Steu. ZOO.
Velja po poŠti:
xa celo leto naprej K 26'— za pol leta „ ,# 15'— za Četrt leta „ „ 6-50 ti en mesec „ ,, 2'20
V upravniStvu: H celo leto napre] K 20'— H pol leta „ ,, 10'~ n Ietrt leta ,, „ 5'— ga cn mesec „ ,, VI9
h poSIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
o Llomionl, o petek, dne l. septembra 1905.
Leto mm.
LOVENEC
Inseratl:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . • 13 h za dvakrat .... 11 n za trikrat
.... ' w
za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. Frl večkratnem ob-Javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
flroHnišfro Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez Ure IS Jdvor,5^ naJd tiskarno). - Rokopisi se
ue vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo.
Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list zn slovenski narod
tlnratfniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravništvo	nir0?nIn0( Inserate In
reklamacije.
UpravniSkega telefona Stev. 188.
Kruovo zarja Rusije.
K r a k o v , 29. avg
Ko je umrl Lermontov, ta veliki pesnik ruski, ki je zapisal krasne verze: »Ljublju otčiznu ja, no strdnnoju ljubrivju ..so našli med njegovimi zapiski čudno vrsto: .Rusija ni imela prošlosti; ona je vsa v pri-hodnjosti."
Zdi se, da so te besede zdaj geslo vse Rusije. Kar je bilo, se pozablja, in vsakdo, ki misli, obrača svoj pogled v bodočnost, pričakujoč, kaj prinese novi čas, ki ga nekateri tako vroče pozdravljajo, ki pa drugi pred njim trepetajo.
V Rusiji se zdaj vse bavi z dumo. Najrazličnejše kritike se slišijo, in že se počasi grupirajo stranke, ki bodo nastopile. Da bo opozicija nastopala jako silovito, o tem skoro ni dvoma.
Po vladnem načrtu ima pretežno večino v dumi poljedelstvo. Zato se že oglašajo mestni prebivalci, ki pravijo, da niso zado- j voljni s svojimi 28 poslanci, ki v številu j 412 glasov kar izginejo. Najbolj bodo delali ; na izpremembo judje in zastopniki radikalne demokraške struje. Ti očitajo vladi, da hoče ona s svojim velikanskim vplivom, ki ga ima na kmeta, doseči, da bodo na deželi izvoljeni sami konservativni elementi, ki bi s privilegiranimi stanovi predstavljali močno vladno večino v dumi. Proti temu se naglaša, da je Rusija bistveno poljedelska dežela, in da je pričakovati od poljedelcev, da bodo volili može, ki bodo imeli pred očmi v prvi vrsti korist tega za Rusijo najvažnejšega stanu. Na vsako od 51 gubernij pride samo en kmečki poslanec — manj se kmetom že več ne more dati.
O ruski inteligenciji je nedavno revolucionar Gorkij izrekel sledečo sodbo: „Mi Rusi", pravi, „imamo najboljšo inteligencijo na svetu. A ona je zaničevana, poteptana, in tako maloštevilna, da skoro izgine. To je le sila tanka plast naroda, samo prav drobna kožica, ki leži na debeli, sirovi masi naroda Ta je spodaj. Zgoraj so pa izrodki inteli- ! gencije. In glejte: Ce bo ta sirova, kuhajoča se lava naroda prodrla skozi tanko kožico, more zaliti, pogoltniti in brez sledu uničiti vso inteligencijo in vse, kar je spravila na svet. Uničila bo te muzeje, to krasoto in vso to kulturo. In to bo grozno. To bo groz-nejše od vseh grozot, o katerih smo se navadili čitati po časnikih. Ali je grozna smrt poedinca ? Naj bi bil ta poedinec tudi Lev Nikolajevič Tolstoj ali Sergij Bulgakov Ne, a grozna bo smrt vse civilizacije." - Črnogledi pisatelj pa ne pomisli, da je često mnego bolje to, kar se imenuje „ljudska masa", nego ono, kar se zove »tanka kožica inteligence". — Ravno ta »inteligenca" med katero šteje Gorkij v prvi vrsti revolucionarje in jude, je ona, ki žčne ljudstvo v revolucijo.
Ruska policija je izdala uradni izkaz o nemirih v Varšavi. Vso odgovornost za ne mire zvrača na judovski „Bund", ki je središče revolucionarne agitacije in ki organizira med maso „bojevyja družiny". Z njo deluje poljska revolucionarna stranka. Ti hujskajo delavce k stavkam in k napadu na vladne organe. Zadnje tri mesciie se neprenehoma ponavljajo stavke in atentati. V svojih proklamacijah vedno naglašajo, da je oblast brez vsake moči. Za povod velikim izgredom jim je služilo, ko je bila izvršena
smrtna kazen nad anarhistom Okrzejem, ki je umoril višjega policijskega načelnika varšavskega barona Noljkena Zopet se je začelo s stavkami, in pri demonstracijah so nosili rdeče in črne zastave, znamenje, da so socialni demokratje in anarhisti združeni.
Katoliški nadškof Popiel je nato pozval prebivalstvo poljskega carstva, da naj neha s takimi brezplodnimi demonstracijami, pri katerih teče toliko krvi brez koristi. Poljska socialistična stranka „Proletariat" je pa odgovorila s strastno proklamacijo, v kateri hajska k še hujšim izgredom in naravnost poživlja k splošni revoluciji, ki naj uniči carstvo in ves gospodarski red ter pribori vsem popolno svobodo. Zdaj so nastopili socialisti z najhujšim terorizmom. Dva delavca, ki sta izrekla svojo nezadovoljnost nad opustošenjem tovarn, so pretepli : vsakemu so dali 25 udarcev. Ko je izšla nova proklamacija, k< je silila vse delavstvo k izgredom, se je pa med njimi samimi pojavilo nesoglasje. Neko društvo sicer od vlade nepriznano, je izjavilo, da ne soglaša s takim postopanjem ; njemu je sledila organizacija sionistiško-sccialistič-nega značaja, ki je protestirala proti terorizmu, in tudi poljska »Obrtna in delavska mladina" je izdala oklic proti socialističnemu »asilstvu.
Zdaj so se pa agitatorji vrgli na mladino. 12. avgusta so pri demonstracijah za prli 40 mladih judov, nato so pa začeli ro-goviliti judovski mladenči sploh, in 300 jih je napadlo orožnike; prišlo je do streljanja in vrgli so bombo, ki je ubila tri vojake. Kmalu je nastal splošen boj po ulicah, v katerem je bilo ubitih 35 in ranjenih 25 ljudi.
Med tem je število stavkujočih naraslo na 10 000. Revolucionarni oklic je zopet pozival, da se mora nadaljevati prekucija. Ubili so pri tovarnah tri inženirje in na-hujskali učence obrtnih šol, ki so zapustili učilišča in za rdečo zastavo, pevajoč prč-kucijske pesmi, hrulili po mestu, dokler se niso razpršili pred bajoneti.
Proglašena je bila splošna stavka dne 18. avgusta. Poljska socialistična stranka je naznanila, da se ji je posrečilo dobiti v svoje roke opatovsko okrajno blagajno z 10.000 rublji, ki se porabijo za demonstracije. Zdaj so prisilili tudi banke in vse kreditne zavode, da so nehali poslovati; poizkus, raz-dejati telefon, se je ponesrečil. Dne 19. avgusta — na dan, ko je car dal ustavo — je bila vsa Varšava pokonci. Z nožem so težko ranili policijskega nadzornika, in tolpa 500 ljudi je s silo vdrla v železniško delavnico ob postaji Praga in ustavila delo. Iz lokomotiv so izpustili par, razbili vse brzojavne aparate in razgnali uslužbence. Osebni vlak so ustavili in mu niso pustili v Varšavo. Postajo je zasedlo vojaštvo, a promet je bil ustavljen. Naslednji dan ni delal nihče, tudi trgovine so bile zaprte, in vlaki so stali. Na vseh straneh je prišlo do krvavih izgredov. Z dnem 23. avgusta je bil proglašen preki sod, ki s smrtjo kaznuje vsak prestopek. Vojaški poveljnik general Olhov-ski je zdaj gospodar nad življenjem in smrtjo.
Poljska je dobila zdaj na papirju več pravic, po katerih je toliko časa hrepenela. A judovska in socialistiška propaganda, ki zdaj tako silovito nastopa v občno škodo, se ho morala umakniti tudi tu krščanski demokraciji, v kateri se
naj združita ruski in poljski narod. Šele tedaj bo napočil izza krvave zarje — svetel dan!
Generalni gubernator Maksimovič seje šele enkrat pokazal na ulici — v zaprtem vozu, obkrožen od množice oboroženih čer-kesov. (Včeraj smo sporočili, da je Maksimovič odstopil. Ur.) Gledišče je odprto, a nihče ne sme niti h koncertu brez policijskega dovoljenja. Vojaštvo nastopa nasilno, in nihče ne ve, ako vtakne nos na ulico, če ne dobi od patrulje s puškinim kopitom po glavi; kogar dobe zvečer na ulici brez knjižice, ga zapro in mora čakati, dokler se nad njim ne izvrše vse ceremonije birokra-ških predpisov. Zgodi se pa tudi, da vde-rejo vojaki v kleti in prodajalne in si sami postrežejo. Tako se godi v Varšavi — po carjevem manifestu!
Trgovinsba pogodba z Nemčijo.
(Govoril poslanec Povše ob priliki razprave o trgovinski pogodbi z Nemčijo v drž. zboru.)
(Konec.)
Nemčija že ima svoj mesogledni zakon in kdor ga je videl, mora pritrditi, da je silno strog (Pritrjevanje), in jaz bi le želel, da bi Nemčija zvesta temu zakonu tudi napram ameriškemu uvozu postopala; kajti potem smemo upati, da bomo pri strogih po-licicijsko-živinozdravniških določbah vendarle kaj prodali v Nemčijo.
Te številke — nočem biti preobširen, da držim besedo — dokazujejo, da nas čakajo žalostne razmere glede izvoza naše živine h mesa v Nemčijo, ki je naš najboljši odjemalec Vsled tega pa menim, da smo mi avstrijski živinorejci upravičeni, kakor so tudi nemški agrarci storili napram svoji vladi, da od svoje vlade zahtevamo, da uvoz svežega in prekajenega mesa ter kon-serv iz inozemstva, ako ne popolnoma prepove, pa vsaj strogo nadzoruje in kontrolira.
To navajam vsled tega, ker postaja naš izvoz prekajenega mesa v Nemčijo precejšen. Zvišanje carine, težko izpolnovanje določb mesoglednega zakona v Nemčiji bo ' zelo oviralo naš izvoz, in vendar je ta izvoz posebno iz Prage in iz kraljestva Češkega zelo važen. Nemčija je izkušala uvoz tujega mesa kolikor mogoče omr.jiti, in jaz sem prepričan, da se bo pri eneržiji nemških agrarcev tega tudi držala. Rečem torei, Nemčija je izkušala kolikor mogoče omejiti uvoz tujega mesa, akoravno je navezana na uvoz tujih živil, da preživi številno industrijsko delavsko prebivalstvo.
In ako nemški agrarci trdč, da jim je že sedaj mogoče pokriti njih mesni trg in tudi v drugih ozirih zadostiti domačemu trgu, vendar izrazim svoj precejšen dvom. Rabili bodo pri najboljših razmerah vendar še leta, da bodo dosegli pri živinoreji ono višino, da ne bodo več rabili našega iz-
VOZ21
Dovolim si navesti nekaj statističnih številk nasproti onim gospodom, ki so vedno trdili in nam avstrijskim kmetovalcem očitajo, da smo preozkosrčni, da imamo pred očmi le svoje interese brez ozira na mnogoštevilne odjemalce države. S tem hočem ovreči sum zoper nas kmetovalce. Iz navedenih številk bodete razvideli, kaj lahko do seže avstrijska živinoreja.
L. 1890. sm« pri štetju konštatirali število 8,643.936 glav živine. To število je v prihodnjih 10 letih narastlo na 9,506.000 glav. (Cujte!) Juncev in telic je bilo 1. 1890. 1,257 000 glav, leta 1900. pa že 1,799.000. Prešičev ie bilo 1. 1890. 2,721.000, 1. 1900. pa 4,682 000 glav.
Te številke govore. Ako bi avstrijsko kmetovalstvo vlada, posebno poljedelsko ministrstvo, podpiralo z isto skrbnostjo, kakor jih podpirajo v Nemčiji, potem bi bilo avstrijski živinoreji mogoče — o tem sem prepričan — popolnoma oskrbovati avstrijski mesni trg in še vedno imeti prima-blago za izvoz.
Ravno tako je zvišana carina na klobase od 17 mark na 40 mark. Tudi ta predmet se je z.lo izvažal v Nemčijo in to zvišanje bo izvoz kolikor mogoče omejilo.
Preidem sedaj k predmetu, ki se vam bo morda zdel malenkosten, toda v interesu svoje ožje domovine se moram dotakniti na kratko te stvari in opozarjam vlado, naj popravi, kar je zagrešila carina. Carina pri surovem maslu se je zvišala od 16 do 20 mark. To sicer ni posebno veliko, pač pa je obremenjenje, kar hočem dokazati. Ako obširneje govorim o tem predmetu, čegar izvoz je narastel že na 15 miljonov mark, storim to radi tega, ker je moje najglobo-kejše prepričanje, da bo naš izvoz mesne živine vsled ogromnih carin Nemčije gotovo nazadoval. Priznam, da bo Nemčija še vedno rabila prima blago in ga bo morala kupovati od nas.
Vendar bi pa omejen eksport imel tudi druge posledice in prepričan sem, da bi se mi planinci v reji mlade živine morali omejiti. ker bi je ne mogli lahko izpečavati. Tu moramo iskati svojega pribežališča v mlekarstvu in tu bi rad omenil, da se je na Kranjskem naprednim kmetom posrečilo pripraviti kmtte do tega, da so se združili v mlekarnah in v nekaj letih res izvršili uprav ogromno delo.
Nemški trg pa je za naše surovo maslo velikega pomena ; kajti mi smo izpeljali iz Avstrije 1. 1901. 74.000 meterskih stotov in od tega izvoza odpr.de le na Nemčijo 68 590 stotov.
Vidimo pa tudi drugo okolnost, zakaj je nemški trg vreden, da se potegujemo zanj. Nemčija je v Evropi največji konsu-ment surovega masla.
Nemčija je 1. 1890. uvažala le 83.200 meterskih stotov surov ga masla v vrednosti 11.4 miljonov mark. Te vsote pa so se drugo desetletje zvišale na 157 000 meterskih stotov v znesku 24 miljonov mark. Konsum Nemčije se je torej v nekaj letih podvojil. Na tem uvozu je udeležena Avstrija po množini s 33%, po vrednosti pa s 30 5%.
Gospodje! Kaka je ta slika? Res je, da te 4 marke za ICO kg niso tako breme, a ne smemo pozabiti izpremenjenih razmer na evropskem trgu za surovo maslo. Danes dansko surovo maslo obvladuje angleški trg. Na Angleški pa vidimo zadnji dve leti precejšno izpremembo v tem oziru. Vidimo, da se uvaža na angleški trg surovo maslo v veliki množini iz Kanade in iz Argenti-nije in lahko opazimo, da bado Danci izpod-rinjeni na angleškem trgu, poizkušali pridobiti nemški trg za svoje surovo maslo.
Zadnji statistični podatki letošnjega in lanskega leta dokazujejo, da Nemčija v velikih množinah uvaža sibirsko surovo maslo in go podje bodo pač vedeli, da se to lahko uvaža za nižjo ceno, ko naše avstrijsko maslo
Naj mi bo dovoljeno govoriti v imenu avstrijskih živinorejcev in poljedelcev ter reči: Prosimo cesarsko vlado, da strogo pazi na naš izvoz surovega masla, da stori vse, da se ta predmet čimbolj izvaža. Kratko omenimo, da je izvoz našega surovega masta posebno trpet 1. 1897. in 1898., omenjam pa, da se je takrat surovega masla manj pri delalo, tudi kar se tiče kakovosti, da pa se je produkt zvišal vsled mlekarskih zadrug ter podpor od strani poljedelskega ministrstva.
Nadalje bi vladi priporočal, naj podpira ta pridelek, ki je posebno važen za planinske dežele, stori naj se vse mogoče na državnih in na privatnih železnicah, da bodo po letu in ob vročini na razpolago vagoni s hladilnimi pripravami.
Gospodje! Tako deiajo druge države,
tako dela daljna Kanada, daljna Argentinija in Amerika in žalostno je, da mi danes v Evropi še nismo prišli tako daleč, da bi dosegli te prekomorske dežele, ki so nas že daleč prekosile v izvozu svežega mesa. Žalostna resnica je, da si je ameriško meso takorekoč osvojilo trg na Angleškem in v Nemčiji. Toda menim, da se bodo v Nemčiji vsled strogega mesoglednega zakona razmere izboljšale ako je nemški vladi res kaj na tem, da ščiti nemške živinorejce.
Gospodje! Degnano je, da gremo vsled novega tarifa nasproti slabejšim časom izvoza. Težke je za avstrijskega kmetovalca odkrito glasovati za to poostrene carinsko pogodbo.
Toda mi pa znamo tudi ceniti, da je naš izvoz pretečeno leto dosegel skoro vrednost ene milijarde kron. Povprečno se giblje v vrednosti 800 do 900 mil. kron
To je številka, ki nam ukazuje, ako-ravno je carinska postavka Nemčije stroga, da ravnamo po vesti ter svoje glasovanje tudi tako uravnamo.
Vladi pa veljaj moja sklepna beseda.
Cenjeni gospod govornik izTridenta je izrekel marsikako željo. Izpregovoril bom le malo besed. Vlada sama si je v svesti visoke gospodarske dalekosežnosti pri tej pogodbi.
To je že sama jasno pokazala takoj ob začetku posvetovanj k avstrijskemu carinskemu tarifu. Naj preberem vam v pojasnilo te uvodne besede, ker so zadostne za nas kmetovalce (bere):
„Sedaj relativno ugoden položaj naše živinoreje je vsled nemškega carinskega tarifa bistveno otežkočen in v nevarnosti. Vsled povišanja nemške agrarne carine ter pri negotovosti, kak bo v bodoče naš živinski izvoz, grozi naši živinoreji nevarnost, da bo del naše doslej izvažane živine potisnjen nazaj na domač trg, vsled česar bodo doma cene zelo padle. Naš trg bi bil potem prenapolnjen in cene bi še bolj padale vsled precejšnjega uvoza tuje živine."
Tem i7vbornim besedam nimam ničesar pristaviti. Želim le, da bi vlada po teh zlatih besedah tudi delala in skrbela za to, da tuja živina na naše trge ne bo brez potrebe silila, ampak avstrijska vlada naj našo go vejorejo in živinorejo sploh krepko podpira; avstrijski živinorejci, podpirani od vlade, bodo popolnoma zamogli izborno preskrbovati naše mesne trge.
Težko zadene naše kmetovalstvo ta carinska pogodba. Vsled tega pričakujemo zve ste izpolnitve onih besed, ki jih je izpregovoril zastopnik vlade, zastopnik poljedelskega ministrstva v carinskem odseku, da je resna volja avstrijske vlade, storiti vse, da se to težko razmerje oblaži in izboljša. Vsem gospodom pa, ki nimajo zastopati kmetovalskih koristi, kličem v spomin to le:
Aktivna trgovinska bilanca je za vsako državo najvažnejša; od nje je odvisna naša gospodarska moč. Avstrijska trgovinska bilanca pa more biti aktivna le, ako je srečno urejen izvoz poljedelskih produktov.
Te besede same obvezujejo one, ki nimajo naloge zastopati poljedelskih interesov, da glasujejo za naše interese, da naj nas vlada podpira v težkem boju, ki ga bomo morali bojevati brez dvoma vsled novih carin.
Naj preberem še nekatere resolucije, katere, prosim, naj bi se sprejele, ker bodo gotovo pripomogle, da se izboljšajo naše težke razmere.
Glase se (bere):
„1. C. kr. vlada naj nemudoma predloži zbornici načrt novega reformiranega zakona o živinski kugi.
2.	Vlada naj kmalu predloži visoki zbornici sedanjim razmeram primeren načrt mesoglednega zakona, v kattrem naj se uredi uvoz tujega mesa in razlože pogoji, pod katerimi se sme spraviti v promet pripravljeno meso tudi z ozirom na človeško zdravje.
3.	Vlada se pozivlje, naj kar prepove uvoz mesa iz prekomorskih dežel, kjer ni ne živinozdravništva, ne mesogledništva.
4	Vlada naj stori vse potrebno, da so ne samo na državnih, ampak tudi na za sebnib železnicah pripravljeni posebni vagoni s hladilnimi pripravami za pešiljatve svežega mesa.
5	Resna naloga vlade naj bo, da uvede splešno živinsko zavarovanje in naj ustanovi državno zvezo vseh zavarovalnic za živino."
Visoke zbornica ne bom več nadlego val, menim, da opravičeno lahko prosim, da sprejme te resolucje. (Odobravanje.)
Po uojslii.
„Ničevo !"
Najbolj zanimive so vesti, ki sedaj prihajajo iz Rusije. V tem soglašajo vsi listi, daje rusko ljustvo sprejelo vest o miru čisto ravnodušno in brezbrižno. ,E c h o d e Pariš" pravi, da vest o miru na ljudstvo ni napra vilo večjega vt sa, kot predaja Port Arturja ali poraz pri Cušimi Ce vprašaš preprostega
človeka, kaj sedi o miru, ali skomigne z rameni ali pa pravi: .Ničevo!" Liberalna in radikalna inteligenca je z mirom sicer z zadovoljna, pa se boji, da ga bo vlada izkori-ščevala v te svrho, da bo še hujše zatirala vsako svobodo. Konservativci in generalni štab so nejevoljni, ker se armada ni mogla izkazati. Armada bo izgubila ves ugled in to bo imelo za carstvo slabe posledice, ker je armada edina opora samodržtva. Reakcijonarni „ S v e t " napada vlado, ker je odstopila rusko ozemlje, »Moskovskija V j e -d o m o s t i" ji očitajo izdajstvo in ponižanje armade. „Lokal-Anzeiger" poroča, da so z mirom zadovoljni le finančniki. N a carjevem dvoru so potrti, ker se izročili rusko ozemlje le zato, ker so se bali notranjih nemirov. V Odesi se ljudje vesele, ker pričakujejo, da se jim bo dala večja svoboščina. Sicer pa vsi pričakujejo sedaj bahatega Linevičevega poročila, kako bi bil Japonce pobil, ako bi ne bil sklenjen mir.
„ R u s " se veseli uspeha obojestranskih pooblašiencev, posebno japonskih, ki so dosegli, da so se priznali življenski interesi Japonske. O ruski zmagi ni mogoče govoriti. Witte se je zgolj izognil popolnemu diplomatiškemu porazu. „S 1 o v o" pravi, da je mir tak, kakršnega si je Rusija želela po sramotni vojski. „ N a š a Z i z n " piše, da mirovni pogoji nobenega Rusa ne morejo zadovoljiti. Isto pravijo „Novoje Vremja". Pristavljajo še, da si Rusi in Japonci lahko rečejo „Na svidenje !"
Italijanski listi o miru.
„Osservatore Cattolico" pravi, da gre zasluga za mir Ameriki in Angleški. Amerika se je zbala japonske premoči, Angleška pa ni hotela, da bi bila poražena Rusija, ki bo lahko brzdala Nemčijo. Nemčija namreč strašno sovraži Angleže in dviga se že klic : Britannia delenda est! Angleški liberalni krogi žele zveze z Rusijo proti Nemčiji. „M e s s a g g e r o" proslavlja Roosevelta, ravnotako /raca s s a".
Nova pridobitev Japoncev.
P a r i z, 31. avg. „NewyorkSun" poroča, da so Japonci sklenili mir zato tako voljno, ker je Japonska na prizadevanje Rooseveltovo dobila koncesijo, ki je večje vrednosti kot vojna odškodnina. Ki tajska bo namreč Japonski izročila železnico Hankav — Kanton. Ker ima Japonska na Kitajskem že sedaj več železniških koncesij in bo pridobila še drugih, bo Japonska nadzorovala vse kitajske železniške proge
Mirovna pogodba. — Natančnejša določila.
Portsmouth, 31. avgusta M a r -tensinDennisonsta že izdelala uvod in prve tri točke mirovne pogodbe. Sedaj izdelujeta točko o vzhodno-kitajski železnici. Premirje se sklene najbrže šele po dveh ali treh dneh, ker je treba generalom poslati navodil. Japonska je lastnica vzhodno kitajske želez niče pod tem pogojem, da plača Rusija Kitajski 75 milijonov dolarjev in da se ima Japonska dogovoriti s Kitajsko, komu bo končno pripadla železnica. Ce hoče Kitajska železnico, mora Japoncem plačati 75 milijonov dolarjev in povrh še odškodnino za poprave, ki so jih Japonci že izvršili. Železnico med Harbinom in sibirsko mejo južno od Harbina do postaje Kuenšence obdržijo Rusi. Ruska in Japonska imata pravico, imeti ob železniški progi vojaške straže, v slučaju nemirov tudi več polkov, ki se pa morajo odpoklicati, ko so izpolnili svojo nalogo. Seveda so to določbe, ki se dajo zelo raztegniti in na več strani tolmačiti. Najemninske pogodbe glede Port Arturia in Ljaotunskega polotoka so odvisne od privoljenja Kitajske
Vojna odškodnina.
Čudne so vesti o voini odškodnini. Iz Londona poročajo 31.: Dobro informirani krogi zatrjujejo, da bo Rusija p 1 a čalajaponski vojno odškodnin o s k r i v š i. Za to točko vedo le fi nančniki. Japonci jo bodo obravnavali v parlamentu tajno. .Rus" pa dementuje vest o tajni točki.
Položaj na Japonskem.
London, 31. avgusta. Mika e se baronu Komura še ni zahvalil. Iz Tokia ni nobene vesti. Najbrže vlada ne priobčuje brzojavnih vesti, da ljudstva ne razburi. Vse pričakuje zasedanja parlamenta. Vse stranke bodo napadle kabinet in ga vrg e.
Japonski glas.
Berolin, 31. avgusta. „Lokalanzei-ger" poroča iz Portsmoutha, da je japonski | finančni agent K a n e k o , ki je imel pri mirovnih pogajanjih za Komuro prvo besede, dejal da je Japonska dosegla več (?) kot je želela. Japonska je vele-v 1 a s t.
Kitajski glas.
Dunaj, 31. avgusta. Tukajšnji kitajski poslanik je izjavil, da se bodo pi ga-j mja med Kitajsko in Japonsko glede Man-
džurije takoj začela. Najbrže bo ostala man-džurska železnica v rokah Japoncev, dasi ni izključene, da jo bo Kitajska odkupila. Ce bo Japonska lastnica železnice, bi se uprava morala izročiti mednarodni komisiji.
Zadnji ruski porazi v Mandžuriji.
Tokio, 31. avgusta. (Reuter.) Iz japonskega glavnega stana poročajo 27. t. m., da so odbili ruski napad na Namšanhenta in Rušantsa. Japonci se zapodili v beg rusko pehoto pri Jutiangtou, ravno tako pri Taolu. Japonci so zavzeli Nieupanheku in L<anšuiehentsu.
Finančniki o uspehih Japonske.
Pariz, 31. avgusta. Finančniki soglasno izjavljajo, da je japonski uspeh ta, da odslej pri p a d a K i t a j s k a v gospodarskem oziru Japoncem. Evropejci na Kitajskem ne bodo ničesar več opravili. Vse koncesije bodo dobili Japonci. Japoncem ni treba graditi brodovja, kakor Rusom. Notranje razmere so urejene, ljudstvo marljivo. Londonska borza je povišala kurz japonskih posojil za 2 odstotka.
Angleško-japonska zveza.
London, 31. avg. .standard" poroča: Pogodba med Angleško in Japonsko določa, da je Angleška porok, da bo Japonska obdržala v Aziji svoje nove pridobitve, Japonska pa bo Angleško podpirala, ako kdo napade azijatsko posest Angležev.
Rusko-angleška ljubosumnost.
Portsmouth, 31. avgusta. Baron Rosen je izjavil, da bodo Rusi odslej naj-prisrčneje občevali z Japonci in upajo, da bodo Angleže izpodrinili iz angleško japonske zveze. Nasprotje med Kamure in Kane-kom dokazuje, da sta na Japonskem dve stranki, ena za Angleže, druga za Ruse. Kako so Rusi praznovali svojo ,edino* zmago v Poi-tsmouthu.
London, 31. avgusta. Včeraj so bili Rusi v Portsmouthu že precej bolj mirni, ker so potrebovali Wittejovi spremljevalci miru. - Praznovali so svojo diplomatične zmago na pristno ruski način tako, da so šli na torek jako pozno, oziroma zgodaj zjutraj spat, ker so celo noč popivali in se napajali s šampanjcem.
Japonska lokavost.
Pod tem naslovom prinašajo glasila nemškega centra znamenit članek o vzrokih, zakaj so Japonci odnehali Rusom. Japonska lokavost, „Z i u ž i c u" pomeni: Zmagati z odnehanjem in Japonci so mojstri v tej umetnosti. Japonsko ljudstvo je bilo razjarjeno, ke so velevlasti v simonseški pogodbi pristrigle japonske peruti, a Japonci so se zato pripravljali na vojsko z Rusi, v kateri so dosegli čudovite uspehe Isto bodo storili sedaj. Japonci se čutijo za prvo rumeno pleme. Zato se bodo nad Rusi maščevali z vso azijatsko loka-vostjo in zvitostjo. Japonci so odnehali, ker ved6t da se pe ovinkih — in to imenujejo oni Žiužicu — pride preje do cilja kot z glavo skozi zid.
Japonski listi o miru.
London, 31. avgusta. Japonski list „N i s h i N i s h i" napada kabinet in izjavlja, da se je japonska diplomacija že vdrugič ustrašila tujcev. List .Hohi" pravi, da bo ljudstvo vlado poklicalo na odgovornost. List „M a n n i k i" meni, da je mir le provizoričen.
Papež in mir.
Rim, 31. avgusta. Sveti oče je poslal predsedniku Roose-veltu dolgo brzojavko, kjer mu častita na veliki zaslugi, ki si ga je s svo jim prizadevanjem za sklep miru pridobil za človeštvo in prosveto.
Stalni obrtni odsek
V včerajšnji seji so odobrili predpise o obrtnih posredovalnicah za delo in službe. Odsek je odobril besedilo, ki ga je predlagala vlada Poročevalec S t o j a n je utemeljeval predlog o uspesobljenost-nem i z pričev a 1u za gostilničarje. Poročevalec Pacher je predlagal, naj se določila o usposobljenostnem iz pričevalu ne prepuste vladi, marveč naj določi pozneje § 18 zakona Sekcijski načelnik dr. H a s e n o h r 1 je govoril proti usposobljenostnem izpričevalu gostilničarjev, sekcijski svetnik dr F r i e s je nagla-šal, da bi škodovalo usposobljenostno izpričevalo za gostilničarje esobito razvoiu hotelov Odsek je sklenil z 12 glasovi, d a se uvede usposobljenostno izpričevalo za gostilničarje; pogoje za usposobljenostno izpričevalo navede § 18. Ni predlog poročevalca Doboszyn-s k e g a se sklene, da za gostilničarje, ki imajo že koncesijo, ne bo treba usposoblje-nestne izkušnje. Brez razprave je odobril odsek določila § 23. o koncesioniranih stavbenih obrtih Odsek je odobril §23i, ki ob sega splošno koncesionirane obrti. Pri paragrafu 24. se določi, da imej trgovinsko
ministrstvo pravico, predpisati koncesijo tudi za obrti, ki niso navedene v zakonu, če je to potrebno. Neizpremenjeno se odobri pa-ragraf 17., ki določa, da smejo osebe s koncesijo za točenje točiti gotove pijače gostom v obrtnih prostorih in v nezaprtih posodah kakor tudi za prodajo v zaprtih posodah! K § 18. I. odstavek, ki obsega določila za podelitev koncesije gostilničarjem, se odobri Stojanov dodatni predlog, da deleči trgovinske ministrstvo v sporazumu z ministrom za notranje stvari in ko je zaslišalo trgovsko in obrtno zbornice, kakor tudi gostil-ničarsko zadrugo, ene kraje, v katerih se bodo morali izkazati gostilničarji z izpriče-valom usposobljenosti. Odsek je sklenil k § 19. dostavek, da se mora zaslišati zadruga če naznani kak obrtnik svojega namestnika' ali če hoče dati svoj obrt v najem. §§ 20. in 20a, ki obsegata določila o predaji go. slilničarskega obrta in o prehodnem izvrševanju gostilničarske obrti, se odobri besedilo vladne predloge.
Ogrska kriza.
Fejervary je odpotoval v Išl, kjer ga danes najbrže vladar pooblasti, kako naj postopa v zbornici.
Rusija.
Upor kmetov. Proti roparjem v minskem okrožju so se uprli kmetje desetih vasij. Ubili so že 11, ranili pa 50 oseb.
Pomileščenje. Peterburški listi poročajo, da pomiloste pričetkom septembra mnogo oseb. Pomilostili bodo tudi one osebe, ki so zaprte zaradi krvavih dogodkov dne 22. januarja t. 1. Pemiloščeni bodo tudi oni politični in verski kaznjenci, ki se jih ob sodile upravne oblasti, pomilostili pa ne bodo onih, ki so jih obsodila kazenska sodišča. Število oseb, ki jih nameravajo pomilostiti, cenijo na 10000.
Znižanje kazni odličnima damama. Peterburško najvišje sodišče je znižale kazen dvema odeškima damama najboljše družbe. Vojno sodišče v Odesi je namreč obsodilo dami Lappe in Halperin na prisilno delo na 30, oziroma 20 let. Prijeti sta bili namreč v stanovanju nekega kemika, v katerega laboratoriju so se nahajale raz-strelivne snovi, in obsojeni, dasi sta odločno izjavili, da nista imeli nikakega hudobnega namena. Najvišje sodišče jima je zdaj znižalo kazen na 15 let.
Izgnali so ravnatelja na kliniki za oči vHomeluvAr-h a n g e 1 s k. Ravnatelj se ni nikdar pečal s politiko, samo enkrat je protestiral proti postopanju orožništva.
Nemiri v Kijevu. Velike politične demonstracije so bile 27. t. mes. v Kijevu. Zbrana množica je poslušala govore in piepevala prekucijske pesmi. Ko so se prikazali vojaki, so ustrelili nekateri izgred-niki v zrak. Kazaki so razpodili množico z biči. Govornike in voditelje so prijeli. Prijetih je mnogo žensk. Tudi v predmestjih so bili nemiri. Splošna nezadovoljnost raste. Položaj je opasen.
Ločitev Norveške od Švedske.
V	Karlstadu So se sešli včeraj norveški in švedski odposlanci, da se posvetujejo o ločitvi Norveške od Švedske. Švedski odposlanci so izvolili za predsednika Lunden-berga, norveški pa Michelsena. Vsak dan prirede dve seji. — Predsedoval bo eni seji švedski in eni norveški predsednik. Včeraj je predsedoval na predlog Norvežanov švedski predsednik Lundenberg. — Obravnave ostanejo tajne.
Vstaja na Kreti.
Na Kreti so proglasili preki sod. Obenem so pa tudi odločili, da so podvrženi vsi inozemski listi vojaški cenzuri. Uradni list vstaškega odbora Krečanov je proglasil posebni carinski tarif za carinske urade, ki se nahajajo v posesti vstašev. Carine prosti so inozemski konzuli, vojaki in bojne ladje.
Balkan.
V	Amatevem pri Solunu so dobili mnogo dinamita. Zaprli so veliko kmetov, ki so pa najbrže nedolžni. Neki vplivni rumunski državnik je izjavil, da namerava Rumunija odločno nastopiti proti Grkom v Makedoniji, ki hočejo uničiti makedonske Kucovlahe. Približno 1000 Albancev je pričelo preteklo nedeljo oblegati samostan sv. Anastazija pri Leški. V samostanu je približno 2000 romarjev. Turki so poslali proti Albancem vojake.
Primanjkljaj v nemškem proračunu za I. 1904.
Računski zaključek nemške države za leto 1904. izkazuje 8,559.339 45 mark primanjkljaja.
Ministrska kriza v Bolgariji.
Odstopil je ministrski predsednik Petrov. Knez je naročil ministru za notranje stvari, naj preosnuje ministrstvo. Bolgarski diplo-matični agent dr. S t a n č e v postane minister za zunanje stvari, pravosodni mini-
ster postane Panajodov in delavski minister dr. G a t e v. _
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča v LJubljani.
Berač Merčun,kije zažgal kozolec na černučah, je dobil včeraj 8 let težke ječe.
Žrtev zanemarjene vzgoje. Leopold P e g a n , doma iz Prečnega, sin učitelja, je v starosti 7 let izgubil mater in kmalu potem dobil mačeho, ki ga je pa pisano gledala. Z lOmi leti je zapustil očeta in šel s trebuhom za kruhom. Bil je pri raznih mojstrih, a ostati ni mogel nikjer, dokler se ni v Novem mestu seznanil z nekim lastnikom vrtiljaka, s katerim je šel po svetu, in potem služil za hlapca pri raznih cirkusih in gugalnicah, deloma je pa tudi nastopal kot glumač. Komaj 13 let star je v cirkuzu i0žefi Jereba kot glumač padel raz konja ter si pretresel možgane. Bil je dvakrat v blaznici in tudi v prisilni delavnici. Od kar je bil 1. 1902 v Višnjigori zaprt, izgubil se je za njim sled, in šele leta 1904. začetkom junija zglasil se je pri očetu svoje mačehe, posestniku Francetu Mramorju v No vem mestu, katerem je ca neko nedeljo med službo božjo pokradel obleko Marca 1905. v Ljubljani je stopil v službo za hlapca pri Mariji H u m m e r , lastnici gugalnic; ta posel se mu je zdel pretežaven, zato ga je mislil pustiti. Prvo sredo po veliki noči je dobil dovoljenje, da obišče svojega na smrt bolnega očeta v ljubljanski bolnici, kar mu je gospodinja drage volje dovolila Fant je Sel, a se drugo jutro vrnil z novico, da mu je oče umrl. Posodila mu je tudi črno obleko in mu podarila 2 K za venec. Tako preoblečen je Pegan odšel, pa ne k pogrebu, ker oče še danes živi, marveč se je potikal p« ljubljanski okolici. Dne 15. majnika je popival v Slapah in ukradel nekemu posestniku 38 K 60 vin., 1 zlat prstan in delavsko knjižico. Nato se je napotil proti Trstu. Da bi pa ne prišel na tukajšnjem kolodvoru policiji v roke, se je z izvoščekom peljal do Brezovice, odkoder je šel peš proti Trstu in med potom popival. Na državni cesti pri Gor. Logatcu srečal je 19 let staro služkinjo Rozalijo Baje, ki je telesno slabo razvita. Vrgel jo je na tla, ker se ni hotela udati njegovemu prigovarjanju in ji zapretil, da jo bode ubil, ako bo kričala. Bližajoči se koraki in človeški glasovi so prestrašeno dekle rešili obupnega položaia. Pegan je nato urno pobegnil. Sodišče je obtoženca obsodilo na 18 mesecev ječe in pride po prestani kazni pod polici,sko nadzorstvo.
v Maribor seboj, ker bo vse zborovanje le podučnega, ne manifestacijskega značaja. — Udeležniki z Dolenjskega, ki dospo v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 8. uri 44 minut, naj izstopijo na južnem kolodvoru (ne na dolenj skem); tam jih bo odbornik „Slovenske kr-ščansko-socialne zveze" počakal, da jim da vozne listke, oziroma jih spremi v cerkev Srca Jezusovega k maši, ako se je še ne bi bili doma udeležili. — Tudi Gorenjci dobe vozne listke takoj po dohodu gorenjskega vlaka ob 7. uri 4 minute zjutraj pri zastopniku „Zveze" na južnem kolodvoru. — Vožnja v Maribor ve Ija za tja in nazaj sedem kron, vštevši vozni listek (6 K 70 h) in stroške (30 h) za tiskovine, pošto itd. — Vozni listki se bodo dobili tudi še v nedeljo pred odhodom vlaka; torej se še marsikdo, ki se doslej ni priglasil, lahko pridruži.
Dopolnilna državnozborska volitev na Koroškem. Zaupni shod nemškega „Bauernbunda" je proglasil za kandidata Friderika S e i f r i z a. Slovenci kandidirajo vrlega dež. poslanca g. Franca Grafenauerja Nemški kršč. socialci se volitev, kakor se čuje, ne udeleže.
Kolera se bliža ? „Gazeta Lwow-ska" poroča, da je obolelo v Padevi Naro dovi več oseb na bolezni, ki ima vse znake kolere. Bolezen je zanesel neki plavač iz Piusije. Umrle so že tri osebe. Bakteriološka preiskava še ni končana. Na Pruskem sta umrli za kolero predvčerajšnjim v Marienwerderju 2, obolelo je pa 5 oseb. Kolero so konštatirali tudi v Neu Fahrwas serju in v Hamburgu.
Štajerske novice.
š Novi magistralni vodja v Mariboru dr. Schtner iz Gradca nastopi svojo službo dne 1. oktobra.
š Mariborsko pokopališče.
Mariborski občinski svet je sklenil v svoji seji dne 30. avgusta začeti takoj s pripravami, da se prestavi mestno pokopališče izmestavPobrež-j e. Seveda je v ta namen nujno potrebno, da se ta most čez Dravo podere in se napravi nov, ker se ta že pri navadnem pro metu trese, kaj bo šele pri dolgih izprevodih V ta namen je tudi občinski svet izvolil poseben odsek štirih obč. svetovalcev.
š Cene mesu v Mariboru. V Mariboru se prodaja meso po naslednjih cenah: Goveje meso kilogram 1'12 do 160 kron; telečje meso kilogram 128 do 160 kron; prašičje meso kilogram 1-28 do 1 80 kron; koštrunovo meso kilogram 0 88 do 120 kron.
Dnevne novice.
Izpremembe pri okrajnih ylavarstvih. Novoimenovanemu svet niku dež. vlade dr. Henriku pl. L r o n u je poverjeno vodstvo ljubljanskega okrajnega glavarstva, deželnovladnemu tajniku Ernestu baronu Schonbergerju v Kranju je poverjeno vodstvo kamniškega okrajnega glavarstva. Prestavljen je tajnik dež. vlade Karol Ekel iz Kočevja v Kranj, deželno-vladni koncipist Ig. pl. R u b e r v Ljubljani je pa prideljen okrajnemu glavarstvu v Kočevje. Kdor prečita ta imenovanja, bi menil, da smatra vlada našo deželo za popolnoma nemško ali pa da v njej prebiva ljudstvo, kateremu se lahko bije v obraz, kakor se komu zljubi. Mi smatramo ta na-mešfcnja za predrzne provokacije barona Heina, ki hoče na Kranjskem svojemu nasledniku pripraviti kar najslabše razmere. Gospodje, ki so nameščeni, naj pomnijo, da bomo z vsemi postavnimi sredstvi varovali zakonite pravice našega ljudstva 1
Posebni vlak v Maribor. Vsem zastopnikom naznanjamo, da z a s t a v ni treba jem a t i
—	Imenovanja na srednjih šolah. Profesor na mestni spodnji realki v Idriji g. Maks P i r n a t ie imenovan za državno gimnazijo v Kranj; gosp. dr. Anton W a 11 n e r , profesor na ljub 1 j a n s k i realki zavdrž. realko »Gradec; g. dr. Jakob Ž m a v c , doslej profesor v Kranju pride na prvo državno gimnazijo v Ljubljano; gospod Jožef R e i s n e r , profesor na mestni realki v Idriji pride na državno gimnazijo v Novo mesto; za profesorje so imenovani suplent g. Jožef Bučar, suplent na državni gimnaziji v Ljubljani za gim nazijo v K r a n j ; g. Jakob T r š a n , su plent na gimnaziji v Kranju za drugo državno gimnazijo v Ljubljani; provi-zorični prefekt na Terezijanski akademiji na Dunaju, g. Friderik J u v a n č i č pride za provizorj£nega učitelja na drž. realko v L j u b 1 i a n i.
—	Velik ogenj. Dne 30. t. m, ob pol 10 uri zvečer, je ogenj uničil v vasi Brege osmerim posestni kom vsa gospodarska po s 1 o p j a. Zgorela je vsa hišna oprava, orodje in poljski pridelek. Živino so le z velikim naporom rešili. Da se niso tako pravočasno in brzo v bran postavili ognjeni sili gasilci iz Leskovca, Cerkelj, Videm in Krškega, voiaki topničarji pripravljalnega oddelka iz Žadovinka pod poveljstvom nad poročnika g. Turka, bi pogorela vsa vas, broječa nad sto številk. Zato se izreka tem potom javna zahvala za toliko požrtoval nost in izredno pogumnost vsem gasilcem in njihovim vrlim načelnikom ter hrabrim vojakom, osobito gospodu nadporočniku in pa ognjičarju g. Kodeliju. Da se je gašenje tako precizno in brez vsakega nepotrebnega vpitja vršilo, se mora na tem mestu izreči častno priznanje gg. orožn kom iz Krškega in Krške vasi za njihov fini in taktni nastop napram zbeganemu ljudstvu. Ker je beda velika, zato se obrača župni urad v Leskovcu in Krškem v imenu pogorelcev do usmiljenih src s prošnjo, naj bi pomagala ponesrečencem na katerikoli način. Darove sprejema ravnoisti urad. Kako je nastal po žar, se ne ve!
—	Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda" nam piše: .Družba sv. Cirila in Metoda" principijelno ne polaga vencev. Zato ga tudi ne more pesniku prvaku Prešernu Obdarovati pa meni začetkom šol vse svoje odraščeneje učence in učenke z brošuro „Slava Prešernu". To darilce bodi družbin duševni venec. Upamo, da se ga veliki duh Prešernov zveseli.
—	Iredentovski uradnik pomorskega sodišča. .Sole" poroča: Ko je mesto Rovmj v Istri proslavljalo 75 letnico cesarjevega rojstvi, je parrovinj-skih neodrešencev najelo ladjico, se odpeljalo na visoko morje in dalo svoji laški jezici duška s tem, da je vpilo: „£ivela Italija", »Doli z Avstrijo". Med temi visoko-morskimi junaki je bila neka slovenska po turica, g. Karoi K o v a č i č, sekcijski ravnatelj pri tržaškem pomorskem sodišču! Se-
veda so ga odstavili in se je vpeljala proti njemu stroga disciplinarna preiskava.
—	Nesreča na železnioi. Pro-šlo sredo je osebni vlak poškodoval pri Mlinarjih železniškega delavca Ant Lavtarja, ki je doma nekje na Gorenjskem. Lavtar je šel po progi in se ni mogel dovolj hitro izogniti vlaku. Stroj ga je zadel in precej hudo poškodoval. Prepeljali so ga v beljaško bolnišnico.
—	Smrt v gozdu. Iz Srednje vasi v Bohinju nam pišejo 31. t. m.: Včeraj popoldne je šel Franc G a š p e r i n po domače Š k a n t a r izpod Studora v gozd na Studoru pripravljat drva. Ko sta s 131etnim sinom Martinom posekala močno drevo, je smreka padla in izprožila na strmem klancu veliko skalo, ki je zadela Škantarja v hrbet. Mož je padel in se ni mogel skoro več ganiti. Prestrašenega sina je poslal v vas ljudi iskat, ki naj bi ga domu prenesli. Ko so ljudje prišli, so našli že mrtvega. Zvečer so ga prinesli domov. Tudi tukaj se je spolnilo, kar je pisano na nekem nemškem znamenju, kjer se je kmet s svojim vozom ponesrečil: „Wie weit ist von der Zeit, bis zur Ewigkeit ? Um Elfe ging er fort, um Zwo'fe war er dort.
—	Starološke dekanije so-dalitas ima svoj mesečni shod 6 septembra v Stari Oselici ob 11. uri dopoldne.
— Avstrijska torpedovka potopljena. Iz Pulja poročajo 31 avgusta: Pri vajah danes ponoči je zadela torpedovka štev. 38 ob torpedno ladjo „S a -t e 11 i t " in se potopila. Del moštva in poveljnika, linijskega pomorskega poročnika Karla Luppisa so rešili, pogrešajo pa dva pomorščaka. Našli so eno utopljeno truplo.
—	Dr. Slano je na naš poziv, naj vendar pove vse, kar ve o 12. stoletju, napisal cele 2 in pol kolone o gg. Sukljetu in Stemburju. Saj smo vedeli, da nič drugega ne ve. — Le vun dr. Slane, drugače bomo rekli, da ste velik ignorant 12. stoletja.
—	Kako trgovci lahko podpirajo slovenska društva in zavode. Trgovec g. G L i k a r v Gorici razglaša, da je uredil v svoji trgovini tako, da bode dajal svojim odiemnikom ob plačevanju za vsakih 5 K kupila poseben listič, za katerega bede prtem plačal 10 vinarjev tistemu narodnemu društvu ali zavodu, katero bode dobilo od njegovega odjemnika listič, da ga predloži njemu Da pa se bode število odjemnikov za tako narodno podporo laglje pomnožilo, je cene blaga svoje projajalnice tako znižal, da solidni trgovec ne more ceneje prodajati. — Slovenski trgovci bi tako mnogo lahko pripomogli tudi »Družbi S". Cirila in Metoda"
—	Pastir zadet od topa. V Zagradu na Goriškem je zadel pri vojaških vajah topniški slepi strel pastirja Jožefa Vi-zintina, dečka dvanajstih let. Prah je zadel ok6 ki je izgubljeno. Tudi na nogah je koža osmodena.
—	Pri gradbi nove alpske železnice se je v železniški galeriji v Bukovi blizu Sv. Lucije na Goriškem po drlo nekaj železnih naprav vsled teže skal. Druge nesreče ni bilo. Bukovska galerija je dolga 900 metrov
—	Namestu denarja navaden papir. Pri registriranju denarnih pisem na tržaški glavni pošti so spoznali, da je v nekem denarnem pismu, ki je bilo označeno z vrednostjo 3000 kron, samo navaden časnikarski papir.
—	Smrtna kosa. Vsled t i f u-s a je umrl v bolnici usmilj. bratov v Kan-diji g. L a v o s 1 a v R o p o s , ml. sin novomeškega hranilničnega uradnika. Lahka mu zemlja!
lj Poročil se bo prvi magistratni komisar g. AlbinSemenz gdč. F r a n z, hčerko inšpektorja južne železnice v Gradcu.
—	V nedeljo se poroči c. kr. poštni oficial v Trstu g. Leopold Hamperl z gdč. Ano uadeževo iz Ljubljane.
li Vlom v bufet na južnem kolodvoru. Dne 30. avgusta popolnoči je bilo vlomljeno v bufej na juž. kolodvoru in ukradeno več smodk britanik in portorik ter okoli 100 K denarja.
lj Konoert ljubljanske društvene godbe se vrši jutri v soboto v hotelu .Ilirija". Začetek ob pol osmi uri zvečer. Vstopnina 40 h Koncert se vrši pri vsakem vremenu
lj Ponesrečil se je včeraj delavec Peter Setna na novem pokopališču. Posule so se nanj polne vreče cementa vsled česar je zadobil težke notranje poškodbe, bil je z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico.
lj Stavbišče naprodaj. C. kr.
finančno ravnateljstvo za Kranjsko daje na znanje, da se bode prej od justične uprave rabljeno zemljišče v Hrenovih ulicah, in sicer zapornica št. 17, obstoječa iz zemljišča vi. št 51 mesta Ljubljane pripisane parcele št. 92/2, potom prostovoljne javne dražbe prodalo. Izklicna cena znaša 18.200 kron.
—	Dražbena obravnava se bode vršila dne 7. septembra t. 1., ob 10 uri dopoldne, pri II oddelku c. kr. finančnega ravnateljstva v ^jubljani. Dražba je bila že večkrat razpisana, a za tako ceno ni tega zemljišča nihče maral. Ondi naj bi mestna občina zgradila novo „Ljudsko kopelj".
Ljubljanske novice.
lj Odlikovanje. Cesar je podelil slugi na učni knjižnici v Ljubljani Francu B o 1 letu srebrni zaslužni križec.
lj Ogenj na Poljanah. Danes okoli devete ure dop. je naznanil čuvaj z Grada z dvema streloma ogenj. Gorela sta hlev in pod g. Josipa Verhovca na Poljanski cesti št. 52. Na lice mesta je takoj prihitela požarna bramba pod načelstvom g. Ludovika Stricelja. Ogenj se je hitro razširil in je pogorelo gospodarsko poslopje do tal. Prihitelo je na pomoč tudi 32 domobrancev, pod poveljstvom narednika g. Frana Slana. Vojaki, ki so bili prvi pri ognju so se posebno potrudili, da so z velikim trudom rešili 6 prešičev. Na lice mesta je prišel tudi g. žunan Ivan H ri-b a r in policijski načelnik g. dr. M i 1 j u -t i n Z a r n i k. Skoda, ki jo je ogenj navil, znaša 4500 K. Da se ni ogenj razširil na drugo pohištvo je zasluga točnemu prihodu in delovanju vrle požarne brambe. Pripomniti je, da so se pri delu posebno izkazali še domobranci: Peklenek, H u b -man, Tekavc, Kete, Kuhar, Vrhov n i k , Bo ž i i, Nagode in Žago r c. Zasluga za to je tudi poddesetnika R o d e t a , mesarja g. Ivana Zajca in asistenta podkovske šole g. F r a n a B u -k o v n i k a.
MlOMMMN.ppOOOppp(D\0	^
OMB^MHOli ifrilliflMOl.fcio 5"
l^lp.MMOOOCDtt)'-'^ CO CO to O © ©	g
„ N< C1- 3
a a oaaaaaaauaaaa o O. Wi
V	^ g Si
................ w <
................ M	3
o
... *a	B
............... r	i
.............. • •	&
o
................ i
-m.
p. p. p. W	SJ
a- B- cr
& ►r)	r*	N	Si ti » »u » pi;
So	o	s	3
g: &	&	&	»9 2 o "o g »Ž2
O g<	®	g. g.^" S- p
t g	g ° g
O
00
i F3<

vo
o _ _ _ p. p. p. p.
0 «
1
g" *
N
-3	o: 00 ^ CO O CD tD tc co p O p O
it i- io m b h* m m i U' b h" m j-
<
aaaaasaaaaSaaaa {»
m 3
H B r- i
0
1 a
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 1. septembra. Avstrijski cesar je brzojavil carju Nikolaju: Kakor sem izvedel, je sklenjen mir, ki vzdržuje čast in ugled Tvoje države. Od vsega srca Ti čestitam k srečnemu izidu. — Japonskemu cesarju je avstrijski cesar poslal brzojavko, v kateri mu čestita ter omenja, da so pogoji „lep zgled zmernosti ki so na čast Japonski". — Rooseveltu je brzojavil „prijatelj-ske čestitke" za srečno posredovanje in pristavil: .Da bi se sedaj svet dolgo vrsto let veselil sadov miru "
Trident, 1. septembra. Predsednik italijanskega državnozborskega kluba, župan Rovereta baron Malfatti je odstopil zaradi nezaupnice, ki mu jo je izrazil shod v Rivi. „Piccolo" navidez obžaluje dejstvo, da je „slaba parlamentarna situacija odpoklicala iz parlamentarnega življenja moža, ki je drugače Italijanom neizmerno koristil." Malfatti je bil poslanec od
1. 1885. sem.
Pulj, 1. septembra. Pogrešana pomorščaka sepišeta Ehrlich in Ande r 1 e k.
Trst, 1. septembra. Tatove znamk z dne 30. januarja so prijeli. Aretirane so štiri osebe med njimi klobučar Tragher, ki je bil že dvakrat radi tega aretiran a vselej izpuščen. Pri enem aretirancu so našli znamk za 14.000 kron.
Budimpešta, 1. septembra. Liga za splošno volilno pravico se je ustanovila.
Osterbay, 1. septembra. Car je poslal Rooseveltu sledečo brzojavko: Sprejmite moje čestitke in zahvalo, ker ste z odločno močjo privedli mirovna pogajanja do srečnega uspeha. Moja država bo uvaževala
vaše zasluge in prizadevanja pri portsmout-ski konferenci.
Berolin, 1. septembra. »Lokalanzei-ger* poroča, da so vesti o japonskem po sojilu v Ameriki izmišljene. Morda bo najela posojilo Rusija, pa bo morala dati v okrožju Baku velike koncesije ameriški „Oil Company", kateri načeljuje Vanderbilt. Japonski finančni agent Takahashi je izjavil, da ima Japonska mnogo denarja v Londonu in v Nemčiji, tako da ji ni treba novega posojila. Japonska ima še mnogo denarja od velikega posojila, najetega julija meseca.
Peterburg, 1. septembra. Witte be dobil naslov kneza.
Peterburg, 1. septembra. „Sin Otečestva" piše, da Rusija nima povoda, veseliti se po tako nesrečni vojski miru.
Portsmouth, 1. septembra. Witte je prosil Komuro naj določi datum mirovne pogodbe, ker bo 12. septembra odpotoval domov.
Portsmouth, 1. septembra. Witte se je izjavil, da bi bila zveza med Japonsko in Rusijo velekoristna. Do tega gotovo pride, a za sedaj je to še izključeno. Witte pravi, da bo v enem tednu odpotoval domov, kjer se umakne iz političnega življenja.
Washington, 1. sept. Ameriški bankirji podpišejo novo rusko posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Posojilo bodo podpisali tudi v Parizu, Londonu in v Berolinu
Portsmouth, 1 sept. Ruski prcf. Martens je napravil načrt mirovne pogodbe Z japonskim delegatom Denisom je imel potem le še pogovor o tolmačenju nekaterih besedij francosko pisane pogodba.
Portsmouth, 1. sept. Japonska je po Korouri pritrdila premirju na bojišču.
Tiflis, 1, septembra. Položaj v Suši in sosednjih vaseh je grozen. Oboroženi Tartari oblegajo mesto. Armenci koljejo Tartare. Telegrafska zveza s Sušo je pretrgana.
Lodz, 1. sept. V Aleksandrovni se je pripetil en slučaj kolere.
Gdansko, 1. septembra. Tu je ena oseba umrla na azijski koleri. Žena Drahen-burg in dva delavca sta obolela na koleri. Tudi pri pijonirjih so se pokazala sumljiva znamenja.
Hamburg, 1. septembra. Vsled kolere, katero je zanesel neki ruski izseljenec, so vse ruske izseljence pridržali v kva-ranteni.
Cetinje, 1. septembra. Oddelek turških vojakov je prekoračil črnogorsko mejo pri Mokri Planiai in se ondi uta-boril.
Carigrad, 1. septembra. Bolgarska četa je ubila nekega Albanca. Albanci so nato jeli oblegati samostan Atanas, kjer je nastanjenih 2000 romarjev. Skopeljski vali je poslal samostanu na pomoč 4000 vojakov, in sicer na prizadevanje ruskega in avstrijskega konzula.
Belgrad, 1. septemb. Pri včerajšnji volitvi srbskega metropolita je bil izvoljen za metropolita Dimitrij.
Berolin, 1. septembra. Nemci so v Poznanju zopet storili čin pristno germanskega junaštva. Krajni šolski nadzorniki so namreč staršem zapovedali, da morajo zahtevati od poljskih duhovnikov, da morajo poljske otroke naučiti za spoved in o b h a j i 1 o z g o 1 j nemških molitev. Ce duhovniki tega ne store, naj jih naznanijo — krajnim šolskim nadzornikom! Ta naredba je zelo razburila Poljake. Duhovniki se seveda ne bodo pokorili naredbi zblaznelih nemških nadzornikov.
Mesto rsscega poseiaoga. ebrestlla.
Fran Rus, c. kr. nadporočnik, naznanja v svojem, kakor tudi imenu svoje soproge Zofije Rus roj. Valentinčič
in v imenu svojega sina Franci vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest o smrti njihovega ljubega sinka ozir. brata
Maksi
ki je po kratki bolezni, v nežni d6bi enega leta danes zjutraj ob 2. uri zaspal. Pogreb se vrši v soboto. 2. septembra ob 4. uri popoldne z gradu Brinje na pokopališče sv. Mihaela v Grosupljem. Prosi se tihega sožalja!	1761
Grosuplje, 1. septembra 1905.
Nebesa.
Socijalen roman. Spisal Marko Zorin. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.
Cena romanu: 1. sešitek velja 50 vin., celo
1. poglavje 2 kroni. Dobiva se in naroča pri Dragotinu Hribarju kakor tudi v raznih knjigarnah. Roman „Nebesa" bode izhajal približno eno leto v posameznih zvezkih na poltretji tiskani poli.	1729 3—2
Slovenci, naročajte obilo ta roman!
cSS3>i
1164 51—14
Samo 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste ln brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18
v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«.
Važno za vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgane kave z velearomatišklm okusom, močjo in Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti
nasproti kavarni ,,Evropa"
ki spajajo vse te vrline.
1194 104—14
Dražba vina.
Pri podpisani upravi se proda dnč 6. septembra ob 8. uri zjutraj na prostovoljni dražbi okolu	1744 3—2
srr 500 hI vina
lastnega pridelka.
Prodajala se bodo vina lanskega, kakor tudi prejšnjih letnikov, in sicer namizna in desertna vina raznih cen.
Dražbeni pogoji se izvedč pri upravi. Dohod vlakov iz Ljubljane: 2 uri 57 min. pop. ali ob 11. uri 50 min. ponoči.
Uprava graščine dr. Ign. grofa Attemsa
Brežice ob Savi, Spod. Štaj.
T)cbrc ohranjene
špecerijske stelaže
kupi 1730 5~3 ANTON KOLENC v Celju.
= Ueliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! K 500 komadov %
1733 3-2	3|di
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1"95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB Za neugajajoče se vrne denar.
Enonadstropna VIL^
posebno pripravna za kakega vpokojenega gospoda v neposredni bližini cerkve sv. Petra, 17 let prosta davka, se proda iz proste roke pod prav ugod-nimi pogoji. — Naslov pove upravn. „Slovenca\
1722 3—1
Ugodna kupčija,
1312-1 ye|ika hiša
s staroznano gostilno „pri lipi" v Ljubljani
se radi preselitve pod ugodnimi pogoj : proda.	:
Poizvedbe pri notarju dr. Vok, Miklošičeve ulice št. 24 ali pri hišnem posestniku, Židovske ulice št. 5 v Ljubljani.
Razpisuje se služba
cerkvenika m organista
na Jančem pri Litiji.
Službo je nastopiti s 1. oktobrom in se lahko združi tudi s šolskim poučevanjem
1754 2~*_Župni urad Janče
2 izurjeni
prodajalki, le prve moči, se iščeta za
damsko konfekcijsko trgovino. Plača tudi ; nad 100 K.
Ponudbe osebno ali pismeno na „An-gleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg 5.	1756 3—1
S Ma Oražen
se je povrnil in ordinira zopet
Kje?
se kupijo najcenejše in najboljše obleke za gospode, dame in otroke?
Le
v Angleškem skladišču ob I e k, Ljubljana, Mestni trg 5.
Zakaj ?
ker dojde tje vedno najnovejša in največja izbera konfekcije za gospode in dame,
1738 2-
in
1741 3—1
se prodaja vse najcenejše in največkrat pod nabavno ceno.
0. Bernntovič, Mestni trg 5.
Iz proste roke se proda staroznano,
obiskovana
gostilna
1745 s posestvom aH brez njega. 3—2
Proda se radi družinskih razmer. = Naslov povč upravništvo »Slovenca"
■/—y--.\> .v. .v>>.vw—>
•A*' vY ' vV ^ V V < ✓ V < V""*A


</v* sv/, \w« VV < vv <<TA .N /> .N ✓>	s .V
'A* < VV < vV < SW. vV <vTT /.
t^km^tM.
-jrrf. V"/, \W« VV < VV < VV <
NAZNANILO.
Na splošno željo čast. naročnikov sem preselil dosedanjo prodajalno z Mestnega trga št. 25 v svetel, zdrav in cen, četudi bolj oddaljen lokal
na Sv. Petra cesti štev. 37 na vogalu Resljeve ceste
(svoječasni prostori „Angleškega skladišča oblek"!). Zaraditega so se mi zmanjšali režijski stroški za tretjino dosedanjih, in bom vedno lahko
W prodajal tudi najnovejše blago celo po lastni ceni, ^B
ker se zadovoljim rad tudi s samim konsumskim dobičkom, kar bo koristilo gotovo tudi mojim odjemalcem, ki se jim obenem naj-vdaneje zahvaljujem za izkazar.o zaupanje. Novo prodajalnico bom otvoril
v soboto, dne 2, septe m b r a 19 O 5
in bom prodajal od tega dne naprej samo
na Sv. Petra cesti št. 37 na vogalu Resljeve ceste
Csvoječasni prostori ,,Angleškega skladišča oblek"). Ker se bom pečal tudi s konfekcijo za gospode in dame, z izgotavljanjem kril, klobukov itd., bom
opustil različne modne predmete, ki se prodajajo tam separirano	veliko p o d I a s t n o c e n o.
Z odličnim spoštovanjem
400 104—41
A. Primožič.
mmmmm
mmmm
mmmm mmmm