.33 40,47 40,68 40,68 40,86 41.0 41.2 41 S u'!’ 41,87 41.02 41,93 41.9 41.9 $$ fS ss 42,8 43.2 43,4 44, 44,28 Zadnji metri pred ciljem 74. Žnidaršič Igor 75. Mihelčič Miha 76. Versec Vlado 77. Auferber Jože 78. Škof Sašo 79. Iskra Jože 80. Šajn Vojko 81. Tornšek Igor 82. Grilj Jože 83. Dekleva Jože 84. Marinčič Josip 85. Cankar Janez 86. Krulc Ervin 87. Kos Vlado 88. Čač Mitja 89. Muhič Jože 90. Skorja Jože 91. Marušič Edi 92. Zajc Dragan 93. Hutar Branko 94. Miselj Željko Blagovni center Commerce Terme Globtour SOZD Ilirija Ilirija Agroemona Ilirija Ilirija Hotel Union Maximarket Bernardin KK Ptuj SOZD Centromerkur Hotel Riviera Hotel Riviera Hotel Riviera Maloprodaja Blagovni center 44,75 44,7 44,9 45. 46, ti! 4?’8 ijil fg’14 49$ lb> [• XIII. zimske športne igre Emone • XIII. zimske športne igre Emone • XIII. zimske športne igre Emone • MOŠKI — Kategorija »C« \ Svet Matjaž “• Valenčič Iztok f Bračun Dušan *' Novak Ludvik “• gele Ciril S' gogorelec Miran '■ Zekar Miloš q Ebner Johann i te* }, Gašperlin Miran ?• Gabrič Boris “• Koren Mario ,?• Kobe Marko k' Vili Sarpenetti Bruno fi Ž,orga Aljoša o Hercog Miran in ?rržen Dušan 5 Valeč Janko 2, Seme Dušan ti' Crnak Miro Rornnik Anton Merhar Roman 2r gtajer Iztok 2, Zunič Lado 2R gabec Ivan 7q gKmanič Pavle 3n" Stalcer Edvin 3l' Sirnik Janez »7 Klinar Ivo »o' Muha Miroslav 34 va^c Andrej 3S' Vaberger Miro 3fi D0*enc Primož 7 ' Kodman Jure 3R Xindiš Janko 3q' G°vc Janez 4„' Kpran Milivoj 4,' Kadunc Igor 42 oauren^ič Dušan . ■ btergar Aleksander 2' Vol^j Jani at' Kontrec Drago 4r lkerl Miro 47' povjak Jani Majdič Jože 4q' jskra Miro c. Močilnikar Frane Gašperšič Jože Hvastja Tomo Stanojevič Branko Burič Tone te' Briški Cveto cR' Gerželj Rado jjf Belič Klaudij • Kerševan Marko Agroemona EEC Agroemona Centromerkur Centromerkur Commerce Maloprodaja Commerce MIZ Kmetijska zadruga DS Emona Merkur LJ SOZD Jestvina Agroemona Posavje Jestvina Maximarket Hotel Union Centromerkur Hotel Riviera Blagovni center Blagovni center Beranrdin MIZ Hotel Union Commerce Ilirija Maximarket Globtour KK Ptuj Commerce Jestvina MIZ KK Ptuj Hotel Union Jestvina KK Ptuj Maloprodaja Jestvina Interna banka SOZD Bernardin EEC Maximarket EEC Commerce MIZ Ilirija Ilirija KK Ptuj Commerce Hotel Riviera EEC EEC Hotel Riviera Jestvina EEC 30,84 32,18 33.79 33.96 34.48 35,34 35.48 35.96 36,07 36.21 36.53 36.93 37.52 38.52 38,63 38.87 38,95 39,04 39.15 39.22 39,42 39.42 39.56 39.57 39.93 40.79 40.93 40,59 40,70 40,82 40.87 41.49 41.79 41.80 42.16 42,27 42,31 42,92 43,00 43,51 43,51 43,69 44.22 44.67 45.54 46,39 46.68 47.12 47.43 48.12 48,67 50.80 51,42 51.88 55.49 57,99 59,66 ^OŠKI — Kategc 2 Ulčar Jože C V Zupančič Boris I V Gričar Alojz P • s' gricelj Janez I 6 gbUerič Zvone I f' Trobec Janez I • Lebesmulbacher ( 8 Helmunt I o' pojo Dušan u' Gruber Vlado 15 Ruševec Mirko ifi Kodele Franc j?' Skaza Anton Ir gamsa Karlo ' Eller Bruno ^OŠKI »" ?°gačnik Jože 3 Zelelj Janko 4’ Ziherl Jože 5' KePa Janez , Mn — Kategorija »E< 6' Mrgole Mitja i Emil S Krevs Anton g' Stok Marjan In' “Užnič Ivan ll'Grili Rado PlmPrič Milan I3' P°nc Jani ' ^otepan Marjo SOZD DS Commerce Blagovni center MIZ KK Ptuj Inženiring Maloprodaja Commerce Bernardin Ilirija Blagovni center KK Ptuj Ilirija 29,59 30,20 30.77 31,98 33,25 33,46 33,68 34,66 35,07 35.77 36,13 36,16 37.02 40,35 41.03 42,91 45,88 57,84 28,60 31,30 32,50 33,41 33,69 33,75 35,38 37,43 37,48 37,92 40,24 49,84 1.16,45 V stilu, kot za svetovni pokal VRSTNI RED EKIPNO - ŽENSKE Mesto Točke 1. MALOPRODAJA 2 2. BLAGOVNI CENTER 8 3. EMONA COMMERCE 10 4. CENTROMERKUR 10 5. EEC 11 6. GLOBTOUR 11 7. ILIRIJA 12 8. JESTVINa 14 9. TERME 18 10. SOZD 19 11. SUPERMARKET Ljubljana 19 12. INŽENIRING 21 13. POSAVJE 25 14. AGROEMONA 26 15. MAKIMARKET 34 16. EMONA MERKUR PTUJ 41 17. HOTEL UNION 50 V Počep za čimmanjši zračni upor VRSTNI RED EKIPNO - MOŠKI Mesto Točke 1. EMONA COMMERCE 8 2. BLAGOVNI CENTER 10 3. MESNA INDUSTRIJA ZALOG 16 4. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ 17 5. HOTELI BERNARDIN 19 6. SOZD 23 7. EEC 24 8. MALOPRODAJA 25 9. HOTEL UNION 26 10. AGROEMONA 32 11. GLOBTOUR 33 12. ILIRIJA 40 13. JESTVINA 43 14. INŽENIRING 48 15. MAKIMARKET 52 16. TERME 54 17. POSAVJE 55 18. CENTROMERKUR 95 VRSTNI RED MOŠKI IN ŽENSKE Mesto OZD Moški Ženske Skupaj 1. EMONA COMMERCE 8 + 10 18 2. EMONA BLAGOVNI CENTER 10 + 8 18 3. MALOPRODAJA 25 + 2 27 4. EEC 24 + 11 35 5. SOZD 23 + 19 42 6. GLOBTOUR 33 + 11 44 7. ILIRIJA 40 + 12 52 8. JESTVINA 43 + 14 57 9. AGROEMONA 32 + 26 58 10. HOTEL UNION 9 + 50 59 11. INŽENIRING 48 + 21 69 12. TERME 54 + 18 72 13. POSAVJE 55 + 25 80 14. MAKIMARKET 52 + 34 86 15. CENTROMERKUR 95 + 10 105 REZULTATI X. DRUŽINSKEGA VELESLALOMA EMONE MestoOZD Čas 1. Rodman Jestvina 12.51 12)71 1 2. Lupše Maloprodaja 3. Matko Supermarket Lj. 13,26 4. Kobe Agroemona 13,44 5. Eržen Centromerkur 13,91 6. Bučan Blagovni center 14,00 7. Krese Centromerkur 14,01 8. Škerl EEC 14,19 9. Cerar MIZ 14,24 10. Trcel , MIZ 14,39 11. Koren Jestvina 14,54 12. Dolenc Hotel Union 14,55 13. Lampič DS Emona Merkur LJ 14,56 14. Hočevar Supermarket Lj. 14,69 15. Višček Commerce 14.80 16. Vindiš KK Ptuj 14,91 17. Marn DS Emona Merkur Lj 14,97 18. Radovac Jestvina 15,25 19. Marinčič Hotel Union 15,39 20. Žorga Maximarket 15,54 21. Koren Emona Merkur Ptuj 15,58 22. Škafar MIZ 16,09 23. Kolenc EEC 16,09 24. Butinar Jestvina 16,65 25. Debeljak Hotel Union 16,78 26. Valeč 17,14 ■ 27. Krpan Jestvina 17,26 28. Kastelic Maximarket 17,62 29. Bernik Commerce 17.91 30. Peterca Kmetijska zadruga 18,67 31. Belič Jestvina 18,75 32. Bricelj Hotel Union 19,01 33. Lampe 19,33 34. Burič EEC 19,46 35. Auferber Globtour 19,92 36. Kovač SOZD 20,33 37. Gregorič Maloprodaja 20,41 38. Nahtigal Kmetijska zadruga 41,49 Teki ŽENSKE - Kategorija »A« Mesto OZD Čas 1. Papler Majda Maloprodaja 6.16,0 2. Vovk Silva Centromerkur 7.45,1 3. Vidic Ksenija Commerce 10.10,4 ŽENSKE - Kategorija »B« 1. Bregar Hilda SOZD PS 6.56,1 2. Rismondo Miša Maloprodaja 7.37,5 3. Rotar Iva Agroemona 7.47,3 4. Vreček Uršula Blagovni center 10.55,4 5. Virant Marina Commerce 11.57,1 MOŠKI — Kategorija »A« 1. Pirš Ivan Kmetijska zadruga 10.29,6 2. Krašovec Iko Centromerkur 12.30,0 3. Jesenšek Radivoj Agroemona 13.04,1 4. Kobe Marko Agroemona 13.45,7 MOŠKI — Kategorija »B« 1. Bele Ciril Centromerkur 11.26,2 2. Cerar Vasja MIZ 11.40,2 3. Novak Ludvik Centromerkur 11.46,7 4. Gregorič Janez Blagovni center 12.01,8 5. Šimenc Pavle Kmetijska zadruga 13.45,0 6. Rački Jože Centromerkur 14.21,0 7. Radovan Jože Blagovni center 18.29,5 8. Virant Jože SOZD 18.53,9 9. Potočnik Janez Commerce 19.31,4 MOŠKI - Kategorija »C« 1. Gregorc Franc Blagovni center 6.42,3 2. Lojo Dušan Hoteli Bernardin 7.15,2 3. Zule Peter SOZD 7.28,1 . 4. Colja Emil Inženiring 7.47,7 5. Groznik Pavle DS Emona Merkur Lj. 8.23,6 6. Vidmar David Blagovni center 8.42,8 7. Južnič Ivan Hoteli Bernardin 9.10,9 8. Blaha Miran SOZD 10.13,1 REZULTATI VIII. SMUČARSKEGA TEKA - EKIPNO Mesto OZD Točke 1. CENTROMERKUR 5 2. BLAGOVNI CENTER 9 3. SOZD 12 4. CENTROMERKUR 17 Jože Virant iz delovne skupnosti Poslovna stavba Emone se je uvrstil med prvih deset najboljših ■ PREBERITE! 14.000 dni Emone Kronika, točneje prispevki za kroniko SOZD Emone, ob 40-letnici obstoja nima za cilj propagandne in druge učinke ob tako pomembni obletnici, pač pa objaviti za vsakdanjo rabo podatke, ugotovitve, stanje, težave, uspehe in še celo vrsto drugih podatkov, ki bodo pri roki vsakomur, ki bo take podatke potreboval na raznih gospodarskih, družbenopolitičnih srečanjih v okviru SOZD Emona, navzven v okviru Jugoslavije ali pri srečanjih s poslovnimi partnerji v domovini ali iz tujine. Cilj kronike je - kar naj-bolj strnjeno posredovati razvoj Emone od samega začetka leta 1947 do leta 1987. Hkrati s tem splošnim opisom razvoja posredovati posebej opise temeljnih in delovnih organizacij, ki sodijo v okvir sestavljene organizacije združenega dela. Pri zbiranju osnovnih podatkov, ki so neprecenljive vrednosti, je zbranih že kar dosti vrednih podatkov, da v celoti ali v večjem obsegu sodijo v kroniko, drugje pa so raztreseni v neurejenih arhivih, ne le za obdobje pred drugo svetovno vojno, pač pa tudi za obdobje po njej. Med najstarejše temeljne organizacije SOZD Emona prav gotovo sodi ljubljanski hotel Slon, ki je že slavil 430-letico obstoja. Zdravilišče Čateške toplice, danes Terme Čatež, bo v letu 1987 slavilo 190-letnico odkritja zdravilnih vrelcev. Med veterane izpred prve in druge svetovne vojne sodijo tudi celjski hotel Evropa in ljubljanski hotel Union ter portoroška Riviera. Sodimo, da ni bilo škoda in neopravičljivo, če ne bi opisali kdaj so jih zgradili, kako so se razvijali, kako so delovali med obema vojnama ter dokumentirano opisali njihov povojni razvoj. Kot pomoč pri tem zbiranju naj bo poziv glavnega in odgovornega urednika E-In-formatorja vsem direktorjem tozdov in delovnih organizacij, ki mu je priloženo-okvirno navodilo pod naslovom: »Kaj zajeti v biografiji SOZD Emona iz TOZD in DO?« Poudarimo naj, da je to le okvir. Zaželeno je, da sleherna sredina razširi omenjene teze za prikaz nastanka, razvoja in dejavnosti svoje delovne organizacije. Posebej želimo poudariti, da je potrebno sleherni prispevek dokumentirati, nič graditi na domnevah, morebitne spomine posamezni- kov ali skupine pa zapisati z njihovimi podpisi, in če niso viri zanesljivi to obvezno navesti. Kot primer navajamo podatke o izvoru imena hotele Slon kjer je zapisano: Baje je ime hotela Slon nastalo iz nevsakdanjega dogodka. Nadvojvoda Maksimilijan Habsburški je potoval iz Španije na Dunaj preko Ljubljane. Ustno izročilo pove, da je imel v koloni, ki ga je spremljala tudi velikega slona, darilo iz Španije. Prenočišče za slona so našli prav na mestu, kjer stoji danes hotel Slon.« Verjetno je interes sleherne temeljne in delovne organizacije, da se v kroniki zelo strnjeno zapišejo podatki o njenem nastanku in razvoju ker take podatke stalno potrebujejo. Tako bodo zbrani na enem samem mestu in jih ne bo treba iskati po starih arhivih in zapiskih. Vse delovne organizacije Emone naj opisane prispevke, ki so bili zbrani ob 30-letnici Emone za kroniko ponovno preverijo, jih dopolnijo za naslednjih 10 let ter obogatijo z argumentir-nimi podatki. Poudaijamo, da čimbolj strnjeno zaradi dejstva, ker bo za 20 delovnih in 53 temeljnih delovnih organizacij v kroniki na voljo okrog 200 strani, torej za vsako le približno tri strani. To pa naj ne bo ovira za širše opise, za katere pa si bo končna redakcija dovolila nujna krčenja in dopolnitve kot bo dovoljevala končna oblika kronike. Nove TOZD in DO, ki so prišle v okvir Emone po letu 1977 do danes pa bodo morale prispevke za kroniko pripraviti do obiskov, ki bodo v ta namen sledili s strani SOZD. Vsekakor pozivamo vse sodelavce SOZD Emona in tudi upokojene delavce Emone na sodelovanje, saj menimo, da marsikdo lahko prispeva svoj delež. Tako ob izdaji kronike Emone, ki bo izšla pred 10. aprilom -Dnevom Emone ne bo nepotrebnih prigovorov in kritike. Poglejte doma, če imate morda shranjeno kakšno fotografijo ali dokument (zapisnik, dopis ali podobno) iz prejšnjih let vašega dela v organizacijah sedanje Emone ali njenih pravnih prednikov. Če to posedujete, izročite delavcu v vaši organizaciji, ki je zadolžen za zbiranje dokumentacija za kroniko. Po uporabi vam bomo sliko ali dokument zanesljivo vrnili. Janko Velikonja ■ ZA UČINKOVITEJŠI NASTOP EMONE NA TRGU Nove in sodobne propagandne metode V sredo 12. februarja so se po zelo dolgem času, odnosno lahko kar rečemo prvič od obstoja SOZD EMONA (1977) zbrali v Ljubljani propagandisti in aranžerji iz naših delovnih organizacij. Prišlo jih je skoraj 50, iz vseh DO, razen iz TOZD Maloprodaja, Ljubljana, Supermarket, Ljubljana in Emona Merkur, Ptuj. Organizator tega srečanja je bil sektor notranje trgovine v delovni skupnosti SOZD, ki si je s prihodom novih, mlajših delavcev za marketing in ekonomsko propagando zadal nalogo, da poživi in koordinira oz. poenoti propagandne akcije in predstavitev vseh organizacij Emone na trgu in v širši javnosti. Posvet je pričel in vodil tov. Peter Zule, direktor notranje trgovine... Najprej je tov. Pavle Kogej, samostojni svetovalec v delovni skupnosti SOZD in psiholog v kratkem uvodu poudaril pomen vseh vrst ekonomske propagande tako pri proizvajalcih kot v prodaji. Nakazal je glavne elemente, na katerih sloni dobra reklama. To je predvsem potreba vseh ljudi po lepem ustvarjanju ugodnih čustvenih zvez in ustrezne informacije, ki zadovolji človeško vedoželjnost. Tov. Ivan Brezavšček, novi vodja službe za ekonomsko propagando pa je zatem seznanil udeležence z nalogami in kratkoročnimi načr- ti te službe. Med drugim je napovedal skorajšnjo izdelavo predloga pravilnika in grafične priloge o enotnem označevanju in predstavitvi tako našega znaka E kot drugih elementov v reklamnih akcijah in medijih javnega obveščanja. Tak pravilnik zahteva že 7. člen statuta SOZD, je pa nujno potreben tudi zato, da ne bo več prihajalo do raznolike uporabe znaka našega SOZD, predvsem pa ne do tega, da bi katerakoli organizacija Emone oglaševala svojo dejavnost ali prodajne akcije brez oznake Emone. V razpravi je tov. Miran Blaha, svetovalec poslovodnega odbora SOZD seznanil udeležence z letošnjim praznovanjem Dneva Emone. Kot je dogovorjeno, bo letošnje praznovanje bolj skromno in predvsem delovno, pa vendarle naj bi propagandisti in aranžerji temu našemu prazniku - 39. letnici primerno opremili svoje objekte, poslovalnice in prostore z gesli in emonskimi zastavami in to vsaj v tednu od 6.-13. aprila 1986. Tov. Blaha je govoril tudi o pripravah na praznovanje 40-letnice Emone, ki jo bomo proslavili prihodnje leto. Poseben odbor SOZD za proslavo 40-letnice bo v marcu predstavil predlog skupnega programa teh proslav in akcij, za katere se bomo morali vsi in skupno pripravljati. Glede na to, da bodo tako ■ Preberite! Mali oglasi KUPIM, PRODAM, ZAMENJAM so besede s katerimi se ponavadi začnejo MALI OGLASI v časopisih. Bralce E-Informatoija obveščamo, da bodo tudi v našem glasilu lahko objavili oglas in z njim morda hitreje ugodili svoji želji in potrebi. Oglas v našem glasilu bo brezplačen, obvezno pa je, da uredništvu sporočite točen naslov ter delovno organizacijo v kateri delate. v letošnjem kot v naslednjem letu mnoge naše DO, TOZD in poslovne enote -marketi, slavile visoke okrogle obletnice svoje ustanovitve (o tem glej poseben seznam, objavljen na drugem mestu), je pozval zbrane propagandiste in aranžerje da dostopno in vidno ozna-čijo te dogodke in izvedejo učinkovite propagande in prodajne akcije. Kot glavni in odgovorni urednik »E-Informatoija« je tov. Blaha povedal, da je uredniški odbor sklenil dati sektorju notranje trgovine SOZD v vsaki številki na razpolago -vsaj eno stran za predstavitev naših večjih poslovnih partnerjev in za novosti na trgovinskih policah iz naše lastne proizvodnje. V ta namen je kooptiral v uredniški odbor tov. Vesno Čuber, organizatorja marketinga v sektorju notranje trgovine. Glavna tema tega posveta je bila ocena dosedanjih propagandnih akcij in predstavitev novih iz področja Agroemonine Dietetike, ki jih je obrazložil tov. Sašo Franetič, vodja marketinga OE Dietetike. Čeprav prodaja zadnje novosti iz kompleta »Emonina kašča«, to je prosene kaše, dobro teče, je predlagal za mesec marec 1986 posebno akcijo ureditve prodajnih mest za ta proizvod v izbranih poslovalnicah naših trgovskih in gostinskih organizacij. Vsi prisotni propagandisti in aranžerji so ta izziv na tekmovanje navdušeno sprejeli, saj je organizator za najboljše razpisal lepe denarne nagrade (glej razpis v tej številki). Kar na posvetu pa so imenovali posebno ocenjevalno komisijo. Na koncu posveta pa sta poskrbela za prijetno presenečenje tov. Jože Ulčar, direktor sektorja zastopstev v DO Emona Commerce, TOZD Globus in tov. Boštjan Piškur, vodja prodaje zastopstva Hitachi. Predstavila sta namreč udeležencem novo, že težko pričakovano pridobitev v SOZD Emona, to je najsodobnejšo audioovizualno opremo, ki jo je naši organizaciji poklonila firma Hitachi, katero uspešno zastopamo in prodajamo njene izdelke že 12 let. Opremo sestavljajo TV sprejemnik ekrana 71 cm, stacionarni videorekorder in muvi video kamera z vgrajenim prenosnim videorekorderjem. Prisotni so bili nemalo presenečeni, ko so se ob predstavitvi videli na ekranu televizorja, ker jih je tov. Boštjan predtem za začetku posveta posnel z video kamero. Tov. Ulčar je udeležencem predstavil izredno vsestransko uporabo te in podobne audiovizualne opreme iz družine Hitachi. Uporabljali jo bomo lahko za boljši in sodobnejši pretok informacij, za potrebe izobraževanja vseh vrst in nivojev, predvsem pa za danes že precej vpeljano audiovizualno propagando in reklamo. S snemanjem in izdelavo osnovnih, matričnih kaset iz raznolikih zgoraj navedenih področij je možno zagotoviti obsežen arhiv in iz teh kaset kopirati nove in jih razposlati v naše OZD, na prodajna mesta, v turistične poslovalnice itd. Možnosti so izredno raznolike in vseobsežne, poleg tega pa je rokovanje s to opremo enostavno in se ga lahko kmalu priučimo. Tov. Ulčar je predlagal, da bi se s potrebno osnovno opremo za reprodukcijo čimprej opremile vse naše OZD in da bi se dogovorili za enotno konfiguracijo te opreme. Za začetek bi bili v OZD potrebni le TV sprejemniki (lahko tudi domači, z vgrajenim priključkom za videorekorder) in event. videorekorderji. Če pa teh zadnjih ne bi še nabavili, da bi lahko iz SOZD sposojali za občasno reprodukcijo stacionarni videorekorder. V okviru SEP pa bi morali čimpreje usposobiti stalnega delavca za snemanje z videokamero in rokovanje s centralno audiovizualno opremo. Rep Naše obletnice v letu 1986 1946: 1951: 1956: Ustanovljena so državna posestva: Vodice, Zadobtt va, Krumperk, Črnelo, Češenik, Moravče, LogpJ (točen datum ni bilo mogoče ugotoviti, bilo pa Je drugi polovici leta 1946) . ^ Dne 12. septembra je bila ustanovljena današnja l*' EMONA »Posavje« Brežice; Dne 26. novembra je bilo pripojeno k podjetja H* hrana Trgovsko podjetje »KONZUM« (bivši »Ze|c ničsr^)' Dne 7. marca je bila otvoritev marketa, sedaj EMON* CENTER v Cigaletovi ulici 2, Ljubljana; hi. Dne 12. septembra je ustanovljen Kmetijski kon>D 1971: Uradna otvoritev kompleksa skladišč in hladilnic fj* Šmartinski cesti 102 (vrednost investicije 110,000™ novih dinarjev); (23. aprila 1971); u Dne 26. maja ustanovljena OZD pravna oseba Ho* 1961: 1961: 1971: 1971: KI5S2 otvoritev TOZD 1976: 1976: 1981: 1981: 1981: 1981: market; . Dne 2. julija uradna otvoritev hotelov Bernardi11 1.100 posteljami; . Dne 5. decembra je bilo v Teheranu podeljeno prizn nje »Zlati Merkur« podjetju EMONA Ljubljana; Dne 28. januarja priključitev KK Ptuj; v. Dne 10. maja odprt prenovljen hotel Korotan na « strijskem koroškem; Dne 24. novembra odprta nova blagovnica v Zreta®1 Dne 5. decembra odprt novi EMONA Center v Dr* ljah OKROGLE OBLETNICE OTVORITVE MARKETOV EMONE 25 let: Market Celovška cesta Ljubljana Market Cigaletova ulica Ljubljana Market Zagorje Market Vojkova ulica Ljubljana Market Kisovec pri Zagorju Market Kamnik 20 let Market Jesenice Market Šiška Ljubljana Market Mengeš Market Vir pri Domžalah Market Vižmarje Market Kranjska gora Market Koper Market Nova Gorica 15 let: Market Na jami Ljubljana Trgovska hiša Emona - Maksimarket 10 let: Nobene otvoritve leta 1976 5 let: Prodajalna mesa Šmartinska 24 Ljubljana Blagovnica Zreče pri Slovensklih Konjicah EMONA Center Dravlje pri Ljubljani Ilič iH «:>!!! 27.12.196 31.1.!$! 1 tleM iM! 27.4.1$ 29. 2a 8'.}$ Tu* 24. 24. Ib«" ARANŽERJI! Kdo bo najboljši? Mesec marec 1986 je mesec, v katerem lahko preizkusite vaše aranžersko znanje in sposobnosti v pripravi prodajnih mest z »domačo kaščo«. Agro-emona bo nagradila tri nuj lepše aranžirana prodajna mesta: 1. nagrada 15.000 din 2. nagrada 10.000 din 3. nagrada 5.000 din Akcija bo trajala od 1. - 31. marca 1986, ocenjeva; la jo bo posebna strokovna komisija in podelila tudi nagrado za posebno angažiranje in domiselnost, ter več diplom, za 10 naj lepših prodajnih mest. Pri aranžiranju imejte v mislih tri zelo pomembne točke obveščanja potrošnika v trgovini: • vstop v trgovino, S prodajno mesto, # izhod iz trgovine. V mesecu aprilu bomo na skupnem sestanku razglasili rezultate, podelili nagrade in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju pri raznih akcijah. Obstoječi propagandni material (recepte, plakate) za »domačo kaščo« lahko dobite v Službi ekonomske propagande, od 24. 2.1986 dalje. Prosimo vas, da sporočite seznam trgovin, ki bodo vključene v akcijo tov-Lovru Inkretu, tel. 441-944 int. 24.-71 do 5. marca 1986. Aranžerski pozdrav! Koncem meseca februarja cije Emona hoteli prič<-j' --orno v vseh temeljnih orga- uvajanjem Emona hotel izacijah delovne organiza- KLUBSKE KARTICE- ■ nagrade in priznanja Bernardinovi delavci leta Portorož, februaija - ® j “ Štiri najbolj prizadevne delavce v hotelih Bernar-ln. jim podelili naziv — lavci leta. Kot to dopušča Pravdni so nagradili tudi oddelek ter mu priznali na-v - oddelek leta, razen tena 80, izredno priznanje in nagrado podelili oddelku za tr„ejarUe okolice hotelov, «SanelS§rOPOde11' Delavci leta .Dragan Zelinčevič, zapoga v temeljni organizaciji na leta 1978, vmes s kratko prekinitvijo, je pri pripravi ane ob raznih prireditvah ^aguni in v obratu Taverna svojim strokovnim delom, ““gnanostjo in marljivostjo ,n°go prispeval, da je ta ral, dosegel nadpovprečne rili ^te. Prejel je naziv -eiavec leta in nagrado v znesku 20.000 dinarjev. Mirko Orlič, receptor II v Grand hotelu Emona od leta 1982 je bil pri svojem delu izredno prizadeven, vesten in ustrežljiv do gostov. S svojim delom si je prislužil naziv delavca leta in nagrado v višini 20 tisočakov. Irena Legat, zaposlena v Bernardinu od leta 1976 kot vodja obrata Istra, ki že vsa leta dosega načrtovane rezultate prav zaradi prizadevnosti imenovane delavke. Zasluga Irene je tudi, da je kakovost vseh storitev v lokalu Istra dobra in pohvalna, čistoča pa na zavidljivi ravni. Za svojo prizadevnost in zgledno delo je prejela naziv delavca leta in nagrado 20.000 dinarjev. Helena Juriševič, zaposlena v temeljni organizaciji Hoteli Bernardin od leta 1978 je prejela naziv delavca leta in nagrado 20 tisočakov na področju gospodinjstva. Ker opravlja svoje delo zelo marljivo in vestno tudi pripomb s strani gostov ni bilo je delavski svet tozda smatral, da je predlog za naziv delavca leta in za nagrado utemeljen in ga je zato potrdil. Oddelek leta — strežba Lani so v penzionski restavraciji Grand hotela Emona dosegli v strežbi viden napredek kar je pokazala in tudi potrdila anketa agencij. V oddelku strežbe je vključenih okrog 40 delavcev. Oddelek je bil uspešen tudi ob raznih takoimenovanih gala prireditvah, ki jih je bilo lani nekaj več - FIJET, ADAC, obletnica MB in podobno. Zaradi povedanega so oddelku strežbe podelili naziv -oddelek leta in nagrado v višini 420.000 dinarjev. Čeprav pravilnik o podeljevanju nazivov oddelek le- ta in delavec leta to ne predvideva je delavski svet temeljne organizacije združenega dela Emona Hoteli Bernardin za izredno prizadevnost in skrbno delo podelil oddelku za urejevanje in čiščenje okolice hotelov posebno priznanje in nagrado v znesku 100.000 dinarjev. Oddelek je pod vodstvom Ljuba Podreka pokazal v preteklem letu izredno prizadevnost in skrb za čisto okolje, kar je nedvomno dokaj prispevalo k dobremu počutju hotelskih gostov. Razen navedenih oddelkov in delavcev je delavski svet s knjižnimi nagradami nagradil tudi tri delavce v aperitiv barih Bernardina za njihovo vestno in strokovno kakovostno delo. Nagrade so prejeli: Rudi Čušin v baru XI, Ante Kopič iz bara Loby in Ismet Begič, vodja obrata Grili. Vsem iskrene čestitke! Z. G. Plenum Kluba upokojencev SOZD Emona je na podlagi 4. člena svojega Pravilnika sprejel na rednem zasedanju dne 13. decembra 1985 dopolnjen PRAVILNIK Blagajne vzajemne pomoči pri Klubu upokojencev SOZD Emona. I. Ustanovitev, ime in namen blagajne 1. člen Blagajno vzajemne pomoči pri Klubu upokojencev SOZD Emona je ustanovil Plenum Kluba upokojencev SOZD Emona na svojem zasedanju dne 13. 3. 1979. 2. člen Blagajna se imenuje: BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI PRI KLUBU UPOKOJENCEV EMONA, LJUBLJANA s sedežem pri Klubu upokojencev (v nadaljnem besedilu BVP.) Blagajna ima svojo štampiljko s sledečim besedilom: Blagajna vzajemne pomoči pri Klubu upokojencev Emona, Ljubljana. 3. člen Namen BVP je zbirati in združevati od svojih članov finančna sredstva za izplačevanje pomoči svojcem umrlih članov za pogrebne stroške (v nadaljnem besedilu posmrtnina.) II. Članstvo v blagajni vzajemne pomoči 4. člen BVP je prostovoljna humana organizacija. Njen član lahko postane vsak član Kluba upokojencev Emona s plačano članarino Kluba za tekoče leto. 1 EMONA HOTELI POROČAJO Vsak član Kluba upokojencev se lahko včlani v BVP v roku 12 mesecev od dneva upokojitve. Milijon nočitev v letu 1985 nivf etu 1985 je bilo doseže-p/i v delovni organizaciji Otona hoteli rekordno štete Pranočitev. Prvič od ponovitve delovne organi-je bilo namreč preko-«tono število mililjon noči-Ob tem ugotavljamo, da o Podaljšuje doba bivanja . slov v naših hotelih, saj je to gostov za dva odstotka ](‘a,Xl> nočitev pa za 3 odstot-4več kot v predhodnem * Od skupaj 1,004.542 noči-,, Je bilo nočitev tujih go-555.454 ali 55%, nočitev amačih gostov pa 449.088 5 45%. Hoteli so bili v po-[j ecju zasedeni 70,3 odstot-kar je zelo dobro, če Poštevamo, da sta v delov-s °rganizaciji dve TOZD s ^tonskim poslovanjem, ki ^Polagata z več kot polovi-0 v$eh ležišč. Jftveč gostov, ki so obi-» Emona hotele je bilo iz Jž Nemčije. Teh je bilo sko-K Polovico, oziroma 40,6%. tju . ej več kot v prejšnjih le-k,Je bilo Angležev, ki so ta-* U odstotki v skupnem u gostov sedaj na dru- L; j« ^ toestu. Sledijo jim gostil Avstrije, ki jih je bilo 1q/° m Italijani, ki jih je bi- stotkaCUpnem številu 7,3 od' uTUristični promet se je v (vv* 1985 najbolj povečal v umskem hotelu Evropa, U, r $o zabeležili 21% noči-' v več kot v letu 1984. V lanskem Grand hotelu K ..!°n se je turistični pro- Jjf kov Povečal za 10 odstot-Zj v čateških Termah pa ko, odstotkov. Več nočitev thi.v letu 1984 so zabeležili f0?' v hotelu Riviera Porto-’ Pekaj manj kot v prejš- njem letu pa v hotelih Berd-nardin in ljubljanskem hotelu Slon. Za 10 odstotkov manj nočitev so zabeležili v mariborskem hotelu Slavija , kjer so v tem letu rekonstruirali hotel in je bilo na razpolago 20% manj ležišč kot v letu pred tem. Za leto 1986 v delovni organizaciji Emona hoteli načrtujemo, da se bo turistični promet še povečal in da bomo dosegli 1,016,050 nočitev. V tem letu imajo v naših temeljnih organizacijah zastavljenih precej nalog: • v Grand hotelu Union nameravajo adaptirati Smrekarjev hram, preurediti trgovino Kraš in prodajalno čevljev v gostinska lokala ter izboljšati kvaliteto sob v III. in IV. nadstropju starega dela hotela Union ter urediti Srebrno dvorano; • v hotelu Slon nameravajo preurediti prostore in zamenjati opremo v Kavarni, Bistroju in Slaščičarni; • v hotelu Slavija načrtujejo v letušpjem letu nabavo nove hišne centrale in rece-pcijskega računalnika, zaščito oken z žaluzijami ter preureditev Totega bara v prostor za potrebe Igralnice; • v hotelu Evropa Celje naj bi v tem letu preuredili del hola in del hodnika (v menzo) ter postavili novo prodajno mesto »Aperitiv bar«; • v hotelu Riviera planirajo, da bodo v letošnjem letu razširili restavracijo Riviera, uredili bazen in opremili balkone vseh hotelov; • v hotelih Bernardin nameravajo v letu 1986 pripraviti vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo Il.faze tega kompleksa; • v čateških Termah pa načrtujejo izgradnjo naturističnega kampa, pričetek sanacije kopahšča m izgradnjo 124 vikend hišic. Seveda pa bodo v vseh hotelih posvečali vso pozornost tudi vzdrževanju hotelskih kapacitet, saj je tudi od izgleda hotelskih prostorov odvisna zasedenost hotelov. Ker natančni podatki iz zaključnih računov še niso znani, ocenjujemo, da smo v delovni organizaciji Emona hoteli v letu 1985 realizirali okrog 5,8 milijard din celotnega prihodka (od tega je bilo skoraj polovico ustvarjenega na tujem trgu). To pomeni v primerjavi z letom prej 91% več. Dohodek je po ocenah temeljnih organizacij cca 2,6 milijard din, čisti dohodek pa 2 milijardi din. V sklad skupne porabe je bilo iz- dvojenih 195 mililjonov din, akumulacija pa znaša 396 milijonov din. V poslovni in rezervni sklad je bilo torej izdvojenih kar 117% več sredstev kot v letu 1984, Za leto 1986 pa planiramo, da bo celotni prihodek v delovni organizaciji Emona hoteli znašal 9,6 milijard din, kar je za 65% več kot v preteklem letu. Precejšen izpad celotnega prihodka bodo v letošnjem letu predstavljale jzpladle stimulacije za izvoz, ki so v prejšnjih letih znašale kar okrog 12% celotnega prihodka. Zaradi tega si bo potrebno letos še bolj prizadevati za kvaliteto in popestritev turistične ponudbe. V delovni organizaciji Emona hoteli načrtujemo, da bomo v letu 1986 dosegli 4,1 milijardo din dohodka in ustvarili 585 milijonov din akumulacije. V tem letu pa naj bi po naših predvidevanjih vse temeljne organizacije zaključile poslovanje brez izgub. A. Zalar Nova povračila v zvezi z delom V Uradnem listu LR Slovenije št. 2 z dne 31. januarja 1986 so na podlagi 32. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog objavljeni povprečni zneski stroškov za IV. tromesečje leta 1985. Ti zneski so osnova za določanje stroškov, ki se delavcem priznajo tako kot določa skupni SaS in za katere je pristojen Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD. Dosedanji zneski objavljeni v Uradnem listu in predlog za določitev novih zneskov so razvidni iz naslednje tabele: • VEST IZ ČATEŽA Letos 496 novih postelj ČATEŽ OB SAVI, 19. februaija - Kot je povedal Vlado Deržič, direktor temeljne organizacije združenega dela Terme Čatež, ki sodi v okvir delovne 0r6anizacije Emona hoteli, je akcija za nov kamp v eeloti uspela. Več kot 120 delovnih organizacij iz Slovenije, prednjačijo Gorenjci, je podpisalo pogodbe za sodelovanje pri gradnji novega kampa v Čateških topli-°ah, kjer se bo stari kamp povečal za 496 postelj. , V zadevi gre za neko novo oblika avto kampa, v katerem bodo namesto standardnih prikolic namenili montažne, majhne bungalove oziroma hišice. Seveda bodo v tem avto kampu zgradili vso infrastrukturo, ki jo zahteva moderen avto kamp. E. I. Vrsta stroška Dos. znesek Znes. iz Ur. 1. SRS Predlog za novi znesek 2 3 Dnevnica nad 12 ur - s prenočevanjem 2.100 2.606 2.800 - brez prenočevanja 1.700 - 2.200 Dnevnica od 8-12 ur 1.200 1.357 1.500 Kilometrina 31 34,30 36 Ostali zneski, objavljeni v omenjenem Ur. listu SRS t. j. stroški za ločeno življenje ostanejo nespremenjeni. Izvršilni odbor Delavskega sveta SOZD Emona je sprejel nove zneske povračil tako kot so bili predlagani na svoji korespondenčni seji 15. februaija 1986. Novi zneski in povračila veljajo od 1. februarja 1986 dalje. 5. člen Vsak član ah članica Kluba upokojencev Emona lahko včlani v BVP tudi svojega zakonskega tovariša(ico) pod pogoji iz prejšnjega člena. 6. člen Vsak član BVP mora izpolniti in predložiti pismeno izjavo, na tej izjavi mora navesti vse zahtevane osebne podatke, predvsem pa mora točno navesti podatke o osebi, katera je opravičena sprejeti po njegovi smrti finančno pomoč BVP (posmrtnino). Na pristopni izjavi mora biti tudi izjava člana, da se strinja z določili tega Pravilnika. 7. člen Ob vpisu v BVP mora novi član vplačati vpisnino v znesku din 200. S tem zneskom se povečujejo lastna obratna sredstva BVP. Obveznost plačevanja članskega prispevka se za novega člana prične naslednje leto po letu vpisa. 8. člen Dolžnosti članov BVP so zlasti naslednje: - da redno plačuje članske obveznosti; - da sodeluje v samoupravnih organih BVP oz. KU; - da javi vsako spremembo kraja svojega bivališča; - da javi spremembo imena osebe, kije upravičena prevzeti posmrtnino po umrlem članu. 9. člen Pravice članov BVP so zlasti naslednje: - da dobi finančno pomoč - posmrtnino ob smrti člana; - da ima aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah v samoupravne organe BVP oz. v KU; 10. člen Pravico do izplačila pomoči - posmrtnine si pridobi član BVP šele po preteku 6 (šest) mesecev po vplačilu vpisnine in predložitvi pristopne izjave. Rok 6 mesecev se smatra kot karenčna doba. Če član BVP nima poravnanega letnega članskega prispevka do 30. junija tekočega leta in če umije po tem datumu, izgubi pravico do izplačila posmrtnine. 11. člen Članstvo v BVP preneha: - s prostovoljnim izstopom; - z izključitvijo člana, predvsem v slučaju nepravočasno poravnanih obveznosti; - s smrtjo člana; - z likvidacijo BVP. III. Organi Blagajne vzajemne pomoči 12. člen Organi BVP so: - Plenum Kluba upokojencev Emona; - Upravni odbor Kluba upokojencev Emona; - Nadzorni odbor Kluba upokojencev Emona. 13. člen Naloge Plenuma KU v zadevah BVP so zlasti naslednje: - da sklepa o Pravilniku BVP in njegovih spremembah in dopolnitvah; - da odloča o višini članskega prispevka; - da razpravlja o letnem zaključnem računu BVP in ga odobrava; - da razpravlja o poročilu Nadzornega odbora in ga odobrava; - da sklepa o likvidaciji BVP. 14. člen Naloge Upravnega odbora KU v zadevah BVP so zlasti naslednje: - da odobrava letni zaključni račun BVP in ga daje v odobritev Plenumu KU; - da odloča o sprejemu v članstvo BVP, kadar pogoji za sprejem niso povsem v soglasju s tem Pravilnikom; - da kontrolira izvrševanje dolžnosti članov BVP; - da odloča o izključitvi člana BVP, oz. daje svoje soglasje; - da izmed članov Upravnega odbora imenuje vocljo službe BVP; - da organizira med člani KU propagando za čimvečji pristop v članstvo BVP. - da odloča o vseh spornih zadevah iz področja BVP. 15. člen Za operativno vodenje BVP se organizira SLUŽBA BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI, katero vodi eden izmed članov Upravnega odbora KU. (Nadaljevanje na 6. strani) E-Informator 7 (Nadaljevanje s 7. strani) Ta služba vodi vse blagajniške in knjigovodske posle BVP. IV. Način delovanja in poslovanja BVP 16. člen Denarna pomoč - posmrtnina se izplačuje svojcem umrlih članov iz članskih prispevkov članov BVP. Med letom t. j. ob smrti člana izplačuje BVP posmrtnine iz lastnih obratnih sredstev, katera mora imeti BVP za premostitev. Vsota posmrtnine se izračuna tako, da se število članov BVP pomnoži z zneskom članskega prispevka od enega člana, ki ga ob koncu preteklea leta vedno določi Plenum KU Emona. (n. pr. 967 članov x din 25. = Din 24.400) 17. člen Takoj po Novem letu t. j. prve dni vsakega meseca januarja pa pošlje služba BVP vsem članom položnice za plačilo članskega prispevka, kateri je praviloma namenjen za pokrivanje vseh izplačanih posmrtnin v preteklem koledarskem letu. 18. člen Letni članski prispevek se izračuna tako, da se število umrlih članov v preteklem letu pomnoži z določenim članskim prispevkom na enega člana BVP. (N. pr. umrlo 20 članov krat din 15. = din 300) Tako izračunan članski prispevek pa se zaradi vodenja evidence smatra kot članski prispevek za tekoče leto. Člani BVP so dolžni poravnati letni članski prispevek najpozneje do konca meseca februarja vsakega leta. 19. člen Denarna pomoč - posmrtnina se izplača samo svojcu umrlega člana, kateri je naveden na pristopni izjavi in to takoj po predložitvi iz spiska matične kpjige umrlih (mrliški list). Posmrtnina se izplača po preteku karenčne dobe (prvi odst. 10. člena) in če je imel pokojni član BVP poravnane vse članske obveznosti. Denarna pomoč - posmrtnina pa se ne izplača svojcem umrlega člana še nastopi smrt zaradi elementarne nesreče (potres, poplava in slično.) 20. člen Služba BVP pri KU Emona je dolžna, da v mesecu maju vsakega leta opominja s priporočenim pismom vse člane BVP, kateri do tedaj niso plačali članskega prispevka za tekoče leto. V opominu se mu določi tudi zadnji rok za plačilo 30. junij 1.1. Če tudi do tega datuma član ni plačal članskega prispevka, se takega dolžnika s tem datumom tudi avtomatično črta iz članstva BVP in tedaj mu ugasne pravica do izplačila posmrtnine (drugi odst. čl. 10.). Služba BVP poroča o taki izključitvi Upravnemu odboru KU. 21. člen Služba BVP pri KU Emona je dolžna, da vodi kartoteko in seznam članstva, blagajniško knjigo in, da vodi knjigovodstvo v ameriškem žurnalu. Ob koncu vsakega leta je služba dolžna sestaviti letni zaključni račun s poročilom z vsemi potrebnimi analizami. Služna BVP je dolžna, da ob začetku vsakega leta pošlje vsem članom položnice za plačilo članskega prispevka, z obvestilom o številu umrlih članov v preteklem letu in o eventuelnem zvišanju članskega prispevka. Služba BVP je tudi dolžna voditi točno evidenco o poravnavanju članskih obveznosti. 22. člen Vse upravne in materialne stroške Službe BVP krije blagajna KU Emona. V. Sredstva Blagajne vzajemne pomoči 23. člen Materialna sredstva BVP so: - vpisnina; - članski prispevki; - obresti od hranilnih vlog, - darila; - dotacije. Denarna sredstva BVP se morajo hraniti v denarnem zavodu oz. Interni banki Emone. Podpisnika za dvig gotovine v banki sta praviloma dva in sicer; vodja službe BVP in tajnik KU Emona. 24. člen Vsota vpisnin, obresti od hranilnih vlog, darila in dotacije predstavljajo lastna obrestna sredstva BVP, katera se uporabljajo za premostitev izplačevanja posmrtnin med letom. 25. člen Iz vseh materialnih sredstev BVP se ne sme dajati nobenih posojil članom. VI. Končne določbe 26. člen Najmanj enkrat letno, praviloma po letnem zaključnem računu mora služna BVP objaviti v Informatorju Emone poročilo o delu BVP. 27. člen Blagajno vzajemne pomoči lahko ukine samo Plenum Kluba upokojencev Emone s svojim sklepom. Za likvidacijo BVP imenuje Plenum KU 3 (tri) člansko likvidacijsko komisijo, katera mora narediti likvidacijski obračun. Celotno ostalo dobroimetje po likvidaciji BVP postane last KU Emone, a v slučaju izkazne izgube pokriva isto tudi KU Emone. 28. člen Z ozirom na sistem medsebojnega solidarnostnega zbiranja finančnih sredstev za izplačevanje posmrtnin, člani BVP ob prostovoljcem izstopu ali izključitvi nimajo pravice zahtevati nobenih povračil iz naslova vplačane vpisnine in članskih prispevkov. Isto določilo velja tudi ob likvidaciji BVP. 29. člen Ta dopolnjen Pravilnik je sprejet na rednem zasedanju Plenuma Kluba upokojencev dne 13.12.1985, a uporablja se od 1. 1. 1986 dalje. Ta dopolnjen Pravilnik se objavi v Informatorju Emone. Ljubljana 13. 12. 1985. Predsednik KU Emone Janez Pezdir l.r. DA ali NE za KAKOVOST? informator V vse hitrejšem družbeno ekonomskem in tehničnem razvoju v svetu in pri nas predstavlja pojem kakovosti težnjo k racionalizaciji in optimizaciji vseh procesov, katerih končni produkt je namenjen zadovoljevanju posebnih in splošnih družbenih potreb. Vsaka napredna družba se zaveda pomena kakovosti in njenih komponent v razvijanju družbene produktivnosti dela, kakor tudi problemov, ki negirajo ta prizadevanja. Vse to velja tudi za naše trenutne razmere, kajti od izboljšanja kakovosti na vseh ravneh so odvisne možnosti za razrešitev sedanjih ekonomskih težav. Kakovost bo pač morala postati pomemben del naših razvojnih prizadevanj, če želimo zagotoviti izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, krepitev družbenega in materialnega položaja vseh članov naše družbe ter enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela. Leto za letom postavljamo kot družba kakovost v večini pomembnih razvojnih dokumentov med poglavitne faktorje našega hitrejšega in boljšega razvoja ter s tem blagostanja, vendar so rezultati daleč od pričakovanj. Tudi razne kampanjske akcije kot npr. »leto kakovosti«, »mesec kakovosti« in podobne niso razen začetnega navdušenja pripomogle k uveljavljanju kakovosti v naši družbi razen v nekaterih OZD, kjer pa jih je nastopanje na tujih tržiščih prisililo k nenehnemu izboljševanju nivoja kakovosti svojih proizvodov oziroma storitev. Zgodovina pa nas uči, da kakovost ni »modna muha« nekaterih posamenikov današnjega trenutka, temveč je spremljala človeka skozi celoten njegov razvoj, pač v odvisnosti od razvoja proizvajalnih sredstev in odnosov v tedanjih družbah. SKoko-vit razvoj je doživela v našem stoletju, predvsem pq drugi svetovni vojni. Tako danes niso kakovostne samo »švicarske ure«, temveč izdelki vseh družb, ki so se pravočasno zavedle pomena kakovosti dela (Japonska, ZDA, države EGS itd.) Gotovo vsak izmed nas pomisli ob imenih kot so npr. Rolls-Royce, Philips, AEG, Mercedes Benz, NEC, IBM itd. prvo na to, da so to kakovostni izdelki, katerih ime že velja kot pojem dobre kakovosti. Vse to pa ni bilo mogoče doseči le s pisanjem in sprejemanjem resolucij in podob- no, temveč s trdim delom ne samo nekaterih posameznikov, temveč družbe kot celote. Tako danes v svetu in pri nas poznamo ter uporabljamo »sistem integralnega upravljanja kakovosti« kot najvišjo obliko organiziranja na tem področju. Namen tega sistema je zagotoviti pravočasne in popolne informacije o kakovosti iz proizvodnje in eksploatacije, katere naj bi organom upravljanja in vodenja služile za kreiranje dobrih poslovnih odločitev. Sam sistem, katerega so skoraj dvodesetleni razvoj spemljale tudi mnoge težave, je uspešno uporabljen tudi v nekaterih naših OZD (GORENJE, ISKRA, IBI, AERO itd.), ni pa obšel niti SOZD EMONA, saj se ga že nekaj časa uvaja v Mesni industriji iz Zaloga in v Agro-emonini Tovarni močnih krmil. Vednar ni naš namen v pojasnjevanju delovanja samega sistema, temveč je potrebno opozoriti na nekaj ključnih dejstev, ki se nanašajo na kakovost in s tem v zvezi tudi razvoj SOZD EMONA. To so predvsem: • Politiko kakovosti SOZD in posameznih OZD je potrebno opredeliti v planskih aktih, kar nas zavezujejo tudi sklepi in priporočila Skupščine SRS • Smernice razvoja politike kakovosti v SOZD naj bi opredelile aktivnosti v vseh dejavnostih SOZD in posameznih OZD • Skrb za kakovost mora postati skrb vseh članov našega kolektiva in ne le posameznikov, ki so za to zadolženi • Aktivnosti na področju kakovosti naj postanejo sestavni del našega vsakdanjega delavnika in ne le kampanjske akcije, ki hitro potonejo v pozabo • Vpeljati objektivna merila za nagrajevanje kakovosti dela itd. To je le nekaj predlogov, ki naj bi pospešili popularizacijo kakovosti med Emonci, saj ni dovolj, da je zanjo zainteresiran le predsednik KPO in še nekateri posamezniki, teveč naj postane skrb nas vseh, od neposrednih proizvajalcev v posameznih dejavnostih, do njihovih vodilnih in vodstvenih delavcev. Le tako bo mogoče še nadalje uspešno sodelovati z našimi izdelki in storitvami na vedno zahtevnejšem tržišču ob vse agresivnejši konkurenci. R. Jesenšek ■ NA OBISKU V BREŽICAH Upokojenci bodo zapeli BREŽICE, 19. februarja -Upokojenci delovne organizacije Emona Posavje iz Brežic in upokojenci čate-ških Term organizirani v tamkajšnjem poverjeništvu ne počivajo. Tako je povedala Zlata Butara, ki neumorna kot je bila vedno skrbi, da delo upokojencev ne zamre. »Pred dvemi leti, ko smo na Ptuju praznovali Dan Emone smo še imeli mešani pevski zbor, ki je na proslavi tudi zapel. Zaradi pomanjkanja moških grl je pevski zbor prenehal s petjem. Ženske pa smo se zmenile - če ni moških, bomo pele same. Iskale smo pevovodjo in ga tudi našle, to je učitelj Škof-ca, ki na brežiški osnovni šoli poučuje glasbeni pouk. Okrog 15 nas je in imamo vaje vsako sredo. V naš repertoar smo uvrstile predvsem domačo slovensko pesem za ženske zbore. Povedala nam je še, da so Emonini upokojenci tu v Brežicah ostalim za vzor. Prav zaradi svoje dobre organiziranosti. Pohvalijo se z dobrim odnosom s kolektivi kjer so bili zaposleni. Tako delovna organizacija Posavje kot Terme iz Čateža so k novoletnim bonom v vrednosti 2.800 dinarjev pridali še bon v višini petih tisočakov, za kopanje v čateških toplicah pa so vsi tukajšnji upokojenci prejeli trajno brezplačno dnevno karto, kar tudi nekaj velja. Pa še z nečim se lahko pohvalijo in v tem so prvaki. Od 110 članov upokojencev je kar 124 članov blagajne vzajemne pomoči. Nekateri so pritegnili k tej obliki varčevanja tudi svoje družinske člane. Vsekakor vredno posnemanja. Z. G. Zasedal je poslovodni svet SOZD Ljubljana, 26. februarja - Danes se je sestal poslovodn-svet SOZD EMONA, ki ga sestavljajo direktoiji vseh delo nih organizacij, združenih v SOZD in člani poslovodni odbora SOZD. Na dnevnem redu je bila obravnava osnutka noveg samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilu1 n razporejanje dohodka in čistega dohodka na sredstva osebne dohodke in skupno porabo ter njihova delitev, Pre“ log programa dela poslovodnega odbora in strokovnih slu SOŽD za leto 1986 ter plan skupnih stroškov SOZD, obra nava pripomb na predlog temeljev srednjeročnega plan® obdobje 1986-1990, pregled izgub v letu 1985 in pre° načinu pokrivanja in pregled priglašenih investicij za *e 1986. . v Ta seja je imela namen, da najbolj odgovorni delavk. SOZD obravnavajo in sprejmejo svoja stališča o najvaznJ ših aktih in zadevah, o katerih bo v naslednjem mesec razpravljal in sklepal tako izvršilni odbor DS SOZD (°*L* 10. marca) kot delavski svet SOZD, ki se bo sestal pr60 doma 18. marca. tkJ Največ razprave in pripomb je bilo o predlogu osnut* SaS o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za OD, ki i je pripravila posebna delovna skupina komisije DS SO* za pripravo tega akta. Udeleženci so ocenili, da je osnut^ dobro izdelan in primeren za javno razpravo s tem, d* dopolni še s pripombami s te seje kot tudi iz 10-dnevn razprave v strokovnih krogih vsake OZD. Poslovodni svet je zato sprejel sklep, da se doponti osnutek tega sporazuma dš v začetku meseca marca v ja*1-razpravo tako, da bi ga lahko delavski svet SOZD na sv J seji 11. aprila - ob dnevu Emone sprejel kot predlog m 8 dal na referendum v vseh organizacijah Emone. , Miran BLA1^ Novo pri Hitachiju LJUBLJANA, 5. februarja - V prostorih ekskluzivne^ hotela Holiday Inn je Jože Ulčar, direktor sektorja za,Vrjl štev iz tozda Globus Emonine zunanje trgovine pred sta strokovnjakom računalništva nov izdelek japonske ^ Hitachi. Gre za izdelek New Media Products - komPalc!L disk CD za disketno enoto CD-ROM za uporabo na podroCJ računalništva. ,:j. Prednost novega diska je prevsem izredno velika zmo^ , vost. Disk CD ROM shrani do petstokrat več podatkov * (j mini gibki disk, ali po domače: Če je na tipkani strani . besed, potem lahko shrani en novi disk za 270.000 s»a besedila. Kot je povedal Jože Ulčar, je to prvi korak k noveu|0 sodelovanju med firmo Hitachi in Emono, ki zastop3 . firmo. Zastopstvo bo, tako so zagotovili, vse novitete f>rn Hitachi še takorekoč tople ponudilo našim kupcem. Besedilo in Jure Boru* Koprčani, pričakujemo va$ na Ptuju! Strokovna ekskurzija, ki nam jo je 'organizirala ka^rfcr sko-organizacijska služba SOZD Emona v Ljubljano, K°Pjj in Portorož nam bo ostala v nepozabnem spominu zat® izredne pozornosti in gostoljubnosti, ki nam je bila izkaza povsod, kjer smo se ustavili. po Da je bilo tako se moramo zahvaliti podpresedniku ‘ e Emona Francu Molanu in Božu Fabjanu iz vzorčne trgovl BC v Emonki. Posebno zahvalo za izreden sprejem pa s‘ j[) dolžni Božotu Ostanku, direktorju E-Jestvine iz Kopt® jj Veselinu Kezunoviču, članu KPO iz HP Droge. Hvala m • tov. Siliču in tov. Elleiju iz Hotelov Bernardin ter predseči kom emonskih poslovodskih šol Tatjani Plesec in Mir° Čenaku iz Ljubljane ter Darinki Erhatič iz Kopra. ,j0l Vsem še enkrat iskrena hvala z velikim upanjem in da se zopet čimpreje srečamo, tokrat na Štajerskem’ Ptuju! ik) Slušatelji odde'*c poslovodske šole Em% na Vsem diplomantom poslovodske šole žj s Na podlagi številnih pozivov in izraženih želja v zve ( prekvalifikacijo oz. organiziranjem dodatnih izpitov za s* komercialni tehnik dajemo naslednje obvestilo. . m. Vsi diplomanti, ki so uspešno končali poslovodsko oddelke v Emoni in ki pri svojih delih in nalogah opravUtjj posle komercialnega značaja naj se osebno ali pisno JaX^, kadrovsko-organizacijski službi SOZD Emona Ljubi)® Šmartinska c. 130, tov. Vesni Raztresen in to do ko meseca marca. v V Vse prijavljene bomo povabili na informativni sestan^r mesecu aprilu. Pomenili in dogovorili se bomo o upravl nosti in smotrnosti te izobraževalne akcije. ^ ft ■ PREDSTAVLJAMO VAM NAŠE POSLOVNE PARJNERE 165 godina » Ga vrilo vica « SOUR Prehrambena indu-lrya »Gavrilovič« iz Petri-fue ove godine slavi znača-a Jubilej - 165-godišnjicu nfPr®®^n°g rada i postoja-Ua. Ova tvornica utemelje-a J.e 1821. godine kao me-iZsk* zanatska radionica L,8/111. Gavriloviča. U prote-in 165 godina iz nekadaš-^mesarske radionice s ne-hko radnika izrasla je i astala moderna industrija, J8a.se po svojim kapaciteti-a 1 opremom svrstava u u^jfnodernijih i najkom-'etnijih pogona, ne samo u ugoslaviji več i u Evropi, pa » svijetu. i ~ jlugom razvoju »Gavri-vica« vrlo su značajne d vi- je godine: 1881. kada su »Gavrilovičevi« majstori počeli proizvoditi čuvenu »Gavrilovič« salamu - »zim-sku«, koja je tako više od 100 godina »prima balerina« medu salamama i mesnim preradevinama uopče, te 1945. godina kada počinje socialistički razvoj »Gavriloviča« u novoj samoupravnoj Jugoslaviji. Nakon završetka rata u »Gavriloviču« je radilo 250 radnika, koji su proizvodih 2000-3000 tona mesa, koba-sičarskih proizvoda i masti. Rast proizvodnje, kao i sve veče potrebe za mesom i kvalitetnim mesnim prera- devinama, iziskivali su pro-širenje i zgradnju novih proizvodnih kapaciteta, tako da je 1960. godine na novoj lokaciji, na izlazu iz Petrinje prema Sisku, započeta izgradnja novih proizvodnih pogona. Upravo prije 20 godina, 19. XII. 1985. predan je na upotrebu novi »Gavrilovič«, koji se na no vij i lokaciji stalno širi, jača i modernizira. Danas je to Složena organizacija udruženog rada, koju u poljoprivrednoj proizvodnji, mesnoj industriji, ugostiteljstvu, trgovini i ostalim djelatnostima zapo-šljava oko 5.000 radnika i godišnje proizvodi blizu 50.000 tona gotovih proizvo- , J a se priprema za izvoz ODLIČNO JE - OD GAVRILOVIČA JE rili L H i ■ p dn ^veličini, značaju i ugle-PUR »Gavrilovič« vo-trj^j Je kolektiv u opčini Pe-r(>nj:a' a u sisačko-banijskoj ,Qdmah je iz Metalur-kombinata »Željezare« U q Vjsi avezu komunista »Ga-Vg Jrič« djeluje 1200 člano-PtOd ^ojih je 100 članova po iWJaVa°nieama, predstav-^jhilrna’ skladištima i pro-Vjjj JU centrima u Jugosla-V) jjji radnici ovog kolektivu. Petrinji i diljem zemlje *4CjPVl su sindikalne organi- 6f0i! Području SR Slovenije h°di SOUR »Gavrilovi-je ujisutni su odmah posli-rioji^ubodjenja, a vlastiti P°strv-n* centar u Ljubljani ?Ve „Jl Punih 20 godina. Od <0 b,°uine djeluje i tvornič-P, aeustavništvo u Maribo-^Ubr P.r°davaonice su u Uani, Krškom i dvije u Kopru. U SR Sloveniji »Gavrilovič« ima zaposlenih 20 radnika, a za 1986. oni imaju godišnji plan prodaje oko šest pošto od ukupne realizacije cijelog kolektiva. Slično kao i u SR Sloveniji petrinjski »Gavrilovič« orga-nizirao je svoju trgovačku mrežu u ostalim djelovima Jugoslavije. Prodajni centri, slični onom u Ljubljani, po-stoje i u Rijeci, Zadru, Splitu, Titogradu, Skoplju, Beogradu, Vinkovcima, Sarajevu, Banja Luci, Bihaču, Zagrebu, Varaždinu i Petrinju. Diljem zemlje »Gavrilovič« ima oko 170 vlastitih proda-vaonica. Prehrambena industrija »Gavrilovič« često prima značajne republičke i savez-ne nagrade i priznanja, dobitnik je brojnih medalja za kvalitetu svojih proizvoda na ocenjivanjima. u okviru Zagrebačkog velesajma, No-vosadkog i Beogradskog saj-ma. Petrinjski kolektiv redovno izlaže i na Ljubljanskem saj mu, te na sličnim priredbama u Sarajevu, Budvi, Skoplju i ostalim domačim sajmovima, a tako-djer i u inozemstvu, na pr. »Anugi« u Kolnu, u Moskvi itd. Mnogi od 37.000 Stanovnika opčine Petrinje i samog grada od 17.000 žitelja život-no su i radno vezani uz SOUR Prehrambenu industriju »Gavrilovič«. Ova vrsta proizvodnje u Petrinji ima tradi-ciju od punih 165 godina, du-gogodišnji ugled svojih maj-stora-mesara, a u poslednje vrijeme sve više i trgovaca -prodavača, ugostitelja, koža-ra i ostalih zanimanja koji čine ovaj veliki kolektiv, što ga mnogi Jugoslaveni znadu po dobro znanoj reklami »Odlično je - od Gavriloviča je«. Gavrilovič na Zagrebačkom velesajmu da. Moderna postrojenja, veliki broj majstora i stručnja-ka, te najsuvremenija tehnologija svjetskog nivoa omo-gučavaju »Gavriloviču« da proizvodi i na tržište plasira proizvode najvišeg stupnja finalizacije u velikim količinama i standardnem kvali-tetom. U SOUR Prehrambenoj industriji »Gavrilovič« udru-ženo je pet radnih organizacija: Poljoprivreda, Mesna industrija, Promet, Ugosti-teljstvo i Kučna radinost. Na taj način ovaj veliki kolektiv više nije samo mesna industrija, več je to čitav sistem koji obuhvača ratarsku pro-izvodnju, proizvodnju stoč-ne hrane i stočarstvo koje godišnje iz vlastite proizvodnje, kooperacije i poslovno tehničke suradnje isporuči do 200.000 komada svinja i 25.000 komada junadi. U RO Promet gotovo 200 prodava-onica, distributivnih centa-ra, skladišta i predstavništa-va plasira vlastite »Gavrilo-vičeve« proizvode i ostalu robu diljem zemlje. U sasta-vu »Gavriloviča« sve značaj-nije mjesto zauzima ugosti-teijska djelatnost, koja če do kraja ove godine biti oboga-čena prvim gradskim suvre-menim hotelom, koji se upravo gradi pokraj pozna-tog izletišta PIGIK, a več sli-jedeče godine koristit če se za potrebe »Univerzijade 87« u Zagrebu, jer če se dio natjecanja održati i u Petrinji. »Gavrilovič« razvija i niz djelatnosti iz male privrede, pa je u opčini Petrinja glavni nosilac društvenog sekto-ra ove proizvodnje. U toku 1986. godine proradit če prvi pogoni za izradu proizvoda kožne galanterije, obuče i odječe na bazi kože iz vlastite mesopreradjivačke djelatnosti. Tako če se na bazi nus-proizvoda klaoničke industrije korisno i dohodov-no iskorištavati koža, krv, žlijezde i drugi ostaci. Zna-tan dio tih novih proizvoda namjerava se izvoziti, čime če »Gavrilovič« povečati svoj izvoz koji traje nepre-kidno više od 30 godina u 20-tak zemalja. »Gavrilovi-čevim« proizvodima otvore-na su vrata cijelog s vijeta, a 0 ovom kolektivu visoke proizvodne i ostale oejene redovno daju brojne inšpekcije SAD, EEZ i ostalih ino-zemnih kupaca. Velik dio svoje proizvodnje »Gavrilovič« plasira u zemlje Zapada 1 Istoka, medu prijateljske nesvrstane afričke i azijske države, te drugim tzv. poz-natim kupcima. Ovaj kolektiv ima stalni zadatak povečanje izvoza čime doprinosi naporima našeg društva za efikasno provodenje Dugo-ročnog programa ekonomske stabilizacije. U »Gavriloviču« se velika pažnja poklanja stalnom unapredivanju i razvijanju naučnih, a naročilo tehnič-ko-tehnoloških dostignuča. S tim u vezi suradnjuje se s više znanstvenih institucija iz zemlje, a djeluje i više oblasti, počevši od usavrša-vanja stmčnih i naučnih ka-drova, stručno-tehničke i istraživačke suradnje u pri-marnoj proizvodnji do industrijske prerade mesa, te ra-zrade novih razvojnih programa. Uz sve to »Gavrilovič« se orijentirao i na rad vlastitog stručnog kadra. Tako je u preteklih nekoliko godina primljeno blizu 100 fakultetski obrazovanih radnika, koji su se uključili u realizaciju razvojnog programa. Ova SOUR ima i vlasti- tu Radnu zajednicu Razvoj, koja če prerasti u posebnu OOUR. U svemu torne značajno mjesto imaju inovacije i racionalizacije. U »Gavriloviču« smatraj u da inovacija nije samo tehničko unapre-djenje proizvodnje, nego je ono i uvodjenje novog proizvoda ili tehnološkog postup-ka, koji još nije primjenjen u zemlji, za tim zamjena uvoz-nog repromaterijala ih siro-vine domačom vrstom i našeg porijekla, te supstitucija skupljeg proizvoda jeftini-jim itd. Široka lepeza proizvoda Petrinjski »Gavrilovič« u svome proizvodnom asorti-manu ima oko 350 raznih proizvoda. Široka je lepeza gotovih jela, polu trajnih i trajnih konzervi i kobasica, te drugih vrsta hrane. U mi-nulom razdoblju započeta je proizvodnja više vrsta trajnih kobasica, a na tržištu su se več potvrdila bavarska salama i bavarska kobasica, koje po svom sastavu, izgle-du, okusu i drugim karakteristikama na jugosloven-skom tržištu predstavljaju nove proizvode. Interesantni su »Gavrilovičevi« proizvodi na bazi gljiva, raznog povrča ih sira, koji po veča vaju bi-ološku vrijednost proizvoda, a ujedno predstavljaju novost na našem tržištu. Iz ovog petrinjskog kolektiva na tržište se plasiraj u i proizvodi u želeu, a »Gavrilovič« je poznat i po velikom izboru svojih pašteta, kod k oj ih svaka vrsta ima karakterističan sastav i svojstva. U raznim dimenzijama konzervi te u crijevu izradjuju se pikant, pigik, piknik, pašteta s rajči-com, s po vrčem, čajna, min-henska, jahorinska, mesna, juneča, govedja itd. Stručnjaci-tehnologi i ostali majstori u RO Mesna industrija »Gavrilovič« punu pažnju posvečaj u kvaliteti svoje industrijski proizvedene hrane. Od prvorazrednog je značaja za uspješan pla-sman na tržištu kvalitetna ambalaža. U poslednje vrijeme u mjesto skupog bijelog lima sve se više koristi ostala ambalaža, medju kojima posebno staklena, plastična i crijeva. U proizvodnji SOUR »Gavriloviča« naročilo mjesto pripada specijalnoj grupi proizvoda namijenjenih dije-talcima i djeci. »Gavrilovič« je u nas jedan od prvih proz-vodjača koji je započeo tzv. Dedis proizvode za dijabeti-čare, te ukusne hrane za naše najmladje. Pomoč nerazvijenim krajevima Radna organizacija Poljoprivreda »Gavriloviča« nosilac je razvoja poljoprivredne proizvodnje na sisačko-ba-nijsko-kordunskoj regiji. U društvenom sektoru i u su-radnji s individualnim poljo-privrednicima tove se svinje i odojci, telad i junad, a uz sve to »Gavrilovič« gradi i širi mrežu svojih vlastitih stočarskih farmi. Po količini stočarske proizvodnje, a naročilo po organiziranem svi-njogojstvu, SOUR »Gavrilovič« medju največim je pro-izvodjačima u Jugoslaviji. U ovom kolektivu stalno se radi na poboljšavanju kvalitete lovnih svinja i junadi namijenjene izvozu uporedo se radi na snižava-nju konverzija smjese stočne hrane za kilogram prirasta, a takodjer upornim stručnim radom djeluje na selekcij u raspoladnog materij ala. Ovakva djelatnost omoguče-na je u tri reprocentra s kr-mačama, nazimicama i nera-stovima, te kvahtetnim odoj-cima. Ovaj petrinjski kolektiv ima i vlastitu tvomicu stočne hrane čijim se smjesama redovno snabdijevaju farme i individualni stočarski pro-izvodjači. U suvremene robno-proiz-vodjačke odnose »Gavriloviča« i poljoprivrednika iz ovog dijela SR Hrvatske uk-ljučeno je više od 6.000 ko-operanata. Valja takodjer naznačiti da »Gavrilovič« vrlo konkretno sudjeluje u bržem razvoju privredno nedovoljno razvi-jenih krajeva. Iz tog programa krajem prešle godine dovršena je izgradnja zajednič-ke farme junadi, kapaciteta 4.000 komada stoke godišnje sa Zemljoradničkom zadru-gom u Bosanskem Novom. U TOKU OVE GODINE U Glogovcu, na SAP Kosovo, dovršit če se izgradnja shčne farme junadi, u čijem financiranju, opremanju i struč-nom osposobljavanju radnika sudjeluje i SOUR »Gavrilovič«. Iz tih stočarskih obje-kata junad če se izvoziti preko »Gavriloviča«. SNT RAZSTAVA WANG HUIQIN V EMONI Kultura čopiča in kultura duha LJUBLJANA, 6. februarja - V počastitev slovenskega kulturnega praznika so danes v preddverju poslovne stavbe Emona v Ljubljani odprli razstavo lesorezov in risb kitajske akademske slikarke Wang Huiqin, ki seri £y živi v Ljubljani in je tu našla svojo drugo domovino. Otvoritvi razstave so prisostvovali gostje Tao Chu-enbao, prvi sekretar amba- Akademska slikarka Wang Huiqin je na slovesni otvoritvi svoje razstave v kitajščini recitirala Prešernovo pesem o Vrbi. sade Ljudske republike Kitajske v Jugoslaviji in kulturni ataše Yang Song, Franc Razdevšek, direktor Zavoda za mednarodno tehnično in kulturno sodelovanje v Ljubljani ter domala vsi direktoiji temeljnih in delovnih organizacij Emone. Tao Chuenbao je ob otvoritvi dejal: »V veliko čast nam je, da smo povabljeni na otvoritev razstave grafik in lesorezov Wang Huiqin v vašem lepem mestu Ljubljani. Dovolite mi, da izkoristim to priliko in vam v imenu ambasade Ljudske republike Kitajske izrazim prisrčno zahvalo za napore, ki ste jih vložili v organizacijo razstave, tovari- šici Wang Huiqin pa toplo čestitam k uspehom njenega umetniškega ustvaijanja. Wang Huiqin je rojena v provinci Jiangsu v mestu Nantong skozi katerega teče Veliki kanal in reka Jangce. Znano je, da je prav zaradi dobrih in gostih prometnih zvez, davno nazaj v zgodovini postal prav ta kraj domovina naše kulture. Mnogi genialni književniki in umetniki so prišli iz teh krajev. Pod vplivom te kulturne tradicije je tudi Wang Huiqin šla na pot umetniškega ustvarjanja in dosegla ohrabrujoč uspeh. Danes je Wang Huiqin prikazala vaši publiki slike s tipičnimi kitajskimi motivi kar je brez dvoma koristno za vzajemno spoznavanje dveh narodov. Wang Huiqin je naša rojakinja istočasno pa sedaj tudi Ljubljančanka. Kot kitajska umetniška poslanka bo prijateljske odnose naših dveh dežel nam vsem še bolj približala. Med Jugoslavijo in Ljudsko republiko Kitajsko obstoje že zelo dobri odnosi sodelovanja. Posebno veliko je sodelovanje na področju kulture, umetnosti, prosvete, znanosti, fizkulture, tehnike in zdravstva. Če gledamo v prihodnost je perspektiva za prijateljsko sodelovanje zelo ugodna. Verujemo, da bo prijateljstvo med Kitajsko in Jugoslavijo brezkončno kot brezkončno tečejo vode Save in Jangce.« V Kulturnem delu programa je znan kitarist Tomaž Rajterič zaigral na kitaro skladbo Frančiška Terega »Spomin na Alhambro«, Kitajska operna pevka Kang Bo pekinške opere pa je zelo občuteno zapela arijo iz opere »Gui Fei se je opila« ter kitajsko narodno o gori Tud-žan. Prav ob koncu pa je v spomin na našega velikana dr. Franceta Prešerna Wang Huiqin v kitajščini recitirala pesem - O Vrba, srečna draga vas domača. Wang Huiqin se je takoj po kulturni revoluciji, ko se Hoteli nagrajujejo Za naše reševalce nagradnih križank, rebusov in kvizov smo tokrat pripravili veliko nagradno E-križanko, hoteli Emone pa lepe nagrade. Veijetno vam križanka ne bo delala prevelikih preglavic, le lotiti se jo je potrebno, pa bo šlo. Čakajo vas lepe nagrade. Zdraviliški hotel Terme v Čatežu ob Savi je prispeval vikend paket za dve osebi, Hoteli Bernardin dye nočitvi z zajtrkom za dve osebi, portoroška Riviera enodnevni pension s spanjem za dve osebi, hotel Slavija v Mariboru enodnevni pension s spanjem za dve osebi, ljubljanska hotela Slon in Union pa večeijo za dve osebi. Nagrade - pensione bo potrebno izrabiti do konca meseca maja 1986, kdaj pa boste želeli koristiti nagrado se boste predhodno dogovorih s prodajno službo v hotelih. Rešitve nagradne velike E-križanke pošljite v zaprti kuverti na naslov uredništva E-Ifnormatorja do 25. marca 1986. Pri reševanju vam želimo obliko zabave. Uredništvo Javni opomini Disciplinska komisija temeljne delovne organizacije Maloprodaja v delovni organizaciji Emona Merkur Ljubljana je po opravljeni javni ustni obravnavi spoznala za odgovorne za kršitve delovnih obveznosti ter izrekla ukrep javnega opomina naslednjim delavcem: ■ Darji Mohorčič, ki opravlja dela vodenje PE na Ježici 17, ker je z malomarnim opravljanjem dela, oziroma z opustitvijo dopustila, da je bilo v prodaji blago s pretečenim rokom tajanja in to 73 kom. vrečk s kikirikijem a 50 gramov, 12 komadov rozinovih rezin a 500 gr in 7 kozarcev ' hruškovega kompota a 850 gr. H Borivoju Glamočaninu, ki opravlja dela vodenja marketa v Slomškovi ulici v Ljubljani, ker je z malomarnim opravljanjem dela dopustil, da je bilo v prodaji blago s pretečenim rokom trajanja, več vrst blaga brez označene prodajne cene, vipavski Merlot pa je bil označen s prodajno ceno, ki je bla za 23 din višja kot bi smela biti. ■ Dušanu Drolcu, ki opravlja električna dela v delovni enoti servis in aranžerstvo, ker je neugotovljenega dne v mesecu marcu 1985 leta namerno pokvaril električni radiator in ga nato odstopil marketu Kisovec kjer je prišlo do okvare na centralnem ogrevanju. Očitano dejanje je napravil zgolj iz škodoželjnosti. je bilo možno vpisati na likovno akademijo, vpisala na likovno akademijo v Nanjin-gu, ki je naj starejša moderno zasnovana visoka likovna šola na Kitajskem. Med 8.000 prijavljenimi so izbrali 40 oseb in med njimi Wang Huiqin. Vodni lesorezi in risbe s tušem na finem tankem papirju kažejo Wang Huiqin kot umetnico v najbolj žlahtnem pomenu te besede. To so dela subtilnega, poetičnega razpoloženja, nekoliko otožna, nostalgična. Slikarka nam z nekaj potezami nariše bambusovo trsje, obalo z osamljenim čolnom, pticami, rečno strugo, gozd. Te slike s tušem, so kljub temu, da so nastale že v letih, ko umetnica živi v Ljubljani, ohranili tradicionalno kitajsko umetniško izročilo -slikarstvo, v katerem se smiselno in dekorativno dopolnjujeta kaligrafija z otiplji-vejšim, realnejšim svetom. Slikarstvo akademske slikarke Wang Huiqin je kultura čopiča in kultura duha, kot je zapisala umetniški kritik Metka Simončič. E. I. Gostje na otvoritvi razstave slikarke Wang Huiqin (drut z leve) Tao Chuenbao, prvi sekretar Ambasade LR Ki™, ske v Jugoslaviji, (tretji z leve), slede Yang Song, kultur” ataše v Jugoslaviji in Franc Razdevšek, direktor Zavod” mednarodno tehnično in kulturno sodelovanje. POROČILO ODBORA ZA ŠPORT IN REKREACIJO Od Cuprije do Triglava Za nami sta dve leti dokaj plodnega dela s področja rekreacije in športa. S poročilom bomo začeli nekako bolj po dejavnostih, so skupne naloge odbora za šport in rekreacijo. Za nami so XI. in XII. zimske igre, oboje so bile v Kranjski gori z veliko udeležbo po okoli 600 tekmovalcev, kar je za zimske igre izredno lepa udeležba. Lani nam je sicer malo ponagajalo vreme, vendar pa zaradi tega udeležba ni bila prav nič manjša. XI. letne igre so bile v Ču-priji, kar je bilo za vse udeležence izredno doživetje, teh pa je bilo okrog 1000. Te igre so bile prava manifestacija bratstva in enotnosti. XII. letne igre so bile v Čatežu. Na teh igrah je bila udeležba nim centrom vsako leto > za 29. novembra je pokal ZEfpr-vo mesto že vnaprej rezerviran za našo ekipo. Tudi uspehi na raznih trim tekmovanjih preko celega leta nam niso tuji, n. pr. v kegljanju, smučanju, šahu, namiznem tenisu itd.. V letu 1984 smo gostili športnike iz Zveze Carine Jugoslavije v Ljubljani. Naša ekipa pa jim je v letu 1985 vrnila obisk v Beogradu. V svojem programu dela imamo tudi izvedbe seminarjev za animatorje športa in rekreacije v naših DO in TOZD, da bi jih na takih seminarjih seznanili z raznimi oblikami rekreacije, vendar smo v dveh letih na žalost izvedli samo enega in sicer v letu 1984 v TERMAH Čatež, tema je bila Medicinsko programiran aktivni oddih. Seminar je izredno uspel, bilo je 35 udeležencev, rezultat seminarja pa je povečana udeležba na programu MPAO v letu 1985 kar je sigurno nemalo zasluga seminarja. MPAO katerega se trudimo približati vsem delavcem v SOZD-u nam v nekaterih TOZD-ih izredno uspeva, nekje pa je za tako obliko preventive premalo posluha še vedno je bolj v modi kreativa kot pa preventiva. V letu 1984 je bilo na MPAO 80 naših delavcev, v letu 1985 pa 150. To vse skupaj ni veliko, vendar tam Kjer so se odločili za preventivo jim ni žal in uspehi se že kažejo. Zavedamo se tudi, da morda lahko naredili še ali opravljeno delo bor vendar je v tako velike**1 , tako različnem SOZD-u K L ti IVU 1 cl/.LLUllVIIl ^0 je naš to izredno težko, Hj. tudi prave podpore v njem času nismo delež®* strani vseh struktur SO£ Vsekakor presojo o naše delu prepuščamo vam, k® . ri ste nas izbrali in vas pr®j mo za podporo in pomoč v nadaljnjem delu, seveda smo kot taka sestava odb° ^ še zaželjeni, pa tudi ma jt premislek da je le zdrav zadovoljen delavec tudi 0 ber delavec. Predse® odbora za šport in rekrea™ Dušan Er**" še večja: 1200 udeležencev v 12. športnih panogah. Pod našim okriljem deluje tudi planinska sekcija, katera si prizadeva da pripravi čim več izletov v naše lepe planine, vendar razen za izlet na Triglav ni prav veliko zanimanja. Kaj je vzrok temu ne vemo, vendar si bomo prizadevali to popraviti in privabiti na izlete čim več ljudi. Za letošnje leto smo že objavili program izletov v E-informatorju. Tudi šahovska sekcija pridno dela. V letu 1984 in 1985 so bili na prvenstvu SLOVENIJE obakrat drugi kar je izjemen uspeh, če vemo, da imajo nekatere OZD tudi profesionalne trenerje za svoje rekreativne ekipe. Šahisti pripravijo vsako leto več turnirjev, najmočnejši pa je ob dnevu EMONE na katerem se zberejo res najboljši šahisti - sindikalisti iz Slovenije. Na raznih tekmovanjih kjer se pojavljamo kot ekipa SOZD-a smo vedno med zmagovalnimi ekipami, tako smo zmagali na zimskem Agroskiju, pa tudi na teksti-liadi v kegljanju smo bili zmagovalci. To tekstiliado je organiziral naš Emona Mer- Plat zvona s polj kur, TOZD Centromerkur in je bil deležen veliko pohval s strani udeležencev pa tudi naš odbor je malo pripomogel k temu uspehu. Tradicionalni peteroboj katerega organiziramo skupaj z Gradisom, Intereuropo, Carinarnico in Blagovno transport- Pred dobrima dvema letoma so zastopniki kmetijskih in živilskopredelovalnih organizacij začeli skupaj s kmeti biti plat zvona. Takrat se je morda komu še zdelo, da razmere v kmetijstvu vendarle niso tako kritične, kot so hoteli pokazati pridelovalci in proizvajalci hrane. Danes je vse boQ jasno, da napovedovanje ni bilo iz trte izvito. Jugoslovanski poljedelci so jeseni posejali najmanj pol milijona hektarov njiv mapj, kot so načrtovali, čreda živine pa se je tako zmapjšala, da moramo meso - zlasti svinjsko - znova uvažati. V kmetijstvu pravijo, da so največji vzrok za tegobe vse večje razlike med cenami surovin, reprodukcijskih materialov in pridelkov. Res je, da so cene kmetijskih pridelkov in prehrane ves čas pod družbenim nadzorom. Pritrdili bi lahko, da z zadrževanjem cen rešujemo socialno politiko, gospodarnost pa je spet odrinjena na poznejši čas. O slabostih, ki jih na kmetijskem področju ne maryka, pridelovalci nočejo govoriti. Če ostane sto-tisoče hektarov njiv nepose-janih, ne moremo kriviti samo slabega vremena, temveč bi brez veliko truda našli tudi tiste, ki so za to od^ Pravilna rešitev nagradnega E-rebusa Pravilno so rešili in bili izžrebani: 1. nagrado - vrednostni bon za 700 din prejme: Terezija Posavec, upokojenka Emone, Ljubljana Na Jami 8; 2. nagrado - vrednostni bon za 600 din: Tilka Zajec, Supermarket Ljubljana, Kersnikova 2; 3. nagrado - vrednostni bon za 500 din: Fani Novak, Emona Dolenjka, samopostrežba 68230 Mokronog; 4. nagrado - vrednostni bon za 400 din: Nuša Bonča, Emona TOZD Prehrana, Ljubljana Šmartinska c. 102 in 5. nagrado - vrednostni bon za 300 din: Vinko Zupančič, Emona Blagovni center TOZD Transport, Ljubljana Šmartinska c. 102. govorni. Toda pri nas že dolgo ne znamo, ne moremo ali pa nočemo komu povedati, da svoje naloge ni opravil, predvsem pa, da je za to odgovoren. Trditev, da gre bolj za pomoč proizvajalcem mineralnih gnojil, ni na tako majavih nogah, če vemo, da so doslej družbeno podporo dobivale prav tovarne gnojil. V Slovenci si že dolgo prizadevamo, da bi bili nadomestil, spodbud in drugih denarnih olajšav deležni pridelovalci, ki sodelujejo v družbeno organizirani tržni pridelavi. Kako bomo v Jugoslaviji letos zagotovili trideset odstotkov denarja, za kolikor bi morala biti cenejša gnojila, še ne vemo, predvidimo pa lahko, da bodo v vsaki republiki skušali ubrati svojo pot. Pridelovalci spet ne bodo imeli približno enakih možnosti, to pa še naprej pelje k neurejenim razmeram in nazadnje tudi k brezobzirnemu obnašanju pri zagotovitvi najbolj pomembnih pridelkov. Ne smemo pozabiti, da se sedaj zmanjšuje tudi že slovenska čreda živine, ki so jo rejci, ob zavzeti ekonomski politiki, še uspevali obdržati. Z območij, ki mejijo na Hrvaško, vsak dan prihajajo vesti, da hrvaške klavnice živino preplačujejo. Tega seveda ne počnejo samo sosedje, temveč tudi slovenski mesarji - tisti pač, ki niso uspeli skleniti dovolj trdnih dogovorov z živinorejci ali pa so se na tak način dela v zadnjih letih že kar navadili, ker jim nikoli nihče ni stopil na prste. Slovenski komite za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo ter izvršni svet znova pripravljata sveženj ukrepov, s katerim naj bi kmetijske tegobe zmanjšali. Spodbude in nadomestila bodo še naprej v ospredju, kar morajo vedeti v kmetijskih organizacijah in kmetje. Naposled smo v preteklem srednjeročnem obdobju ob stalni družbeni skrbi le Pjč maknili pridelovanje h*® naprej. Pri tem oči ne m® jo biti uprte zgolj v repu11 ške in zvezne organe. ... Na industrijskih obmoti* kjer zberejo veliko den®**,, bodo morali spoznati, je treba dati pridelovalce^ pa naj gre za slovenske. ^ tiste na drugih kmetijs*), območjih Jugoslavije, sp* , se zdi, da je dogovarjal ^ jugoslovanskih okvirih ^ stalo, vse bolj pa spet fu vladujejo goli odnosi *** kupci in prodajalci. Sobotna priloga Dela ^ ZAHVALA Ob izgubi po zahrj*1' ni bolezni mojega oc? ta HUGA KRKOČA iskreno zahvaljuje*® kolektivu delovne °r' ganizacije Emona lenjka, tozda Engro ' detajl in sodelavce*** marketa v Žužemberk1* za izrečena sožalja, P°' darjeno cvetje ter spremstvo na njeg<*v poslednji poti. . Hči Magda z druži**® ZAHVALA Ob boleči izgubi moj£ ga dragega očeta I**! NACA BALAŽIČA, iskreno zahvaljuje*" sodelavcem v Reg®1' nem skladišču za dar°' vano cvetje, izreče*1® sožalja in spremstv na njegovi zadnji p***!' Brane Bala**® ZAHVALA Ob boleči izgubi ***£ je drage mame FRA** CIŠKE GRAD, se ** kreno zahvaljujem delavcem Interne b®** ke Emona za izraze S" žalja, darovano cvetk in spremstvo na nje*1 zadnji poti. Sonja Pavl*1 s E-križanka hoteli Emone nagrajujejo ,s»—- seiwprč3ss*g*ng| ****■ M. V SV. SRBIJI NEMČIJA ČEŠ. SKL LEOŠ ARGENTINA OBRAZEC CESTA lat MESTO MAŠČOBA ENOONEV. DELO DOM. SUKNO SEVER 8» ŽENA, KI VEZE OGULIN O.V MARIAN. BOR DUD. V LAOSU ALŽ1R. PRIST. TUJ. Ž IME BERSA 24. ČRKA RADOVAN GODEC MLEČ.IZD. KRATICA ZA IME REKA FR. RIS. FRANCOIS REAUMUR ZLITINA UUD. REP. AM. FIZIK (LUIS) GORA NA KOROŠK. RIM. 57 GOZD. SADEŽ PRAL PRAŠEK ŽIME O.VJADR. D. PRIT. MORAVE AMPER RED. M. IME ZAKLETEV LESKOVAC ALKO. PIJAČA GENOVA FUNT POOZEM. HODNIK ITAL FIZIK 0,914 m TUJ. Ž. IME ČEŠ. PRITRD. ROKOPIS RHESUS VODIK ČEŠ. F1L REŽISER SLOV. ARH. VLASTO MOČAN ČLOVEK KALIJ DRŽAVA V ZDA BELGIJA ZAČ. ABECE. IME 1. SAMOGL DONAVE GL MEST. UT.SSR MEMBRANA OSIJEK BET ITALIJA LITE* REGENT IVAN REKA V CR. GORI PRIST. V SREDOZEM. TOPOST DVA SO-GLAS. TORIŠČE 100 m2 IRIDIJ ŠPANIJA PROČ KRALJ ŽIVALI VOGAL D. PRITOK. RENA SEVER DOKTOR MARJAN NOSAN DUŠIK NEZNAN. SPERANS ŠPANSKI SPOLNIK BIBLIJ. OSEBA IRAN. DENAR ■ Z OBISKA V TERMAH Nered in neodgovornost sta naivečji slabosti sistema (Nadaljevanje s 1. strani) ma, pri čemer lahko popravimo analitične ocene delovnih mest, kar je odvisno od prakse, izkušenj in dohodka, ki ga pridobiva temeljna organizacija, torej od njenega ekonomskega položaja. Pod nobenim pogojem pa ne bi smela biti analitična ocena identična s kvalifikacijsko strukturo oziroma s kvalifikacijo, ampak naj bi bila odvisna od pomena, ki ga ima posamezno delovno mesto. Kvalifikacija mora biti eden od elementov analitične ocene delovnega mesta, vendar ne sme biti z njo identična. Kvalifikacija ne sme imeti prevelikega pomena v celotnem osebnem dohodku, da se ne bi zmanjševala stimulacija delavcev za ostale elemente njihovega dela. Izdelati bi bilo treba nekakšen katalog del, ki bi prikazoval kakovost posameznih vrst dela. Na delovnem mestu denimo strugarja izdeluje prvi stu-gar preproste stvari, drugi strugar pa lahko izdeluje najbolj zahtevno orodje za najbolj zapleteno tehniko. Čeprav zanju velja ista analitična ocena, obstaja na delovnem mestu razlika v kvaliteti dela, se pravi ne v njeni kvalifikaciji, ampak v vrsti dela, ki ga opravlja prvi in drugi strugar. Delavec nnj ne prejema osebnega dohodka na podlagi svoje kvalifikacije, ampak predvsem za svoj delovni učinek. Na istih delovnih mestih so lahko ljudje zelo različno plačani zaradi tega, ker opravljajo zelo različna dela, element kakovosti dela pa bi moral biti upoštevan v vsaki analitični oceni delovnega mesta. Količina dela, ki ga je opravil prvi ali drugi strugar, pa bi morala biti poleg kakovosti dela eden najpomembnejših elementov količine dela. Delovnega mesta nekvalificiranega delavca in delovnega mesta visokokvalificiranega delavca pa ne bi smeli zreducirati samo na delovne rezultate, kajti visokokvalificirani delavec je v času svoje delovne dobe že precej prispeval k porastu obsega minulega dela, kije postalo del njegove strokovne usposobljenosti. Pri tem bi morali posvetiti večjo skrb in predvideti merilo tudi za varčevanje z materialom in časom. Čas je mogoče skoraj povsem izenačiti s količino ustvarjene proizvodnje, vsekakor pa je pomemben prihranek pri materialu. Takšne elemente, ki jih je v praksi še več, bi morali vsakega posebej na določen način opredeliti, tako da bi postali sestavni del celotnega dela delavca. Nered in neodgovornost sta največji slabosti našega sistema. Pri nas se pravzaprav malo dela, ljudje zelo neodgovorno prihajajo na delo, vendar pa je sredstev za preganjanje teh pojavov zelo malo, skoraj nič, ker je odločanje o kaznih v rokah delavcev, v disciplinskih komisijah itd. kjer delavci takšne prekrške vendarle spregledujejo drug drugemu, in slepili bi se, če bi mislili, daje kje drugače. Če direktor ali drug poslovodni organ nastopi z večjo odločnostjo in z ostrejšimi zahtevami, ga kaj hitro proglasijo za birokrata, češ da omejuje pravice delavcev in podobno, tako da se veliko naših odgovornih ljudi enostavno umakne in pusti, da gredo zadeve svojo pot. Mislim, da bi morale za vse negativne pojave obstajati denarne kazni, ki bi se odtegnile od osebnega dohodka, zamujanje na delo, slab odnos do sodelavcev ipd. Nedavno sem nekje videl, da dobi točke tisti, ki pride na delo, ne da bi jih odvzeli tistemu, ki na delo ne pride. Na tak način je nemogoče uveljaviti kakršnokoli delovno disciplino. Ko to omenjam, bodo nekateri rekli, da je to vračanje k starim globam, kapitalističnim globam, vendar zame to ni nikakršno vprašanje kapitalističnih glob, ampak vprašanje, ki zadeva kakovost dela. Ali boš redno prihajal na delo in se vedel kot pravi delavec, in ali boš nek^j naredil kakovostno, sta dve vrsti kvalitete, ki ju mora vsebovati seznam meril za delitev po rezultatih dela. • Obstajajo tudi različne razlage zakona o združenem delu glede zajamčenih osebnih dohodkov. Materialna in socialna varnost delavcev izhajata iz dela in pravilno je, da se tistemu, ki iz neupravičenih razlogov ne prilika na delo ne prizna zajamčenega osebnega dohodka. Zakon o tem ne obstaja, vendar na pr. ustavno sodišče ne more odločati drugače, ker ne more odločati o pritožbah posameznika, ampak samo o načelnih vprašanjih, se pravi samo o tem, ali je kakšen zakon, predpis, akt v skladu z ustavo, oziroma zakonom. • Za delitev skupnih rezultatov dela bi morali imeti dve vrsti meril: delitev skupnih rezultatov dela v samem tozdu na podlagi rasti dohodka. Na vsak način je treba preprečiti, da bi se ustalila praksa, da je tam, kjer je dohodek velik, avtomatično velik tudi osebni dohodek. Tu je treba poiskati ustrezna merila, po katerih se določen odstotek od porasta dohodka vendarle deli na osebni dohodek, vendar pa ne tolikšen, da bi lahko zmanjševal možnost delovne organizacije, da se razvija, akumulira, napreduje... In drugič, mislim, da bi bilo spodbudno, če bi uvedli dodatek k osebnemu dohodku iz skupnega dohodka vseh tistih temeljnih organizacij združenega dela, ki skupno delajo in so združene v delovno organizacijo. • .. .Pri tem sklad za stimuliranje ne bi bil lastnina delovne organizacije, ampak skupni sklad vseh tozdov. Delavec naj bi tedaj vedel, da si z združevanjem svojega dela in sredstev z delom in sredstvi delavcev v drugih tozdih pridobi dodatek, ki povečuje njegov osebni dohodek.« LD 8. II. 1986 Nove vrtine v Čatežu podnevi in ponoči, tudi če je 15 stopinj pod ničlo, je vodja delovišča v Čatežu Ladislav Štih, do maja » privrtali do 1.000 metrov globoko. ČATEŽ OB SAVI 19. februarja - Na levem bregu Save v Čatežu, točneje v Mostecu pri Dobovi, brne stroji, in svedri vrtajo v globino zemlje ter iščejo nove vrelce termalne vode. Vlado Deržič, direktor ča-težkih Term: »Dosedej je na našem območju narejenih 13 vrtin. Zaradi nadaljnjega razvoja čateških toplic, katerega osnova vsega je termalna voda, smo pristopili k naslednjim vrtinam. Vodijo nas trije razlogi. Prvi je zdraviliški turizem in rekreacija drugi je pristop k intenzivnemu kmetijstvu in tretji, ki ga ne gre podcenjevati je ogrevanje. V to naložbo smo šli skupaj z brežiško Agrario in to vsak s polovico stroškov, 250 milijonov dinaijev pa je nepovratno prispevala republiška raziskovalna skupnost. Računamo na toplejšo vodo, tako kažejo tudi vse ge- ofizične in geološke raziskave. Z levega brega Save bomo morali vodo pripeljati na desni breg, kar sicer ne bo preveč lahko, ni pa nemogoče. V slučaju pozitivnih rezultatov, in dosedanji rezultati kažejo na to, imamo v programu nadaljnje raziskave. Predvidena vrednost naložbe je 735 milijonov dinaijev. Prvi rezultati -31,2 Celzija »Vrtati smo pričeli 21. januarja letos in smo danes prišli do globine 260 metrov,« pravi Ladislav Štih vodja delovišča Geološkega zavoda iz Ljubljane, kjer v Mostecu iščejo nove vrelce tople vode. »V tej globini smo že prišli do termalne vode, ki ima 31,2 stopinji Celzija. Prebijemo se skozi lapor in vodo-nosni peščenjak. Računamo, da bomo do 1. meja prišli do drugega sloja tople vode v globini tisoč metrov kjer pričakujemo toplo vodo okrog 80 stopinj Celzija.« Nova vrtina bo globlja od starih, ki so vse od 650 do 700 m globoke. Na delovišču delo ne zasta- ne niti za hip. Petnajst de'a cev dela non-stop v treh mena naj bo sneg ali o sonce ali mraz. . i0 Vrtino sproti zabetonira ' svedri ki se ne smejo us E-Informatot ■ NAŠE OBLETNICE Dve desetletji jeseniškega marketa JESENICE, 20. februarja leta stopa na zimskih šport-- Market na Jesenicah, prva nih igrah Emone na najvišjo samopostrežna trgovina v stopničko. Sicer pa je vsa mestu, je z novim letom za- družina predana športu, koračil v tretje desetletje Mož je bil vrsto let košarkar, svojega obostoja. V mali pi- sedaj pa je hokejski sodnik, samici marketa na steni hči Barbara pa je tekmovala priznanja. Devet zvezdic in s v državni smučarski repre-tem drugo mesto v akciji E- zentanci. Informatorja: Iščemo naj- »Preživeli smo vesela a tu- boljši market Emone,« priz- di manj vesela leta. V začet-nanje OF od občinske kon- ku smo bili ponosni da dela-ference SZDL iz leta 1985, mo v prvi samopostrežni tr-priznanje Emone - za dose- govini na Jesenicah. To je .. . —- 1 1 - bila takrat prava atrakcija. Skrbeli smo, da smo bili vedno dobro in bogato založeni. Kupci so radi prihajali k nam. Bila pa so tudi leta trdega in napornega dela. To je bilo v letih od 1980 pa tja do 85 leta. Zraven nas so gradili stolpnice. Okoli nas veliki gradbeni stroji, globoki jarki, do trgovine so vodile skoraj kozje steze. Blago smo nosile, ko so nam ga pripeljali 100 metrov daleč do trgovine. Vsa sreča, da so nam ga kasneje pomagali nositi delavci na gradbišču. Ob otvoritvi nas je delalo v marketu skupaj 19 delavcev. Sedaj nas je le 14, vsi do zadnjega pa so že praznovali Cilka Benedičič, pošlo- 10. obletnico dela v mar-vodkinja marketa, dela v ketu. njem od vsega začetka. V Med vesele dogodke šteje-market jo je prve dni pripe- mo obnovo našega marketa ljal takratni poslovodja Jože leta 1984, ko smo lepo po-Malej. Leto dni je bila na- lepšali našo trgovino. Nove mestnik poslovodje, zatem police, hladilni pulti in pre-pa je njegove posle prevzela ureditev delikatesnega od-v svoje roke. Verjetno je delka je popolnoma spreme-market eden redkih v kate- nilo lice naše trgovine. Naj-rem dela pet delavk še od bolj vesele pa smo bile cen-otvoritve, dve desetletji. Ma- tralnega ogrevanja. Prezeba-rija Brane, namestnica po- nja in ledenih rož na steklu slovodkinje, Greta Koder ki ni več. Vesele bomo tudi po-ima izreden smisel za red, tem, ko bomo prišle na vrsto vsako stvar postavi na svoje in bodo obnovili še bife in mesto, skoraj na milimeter, kuhinjo, ki sodi zraven. Boj-natančno, tu sta še Anica da bo to že letos. V okolici je Stopar in Vera Hribjan, ki že nekaj novih »kafičev« in skrbi za žejne in lačne Jese- lokalov zato bo to, če hoče-ničane v bifeju. mo obisk gostov, potrebno S pravo športno zagna- storiti,« je povedala Cilka, nostjo premaguje Cilka teža- V kuhinji bifeja suče ku-ve tudi pri delu. Kot športni- halnico Jožefa Beguš na Ječo jo vsi poznamo, saj že vsa senicah znana kot kuharica, Dopoldanska in popoldanska izmena na Jesenicah žene rezultate 1982/83 leta. |*x , Ti ■ »Ksi? Cilka Benedičič r ki kuha s srcem in ljubeznijo, zato tudi dobro. Vsak dan postreže okrog 100 malic z več »rihtami«. Na jedilnem listu je ob našem obisku imela: vampe v omaki, skrbski pasulj, slednji je na voljo vsak dan že dvajset let, musako, pol klobase s fižolovo solato, in za nameček še tlačenko v solati. V marketu je kot na razstavi. Police so čiste, blago pa je zloženo in poravnano kot vojaki na paradi. Prodajalka Greta ne ljubi nereda. Mesar Nešo Todor°J edini zastopnik moš* spola je bil nekam slabe lje. Trenutno je bil brez S vedine, tako, da je lahko P. stregel gospodinjam le 5 kaj njino in perutnino ter ae^ malega z drobovino. Ra° j imel dober promet kot ko je samo svinjskih p°10 prodal 14 ton. „j. Toliko o našem g°r6 y skem marketu, jubilant0’^ katerem brhke Gorenjk6 ng ve in drže skupaj, kot sama velika družina. ^ g, ■ VEST IZ ČATEŽA Po zdravje v čaleške Terme ČATEŽ OB SAVI, 20. februarja - Odkar so v čateških Termah pred dobrimi dvemi leti pričeli s takoime-novanim medicinsko programiranim aktivnim oddihom se je že na stotine ljudi odločilo zanj. Samo iz Emo-ninih delovnih organizacij je takšen oddih preživelo v čateških toplicah dosedaj 250 delavcev, iz ostalih delovnih organizacij iz Slovenije in sosednje Hrvaške pa 1.100 delavcev. V Sloveniji prednjači ljubljanski Gradis iz Hrvaške pa Uljanik iz Pule. Dr. Branka Horvat, specialist za fizikalno medicino in rehabilitacijo, v Termah vodja specialnega programa pravi: »Vsekakor moram povedati, da je odziv za takšen medicinsko programiran oddih izredno velik, saj so koristi in uspehi, ki jih dosegamo pri zdravju delavcev pomembni. Na MPAO pošiljajo delovne organizacije delavce, ki imajo težave s svojim zdravjem, bodisi revmatičnega značaja ali zaradi poškodb, v skupinah, individualne goste v šolo hujšanja pa sprejemamo vsak ponedeljek in v sredah. V tako skupino sprejememo od 8 do 15 ljudi. Za naše specialne programe tako MPAO, kot šolo hujšanja je obvezan zdravniški pregled, da ugotovimo njihove fizične zmogljivosti. V ta pregled sodi EKG in laboratorijski pregled. Na podlagi tega oblikujemo skupine z določenim programom, tako za fizične aktiv- nosti kot za dieto doloi kalorične vrednosti. Naš cilj je predvsem ° te-jen. Doseči uspeh, pm^-kč ;a pa oblikovati življenji ^ lavade, da bi ta e'°.ll(ji obdržal kasneje 1 ■ uspeh doma. _____ Zato so pomen1 t^j. iredavanja, ki se jih udei n nri nas V Štirih vzrokih debelosti, in dietetiki.« •ehr^ informatgf glasilo delavcev sozo emona in1*’ Izhaja enkrat mesečnem Ford6, pav«1 Glavni In odgovorni ured^ Miran Blaha. Uredniški bor: Dušan Bračun, Cigale, Mira Doslč, Groznik, Jure Krlžnar.^Mj^*, ela Plšek, Vesna Mira Težak In Janez ma|ater. Prevajalka: Pungerčlč. Uredništvo: 61000 LJuBN" na, Šmartlnska 130. 11.. ČGP DELO Ljubljana - "J. klada 15.000 Izvodov. OPj” čeno temeljnega promet ga davka od prometa Pr° vodov.