I Št. 48 (14.464) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 ČETRTEK, 18. FEBRUARJA 1993 -Mkan / v okviru preiskav o podkupninah ITALIJA / GOSPODARSKA KRIZA Priprta tajnica Bettina Craxija V Milanu sodniki zaslišali tudi Gellija MILAN, RIM - Milanski karabinjerji so včeraj pretirali osebno tajnico bivšega socialističnega Prvaka Bettina Craxija Vincenzo Tomaselli. Priporni nalog je izdala milanska prokura, ki To-®asellijevo obtožuje sodelovanja v korupciji. Obtožba naj bi slonela na izjavah aretiranega finančnika Silvana Lari-nija, ki je sodnikom priznal, da je Craxiju priskrbel 8 milijard lir iz sredstev, ki so bila namenjena gradnji nove proge jnilanske podzemske železnice. Larini je pojasnil, da je denar izročal osebno Tomasellijevi v Craxijevi milanski pisarni. Tomasellijeva je stara 55 let, s Omajem pa sodeluje kar 31 let. Sicer pa je včeraj prejel novo sodno obvestilo tudi sam bivši tajnik PSI. Kot ob podobnih primerih v preteklosti je Craxi tudi ob tej priložnosti komentiral, da gre za povsem neutemeljen sodni ukrep. Dve novi sodni obvestili pa je včeraj prejel tudi donedavni tesni Craxijev sodelavec in podtajnik PSI Gianni De Michelis. Kaže, da izhajata iz preiskave o zlorabjanju sredstev za države v razvoju, do' katerega naj bi prišlo, ko je De Michelis vodil zunanje ministrstvo.V zadevo naj bi bil vpleten tudi sedanji vladni pod- tajnik za notranje zadeve Claudio Lenoci (PSI), ki je bil za časa De Micheli-sovega ministrovanja vladni podtajnik za zunanje zadeve. Med številnimi novicami, ki prihajajo s »fronte« preiskav o podkupninah, izstopa vest, da so milanski sodniki včeraj popoldan v lombarskem glavnem mestu zaslišali tudi bivšega(?) Sefa tajne prostozidarske lože P2 Licia Gellija. Preiskovalci so prepričani, da je Gelli imel opravka tudi pri črnih fondih, naloženih na socialističnem bančnem računu »Protezione« v Švici. Gelli naj bi med drugim pomagal izsiljevati voditelja milanskega zavoda Banco Ambrosia-no Roberta Calvija, ki naj bi si z naložbo 7 milijard lir na omenjeni račun skušal kupiti politično zaščito socialističnega vrha. Včeraj pa se je tudi prvič pokazala možnost, da bi med sodniki, ki vodijo preiskave o podkupninah, lahko prišlo do spora o pristojnostih. Milansko državno pravdnistvo je namreč včeraj formalno zahtevalo od rimskega, naj mu izroči vse zbrano gradivo v okviru preiskav okrog cestnega podjetja ANAS in razpuščenega kemijskega kolosa ENI-MONT. Na koncu naj Se omenimo, da je pristojni parlamentarni odbor včeraj med drugim dal povoljno mnenje za začetek sodnega postopka proti ministru De Lorenzu in poslancu PSI Giuliu Di Donatu. Ucio Gelli se je s taksijem odpeljal na zaslišanje (AP) Po vsej Italiji množične manifestacije brezposelnih Zaskrbljenost v vladnih krogih, med gospodarstveniki in med sindikati - Zopet padec lire na valutnih tržiščih Vojmir Tavčar RIM - Medtem ko se po italijanskih deželah množijo protestne manifestacije in stavke delavcev, postaja vprašanje zaposlitve vse bolj središčno tudi v političnem soočanju, saj je ravno ta problem ena od glavnih tem pogovorov na srečanjih med strankarskimi voditelji. In o tem vprašanju je minister za delo Nino Cristofori včeraj razpravljal s predstavniki sindikatov, tega vprašanja pa se je s predstavništvom italijanskih dežel lotil tudi predsednik vlade Amato. Tajnik največjega italijanskega sindikata CGIL Bruno Trentin je včeraj poudaril, da njegova organizacija ne namerava zahtevati odstopa sedanje Amatove vlade »če ni drugih perspektiv upravljivosti«. Trentin je pozval tako vladne sile kot opozicijo k skupnemu delu za zajezitev brezposelnosti. Sicer pa so podatki o brezposelnosti vse bolj porazni. Po uradnih podatkih je brez službe 11,1 odstotka italijanske delovne sile, k čemur je treba dodati Se 4, 5 milijona ljudi, ki so vpisani v sezname za zaposlitev. O težavah priča tudi dejstvo, da je bilo lani 232 milijonov ur redne dopolnilne blagajne (leto prej 144 milijonov) in 232 milijonov ur izredne dopolnilne blagajne (leto prej 217 milijonov ur). Negativni so tudi podatki o vrednosti lire, ki je včeraj ponovno padla in je marka dosegla vrednost 950 lir. BIH / ZARADI STOPNJEVANJA NAPETOSTI VSA PRIZORIŠČA PRIPRAVLJENA / REKORDNA UDELEŽBA OZN prekinila z dobavo človekoljubne pomoči Pogajanja v OZN še vedno na mrtvi točki ŽENEVA -»Globoko obžalujem, ker sem bila zaradi njihovih ravnanj Primorana sprejeti tako drastično odločitev,« je dejala visoka komisarka Združenih narodov za begunce Sadako Ogata, ko je sporočila, da so Ustavili vse prevoze človekoljubne pomoči v Sarajevo in v vzhodno Bosno. Sadako Ogata je sporočila sklep o ustavitvi pomoči, potem ko Srbi |udi v sredo niso dovoli-u vstopa dveh konvojev s Pomočjo v Gorazde in druga mesta v vzhod-Uem delu Bosne. Hrvaške oblasti so preprečevale dovoz pojoči v nekatera srbska ru muslimanska mesta, sarajevske oblasti pa Se vedno niso delile hrane lačnim prebivalcem bosanske prestolnice. Brez spoštovanja človekoljubnih načel po-ruoc ni mogoča, je opozorila visoka komisarka za begunce in obtožila Vse tri sprte strani, da to Pomoč izrabljajo za poli- tične interese. Po odločitvi visoke komisarke sta se konvoja iz vzhodne Bosne vrnila proti Beogradu. Na novico iz Ženeve o začasni ustavitvi pomoči je že v sredo zvečer v Sarajevu odgovoril bosanski predsednik Izetbego-vič. »Bogati grobo izsiljujejo reveže,« je rekel Izetbegovič in dodal, da ni prepričan, da se s sklepom gospe Ogatove strinjajo vse tiste države, ki prispevajo pomoč. Sicer pa so se boji nadaljevali tudi včeraj in granate so ves dan padale na Sarajevo, o srditih bojih pa so poročali tudi iz drugih delov Bosne. Na sedežu svetovne organizacije v Nevv Yorku so medtem pogajanja med sprtmi bosanskimi stranmi popolnoma zastala. Namestnik ruskega zunanjega ministra Curki n je izjavil, da se je v Združenih narodih sestal s pogajalcema Vanceom in Ovvnom, ki se bosta v četrtek srečala Se z ameriškim poseb- nim odposlancem za balkanske zadeve Bartholomevvom. Moskva in VVashington se menda pripravljata na skupen pritisk na bosanske Srbe, Hrvate in Muslimane. Agencije sicer omenjajo, da namerava posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN Cyrus Vanče odstopiti takoj, ko bo končan newyorški krog pogajanj o Bosni. Veleposlanik BiH pri Združenih narodih Muhamed Sacirbej je v sredo izjavil, da se je začel v vzhodnem delu Bosne pojavljati kanibalizem. Ljudje, ki že mesece niso dobili nobene pomoči, ker Srbi niso dovolili prehoda konvojem OZN, se hranijo s trupli, da bi preživeli, je izjavil Sacirbej. Predstavnik Visokega komisariata OZN za begunce v Zagrebu je Sačirbejeve trditve zanikal, rekoč, da take nepreverjene izjave samo Sirijo negotovost in celo histerijo. V Falunu danes začetek SP v nordijskem smučanju FALUN - S skoki v nordijski kombinaciji se bo v Falunu na Švedskem danes začelo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, na katerem se bo za odličja potegovalo 460 tekmovalcev in tekmovalk iz 37 držav, kar obeta najmnožičnejšo udeležbo doslej. Prireditelji so trdo delali in se pogumno borili, čeprav ni zapadlo dovolj snega, rešitev pa je umetni sneg vzdolž 32 kilometrov tekaških prog in na obeh skakalnicah. Organizatorji obljuljajo, da bo prvenstvo v smučarskem Stadionu Lugnet v rudarskem mestecu v pokrajini Dala-ma, kjer bodo po letih 1954 in 1974 že tretjič gostili najboljše nordijske smučarje, velik praznik. Od njega so si veliko obetali tudi slovenski ljubitelji smučanja, njihove upe pa je v veliki meri zmanjšala poškodba svetovnega prvaka Francija Petka, ki pa na srečo ni tako huda, kot je sprva kazalo. n Velika in srednja skakalnica, kjer pa bo Slovenija nastopila brez Francija Petka (AP) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU O protislovenskem zadržanju v Trstu Kasacijsko sodišče je pred mesecem odredilo, naj tržaško sodstvo uvede preiskavo o morebitnem protislovenskem zadržanju v Trstu. Primorski dnevnik objavlja v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico in Slovenskim raziskovalnim inštitutom seinam protislovenskih izpadov, ma-zaških akcij, ustrahovanj in napadov, obenem pa tudi mnenja slovenskih in italijanskih osebnosti o tem vprašanju. ...................stran 5 .... Mancino poročal o javnem redu Notranji minister Mancino je včeraj poročal parlamentu o stanju javnega reda in je opozoril predvsem na nevarnost vključevanja mafije v gospodarske dejavnosti, govoril pa je tudi o desnem in levem terorizmu. Zaskrbljenih ocen je bil deležen njegov namig, da bi se lahko, pofobno kot na Siciliji in na Sardiniji, posluževali vojske za »razbremenitev« policije. ....................stran 4.. Finančni stražniki v deželnem svetu Finančni stražniki so včeraj na sedežu deželnega sveta zaman iskali dokumente v zvezi z obnovo potresnega področja v Furlaniji. O tako imenovanem moralnem vprašanju je tekla beseda v deželnem svetu. Predsednik Turello je pred dnevi nameraval odstopiti. .....................stran 5. KGS za izvajanje zakona o Krasu Upravni odbor Kraške gorske skupnosti si v imenu prizadetega prebivalstva prizadeva, da bi čimprej udejanili črko in duha zakona za Kras in je na svoji zadnji seji podrobno poglobil celotno zadevo. ....................stran 6.. Ali vlada ne bo podprla predloga za prosto industrijsko cono v Gorici ? Kritična stališča po Colombovem obisku. Vlada se v dogovarjanju z E6S namerava menda odpovedati prosti coni na meji v Gorici, zato, da bi si pridobila soglasje za Off-shore v Trstu. Predsednik Trgovinske zbornice zatrjuje, da se bitka za prosto industrijsko cono nadaljuje. V ponedeljek bo na obisku vladna delegacija. ....................stran 8.. Dejavnost ŠZ Devin SZ Devin iz devinsko-nabrežinske občine se odlikuje s precej razvejano dejavnostjo, kjer pa sta na prvem mestu prav gotovo smučanje in planinstvo. Tretja panoga, ki se pri Devinu vse bolj razvija, so tekmovanja z gorskimi kolesi, nekoliko pa je zamrlo kajakaštvo, .....................stran 18 .. Soliden nastop »Prešerna« Na deželnem finalu mladinskih iger v smučanju so se solidno odrezali smučarji in smučarke liceja France Prešeren iz Trsta, za katere je že sama uvrstitev na deželni finale predstavljala lepo zadoščenje. .....................stran 18........ —ML------ BALKAN / PRED KOMPROMISNO RESITVIJHO MAKEDONSKEGA VPRAŠANJA? HRVAŠKA / DAVKI OSTANEJO Grčija in Makedonija čakala na predlog OZN ratura. ne gre za meteorološki pojav, ampak za pričakovanje dokumenta o priznanju Makedonije, ki naj bi ga izdelali Združeni narodi. Predložitev dokumenta so že nekajkrat odložili, sedaj pa je menda vse nared in pričakujejo, da bo besedilo vsak Cas objavljeno. Načrt OZN priznava Makedoniji »začasno« neodvisnost s prav tako začasnim nazivom BivSa jugoslovanska republika Makedonija, mednarodna arbitraža naj bi rešila sporna vprašanja med obema državama. Grčija nasprotuje nazivu Makedonija, ki si ga lasti za svojo severno provinco, in obtožuje Makedonijo, da stremi za združitvijo »Velike Makedonije«, ki je danes razdeljena med Makedonijo, Bolgarijo, Grčijo in Albanijo. Mednarodna pogajanja v Čedalje veCji meri načenjajo ravnovesja v odnosih med obema državama in vprašljiva je stabilnost obeh vlad. Grškega premiera Mitsotakisa obtožujejo, da popuSCa makedonskim zahtevam in se odpoveduje celovitosti države, v Skopju pa se prav tako pojavljajo na-cionalisrtiCne težnje. (Ansa) H POGLED IZ SKOPJA h H POGLED IZ ATEN —i Makedonija se svojemu Nismo zadovoljni, a ni imenu noče odpovedati alternativ predlogu OZN SKOPJE - Zunaj usode Makedonije in ATENE - Kakorkoli di o imenu bodoče sneži, a v uradu make- njenega imena. Make- že, sklep bo za Grčijo države je Mitsotakis donskega podpredsed- donci imajo že dokaj ža- boleč. Ne upira se mu vsaj navidezno odprt: nika Steva Cervenkov- lostno izkušnjo s samo opozicija, ampak »Vztrajali bomo, da se skega kot sicer tudi v prejšnjo arbitražo, z Ba- tudi vladna stranka beseda Makedonija ‘ne vseh drugih uradih v dinterovo komisijo, ka- Nova demokracija, ki bo pojavila v končnem Makedoniji, ni zakurje- tere sklepov ni nihče zahteva odstop mini- dokumentu arbitraže, no. Petrolej je namreč spoštoval. strskega predsednika. vendar bomo v vsakem izredno dragocen in ra- Kar zadeva spor z Vendar se je Konstan- primeru sprejeli sklepe cioniran, tako da v Grčijo glede imena, pa tin Mitsotalds odločil - te arbitraže.« Nato z Skopju kroži le nekaj makedonski podpred- s čutom odgovornosti malce obžalovanja do- avtov, skoraj vse črpalke sednik pravi, da sploh »do Grčije in do Balka- da: »Pred letom dni so pa so zaprte. Ampak, če ne pride v poštev, da bi na« - da sprejme arbi- bili v Skopju pri- sodimo po podatkih, ki spremenili ime, ki sodi tražo, ki so jo v Združe- pravljeni sprejeti naziv jih posreduje vodstvo v njihovo zgodovino in nih narodih predlagali Severna Makedonija in solunskega pristanišča, v njihove tradicije: »O za rešitev grško-make- pogoje, ki jih je po- so se dobave petroleja čem bodo govorile naše donskega spora. stavljala Evropska sku- Makedoniji zvišale za pesmi in naše ljudske »Enkrat moramo pač pnost, vendar tedaj 40 od sto v zadnjem le- pripovedke,« se končati in ne vidim al- Grčija tega ni hotela tu. Mnogi trdijo, da gre sprašuje. Za grškim vz- ternativne rešitve«, sprejeti.« In še ugotovi- skoraj ves petrolej v Sr- trajanjem so tudi drugi meni Mitsotakis, če- tev o »slovanski bijo. razlogi: bojijo se, da bi prav dodaja: »Za nas je manjšini«, ki živi v Se- Ne kršimo embarga, samostojna makedonska to težka odločitev, saj verni Grčiji. Mitsotakis pravi Crvenkovski. To- država povzročila nemi- predpostavlja radikal- pravi, da te manjšine vomjaki, ki prihajajo k re med slovanskim pre- no spremembo naše ni. »Na severu živi si- nam imajo dokumente, bivalstvom, ki živi v politične strategije in cer 10.000 severnih iz katerih izhaja, da je Grčiji in ki ga je pol mi- naše javno mnenje je Grkov, ki govorijo slo- njihov tovor namenjen lij ona. Poleg tega je že na to vprašanje zelo vansko narečje, vendar va Madžarsko, v Hr- sama Grčija v velikih občutljivo.« Grški pre- se sami upirajo nazivu vaško, v Bosno. Dobro gospodarskih in politič- mier ne prikriva, da manjšina,« meni grški vemo, mak so namenje- nih težavah in potrebuje ima pri tem notranje premier. Za konec pa ni, nimamo pa nobene zunanjega sovražnika, težave, želi pa, da bi bi- obtožba Makedoniji, da možnosti, da jih ustavi- da bi odvrnila pozorno- la arbitraža obvezujoča krši embargo in do- mo. st ljudstva od gopodar- za obe državi in za raz- bavlja petrolej Srbiji, Crvenkovski govori škili težav. Gre za staro sodnika predlaga kajti »Gligorov in Mi- tudi o predlogu o med- taktiko, ki ni lastna sa- balkanska pogajalca loševič sta stara prija- narodni arbitraži glede mo za Balkan. Vancea in Owena. Tu- telja.« (Ansa) Ustavno sodišče je potrdilo sklep o taksah na vikende iz Slovenije za 27 mio DEM Goran Moravcek ZAGREB - Ustavno sodiSCe Hrvaške ni sprejelo predloga dveh državljanov, naj kot neustavne odpravijo pristojbine, ki jih je vlada Hrvo-ja Sareniča sredi septembra lani uvedla za vikende, čolne, avtomobile in drugo »luksuzno« premoženje. Po uradnih podatkih bo moralo letos te pristojbine plačati tudi 4996 lastnikov počitniških hiš in domov iz Slovenije. Položnice so že razposlane na njihove naslove, zneski pa nikakor niso majhni, saj morajo lastniki počitniške hiše, ki ni starejša od deset let, plačati blizu 29 nemških mark za kvadratni meter. Za počitniške hiše, ki so stare med 10 do 30 let, je ta pristojbina 16 DEM za kvadratni meter, za tiste, ki so stare do 50 let, pa 8 mark za kvadratni meter. Sodniki hrvaškega ustavnega sodišča so se 'nekaj časa ukvarjali z dilemo, ali naj te pristojbine veljajo tudi za kleti, ribiške kolibe in podobne objekte, ki ne sodijo v kategorijo počitniških hiš. Za takšne objekte ni treba plačati pristojbine, vendar je za Slovence, ki imajo samo v puljski občini kakih 9000 parcel in prav toliko »divjih« vikendov, to prav majhna tolažba, saj bodo morali do srede marca letos na lastne stroške odstraniti vse objekte, ki so v obmorskem pasu. V hrvaški ustavi sicer ne obstaja kategorija pristojbine, ki jo večkrat enačijo z davkom, vendar pa zaradi velikega primanjkljaja v državni blagajni Sareni-čeva vlada ne izbira sredstev, da bi prišla do denarja. V teh dneh so razposlali položnice vsem lastnikom, ne samo vikendov ali jaht, ampak tudi avtomobilov. Po sklepu hrvaške vlade prebivalci držav nekdanje Jugoslavije, ki imajo svoje počitniške hiše v tej državi, teh ne smejo prodati, dokler ne bo razdeljeno vse premoženje nekdanje SFRJ. Na Hrvaškem ima svoje premoženje 7291 lastnikov iz tako imenovane ZR Jugoslavije, 3719 iz BiH, ter 78 iz Makedonije. Računi kažejo, da bodo morali Slovenci za svojih 4996 objektov plačati približno 27 milijonov mark davščin. ' n gH ii s I KOMENTAR Znanost kot prioriteta _________Branko Ziherl ___ Ce mejno učinkovitost znanstvenega ali raziskovalnega dela presojamo zgolj skozi politično govorico, se nehote približamo nevarnemu redu-kcionizmu, da enega izmed življenjskih pogojev človeštva ponižamo na raven konstitutivnega elementa nacije. Tega tveganja se pisci nacionalnega raziskovalnega programa zelo dobro zavedajo, medtem ko je pri ostalih protagonistih ta skrb manj izražena. Kakor da o teh problemih na koncu ne bo odločalo javno mnenje? Na razpoloženje javnosti pa seveda vpliva mnogo dejavnikov, od neugodnih gibanj v socialni strukturi prebivalstva, sprememb v sistemu vrednot in pričakovanj, prilagajanja novim možnostim, nekakšne tradicionalne nezaupljivosti do znanosti, pa vse do izpostavljenosti vse mogočim resničnim ah neresničnim informacijam. Zato je upravičeno vprašanje, kdo naj poskrbi, da bo javnost pravočasno in natančno obveščena o tem, o čemer bo odločala. Sicer se lahko zgodi, da bo tudi raziskovalno delo postalo predmet strankarskega licitiranja, kar je zagotovo najslabša izbira. Morda bi sami znanstveniki in raziskovalci morah posvetiti več pozornosti obveščanju javnosti, četudi to ni del njihove strokovne dejavnosti. Se večja pa je odgovornost tistih, katerih stroka je obveščanje, ki zaradi hude žeje po zanimivih novicah ati senzacijah ati zaradi zaslepljenosti s politiko nikakor ne bi smeti zanemariti svoje stroke. Določena pismenost na področju raziskovalnih dejavnosti, neposredno sodelovanje pri raziskovalnih projektih, ki omogočajo na različnih strokovnih ravneh enakopravno povezavo s sorodnimi dejavnostmi drugod po svetu, je namreč poglavitni pogoj za razvoj vsake družbe. Ce Slovenci res moramo realno povečati sredstva za razvoj raziskovalnih dejavnosti, kar pomeni prerazporeditev proračuna ati nov pritisk na davkoplačevalce, potem so za to potrebni vsaj dobri argumenti. In nacionalni raziskovalni program je takšna možnost. NOVICE Italija predložila načrt za mednarodno sodišče RIM - Italijanska vlada je včeraj uradno predložila Združenim narodom, Evropski skupnosti in ZDA načrt za oblikovanje mednarodnega sodišča, ki naj bi sodil o vojnih zločinih in zločinih zoper človeštvo v bivši Jugoslaviji. O projektu sta včeraj dopoldne poročala ministrskemu svetu zunanji minister Emilio Colombo in novoimenovani pravosodni minister Giovanni Conso. V skladu z evropsko pravno usmeritvijo sodišče naj ne bi izrekalo smrtnih kazni, pač pa le kazni do 21 let zapora. (VT) Hrvaški veleposlanik pri Kučanu LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan Kučan je včeraj v Ljubljani na njegovo željo sprejel veleposlanika Republike Hrvaške v Sloveniji Miljenka Žagarja. Veleposlanik Žagar je predsedniku Kučanu izročil pismo hrvaškega predsednika Franja Tudmana, ki zadeva krepitev sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško, predvsem na gospodarskem področju. Tudman za uresničevanje teh ciljev predlaga oblikovanje dveh dvostranskih odborov. V pismu poleg tega v bistvu potrjuje, kar sta se na Otočcu pred nekaj dnevi dogovorila zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Peterle in Skrabalo, namreč odločitev o ustanovitvi skupnih delovnih teles predstavnikov obeh držav za obravnavo problemov na različnih področjih. Tudman tudi izraža pričakovanje, da bi ob koncu dela omenjenih skupin organizirali srečanje obeh predsednikov na Brionih. Plesalec in slap LJUBLJANA - Sinoči so v galeriji SKUC premierno predstavili kratkometražni dvajsetminutni glasbeno-plesni film Plesalec in slap Pe-ričnik avtorjev režiserja Matjaža VVeingerla, snemalca Igorja Dolinarja in producenta Tovarne sanj. Film, spremljala ga je živa glasba avtorja Lada Jakša in izvajalcev A. Trobentarja in M. VVeingerla, združuje gib plesalca Vojka Vidmarja z naravnim padanjem in valovanjem vode in tako ustvarja silovito gibanje, ki se stopnjuje od začetnega nemočnega toka do silovitega penjenja. Razstava krajin M. Pernharta LJUBLJANA - Včeraj je bila v spodnjih prostorih Narodne galerije otvoritev razstave krajinarja iz prejšnjega stoletja Marka Pernharta. Do razstave je prišlo z deželnim dogovorom Slovenije s Koroško; z dogovorom slovenske Narodne galerije in celovške Kaertner Landesgalerie. Razstava je s sodelovanjem kustodinje NG mag. Barbare Jaki-Mo-zetičeve in direktorjem NG Andrejem Smrekarjem odprl direktor celovške galerije dr. Ar-nulf Rohsmann, ki je tudi priskrbel slike, ki jih hranijo avstrijski zasebniki in avstrijske institucije. Je tudi avtor zelo obsežne monografije, ki je poglobljena študija o tem avstrijsko-slovenskem slikarju. Na žalost je na razpolago samo v nemškem jeziku. (S.K.) -i-edavni, pač leto-1X1 šnji kulturni pra--L X znik je - navkljub nekoliko nekrofilski reminiscenci - še enkrat prikazal smisel kulture onkraj bivanjskega. Milena Zupančič je to označila z vrnitvijo v vsakdanjost. Kam se torej kultura vrača z ustvarjanjem? Toda prav tu, v odgovoru na to vprašanje, se vrinja eshatologija države. Sedaj slovenske, domače, narodne. Je slovenska država še bolj prelisičila Heglov um -prav s slovenskim kulturnim praznikom, kar ne poznajo in nimajo druge Heglove hčere, vnukinje? Tega nimajo niti novi zarodki etnona-cizma Divjega vzhoda! V čem je torej trik kultur- nega praznika slovenskega naroda - Države? Slovenska kulturniška elita - vidna - je (še vedno) brez večjega družbenega in političnega vpliva - vsaj vidnega; ekonomska »podstat« kulturnikov pa je že (ali še vedno?) kar prislovična. Toda po drugi strani: le zakaj politična oblast že toliko desetletij, pač od predzadnje vojne vihre, tako rada vsaj en dan na leto poležava v njeni senci? Ce kultura potrebuje državo, kar je umestno in razumljivo, zakaj potemtakem politična oblast, ta kvintesenca Heglovega uma, potrebuje kulturo? Mar ji služi kot muf, v katerega skrije svoje šape? Ali se prav tu notri, ODMEV Lepljenka ali pogača? ■ ■■ ■ v-... .. g Jadran Sterle v tem mufu, dogaja vez med vsakdanjostjo in večnostjo? Saj vemo: vsaka oblast obljublja večnost, šteje pa vsak preživeti dan. Slovenski kulturno-državni praznik je še vedno eshatološki, pa čeprav je njegova država začela razpadati na interese. Vsakdanje: oblastniške, denarne, centre -zaenkrat še nekooperativne - politične moči. Ali je ta razpad demokrati-čno-pravne ali banditske narave, je drugo vprašanje; etika in družbena pravičnost pa v tem hipu ni državniška kategorija in del proračuna. Prve koncentracije kapitala (tujega, domačega?) brbotajo tudi v kulturnem »sektorju«. Gradovi, slikarji, književne nagrade, štipendije, založbe ... vse to sestavlja ne-eshatološki dan slovenske kulture, obenem pa že konkretno napoveduje izrazitejšo »profila-cijo« interesov kapitala. Kapital tu čaka le še (?!) na ustrezne zakone. Ustvarjalnost umetnikov, narodo- in državo- tvorcev slovenskega naroda je v veliki meri razrešena ideološkega, eshatološkega poslanstva. Slovenstvo kot narodova identiteta pričenja žvenketati - kot 15, 30 zlatnikov? Toda to povezavo med posamičnimi zlatniki in identiteto spet opravlja država, nič kaj izvirno sicer, že nekaj desetletij, toda vsekakor »funkcionalno«. Lahko te značilnosti obdrži in neguje slovenska država? Seveda ne le ministrstvo za kulturo - to namreč ni le nacionalni, »pedagoški« projekt ministra Pelhana. In zato letošnji državni praznik slovenske kulture še vedno preseneča: kulturniška evforija, medijsko podkrepljena (iz navade?), je še vedno fenomen v Evropi. Se pa v ta »eshatološki vsakdan«, kot je skušala povedati Zupančičeva, že kradejo Goyevi sumi: ali je slovenski narod še vedno na nivoju simboličnega bitja, ki ga drži skupaj »rodna« kultura, in se prav s tem ločujemo od etno-nacizma, tega spacka Heglovega duha? Ali pa prav s tem izgovorom tudi mi drvimo v vzhodnoevropski, kmalu morda že zahodnoevropski etnonaci-zem? Zdi se mi, da tu ti- či utemeljeni strah Matjaža Kmecla o novem, post-zgodovinskem Noriku: Bo kdo Slovenijo pogoltnil? Je bil krst pri Savici le uvertura?! Zato pa še vedno: kolikor bolj so obrazi države smejoči, veseli, praznični in hvale polni, toliko bolj je lahko družbena piramida spačena. Recimo za 120.000 na cesto vrženih »manualcev«. Toda -kraljevski dvor še ne pomeni celega kraljestva. Vsaj med premetenimi podložniki ne. Vsi namreč ne gledajo navzgor - nekateri gledajo naprej. Vremenska napoved v teh zimskih dneh ni nič kaj obetavna. Pomlad pa pride in trava zraste sama od sebe (iz neke pesmi Milana Jesiha). POLEMIKA (2) Post mortem o podjetništvu brez aziatstva Ljubo Širc "«r -T-Sloveniji v dru-\ J žbenih podjetjih V za neuspeh ni nikoli nihče odgovarjal s svojim premoženjem ali kako drugače. Zato so pa sedaj taki problemi in obetajo se še večji, če bodo brez razmisleka govorili o podjetniškem sektorju. Ce je podjetje zabredlo v izgube, je dobilo bančno posojilo, ki ga ni nikdar vrnilo. Zaradi takih posojil, ki niso bila nikoli odplačana, je bila v nekdanji komunistični Jugoslaviji in Sloveniji nepresta- no na delu zatrta ali odprta inflacija, ki je sama po sebi zakrivala izgube. Zaradi inflacije in neplačevanja posojil menedžerji nikoli niso opravljali naloge, ki bi morala biti prvenstvena, namreč, da bi bil izkupiček podjetja za izdelke večji kot stroški. Brez takega presežka pa ni nikakršnega jamstva, da podjetje izdeluje tisto, kar ljudje potrebujejo in da je njegova produktivnost na enoto dela in kapitala enaka ali večja kot v drugih podjetjih. V komunističnem sa- moupravnem sistemu tudi ni imelo smisla menedžerje klicati na odgovornost, če so poslovali z izgubo. Pri določanju izgube igrajo namreč bistveno vlogo kapitalne investicije, saj sta amortizacija in obresti bistveni obliki stroškov. Za te stroške pa je odgovoren le tisti, ki se je za investicijo odločil. Ce se za investicijo odloči ta ali ona oblast (ali samoupravljal-ska enota), zanjo ne more odgovarjati menedžer, ki je bil nastavljen pozneje. To, da delovni kolektiv ni mogel odločati o ustanovitvi svojega podjetja, ker kolektiva ob ustanovitvi še ni bilo, je tudi eden od vzrokov, zakaj samoupravljanje ne more funkcionirati. Dolžiti menedžerje ali samoupravljalce za izgube (ali za zasluge za dobiček) podjetja, pri katerih ima odločitev o prvotni investiciji velik pomen, je krivično. Ce je nekdo podjetnik, mora za izgube podjetja odgovarjati s svojim premoženjem, kar pa zahteva, da je moral tudi odločati (ali vsaj soodločati) pri ustanavljanju podjetja. Ce pri ustanavljanju podjetja ni soodločal, lahko prevzame odgovornost za podjetje le tako, da podjetje kupi po ceni, ki se mu zdi primerna. Razlika med stroški za ustanovitev podjetja in tem, kar prvotni investitor dobi za podjetje, ko ga proda, je odsev ocene bodočih dobičkov ali izgub, in zato prvega investitorja nagradi ali oškoduje, medtem ko novega lastnika razbremeni prejšnjih zaslug ali napak. To je mogoče le na kapitalskem trgu (najvišja oblika je borza) in ob zasebni lastnini, ki je pa pri nas ni bilo, tako da naši menedžerji niso mogli biti podjetniki. Vprašanje je, če so sploh bili menedžerji. Dobro vem, kar pravi gospod Kraševec, da »so nekateri menedžerji skušali mimo pravovernih zapovedi izvijačiti kakšno svojo pogruntavšči- no« in da so bili nekateri »tehnokratski mojstri« nagnani iz gospodarstva, saj sem o tem pisal. Kdor ne verjame, naj vzame v roke mojo knjigo The Vugoslav Economy Underfelt-Management, MacMil-lan, London, 1979. Na strani 183 piše o odnosih do menedžerjev in strokovnjakov! Napisal sem tudi, da so v sedemdesetih letih direktorji postali grešni kozli za splošno rabo in nadomestni kapitalisti. Nadaljevanje jutri KULTURA Četrtek, 18. februarja 1993 Intervju z nagrajencem Prešernovega sklada, Qrafičnim oblikovalcem Edijem Berkom lostno podobo, plakate in gledališke liste za Mestno gledališče ljubljansko, plakate in knjige za Državno založbo Slovenije, publikacije za Lek in Smelt, koledar slovenskih železarn, knjigo Industrial Design Education in the VVorld, ki je po mnenju tujih strokovnjakov dosegla mednarodno raven. V svoj oblikovalski jezik enakovredno vključuje kakovostno fotografijo in lastno risbo, spretno razčlenjen tisk ter živahno, zanesljivo obvlada- Edi Berk je diplomiral Ua Soli za Arhitekturo v Ljubljani leta 1980. Leta 1982 ustanovil Studio KROG. Od takrat naprej je deloval pod tem imenom. Letos ste prejeli nagrado Prešernovega sklada za grafično oblikovanje .V strokovni utemeljitvi podeljene nagrade piše: »Gospod Edi Berk sodi v mlajši rod oblikovalcev vidnih sporočil z izjemno obsežnim, ustvarjalno svežim in kvalitetnim opusom. Med dragim je ustvaril ce- Opažen tudi doma no barvno sestavo, je svojevrstna ustvarjalna oseb-no-st z vso predanostjo vsestranski kakovosti izdelka.« Kako pa je ta osebnost nastajala? Spoznanje, da me zanima grafično oblikovanje je prišlo povsem spontano. Po nekaj natečajih v letih študija, sodelovanju pri arhitekturnih projektih, sem počasi občutil, da je oblikovanje tisto, kjer se lahko najboljše izrazim. Nekoč me je kolega vprašal, od kje sem prerisal znak. To je bila zame svojevrstna, vendar pomembna potrditev.Leta 1986 sem prejel pohvalo »grafično delo meseca junija«, »Zlato idejo Portoroža« za plakat MDA 86 in »pohvalo meseca julija« za letno poročilo LEK-a. Potem dve leti in pol nic. Redno sem pošiljal svoja dela na natečaje založniških his v tujini. Moja dela so objavljena v različnih knjigah v Ameriki, na Japonskem, v Švici in Belgiji, itd. Pravo potrditev sem doživel v tujini. Nagrade Prešernovega sklada sem se razveselil toliko bolj, ker to pomeni, da so me opazili tudi doma, ker kot vemo, je doma najtežje uspeti. Kaksnoj e ozadje vašega oblikovanja? Uporabljate kakšne posebne postopke? Celostna grafična podoba se začne pri znaku. Prvi Bruno Urh sestanek je vedno pri naročniku, da dobro spoznam njegov karakter. Nato gre zadeva za nekaj Časa na polico. Po dobi inkubacije, prevejanju začetnih utripov in razmišljanj, pride do rešitve na papirju.Samo risanje znaka, prelomov za strani,.., se pri meni ne dogaja v studiu, temveč doma. Studio je prostor za preverjanje in eksekucijo projektov. Barve.. Barve imam rad. Rad imam njihovo živahnost in kontrastnost. Seveda uporabljam tudi Cmo in belo,-Vsak element ima pomembno vlogo. Tipografija na primer mora biti v sosledju z vsebino in jo poudarja. Vas zanima oblikovanje z računalnikom. Je delo z njim samo pridobitev na Času, ah Se kaj vec? Gre za zelo sposobno orodje, ki pa lahko zabriše prave kvalitete oblikovalca. Z računalniško risbo pri nas največkrat preslepijo naročnika. Računalnik na moje delo ni vplival. Je samo orodje za uresničevanje idej. V študiju npr. še nimam računalnika. Kakšen znak že narišem nanj, vendar je vedno prej skica. Pomembna pa je povezava s tistimi, ki obvladajo delo na računalniku, ti so neke vrste tehnični sodelavci. Pojavlja se novo, agresivno področje grafičnega oblikovanja - množični mediji. Na MTV, ORF,.. ne gre le za oblikovanje na statični površini, temveč za posege v globino, premikanje, spreminjanje sporočila,.. Pri hiši ORF ne gre veC za oblikovanje enega znaka, temveč za likovno govorico prevedeno iz Bauha-usa na današnji čas. Gre za prepletanje govorice jasnega in zabrisanega sporočila - po vertikali in po horizontali.Celostne podobe takšnih hiš so izredno pomembne. Imajo namreč zelo velik vpliv na ljudi, to pa zahteva tudi visoko likovno kulturo.Tudi naša televizija se pripravlja na natečaj za celostno podobo, kar je gotovo pomemben premik naprej. Je v slovenskem grafičnem oblikovanju opaziti kakšne specifične premike, povezane bodisi s stroko, ali pa kar z ekonomijo in politiko? Je grafični oblikovalec to tudi po izobrazbi? V grafičnem oblikovanju je veliko ljudi, ki so izšli iz arhitekture. Oblikovanje arhitekta in oblikovalca se močno razlikuje. Pri nas so se izoblikovale določene osebnosti, ki vplivajo na razvoj dragih.Vsako obdobje ima tudi v grafičnem oblikovanju svoj trendfnpr. izbira barv, likovni izraz,..), Ne gre za prevzemanje manir, ampak za to, da je slog Levo zgoraj: Edi Berk; Desno zgoraj: Trakovi akcij MDA; (Obe foto: last intervjuvanca) Desno spodaj: Massimo Savič (Foto: arhiv) postal (povsod) internacionalen - kar je logično toliko bolj, Ce se zavedamo povezanosti informacijske dražbe. Dobro oblikovanje mora imeti intelektualno nadgradnjo. Morda kakšna napoved za slovensko oblikovanje v prihodnosti? Obstajajo kakšne tri vrste grafičnih oblikovalcev. »Stari borci«, pri katerih smo navajeni ustaljenih rešitev, »mladi pustolovci« in tisti, katerih oblikovanje je brezčasno. Vsi vplivajo na razvoj oblikovanja.Tudi v podjetništvu se še najde kdo, ki misli da vse zna.Vzgojiti je potrebno politike, da se bodo zavedli, da je grafično oblikovanje zelo pomembno, neglede na to ali gre za oblikovanje znaka za državo, ali za zasebno podjetje. Država je naprimer padla na izpitu pri oblikovanju slovenskega grba in zastave. Zastava je barvno zamenljiva z zastavo Slovaške in Rusije. Barva je eno, geometrizaci-ja pa drago. Urejena gospodarsko-po-litiCna situacija, bo pozitivno vplivala tudi na grafično oblikovanje. m Uspeli met v Salzburgu Paintings, drawings and stuff like that je kar se le da umesten naslov samostojne razstave neodvisnega ljubljanskega slikarja in kiparja Sama JureCiCa (na sliki), ki so jo v petek, 12. februarja, odprli v salzburški galeriji Didi-er Morteveille. Stvaritve tega, ljubljanski likovni sceni skoraj popolnoma nepoznanega umetnika (edina ljubljanska razstava se je dogodila pred dvemi leti v Klubu K4) bi bilo kako drugače kar težko opredeliti, saj se med njegovimi slikami in skulpturami mešajo najrazličnejše, tudi na novo izumljene tehnike in materiali. Veže pa jih izjemna intenziteta in neposrednost izraza ter zelo samosvoj humor. Kakšen bo končni skupen odmev na to, po lanski samostojni razstavi v Rotterdamu JurečiCeve najobsežnejše predstavitve - ki si jo lahko ogledate do 28. marca - seveda Se ni moc reci. A Ce sodimo po dejstvu, da je bilo že na sami otvoritvi v dveh urah prodanih pet del, bo ta met do Salzburga kar dober zadetek. (SuK) Mladi simfoniki V torek, 16. februarja, je nastopil v Slovenski filharmoniji Simfonični orkester ljubljanske Srednje glasbene Sole. Pod taktirko Tomaža Habeta so počastili minuli kulturni praznik s Premrlovo Zdravljico (Cipcijeva priredba), Soneti nesreče (Mihelcic-Habe), predigro k Juditi K. Maska (priredba U. Kreka), Škerjančevim Concertinom za klavir in godala ter Griegovim Simfoničnim plesom op. 64. Odlično pripravljen nastop, tako po izboru programa kakor v sami izvedbi . Denimo v MaSkovi in predvsem Griegovi skladbi so izvajalci dosegli izvrstno skladnost med in-stumentalnimi skupinami, kar je sicer v tovrstni zasedbi - kjer se člani sorazmerno pogosto izmenjujejo - hvalevredno dejstvo. Kot dobro uigran ansambel so se godalci, kljub mestoma drobnim zamikom, izkazali tudi pri spremljanju muzikalno prepričljive igre pianistke Andreje Furlan Škerjančevega dela . Namesto Zorana Potočnika, ki je zbolel, pa je Sonete nesreče zapel basist Franc Javornik (L. S.) _____FILM / BERLINSKI FESTIVAL_ 0 dokumentarcih in o denarju Kako spoznaš dober dokumentarec? Ce gre za film o splavu, za dokument o eni najbolj vročih tem, je dober kriterij dejstvo, da dobiš pohvale od °beh strani, liberalne pro-choice (za izbiro) in večinoma versko nestrpne pro-life (za življenje). Abortion: Despera-te Choice (Splav: odločitev iz obupa) je prvi izmed prikazanih ameriških dokumentarcev na Berlinalu. Ko je veteran ameriškega dokumentarnega filma Albert Maysles začel svojo kariero, so mu dali samo tri nasvete: Uporabljaj tripod, sne-niaj na 35 mm in - najbolj pomembno - zavzeli moraš stališče. Maysles, sicer poln različnih zgodb - kot je Povedal med pogovorom z gledalci, so ga starši vzgojili v izvrstnega poslušalca - je seveda storil ravno nasprotno in rezultat je kopica dokumentarcev, običajno kontraverznih, saj Maysles ljubi kontroverzne teme. Njegov film Salesman iz leta 1967 je ležal v skladišču ene izmed ameriških TV-mrež celih 25 let, Preden so ga prvič prikazali ameriški publiki. Takoj nato pa je bil Isti film uvršCen med 25 filmov, izbranih v kolekcijo Kongresne knjižnice kot izjemnih dosežkov ameriške kinematografije. Abortion: Desperate Choice je posten dokumentarec. Ne postavli se na določeno stališče, v njem so tako pro-choi-Ce kot pro-life zagovor- niki, poudarek je drugje - na težavnosti izbire. Tako kot piše na enem izmed transparentov, postavljenih pred tretjo najvecjo kliniko v ZDA, kjer opravljajo legalne splave - Tega dneva ne bos nikoli pozabila,- tudi gledalec težko pozabi prizore v filmu, kjer kamera snema pacientke, medtem ko zdravnik opravlja splav. V filmu so tri, popolnoma različne, pacientke - žena, ki ne more imeti otroka zaradi težkih finančnih razmer, Študentka, ki hoče dokončati študij, in mati treh otrok, ki jo je ravnokar pustil mož - to- da vse tri se med posegom zlomijo. Dokumentarec ne daje odgovorov, paC pa postavlja vprašanja, toda kljub temu se je zelo težko upreti misli, da so pravi junaki zgodbe o splavu ženske, ki se odločijo za in svetovalka, ki je navzoča med samim posegom. Poleg intervjujev z demonstranti pred bolnišnico in tremi pacientkami je del filma posvečen zgodbam žensk, ki so bile v letih, ko je bil v Ameriki splav prepovedan (od leta 1890 do srede sedemdesetih let, ko je bil z odločitvijo sodišča v procesu Hoe VS. Wade splav spet legaliziran) soočene z nezaželeno nosečnostjo in posledicami svoje odločitve - posvojitev ali ilegalni splav, ki se je včasih končal tudi s smrtjo. Koliko denarja je potrebno za dober film? V Časih, ko režiserji lahko vržejo 50 milijonov dolarjev takorekoc skozi okno in je potrebna agresivna reklama, da vsaj približno povrne stroške, se sliši skoraj nemogoče, da lahko s 7.000 dolarji posnamejo zabaven gangsterski film z obilico streljanja in preganjanja in taisti film nato celo odkupi Columbia Pictures. GLASBA / RECENZIJA Nostalgični tujec v noči Marko Milosavljevič Nemogoče je mogoCe - El Mariachi 2 3-letnega TeksaCana Roberta Ro-drigueza je ravno to. Ro-driguez, ki je za film napisal scenarij, ga produciral (del denarja je zaslužil kot poskusni zajec v eni izmed lokalnih laboratorijev, kjer je spoznal tudi svojega glavnega igralca), posnel, zrežiral in zmontiral, je s svojim filmom na Sundancu požel tak uspeh, da mu je taista Columbija, ki je film odkupila, ponudila pogodbo za 6 milijonov dolarjev za snemanje ameriškega remakea, saj je El Mariachi posnet v Mehiki. Zgodbe takorekoc ni -dva preprodajalca drog, nekdanja partnerja, gresta narazen, eden dolguje drugemu nekaj denarja, drugi pa je morilski psihopat. V sredi med njima se znajde nic hudega sluteč potujoči pevec (el mariachi) in zabava se lahko začne. Rodriguez je film sicer napolnil z žanrskimi klišeji, toda njegov režijski slog je zabaven, dialogi so zanimivi, splošen vtis pa bi najlažje označil za low-budget križanec med Krvavo preprostostjo (Blood simple) bratov Cohen in Reservoir Dogs (Psi iz zbirnika) Quentina Tarantina, postavljen v Mehiko. Najboljša stvar pri tem filmu pa je, da film sploh ne daje vtisa, da je bil posnet tako poceni - dvomim, da bo remake videti precej drugače, z izjemo, da bodo igralci govorili angleško. Pred dnevi sem iz svoje zbirke malih črnih stvarc, ki smo jim pravili vinilni sin-gli, izbrskal ducat let staro ploSCo, na kateri piše samo: Film: Zamisli - Radio Ljubav . Nad naslovom Zamisli sem se zamislil in ugotovil, da bi bilo bolje, ko bi pisalo Zamisli život u ritmu muzike za ples - da ne bi bilo dvomov, za katero pesem gre. Kajti ne gre za katerokoli pesem. »Zamisli život...«je bila namreč himna jugoslovanskega novega vala, himna neke generacije. Pesem upov, sprememb in seveda tudi zabave. »Ce pomisliš na življenje/, drugačno od tega, / se bo v tvoji glavi zgodila sprememba, /.../ verjel boš, da obstaja upanje.« In ko enkrat pride do spremembe v glavi, tudi akcija ni daleč. Peterica zagrebških dečkov z Jurom Stubličem na Čelu in z tisočimi mladimi za sabo je torej pred dvanajstimi leti z upanjem zrla v (lepšo?) bodočnost. Nato sem vrgel pogled na tiste malo večje Cme stvarce, torej vinilne albume, in med njimi izbral Stranac u noči, ki jo je 1987. leta posnel Massimo SaviC. Na tem albumu je gostoval tudi Stu-blič, ki je s svojim vokalom podelili legitimiteto (z njim pa številni glasbeniki, ki so tedaj že sami predstavljali legendo jugoslovanske popularne glasbe) Massimovi priredbi tedaj že legendarne Zamisli život. Tako kot se je v tistih nekaj letih kriza zaostrila, upanje pa porazgubilo, tako se je upočasnil ritem pesmi. Namesto prvotne energije, ostrine in neobr-zdanosti smo dobili mlačno, omehčano in upočasnjeno različico, ki, kot je takrat za- pisal književnik in rock kritik David Albahari, ne poudarja ničesar, mogoče le »ritem glasbe za ples«. Duh revolucionarne spremembe je zamenjal duh izpraznjene zabave. Februar 1993, pet let po Strancu u noči in dvanajst let po Zamisli - Radio Ljubav. Časi so se spremenili, njuni beograjski prijatelji (elani skupin Električni Orgazam, Idoli in EKV) pa porazgubili. Danes imam pred sabo dve novi C D plošči: Mas-simo-v o El e -ments, ki jo je izdal He-lidon in StubliCevo Hrana za go-lubove, ki so jo izdali pri Croatia Records. Prva pesem, ki jo opazim pri Juri, je E, moj druže beogradski. V njenem intrigantnem in emocionalnem besedilu se prepletajo nostalgija, spomini na ljubezen in prijateljstvo, ki se končajo z vojno in smrtjo Ju-rinega beograjskega prijatelja. Kot sem pred Časom lahko izvedel iz intervjuja Esada BabaCiCa z Jurom Stubličem, sta dva bivša elana beograjskih Idolov, ko sta prvič slišala to pesem, jokala. Druga stvar, ki pritegne mojo pozornost, in ki prav tako temelji na nostalgiji, je Radio Ljubav. Da, tista skladba, ki je nekoč bila na B strani singla Zamisli život, zdaj seveda na novo posneta in prirejena zvoku Časa. Pripombe so precej podobne tistim na račun Massimove Zamisli... - sredinski pop-rock na mestu, kjer je bila ostrina in izziv. Toda kateri od nekdanjih novovalovskih izvajalcev ti dve kvaliteti sploh še premore? Ko je Jura verze »Zjutraj, ko se zdani, /-vem, /ti me ljubiš, /-jaz te ljubim« prepeval izvirniku, je bil prepričljiv; danes je to le še ena »ljubezenska« pesem. Nekoč neprilagojeni Jura StubliC je danes vešC skladateljski obrtnik in njegova plošCa je prav to - obrtniško vešC in korekten izdelek, s poudarkom na vokalu in melodijah, z nekaj izstopajočimi skladbami - toda nic vec; glasba za sončno popoldne ali pa za vožnjo z avtomobilom. Massimova plošCa Ele-ments pa je popolnoma dru-gaCna.NaveliCan drugih avtorjev in popevk, ki jih je prepeval na dosednajih so-lo-plošCah, se je Massimo odločil za korenito spre- membo. Vse skladbe, besedila in aranžmaje je naredil sam, poleg tega pa se je vrnil h kitari, instrumentu, ki ga je vrgel v kot po razpadu skupine Dorian Gray. Massimo, ki zdaj živi v Kopru, je vse tekste, tudi tiste ljubezenske, napisal pod očitnim vplivom vojne v njegovi domovini. Ta vpliv je nekje neposreden (The Warls Corning), drugod pa ga je Čutiti bolj kot refleksijo, ki odseva v melanholičnem vzdušju albuma; otožnost dominira v počasnih pesmih (ki so boljša plat te plošCe - Stay, Take Me), prisotna pa je tudi v tistih hitrejših z izjemo Istra -London Mix, odlične plesne pesmi a la Enigma. Končna podoba plošCe spominja na albuma VVonderful Life Blacka in Station To Station Davida Bovvieja; melanholičen, topel art-rock-soul bi torej lahko bila približna oznaka za godbo na Elements. Kaj bi lahko bila skupna sodba novih CD-jev Massi-ma in Jure StubliCa? Ritem glasbe za ples se je še bolj upočasnil, upanje na spremembo in vera v svetlejšo prihodnost pa sta takorekoc izginili. Tu namreč ni vec dežele sreče, kjer sveti sonce in diši trava; to je zona Somraka. Tako Juri kot Massi-mu svet, taksen kakršen je, ni všeč. In ker ne vesta kam ta nori svet drvi - tako kot tega ne vemo mi, vprašanje pa je, Ce sploh kdo ve - se rajši nostalgično obračata nazaj. Ali kot sta skupaj odpela v pesmi Zamisli život: »Spomni se, kako smo živeli nekoč, /pet dinarjev v džu-boks, / par dinarjev v fliper/ in pet piv vase, to je bil recept, / recept za osvežitev./ Zdaj pa je vse drugače...« Četrtek, 18. februarja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA _____RIM / MANCINOVO POROČILO PARLAMENTU__ Notranji minister o mafiji in terorizmu Možnost uporabe vojske »za razbremenitev policije« Vojmir Tavčar RIM - O nevarnosti, da bi socialne napetosti, ki so povezane z gospodarsko krizo in naraščajočo brezposelnostjo, prispevale k oživitvi terorizma, je pred nekaj dnevi govoril voditelj Severne lige Umberto Bossi. In včeraj mu je notranji minister Nicola Mancino pritrdil v poročilu o javnem redu, ki ga je predstavil vladi. Nevarnosti novega terorizma (tako ultralevega kot skraj-nodesnega) pa je Mancino dodal še drugo, večjo nevarnost: infiltriranje mafijskega kapitala v italijansko proizvodno tkivo. Poročilo je bilo pripravljeno pred nekaj dnevi na seji državnega odbora za varnost in temelji na poročilih policije, karabinjerjev, finančne straže, obveščevalne službe in prefektov. Slika, kot jo je prikazal minister, je zaskrbljujoča. Kar zadeva mafijo je Mancino poudaril, da imajo podjetja potrebo vse večjih finančnih sredstev, trčijo pa ob splošne likvidnostne težave. In če se družbeno in gospodarsko stanje ne bo spremenilo, ni neverjetno, da bi se mafija, ki razpolaga z znatnimi gmotnimi sredstvi, lahko vrinila v gospodarsko strukturo s spremembami v sestavi delniških družb, ki jih je izredno težko nadzorovati. Sicer pa se notranji minister ne boji samo infiltracij Italijanski notranji minister Nicola Mancino (telefoto AP) mafijskega kapitala, paC pa tudi neposredne zlorabe ljudske jeze. Obstaja namreč nevarnost, da bi mafija izkoristila skupine brezposelnih, da bi »otežila ali preprečila izvolitev tistih politikov, ki so najbolj angažirani v boju proti organiziranemu kriminalu. Manjša, zato pa ne nezanemarljiva, je po mnenju Nicole Mancina nevarnost terorizma. Ultralevi terorizem po njegovi oceni nadaljuje svojo podtalno delo in se skuša okoristiti z družbenimi napetostmi. Kot glavna krivca pa je navedel delavsko avtonomijo in samoupravne družbene centre. Skrajna desnica pa izkorišča predvsem narodnostno mržnjo zaradi prisotnosti priseljencev iz nerazvitih držav, najbolj nevarni organizaciji pa naj bi bili Meridiane zero in Zahodno politično gibanje. Kot dokaz nevarnosti ul-tralevih skupinic je Nicola Mancino v pogovora z novinarji navedel predvčerajšnje turinske incidente in pri tem obsodil »vetero-ideološke politične sile,« ki so po njegovem premalo odločne v obsojanju skrajnežev«. Ne da bi je imenoval, je Mancino dovolj prozorno namignil na SKP. V odgovor mu je predsednik poslanske skupine te stranke Lucio Magri zabrusil, da »edina sumljiva infiltracija, za katero se je zvedelo v teh dneh, je prisotnost osumljenih ljudi v vladi, tudi med Mancinovimi podtajniki«. Mancino je tudi omenil možnost, da bi po posegih na Siciliji in na Sardiniji, tudi v drugih deželah uporabili vojsko za zaščito teritorija in tako delno razbremenili policijske sile. In na vprašanja novinarjev pripomnil, da se ne boji videza militarizirane države, »ker me bolj kot videz zanima rezultat«. Mancinovo poročilo je izzvalo dokaj ostre reakcije med sindikati. Namestnik tajnika QSL Raffaele More-se je dejal, da so delavci sicer jezni, vendar sindikat uspešno obvladuje in usmerja protest. Voditelj levega krila CGIL Fausto Ber-tinotti je bil ostrejši: Italiji ni nevaren terorizem, paC pa sedanji vodilni razred. Tudi voditelj UH Piero Larizza je menil, da skrajneži med delavstvom nimajo prostora, namestnik tajnika CGIL Ot-taviano Del Turco pa je edini ocenil, da je Mancino »pravilno opozoril državo na nevarnosti, ki pretijo, ko se ob delegitimiranju politične oblasti stopnjuje pojav brezposelnosti«. NOV REFERENDUM Zdravstvena reforma na zatožni klopi Spori v vladni večini RIM - Ob vprašanju zdravstva popuščajo vezi v vladni večini. Med strankami, ki podpirajo referendum zoper odlok o reorganizaciji zdravstva, je tudi PSDI, ki sicer, kot je pojasnil odgovorni za zdravstvo pri tej stranki Fagan, ob tem vprašanju ne namerava povzročiti vladne krize, vendar želi odpraviti najbolj protislovne dele zdravstvenega odloka. Referendumsko pobudo proti reformi zdravstva, ki jo je pripravil minister France-sco De Lorenzo, so predstavili včeraj dopoldne v središčnem rimskem hotelu Nazio-nale. Za referendum so se opredelile skoraj vse levičarske stranke (SKP, Mreža, Zeleni, DSL, PSDI in včeraj se PRI) z edino izjemo socialistov, ob strankah pa se kopica organizacij za zaščito pravic državljana in sindikalne organizacije zdravnikov. V posegih vseh pobudnikov referenduma (pripravljeni sta dve vprašanji: prvo predvideva črtanje celotne reforme, drago pa njenih najbolj spornih delov) so bile kritike proti ministru za zdravstvo izredno ostre. Republikanski predstavnik Li-bero Gualtieri je na primer poudaril, kako je bil De Lorenzo elan ze prej- šnje Andreottijeve vlade in kako mu je tedaj parlament zavrnil reformo, M jo je sedaj sprejel samo "zaradi izsiljevanja z zaupnico”. Predstavnik DSL Fabio Mussi pa je dodal, da De Lorenzo ni edini krivec, ker njegov odlok podpira vsa vlada, ki je "med drugim krepko prestopila tiste meje, ki jih je začrtal s pooblastilnim zakonom”. Mussi je podprl referendum, obenem pa se zavzel za parlamentarno bitko proti odloku. Tajnik SKP Sergio Garavini je De Lorenzu očital, da je postavil na glavo dosedanjo usmeritev zdravstvene politike, saj ni veC predvidena preventiva, paC pa postane osnovno vodilo spet zdravljenje, potem ko je bolnik zbolel. SKP je v zvezi z dogodki zadnjih dni (primeri starejših zavarovancev, ki jih je obšla slabost, ko so v vrsti Čakali za potrdila, da so oproščeni plačevanja dodatka) prijavila ministra sodišču. Vlada je vCeraj nekoliko spremenila odlok kar zadeva samopotrdi-la, saj bodo veljavna tudi, ce bodo predstavljena po 28. februarju, obenem pa so precej razširili seznam struktur, kjer bodo zavarovanci lahko izročili obrazce s samo-potrdili. A to ne bo Zavrlo referenduma. (VT) _____TRST / SLOVENŠČINA NA OBČINI Staffieri zaslišan Pahor bo vztrajal Samo Pahor je proti tržaškemu županu vložil sedem prijav v zvezi z rabo slovenščine Daniel Bizjak TRST - Tržaški župan Giulio Staffieri je bil v zvezi s sedmimi prijavami prof. Sama Pahorja zaradi odklonilnega zadržanja do rabe slovenskega jezika že na zaslišanju na sodišču, kamor sta bila poklicana tudi občinski glavni tajnik Franco Caputo ter načelnica občinskega pravnega urada Alma Cognito. Kot smo že poročali, je namreč Staffieri dobil sodno jamstveno obvestilo, ki sta mu ga ločeno naslovila namestnika državnega pravd-nika Antonio De Nicolo ter Filippo Gulotta, in sicer zaradi domneve o kaznivem dejanju na podlagi člena 323 kazenskega zakonika, ki govori o izkoriščanju uradne funkcije v primerih, ki niso izrecno predvideni po zakonu (člen 323 med dragim predvideva do dveh let zaporne kazni). Eden od obeh sodnikov, Filippo Gulotta, pa je že dal predlog za arhiviranje. Prof. Pahor ima deset dni Časa, da temu oporeka, kar bo tudi storil, kot nam je dejal včeraj. Gulotta v bistvu osvaja stališče komandanta Staffierija, ki pravi, da statut in občinski pravilnik ne predvidevata uporabe drugačnega jezika od uradnega. In ker je Pahor občinski svetovalec, bi se moral teh pravil držati. »Logično je, da Staffieri in njegov odvetnik,« pravi prof. Pahor, »vztrajata pri svoji politični liniji, ampak javni tožilec, ki zastopa državo, bi moral vedeti, da pri nas na podlagi 8. Člena osimske pogodbe veljajo vsi ukrepi, ki so bili sprejeti pred podpisom osimske pogodbe za izvajanje posebnega statuta iz leta 1954. In ker je Staffieri samovoljno in protizakonito prekinil te veljavne predpise, je izredni komisar Ravalli marca lani povsem zakonito vzpostavil prejšnje stanje pravne zakonitosti. Zato je Staffieri kriv, da je nasprotoval Ravallijevi odredbi, ki je bila povsem zakonita in veljavna in ker je naknadno izdal odredbo, s katero je preklical Ravallijevo. Poleg tega je treba upoštevati, da posebni statut govori o rabi slovenščine v zasebnih in uradnih odnosih z oblastmi. Odnosi državljana Sama Pahorja s tržaško občinsko upravo so zasebni in odnosi Sama Pahorja kot občinskega svetovalca z občinsko upravo so uradni. Torej so oboji predvideni v posebnem NOVICE Aretacija Umberta Bellocca hud udarec »’ndragheti« REGGIO CALABRIA - Umberto Bellocco, eden vidnejših predstavnikov »'ndraghete«, se je pred roko pravice skrival vse od leta 1988, predvčerajšnjim popoldne pa so mu le prišli na sled in ga aretirali na podeželju Gioie Tau-ra. Pri operaciji je sodelovalo‘kar dvesto vojakov, ki so s pomočjo posebnih oddelkov ROS obkrožili širše območje. V zaključni fazi so posegli s helikopterjem, iz katerega so se spustili na zapuščeno poslopje in vanj vdrli. Skupaj s 56-letnim Belloccom so aretirali še 29-letnega Domenica Bartola, oba pa sta bila neoborožena (pri prvem so sicer našli okvir s 15 naboji), opremljena sta bila le s prenosnim telefonom, a nedaleč so našli terensko vozilo. Bellocco se je v sam vrh kriminalnih organizacij na področju Gioie Tauro prebil decembra leta 1991. Tedaj so namreč karabinjerji dejansko onesposobili mafijski klan družine Pešce iz Rosama. Tudi Belloccovi druščini pa je v zadnjih mesecih trda predla, saj je veC njenih elanov končalo za rešetkami: sedem lani, štirje v zadnjih tednih. Sam Bellocco pa se je dvakrat za las izognil aretaciji: novembra lani so že obkrožili stavbo, v kateri se je skrival, a samo nekaj minut pred prihodom karabinjerjev jo je popihal. Odbor proti nasliju nad ženskami v BIH TRST - Zenski odbor proti nasilju nad ženskami v BIH, ki se bo danes popoldne predstavil v Ljubljani, nadaljuje z zbiranjem podpisov pod peticijo, ki jo bodo poslali generalnemu tajniku OZN Ghaliju. Peticijo v Trstu je doslej podpisalo tudi veC uglednih osebnosti in političnih predstavnikov. Podpise zbirajo na sedežu CTS (Trg Dalmazia 3) in na županstvu v Miljah. Predsednik ezulskih združenj o srečanju Colombo - Peterle TRST - Predsednik Zveze ezulskih združenj Paolo Sardos Albertini je v tiskovni noti izrazil »živo zaskrbljenost« zaradi vsebine goriških pogovorov med zunanjima ministroma Italije in Slovenije Emiliom Colombom in Lojzetom Peterletom. Albertini j a še posebno zaskrbljata »potrjena veljavnost osimskih sporazumov in absurdno omejevalno tolmačenje bodočih pogajanj«. Po mnenju predstavnika ezulov je italijanska diplomacija pokazala »pasivno podrejenost slovenskim pretenzijam«, zaradi Cesar je pozval k mobilizaciji, da bi vlada in parlament »pravilno« usmerjala delo zunanjega ministrstva na bodočih pogajanjih. Glavni cilj pogajanj med Italijo in Slovenijo pa mora biti seveda vrnitev imovin, poleg tega pa »zaščita različnosti Istre od Slovenije in Hrvaške«, je znal povedati Albertini, ki tudi nasprotuje »absurdni logiki recipročnosti s slovensko manjšino v Italiji«. RIM / V POSLANSKI ZBORNICI Obstrukcija opozicije proti predlogu o odložitvi marčnih upravnih volitev RIM - Predvideno je bilo, da bo poslanska zbornica glasovala sinoči, morda pa ji tudi danes ne bo uspelo sklepati o usodi upravnih volitev, ki so razpisane za 28. marec. Odločna obstrukcija Stranke komunistične prenove, Mreže, Pan-nellovih evropskih federalistov in MSI je namreč podaljšala C as razprave. Zakonski osnutek, ki ga je pripravil notranji minister Nicola Mancino, predvideva združevanje upravnih volitev za obnovitev občinskih in pokrajinskih svetov. S tem soglašajo vse skupine, sporen pa je Člen, ki je bil dodan v komisiji in ki predvideva, da bi letošnje upravne volitve, ki so predvidene za 28. marec (med temi so tudi vo- litve za obnovitev tržaškega pokrajinskega sveta) odložili za določen Cas, da bi lahko izvolili upravitelje z novim zakonom, ki ga je odobrila poslanska zbornica in o katerem mora razpravljati še senat. V ospora-vanju taki odložitvi so še najbolj odločni predstavniki SKP in MSI, po mnenju katerih bi bila odložitev volitev prava goljufija. K splošni razpravi o tem predlogu se je samo iz teh dveh strank prijavilo 33 poslancev, ob tem pa se poslužujejo še dragih sredstev za zavlačevanje. Tako je na primer včeraj dopoldne predsedsvo zbornice predlagalo, da bi nadaljevali s splošno razpravo, medtem ko bi poslanci volili svoje predstavnike v nadzornih telesih državne emisijske banke in blagajne za depozite in posojila. Taki rešitvi so se uprli predstavniki omenjenih strank, ki so med drugim zavlačevali z volitvami s tem, da so se veC časa, kot je bilo potrebno, zadrževali v volilni kabini. Razprava se je tako začela popoldne. In pri tem so misovci odločno napadli možnosti, da bi namesto zakonskega osnutka vlada z odlokom odložila volitve, poleg tega pa je bila tarča njihove ostrine tudi Severna liga, češ da ni dovolj odločna v zavračanju predloga. Podoben očitek so predstavniki SKP naslovili na DSL in jo obtožili, da »se pridružuje stališčem večine«. (VT) RIM / V OSPREDJU »TRI EMERGENCE« Benvenulo začel niz srečanj s strankami Včeraj se je sestal s tajniki KD, DSL in PRI . RIM - Novi tajnik PSI Giorgio Benvenuto je začel včeraj niz srečanj s predstavniki tako večinskih kot opozicijskih strank, sestal pa se je tudi z zastopniki opozicijske struje PSI. Najprej je Benvenuto srečal tajnika KD Mina Martinazzolija, pozneje pa tajnika DSL Achilleja Occhetta (na sliki AP) in tajnika PRI La Malfo. Kot je sam povedal, je z vsemi tremi govoril o »treh emergencah«: o moralnem vprašanju, o problemu dela in zaposlovanja ter o reformi države. Pri tem je bil seveda govor tudi o Amato-vi vladi, ki po oceni tajnika PSI dobro deluje, medtem ko sta Occhetto in La Malfa bila povsem nasprotnega mnenja. statutu.« Giulio Staffieri se je najprej »proslavil« julij3 1988, ko je prvič odredil, da na Občini sprejemajo samo dopise v italijanskem jeziku ali v »tujih jezikih, Ce so opremljeni z overovljenim prevodom.« Torej je za komandata Staffierija slovenščina eden od tolikih tujih jezikov, kar obenem pomeni, da so tudi Slovenci v Trstu tujci na lastni zemlj1; Marca lani pa je izredni komisar Sergio Ravalli preklical to nam nenaklonjeno stališče in sklenil, da na Občini lahko sprejemajo dopise v vseh jezikih, vlogam v slovenskem jeziku pa morajo odgovarjati v italijanščini s priloženim slovenskim prevodom. Ravalli je dejansko vzpostavil stanje, ki je veljalo do julija 1988, kot je tudi sam tedaj poudaril-Pri tem ne gre pozabiti še na stališče državnega pravobranilca v Trstu, ki je izjavil, da vsi ukrepi-ki so bili sprejeti za izvajanje posebnega statuta, kolikor se nanje sklicuje osimska pogodba, ostanejo v veljavi, in nihče jih ne more spreminjati, razen nova (in ratificirana) mednarodna pogodba. Ravallijeve odredbe se na Občini niso dolgo časa držali, a prof. Pahor je nadaljeval z dopisovanjem v slovenščini-Začel pa je tudi vlagati prijave (vsega jih je bilo sedem), v katerih se je skliceval na razsodbe ustavnega sodišča, na samo ustavo, posebni statut in seveda na tedaj veljavno Ravallijevo odredbo. Staffierija je na primer tožil, ker je 20. julija lani zahteval, naj dveh njegoy vih besed v slovenščini med sejo občinskega sveta ne vnesejo v zapisnik: ker mu je 16. septembra zavrnil svetovalsko vprašanje; ker je 17. septembra (tedaj je Pahor na seji načelnikov svetovalskih skupin govoril v slovenščini) izjavil, da ne bo dovolil, da posege v slovenščini vnesejo v zapisnik in ne bo upošteval vsebine posegov v slovenščini, itd. Staffieri pa je trmasto vztrajal pri svojem stališču in je svojo »veliko ljubezen« do slovenskih someščanov in njihovega jezika potrdil 5. oktobra lani, ko je izdal novo odredbo, s katero je tudi dejansko preklical Ravallijevo in uveljavil svoje prvotno izhodišče iz leta 1988. ____PREISKAVE O PODKUPNINAH / PRED ENIM LETOM SO V MILANU ARETIRALI MARIA CHIESO_ Ironija in obešenjaški humor ob prvi obletnici U OIPIETR RIM - Za dobro uro so monopolizirali pozornost novinarjev, fotografov in televizijskih snemalcev ob vidni živčnosti policijskih funkcionarjev in tudi dobrega dela poslancev: parlamentarci zelenih in neapeljska novinarja Maurizio Landi ter Minimo Cordo-patri, ki so včeraj pred palačo Montecitorio, kjer ima sedež poslanska zbornica, postavili stojnico z raznovrstnim blagom, simbolom Čistih rok, so s potegavščino dosegli svoj cilj: pritegnili so pozornost in tudi odobravanje mimoidočih, obenem pa opozorili na prvo obletni- co milanske preiskave o podkupninski aferi, ki je spodkopala temelje italijanskega političnega sistema. Ura na palači Monteci-toria je odbila 11., ko so parlamentarci zelenih v družbi neapeljskih navihancev pripeljali svojo »kramo« in zaceli postavljati stojnico z milom, prtički, veliko torto v obliki zajetnega svežnja bankovcev in pico »Ciste roke«, ki sta jo po tradicionalnem neapeljskem receptu Maurizio Landi in Mimmo Cordopatri priredila za to priložnost v obliki kuverte in s simbo- ličnimi začimbami. Ob tem pa seveda niso manjkali transparent, ki je vzklikal milanskemu sodniku Antoniu Di Pietru (na sliki AP), lestvica »top ten korupcije«, pa tudi predlog nove igre, ki naj bi nadomestila popularne športne stave Totocalcio in ki bi jo po zamisli pobudnikov lahko igrali vsak dan: igralci bi morali paC uganiti, koliko jamstvenih obvestil bo dan za dnem preplavilo palačo. Zmagal bi seveda tisti, ki bi kot na to-tocalciu uganil vseh 13 postavk. Med redkimi, ki se je z veseljem odzval vabilu manifestantov na torto, je bil lider Severne lige Umberto Bossi, ki mu je šla krepka rezina v slast, Čeprav so ga prisotni zbadali, da je južnjaška (pripravljena je bila v Salernu). Rimsko-neapeljska ironija pa je bila zmerna v primerjavi z milansko, kjer je bilo v Četrtek in petek slavje v znamenju obešenjaškega humorja. Od rapa »Nobenega odlašanja« (z aresti namreč), ki je bil sestavljen za to priložnost, do veseljačenj v disko klubih s fotografijami vseh osumljenih v preiskavi »Ciste roke«. Obletnica ni ušla niti Dariu Foju, ki je z ženo Franco Rame imel premiero satiričnega monologa »Sedmič kradi nekoliko manj štev. 2«. In obletnico preiskave je v reklamne namene izkoristil tudi industrijec Luciano Benetton, ki je na središčnem milanskem trgu San Babila postavil orjaški plakat, na katerem sta bela in Črna roka, ki ju družijo lisice. Ob dnevu obletnice ni bilo usmiljenja za VIP, ki v jeziku »Tangentopolisa« (tako so poimenovali mesto podkupnin) niso veC »very important persons« paC pa »very important prisoners«. (VT) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Četrtek, 18. februarja 1993 DEŽELNI SVET / ŠKANDALI OŠIBILI ODBOR Stiska deželne vlade Zaskrbljeni predsednik Vinicio Turello vzel resno v poštev možnost takojšnjega odstopa Odborništvo za kmetijstvo bo do izteka zakonodajne dobe vodil Tržačan Colondruccio Sandor Tence TRST - »Vzel sem zelo resno v poštev možnost odstopa. Ostanem na krmilu deželnega odbora le iz Čuta odgovornosti in ker manjkajo do volitev le štirje meseci«. S temi besedami je predsednik deželne vlade Vinicio Turello priznal, da je tudi pri nas - po areta-oiji odbornika Ivana Benvenutija in po škandalu Fintour - tako imenovano moralno vprašanje postalo bistveno Politično vprašanje deželne uprave. Degeneracija strankarskega sistema je moCno okužila tudi Furlanijo-Julijsko krajino, bolezen je treba zdraviti z učinkovitimi zdravili. Pristojni zdrav- niki so edinole sodniki, osumljeni politiki pa naj se iz spoštovanja do inštitucij umaknejo iz javnega življenja. Benvenu-ti je že odstopil iz odbor-niškega mesta, Turello je k podobnemu koraku pozval tudi odbornika Francescutta, Ce se bo izkazalo, da je res vpleten v finančni kr ah Car-darellijeve družbe. Včerajšnja seje deželnega sveta je bila posvečena zamenjavi aretiranega odbornika za kmetijstvo (njegovo mesto je prevzel tržaški demokristjan Calandruc-cio), soočenje pa se je razširilo na celoten sklop moralnega vprašanja. V razpravi so se oglasili predstavniki vseh strank, ki so z različnimi utemeljitvami izrazili veliko zaskrbljenost nad dejstvom, da ljudje iz dneva v dan vse manj zaupajo politiki in politikom. Edina razglašena nota je bil morda le poseg načelnika KD Dominicija, ki je z razliko od predsednika Tu-rella zelo vehementno zagovarjal aretiranega Benvenutija. Zelena lista je z Rossijem zahtevala takojšen odstop ne samo deželnega odbora, ampak tudi vseh deželnih svetovalcev. Načelnik DSL Tra-vanut je rekel, da se mora odbor ograditi od vseh škandalov in to Odbornik Colondruccio začenši z odstopom vseh osumljenih upraviteljev, podobno kot je naredil Benvenuti. Socialisti so s Cintijem priznali, da se je zavezništvo KD-PSI Odobreni deželni načrti o sodelovanju z Avstrijo in Slovenijo ob podpori ES TRST - Na zasedanju deželnega sveta je bil z veliko večino izglasovan deželni zakon za uresničitev načrtov, ki jih bo Furlanija-Julijska krajina izvedla tudi v sodelovanju s Slovenijo in z Avstrijo ob bistvenem finančnem prispevku Evropske skupnosti. Deželni svetovalec SSk Ivo Jevnikar je v svojem posegu podprl besedilo, ki bo nedvomno spodbudilo sodelovanje med sosednji- mi državami v korist obmejnega prebivalstva. Zakon na primer financira posege za sanacijo Timave in Nadiže, govori o sodelovanju na področju vinogradništva na Goriškem, o infrastrukturah obrtniške cone v dolinski občini ipd. Jevnikar se je dotaknil tudi načrta Interreg Italija - Avstrija, ki ga financira omenjeni zakon in govori o ovrednotenju gorskega sveta v FJK. Člen 21 ome- njenega zakona je posvečen promocijski dejavnosti s publikacijami, srečanji, itd. Svetovalec SSk se je zavzel, da bi to potekalo tudi v slovenščini, nemščini in drugih jezikih planincev, ki obiskujejo naš gorski svet. Pristojni odbornik Dario Ter-sar je glede tega zagotovil, da deželna uprava že skrbi za to in da bo še naprej pozorna za potrebe slovensko govorečih koristnikov. Ob Členu 22, ki govori o krepitvi gorske reševalne službe, pa je Jevnikar predlagal, naj se deželna uprava zavzame za sklenitev mednarodne pogodbe, ki naj sprosti prelete helikopterjev nad mejnim območjem, ki ga alpinisti in planinci zelo radi obiskujejo in kjer je prišlo v preteklosti do nekaterih zelo neljubih birokratskih zapletov med reševalnimi akcijami. dokončno izčrpalo in da bo treba po volitvah ubrati nove politične poti. Sodniki naj preganjajo in kaznujejo nepoštene politike, javne uprave pa naj znova pridobijo (izgubljeno) zaupanje občanov. Predsednik Turello je poudaril, da morajo stranke znova postati proizvajalke idej in predlogov, njihovo odgovornosti pa morajo biti strogo ločene od inštitucij. To mora veljati tudi za politike, ki ne smejo politike jemati kot neke vrste življenjsko poslanstvo, a se morajo po določenem obdobju mirno vrniti v "zasebno življenje". Upravitelji, ki so kršili zakon, morajo biti strogo kaznovani, pravica mora redno svojo pot, a brez vnaprej napisanih obsodb. Turello je prepričan, da je odbor, ki mu predseduje, doslej dobro in pošteno opravljal svoje dolžnosti. »Delali smo ob belem dnevu in bomo na tej poti vztrajali do konca našega mandata«, je še dejal predsednik, ki je dal tudi razumeti, da junija ne bo veC kandidiral za mesto deželnega svetovalca. Govoril je zelo resno in zaskrbljeno, kot da bi slutil, da se moraj najhujše šele začeti. Ta slutnja je bila opazna tudi pri marsikaterem svetovalcu. Finančni stražniki v deželnem svetu TRST - Finančni stražniki so vCeraj zjutraj nekaj pred deseto uro prestopili prag deželnega sveta. Deset agentov (prišli so s štirimi avtomobili) je zaprosilo predsednika deželnega odbora Tu-rella, ki je ravno prišel v palačo, da jim izroči vso dokumentacijo v zvezi z javnimi deli, ki jih je v Furlaniji izvedlo podjetje Venturini. Predsednik jim je povedal, da so se obrnili na zgrešeni naslov in naj po teh dokumentih vprašajo v posebnem Uradu za obnovo potresnega področja, ki ima sedež v Vidmu. To so kasneje tudi naredili. Akcija finančnih stražnikov je naletela na začudenje in sprožila preplah v deželnem svetu. Stražniki, ki so očitno prišli po nalogu tolmeških sodnikov, bi morali po mnenju marsikaterega svetovalca dobro vedeti, da deželni svet ni pristojen za licitacije in za oddajanje v zakup javnih del. Očitno so agenti iskali predsednika Tu- rella. Gradbeno podjetje Venturini je pred kratkim doživelo stečaj. Njegovi upravitelji so v prvi osebi vpleteni v škandal, zaradi katerega je bil aretiran odbornik Benvenuti. Preiskava o obnovi od potresa porušene Furlanije se širi in v tem okviru ni izključiti nova velika presenečenja. O velikih presenečenjih se govori tudi v zvezi s krahom družbe Fintour, ki je načrtovala razvoj Sesljanskega zaliva. Včeraj se je npr. razširila vest, da so tržaški sodniki na tem, da razpošljejo kar petnajst jamstvenih obvestil politikom in deželnim upraviteljem. Sodišče tega ni potrdilo, a tudi ne demantiralo. Med sejo deželnega sveta pa je imel marsikdo vtis, da se v zvezi s sesljansko afero "kuha" nekaj res velikega, Danes bo dospel domov odbornik Francescutto, ki ga sodniki hočejo takoj zaslišati o Sesljanu in o znanem spornem finančnem prispevku Fintour. NOVICE Jevnikar novi predsednik deželne svetovalske komisije za kulturo TRST - Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je bil danes izvoljen za predsednika 3. stalne svetovalske komisije, ki se ukvarja z vprašanji šolstva, poklicnega izobraževanja, kulture, športnih in rekreacijskih dejavnosti. Na tem mestu je nasledil svetovalca SSk Bojana Brezigarja, ki se je novembra iz poklicnih razlogov umaknil iz deželnega sveta. Se pred Brezigarjem pa je bil predsednik 3. komisije deželni svetovalec SSk dr. Drago Stoka. Za Jevnikarja je bilo oddanih 42 glasov, 1 glasovnica je bila bela, 5 pa jih je bilo neveljavnih. Zaradi dolge suše vedno večja nevarnost gozdnih požarov VIDEM - Dolgo sušno obdobje, ki traja že od začetka decembra lanskega leta, je na celtnem gričevnatem, goratem in kraškem območju Furlanije - Julijske krajine izredno ugodne pogoje za vnetje požarov. V takih pogojih zadostuje cigaretni ogorek ali slabo pogašen ogenj, da se vname gozdni požar. Deželni odbornik za gozdove Adino Cisilino je zato naslovil na vse, ki v gozdovih delajo ali ki vanje občasno zahajajo, naj bodo izredno previdni. Deželno ravnateljstvo za gozdove pa poziva vse, ki bo opazili dim ali začetek požara, naj to nemudoma sporočijo na zeleno številko (brezplačni klic) 1678 - 43044, ki je aktivna neprekinjeno in je direktno povezana z gozdnimi Čuvaji in s prostovoljnimi gasilci. Deželno ravnateljstvo v tiskovni noti opozarja, da je obdobje med februarjem in aprilom kar se tiče požarov najbolj nevarno, letos pa je položaj še hujši zaradi pomanjkanja snega. Kot najbolj nevarna območja pa ravnateljstvo navaja, poleg karnije in predgorskega območja videmske in pordenonske pokrajine tudi tržaški in goriški Kras. Od zaCetka februarja do danes so zabeležili že kakih dvajset hujših gozdnih požarov, od katerih je bil najhujši oni, ki je izbruhnil 14. februarja v Susansu pri Majanu in ki je prizadel približno tri hektarje gozdne in travnate površine. V tržaški pokrajini so požare zabeležili pri Pesku, na Vejni, na Kokoši, pri Naselju sv. Sergija in v Zavljah ter pri Devinu, v goriški pa blizu Viles in blizu Tržiča. Vremenske napovedi za prihodnje dni ne predvidevajo bistvenih sprememb, nasprotno, sončno vreme privablja že številne izletnike na rizična področja, pa tudi kmetovalci že izkoriščajo lepo vreme za delo na polju, kar vse povečuje nevarnost požarov. ______RAZISKAVA / PO RAZSODBI VRHOVNEGA KASACIJSKEGA SODIŠČA OB PROCESU ZOPER SAMA PAHORJA_ Protislovenski izpadi na Tižoškem Dolg seznam mozoških akcij, napadov, ustrahovanj in pritiskov zoper vse, kor ima slovenski predznak Vrhovno kasacijsko sodišče je 15. januarja letos odredilo, naj tržaško sodstvo uvede preiskavo, ki naj ugotovi, ali je razpoloženje v Trstu sovražno do pripadnikov slovenske manjšine. Rimsko sodišče je s tem ugodilo prošnji slovenskih odvetnikov Berdona in Skerka, ki sta na procesu zoper Sama Pahora o incidentu pred cerkvijo sv. Antona novega zahtevala, naj proces premestijo v drugo mesto, ker so bili tako odvetniki kot obtoženec in priče podvrženi pritisku protislovenskih krogov. Primorski dnevnik je s strokovno pomočjo Narodne in študijske knjižnice in Slovenskega raziskovalnega inštituta pripravil niz člankov s seznamom protislovenskih izpadov, ki že sam po sebi priča o utemeljenosti razsodbe kasacijskega sodišča. Seznam je razdeljen v dva dela. Prvi obsega obdobje od leta 1971 do leta 1989, v drugem delu pa so zabeležene protislovenske akcije od leta 1990 dalje. Le-te so razvrščene v 5 osnovnih skupin: prvo sestavljajo napadi ino-skrumbe, drugo javni napadi političnih skupin, tretjo javni napadi civilne družbe, Četrto ukrepi javnih uprav proti pravicam Slovencev, peto pa nasprotovanja inštitucij, ki so podrejena centralnim vladnim uradom. Ob tem smo še zbrali mnenja nekaterih slovenskih in italijanskih osebnosti o odnosih med manjšino in večino. Spomenik bazoviškim junakom: najbolj pogosta tarča fašističnih mazačev (foto Križmančič) MNENJA / BOGDAN BERDON Preiskava o protislovenski klimi v Trstu, ki jo je odredilo vrtiovno kasacijsko sodišče, je povsem utemeljena Bogdan Berdon Bogdan Berdon, odvetnik, ki je na procesu proti Samu Pahorju zahteval, naj obravnavo premestijo na drugo sodišče zaradi protislovenskega ozračja v Trstu: Kasacijsko sodišče je odredilo preiskavo, ki naj ugotovi, ali je v Trstu res protislovenska klima. S tem je ugodilo našim zahtevam, kar je zame nadvse pomembno za vso zamejsko skupnost. Med drugim je že sama policija to posredno priznala, ko je premestila zborovanje Sama Pahorja, Ceš da sicer ne more zagotoviti mirnega poteka manifestacije. Zadnje Čase smo bili priča cele vrste protislovenskih dejanj in izpadov. Spomnimo naj se le, kako so fašisti žalili slovensko zastavo pod slovenskim konzulatom, ali pa tudi grožnje na osebni ravni, ki sem jih bil tudi sam deležen. V Italiji se doslej še ni dogodilo, da bi grozili odvetniku. Odvetnik je bil doslej vedno »svet«. Grožnje onemogočajo, da bi svobodno in nemoteno opravljal svoj poklic. Isto velja tudi za priCe in obtoženca, ki so jim fašisti grozili. PriCam mora biti zagotovljena svoboda izražanja. V takih pogojih, pod pritikom in z vsakovrstnimi ustrahovanji, je nemogoče delati. Kasacijsko sodišče je to razumelo in reklo: poglejmo globlje, kaj tiči za vsem tem. Zame je to bistveno vprašanje, saj profesionalni subjekt ne more delovati pod težo zunanjih pritiskov. Četudi si Čvrst in trden, te taki pritiski podzavestno vsekakor pogojujejo, in s tem pogojujejo tudi celoten sodni proces, kar pa je nesprejemljivo. V letih 1971-1976 dolga veriga mazaških akcij Leto 1971 22. februar: neznanci razbili table v Ul. sv. Frančiška 20, na Primorskem dnevniku in na Gospodarstvu; 23. februar: pomazali tablo na osnovni šoli Kette v Ul. sv. Frančiška; 6. maj: pomazali table s slovenskimi napisi krajev; 18. avgust: pomazali table s slovenskimi imeni krajev; 28. avgust: pomazali slovenski napis pri Korošcih; 4. september: pred sedež KPI vrgli molotovko; 6. september: pred sedež KPI vrgli molotovko; 30. december: pomazali občinski spomenik padlim v Nabrežini. Leto 1972 14. januar: pomazali tablo osnovne šole pri Sv. Jakobu; profašistiCni in protislovenski napisi na Trgu pri sv. Jakobu; 21. avgust: profašistiCni in protislovenski napisi na športnem centru v Dolini; 27. avgust: pomazali spomenil Almi Vivodi pri Sv. Ivanu; 29. avgust: molotovka na dvorišču sedeža KPI; 30. avgust: profašistiCni in protislovenski napisi v Bazovici; pomazana kra: jevni napis Sesljan in tabla osnovne šole Kette v Ul. sv. Frančiška. Leto 1973 7. februar: atentat na sedež CGIL v Trstu; 3. avgust: pomazali krajevno tablo vasi Slivno; 12. september: pomazali spomenik Almi Vivodi pri Sv. Ivanu; septembra: protislovenski in profašistiCni napisi v Bazovici; pomazali sedež PSI ter table in zidove v Trebčah, PadriCah, na Opčinah in v Stivanu. Leto 1974 6. januar: protislovenski in profašistiCni napisi in znaki na Kulturnem domu v Trstu; 27. april: atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu; 23. maj: pomazali dvojezične napise na križiščih pri Gabrovcu, Sempolaju in Sesljanu; 16. september: protislo- MNENJA / PAVEL FONDA Odnos med uradnim Trstom in Slovenci ni bil doslej nikoli enakovreden... Pavel Fonda Pavel Fonda, psihoanalitik: Odnos med uradnim Trstom in Slovenci ni bil nikoli enakovreden - to je eden od bistvenih aspektov, ki pogojuje življenje med večino in manjšino v naših krajih. Uradni Trst je izhajal in izhaja še vedno iz pozicije moCi in nadvlade nad Slovenci, in to bodisi kar se tiče naše manjšine kot tudi kar se tiCe odnosa do Slovenije in Hrvaške. Hoče le imponira-ti, kupiti, biti gospodar. Njegove zahteve so zelo arogantne: zanj so Slovenci lahko le državljani venska gesla po vaseh zgoniske občine; 18. septembra: pomazali sedež VZPI-ANPI; 30. septembra: protislovenska gesla na krajevni tabli pri Banih in na sedežu ACLI v Trstu; 8. oktober: pomazali spomenik Almi Vivodi pri Sv. Ivanu; 31. oktober: pomazali smerokaze pri Brisckih in na Božjem polju; 7. november: pomazali dvojezične table v Zgoniku in Repniču; 13. november: pomazali dvojezične table na Božjem polju in V Re-pnicu. Leto 1975 7. oktober: pomazali dvojezični napis pri Ba- nih 20. avgust: protislovenska gesla na Opčinah; 25. oktober in 15. november: pomazali in poškodovali občinski spomenik padlim v Dolini; Leto 1976 4. januar: oskrunili spomenik padlim v GroCani; 22. april: pomazali dvojezične napise v Nabrežini in Božjem Polju; 24. april: pomazali dvojezično tablo v Devinu; 22. september: protislovenski napisi na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu; 4. november: pomazali krajevni tabli BrišCiki in Gabrovec. druge kategorije, pri čemer sistematično zanikuje enakovredno prisotnost manjšine. Celo slovenske krivde niso enakovredne italijanskim krivdam; slovenske so vedno večje od italijanskih. To je shema, izven katere Trst ne more. Tudi glede pravic je podobno: Pravično je, da nekaj dobite, a ne zahtevajte tega, ker sicer ranite občutljivost naše večvrednosti, pravijo. Uradni Trst občuti identiteto večvrednosti kot edino možno. To je pa že njegov patološki aspekt. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zalivale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NOVICE Hotel Europa od včeraj v najemu Deželna vlada je vCeraj formalno oddala v najem nekdanji horel Europa v nabrežinskem bregu rimski družbi ”Euro])a Inn Hotels Group". Najemninska pogodba je veljavna petnajst let, najemnina znaša 700 milijonov lir letno. Pogodbo sta včeraj podpisala deželni odbornik za finance Bruno Longo in predstavnika zgoraj omenjene družbe Giovanni Batista Cisaria in Lorenzo Conti. Najemniki bodo uporabljali strukturo le v turistične in gostinske namene, čez osem mesecev pa jo bodo lahko tudi kupili za ceno deset milijard in petsto milijonov lir. V hotelu pod Nabrežino je dolgo let - poleg hotela - delovala tudi turistična in gostinska šola. ZAHTEVA KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI Seminar o izvenšolskih vzgojnih dejavnostih V Veliki avli liceja Dante Alighieri v Trstu bo danes študijski seminar o izvenšolskih vzgojnih dejavnostih za otroke, mladince in ostarele v optiki permanentnega izobraževanja, ki ga prireja deželni inštitut ERRSAE. O tej problematiki bodo z različnih zornih kotov predavali razni solniki in izvedenci, med katerimi tudi deželni šolski skrbnik Čorbi. O slovenskih kulturnih in športnih organizacijah bo govoril predstavnik Slovenskega raziskovalnega instituta prof. Aldo Rupel. Gobessi (ACT) z upravitelji iz Devina-Nabrežine Predsednik glavne skupščine Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT) Gobessi se je srečal z županom in podžupanom devinsko-nabrežinske občinske uprave. Krajevna upravitelja sta predsedniku ACT predočila vrsto vprašanj, ki zadevajo avtobusne povezave z mestom. Gobessi je tako stanje vzel na znanje in zagotovil vso podporo zahtevam devinsko-nabrežinskih upraviteljev. Priložnost za dokončno rešitev tega vprašanja -je še dodal- bo zapadlost (31. 12. 93) koncesij o progah, ki obstajajo v devinsko-nabrežinski občini. Zupan Caldi in podžupan Brecelj sta izrazila željo, da bi včerajšnjemu srečanju sledila še druga za plodno medsebojno izmenjavo mnenj. Nesreča na delu V pristanišču za raztovarjanje lesnih izdelkov se je včeraj ponesrečil 40-letni Gianni Doz, ki so ga v katinarsld bolnici sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh: udaril se je namreč v prsi, huje pa si je poškodoval desno nogo. Do nezgode je prišlo med upravljanjem viličarja, s katerim se je Doz, ki prebiva v Ul. Carducci 12, zaletel v kup desk, pri čemer se je viličar prevrnil. Pognati zakon za razvoj Krasa KGS daje največ jamstev za razdeljevanje prispevkov Deželni zakon za razvoj Krasa štev. 16/92, ki je bil sprejet kot protivrednost za gradnjo sin-hrotrona, ostaja žal mrtva črka zaradi pomanjkanja politične volje zlasti s strani Tržaške občine. Sedaj je skrajni čas, da se nadoknadi zamujeno in da se vendarle požene kolesje, ki naj omogoči uresničitev načrtovanih pobud v skupni vrednosti 15 milijard lir. Priložnost za razjasnitev pojmov in oblikovanje načelnega programskega sporazuma bo že prihodnji teden na pokrajinski konferenci o storitvah. Obenem je novi deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Dario Tersar izrazil pripravljenost, da se še pred koncem deželne zakonodajne dobe najdejo primerni instrumenti tako proceduralne kot vsebinske narave. Realizacija in uskladitev pobud je v zakonskem besedilu preveč generično prepuščena Tržaški občini, Pokrajini in Kraški gorski skupnosti, kar povzroča zmedo in križanje pristojnosti. Upravni odbor Kraške gorske skupnosti si v imenu prizadetega prebivalstva prizadeva, da bi čimprej udejanili črko in duha zakona za Kras in je na svoji zadnji seji podrobno poglobil celotno zadevo. Nujno je, da Boris Simoneta dežela izdela inštrument, s katerim bi obšli birokratske težave in bi pospešili celoten postopek za uresničitev projekta. KGS je tista ustanova, ki daje največ jamstev, da se ji poveri razdeljevanje prispevkov. V deželnem delovnem osnutku je navedena Tržaška pokrajina kot koordinatorka te pobude, kar pa je v nasprotju z zakonom štev. 16, ki izrecno priznava to vlogo Kraški gorski skupnosti in pred kratkim je tudi izredni komisar na pokrajini Marrosu podprl to tezo. Odprto je tudi vsebinsko vprašanje kako naj bi namensko porazdelili razpoložljiva sredstva. Znan je okvirni program Koordinacijskega odbora kraških vasi in dejansko ni alternativnih proti-predlogov. Vendar pa upravni odbor Kraške gorske skupnosti meni, da je vsekakor potrebno predhodno preverjanje zadeve in v tem smislu naj bi čimprej prišlo do sestanka z vzhodnok-raškim rajonskim svetom. V tistem kontekstu naj bi podrobno razčlenili in kolikor toliko definirali vsebinski koncept projekta. Pred kratkim je Kraška gorska skupnost izdelala pravilnik, na podlagi katerega bodo razdelili 900 milijonov lir za podporo proizvodnih struktur in krepitev kmetijskih dejavnosti. V poštev pridejo pobude za razvoj žlahtnih kultur, živinoreje in kme-čko-turističnih dejavnosti. Zainteresirani poklicni kmetje, polkmetje in kmetijske zadruge lahko do 31. marca 1993 vložijo zadevno prošnjo, kateri morajo predložiti precej podrobno dokumentacijo. Na zadnji seji je odbor Kraške gorske skupnosti razpravljal tudi o dveh pobudah, ki ju namerava uresničiti. V prizadevanjih za razvoj in racionalizacijo agri turistične dejavnosti bodo priredili posvet in natisnili vodiča z evidentiranimi obstoječimi agrituristič-nimi obrati. Da bi v še večji meri karakterizirali tipološke značilnosti terana z zaščitenim poreklom, bodo izvedli posebno študijo, študijo na ravni izvedencev, da se tako točno stabilizira kvalitetni standard te tipične kraške kapljice. Naravovarstveniki bodo zbirali podpise za ustanovitev mednarodnega parka na Krasu V soboto, 20. t.m. bodo naravovarstvene organizacije začele zbirati podpise, da bi podprle zahtevo o ustanovitvi mednarodnega parka na Krasu. Pobudo podpirajo glavne ambientali-stične organizacije: Ita-lia Nostra, Legambiente, LIPU, WWF in ANITA; včeraj so jo orisale na tiskovni konferenci. Na osnovi okvirnega vsedržavnega zakona o zaščitenih področjih (394/91) je predvideno, da 5.000 prebivalcev lahko predloži ministru za okolje predloge za ustanovitev novih parkov. Na tiskovni konferenci so poudarili, da naravovarstveniki že več kot dvajset let -začenši z zakonom Belci iz leta 1971- zahtevajo zaščito kraškega teritorija; vsa njihova prizadevanja pa so ostala brez odgovora. Ni pa se zaustavilo -dodajajo- postopno propadanje teritorija: pomisliti je treba na avtocesto, na tovorno postajališče na Fernetičih, na Raziskovalni center s sinhro-tronom in na zlorabljanje teritorija v grad- DSL / SKUPŠČINA NA POMORSKI POSTAJI_______ Nujne podpore za stanovanja Dosedanja pravila naj ostanejo Stanovanjska problematika je zelo občutena med prebivalstvom- " njo se spoprijemajo zlasti mladi, ko si šele ustvarjajo nove domove in ne vedo, na koga bi se oprli, da bi jim priskočil na pomoč. Svetovalska skupina DSL v deželnem svetu se je že angažirala in sprejela potrebne u-krepe, da bi deželni proračun predvidel sredstva za nakup prvega stanovanja. Obračun svojega delovanja glede tega vprašanja je svetovalska skupina včeraj orisala na P°" morski postaji: deželni svetovalci Miloš Budin, P eri a Luša in Ugo P°B so v polni dvorani Ocea-nia med drugim poudarili, da je večina v deželnem svetu želela prenehati z dodeljevanjem teh sredstev; skupini pa je uspelo, da bodo visoke finančne vsote na razpolago še leta 1994, ko naj bi bilo prejemnikov več kot 3.500. Uspelo ji je tudi, da bo deželni odbor namenil višje prispevke v te namene, saj je kar 13.000 prošenj-DSL je posegla tudi gle' de pravilnikov o dodeljevanju teh sredstev, ki pa jih večina ni hotela sprejeti. Zato je mnenja, da bo treba predložiti zakonski osnutek o avtentični interpretaciji zakona, ki urejuje to vprašanje. Deželni svetovalci Budin, Luša in Poli (foto Ferrari) bene namene, da ne omenimo načrtov o obr-niški coni v devinsko-nabrežinski občini, ali pa na načrtov, ki jih predvideva deželni zakon 16/92 o razvoju Krasa. Drugi člen tega zakona predvideva tudi izdelavo študije za načrtovanje Kraškega parka, ki pa ni bila pripravljena, čeprav je takratni odbornik Carbone izpeljal vrsto posvetovanj. Ob vsem tem naravovarstvene organizacije še dodajajo, da je nedavna razprava o ponovni proučitvi Osimskih spo- razumov spet postavila v ospredje tudi industrijsko cono na Krasu (ZFIC). Naravovarstveniki so se zato odločili, da se neposredno obrnejo na vlado. Neobhodno potrebno sodelovanje med Italijo in Slovenijo bi po njihovem mnenju moralo sloneti na načrtu za zaščito Krasa. Za dosego tega je po mnenju naravovarstvenikov najprej potrebna ustanovitev parka na italijanskem kraškem predelu, do katerega naj bi prišlo na osnovi državnega zakona. STRANKE / POD UDAROM Slovenski socialisti pripravljajo konferenco Konferenca bo na Opčinah 26. februarja Slovenska socialistična komisija tržaške pokrajine je v ponedeljek kritično ocenila zadnje premike in sklepe vsedržavnega vodstva. Pri tem ne gre za imena novega tajnika oz. kandidatov, temveč za način razprave in ves postopek, ki ne govori o nujnih spremembah stranke. Postopek je bil izključno v logiki oblasti, razdelitve mest, kot da se v Italiji ne bi nič dogajalo in kot da ne bi bili pred velikimi zgodovinskimi spremembami. Člani komisije so sicer pozitivno ocenili izvolitev Benve-nuta za novega tajnika, toda omejena kadrovska sprememba ne pomeni pričetka tistih globokih sprememb, ki jih pričakujejo italijanski sociali- sti in ki morajo vzpostaviti novo moralno podobo in spremeniti odnose ter politiko socialistične stranke. Stranka je pod strahotnim udarom predvsem po lastni krivdi, toda tudi pod koncentriranim udarom organiziranih sovražnih sil. Slovenski socialisti so zato ponovili in potrdili svojo novo politično usmeritev, ki je že prišla do izraza na deželni konferenci na Opčinah. Tržaški socialisti, člani in somišljeniki se bodo zato zbrali na pokrajinski konferenci, ki bo v petek, 26. februarja, ob 19. uri, prav tako na Opčinah. Sklenjeno je bilo povabiti vse, ki jih zanimajo osnovna načela socializma: socialna in družbena pravičnost, svoboda, zaščita vseh zatiranih in še posebej zaščita narodnostnih manjšin. Na zasedanju pokrajinske komisije so se dogovorili o predlogih za prenovo pokrajinskega vodstva in delegacije tržaške pokrajinske komisije v deželnem vodstvu. Pri tem so izhajali iz načela, da ni bistveno članstvo v stranki, temveč privrženost omenjenim načelom. Slovenski socialisti so to vedno zagovarjali, nikoli niso pristali na sodelovanje z Listo za Trst, med njimi ni nobeden obdolžen kakršnekoli nepravilnosti, čeprav upravljajo občine, pokrajinske in druge ustanove v korist Trsta in v korist Slovencev v Italiji. POLITIKA / POLEMIKA Svetovalci PSI branijo nabrežinskega župana in napadajo opozicijo Caldi, ki je dobil sodno obvestilo, je spoštoval smernice občinskega sveto V devinsko-nabrežinski občini se iz dneva v dan stopnjuje polemika med večino KD-SSk-PSI, ki podpira občinski odbor ter levičarsko opozicijo Komunistične sku-pine-DSL. Slednja je pred kratkim, kot politični pogoj za začetek pogajanj za morebitno oblikovanje nove koalicije, postavila odstop socialističnega župana Vit-torina Caldija. Včeraj se je s tem zvezi oglasila devinsko-nabrežinska PSI, ki smatra, da ni mogoče postavljati v dvom sedanjega župana s tem, da se kot izgovor za njegov odstop jemlje znano sodno obvestilo v zvezi s (sporno) obrtniško cono med Nabrežino in Se-sljanom. Zupan Caldi je po mnenju svetovalcev svoje stranke namreč zmeraj izražal stališča večinskih političnih sil ter se držal smernic občinskega sveta. Zaradi tega je stališče svetovalcev KS-DSL - piše še v tiskovni noti PSI - presenetljivo, saj se še enkrat izvaja opozicija starega kova, ne da bi pri tem predstavili alternativnih političnih in u-pravnih predlogov, ki bi bili realno izvedljivi. Politična polemika v občini Devin-Nabrežina, ki že nekaj časa doživlja hudo krizo, se, kot vidimo, iz dneva v dan stopnjuje. O nejasnem političnem in upravnem položaju v občini bo najbrž razpravljal občinski svet, ki je že sklican za 25. februar. SLOVO / NA ZGONIŠKEM POKOPALIŠČU Zadnji prelet v slovo prijateljuJetalcu Tommyju Velika množica no pogrebu Tommyja Grilanca, ki se je smrtno ponesrečil v letalski nesreči v ZDA Velika množica domačinov, prijateljev in znancev se je včeraj popoldne v Zgoniku poslovila od Tommyja Grilanca, mladeniča po rodu iz Saleža, ki se je pred mesecem dni smrtno ponesrečil v letalski nesreči v ameriški zvezni državi Louisiani. Žaro s posmrtnimi ostanki nesrečnega letalskega pilota so prepeljali opoldne v zgoniško cerkev, kjer je bil tudi žalni obred. Po maši je žalni sprevod krenil proti vaškemu pokopališču, kjer se je od prijatelja z ganljivimi besedami poslovil Tone Trento. Poslednji pozdrav Tommyju v slovo in v tolažbo ženi Aniti je nato izzvenel tudi v angleščini, ki je postal drugi Grilancev jezik, odkar se je pred skoraj šestimi leti preselil v ZDA, da bi sledil svoji veliki strasti - letenju. Ob poslednji, dokončni vrnitvi na Kras mu je v domačem jeziku zapel moški pevski zbor Rdeča zvezda, ko so žaro polagali v ilovnato jamo pa mu je zabrnela še pesem letalskega motorja: Tommyjevi prijatelji iz aerokluba so se z dvojnim preletom pokopališča v nizkem letu spomnili prijatelja-letalca. PUST / PREDSTAVITEV NA OPČINAH Na Kraškem pustu bo prva stopila na plan Trnovca V soboto 26. kraški pustni sprevod po openskih ulicah Posnetek s predstavitve Kraškega pusta (foto Ferrari) Dvanajst alegoričnih vozov, tri skupine mask, godbe na pihala in skupina cerkniških Čarovnic, tak pustni koktejl pripravlja Odbor Kraškega pusta za letošnji 26. pustni sprevod na Opčinah. Ko manjkajo do velikega dne le še trije dnevi, so organizatorji razkrili svoje karte in na tiskovni konferenci tudi izžrebali vrstni red, po katerem se bodo vozovi predstavili večtisočglavi množici po openskih ulicah in žiriji, ki bo tudi letos krojila pustno lestvico. Alegorični vozovi, ki jih že nekaj mesecev pripravljajo vaški pustni odbori, bodo zavozili na o-penske ulice po sledečem vrstnem redu: SLAVISTIČNO DRUŠTVO / KNJIŽNA PREDSTAVITEV Še ena knjiga Fedore Feriuga-Petronio o hrvaški književnosti v italijanščini Fedora Feriuga-Petronio, prof esorica za srbohrvaški jezik in književnost na Univerzi v Vidmu, je v zadnjih dveh letih objavila v italijanščini kar tri knjige o hrvaški književnosti; zagrebški strokovnjaki jih ocenjujejo kot razmah videmske kroatistike. Raziskave prof. Ferlu-gove posegajo v različna književna obdobja - prvi dve sta posvečeni eni od osrednjih osebnosti dubrovniškega baroka, J. Pal-motiču, tretja pa novejšemu dalmatinskemu avtorju A. Tresič-Pavičiču (1867-1949), vendar jih Majda Kavčič - Basa druži skupna tematska os, namreč odsev klasične in italijanske kulture v dalmatinski hrvaški književnosti. Na današnji predstavitvi bo v središču pozornosti knjiga Klasična in italijanska kultura v delu A. Tresič-Pavičiča (leta 1992 jo je izdal Center za zgo-dovinsko-verske študije F-Jk v Trstu). Ta knjiga je prva monografska obravnava avtorja, ki ga je dosedanja literarna kritika iz še ne pojasnjenih (domnevati je mogoče, da tudi političnih) razlogov skoraj povsem zanemarila.Avtor je danes še posebej aktualen, ker v enem od svojih del preroško napoveduje sedanje stanje na Balkanu. Monografija Ferlugove opozarja na doslej zanemarjeni ogromni Tresičev opus, zato je med Hrvati vzbudila precejšnjo pozornost in bo tudi prevedena v hrvaščino. O delih prof. Ferlugove bo govoril prof dr. Mirko Tomasovič, redni profesor za primerjalno književnost na Filozofski v Zagrebu. Predstavitev bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20), ob 18. uri. 1. Trnovca z vozom A-meriška molzna krava, 2. Praprot: Pojoči sou-di, 3. Gropada-Padriče: Kažin, 4. Dane pri Sežani: Domačija, 5. Opčine: Merčedol zimska olimpiada 2000.. treh občin...Trst, Repen, Opčine, 6. Podlonjer 2: Svet je ves roza, 7. Bazovica: Press Hit Parade, 8. Sv. Ivan: L’Arca de noi, 9. Mačkolje: Pust na puff..., 10. Sempolaj: Konkurenca prihaja iz Sempo-laja, 11. Salež-Zgonik: Pe-šekan Am Am, 12. Podlonjer 1: Svet pravljic. Ob vozovih bodo razposajeno zaplesale pustne skupine Jabadabadu (Hudi časi za super heroje), Boljunec (Boljunec med zvezdami) in Sola sambe Accademia di S. Giovanni (Odkritje Evrope). Častni gost letošnje izvedbe bo skupina cerkniških Čarovnic. »Ze nekaj let smo jih snubili, končno pa smo jih tudi zasnubili,« je na predstavitvi povedal tajnik organizacijskega odbora Igor Malalan. Ob tem gre še poudariti, da bo na čelu čarovniškega sprevoda čarala sama slavna čarovnica Uršula. Predstavitve sta se letos udeležila tudi pustni kralj in kraljica. Prvi prihaja iz Repnica in se je predstavil v svojem »kmečkem looku«, prva dama zamejskega pusta pa je doma z Opčin. TRST Četrtek, 18. februarja 1993 7 JUBILEJ » VEČNEGA MLADENIČA« n 70 let Marjana Dolgana Jože Koren Ce še tako »rajsaš« ne pomaga prav dosti. Leta prihajajo in tudi našemu bivšemu časnikarskemu kolegu Marjanu Dolganu se jih je danes nabralo polnih sedemdeset. Treba je bilo kar precej Prigovarjanja in mehčanja njegove trmaste skromnosti, da je dovolil objaviti teh nekaj prijateljskih besed za njegov jubilej. K Primorskemu dnevniku je Marjan prišel pred zimo 1947 in odšel v pokoj leta 1979. Dobrih trideset let je torej opravjal v tistih časih še trdo kulij-sko časnikarsko. delo, ki ni poznalo ne prostih dnevov ter rednih urnikov. Začel je kot športni časnikar, nadaljeval kot kronist, specializiran zlasti za spremljanje sodnih procesov, končno pa je postal pedanten in že prislovično žargonsko odrezav vodja kronike oziroma »škof», naziv, ki se je v uredništvu ohranil še danes. Naprtil si je tudi razne funkcije. Tako je bil, in je deloma še danes, med drugim član odbora tržaških kronistov, član vsedržavnega sveta italijanskih kronistov (UNČI), član deželne zveze športnih novinarjev in član neformalnega združenja novinarjev-smučarjev. V teh svojstvih se je udeleževal stanovskih zasedanj po Italiji in izven nje. Seveda pa se Marjanovo življenje ni začelo s Primorskim dnevnikom in tudi iz njegovih prejšnjih življenjskih let je treba zabeležiti marsikaj, kar sodi že v zgodovino. Rojen v Trstu je štiri leta osnovne šole obiskoval v Skednju, po očetovi smrti pa se je iz družinskih razlogov pa tudi zaradi fašizma, leta 1933 izselil k sorodnikom v Ljubljano, tam dokončal še eno leto osnovne šole, da je -kot sam pravi - svoje škedenjsko narečje spravil v sozvočje s književno slovenščino, in nadaljeval šolanje na gimnaziji skoraj do mature, ko je prišla okupacija. Italijanske oblasti so ga marca 1942 aretirale in po dveh mesecih zapora odgnale v taborišče v Gonarsu in od tam oktobra istega leta v taborišče v Monigo pri Tre-visu, kjer so ga odkrili kot italijanskega državljana in februarja 1943 vtaknile v »battaglione speciale« pri Pistoii in od tam premestile na Sardinijo. Ob kapitla-ciji Italije so te kazenske enote prevzeli an-gloameriški zavezniki in iz njih so nastale številne manjšine tako-imenovane »Slovanske čete«. Marjan je tako postal pripadnik 225. »Slovanske čete». A- Marjan Dolgan prila 1944 so zavezniki njegovo četo premestile na Korziko, od tam pa februarja 1945 v južno Francijo. Takrat je Marjan, ki je medtem opravil tečaj za poročnika, postal komandir te čete in vzpostavil stik z Jugoslovansko vojaško misijo v Marseillu ter z bivšimi jugoslovanskimi vojnimi ujetniki, z namenom, da bi od zaveznikov skupaj dosegli dovoljenje za odhod v domovino v vrste NOVJ, kar pa so jim zavezniške vojaške oblasti tudi s prigovarjanjem hadoglijevskib oficirjev, na vse načine ovirale tako, da se jim je po raznih peripetijah uspelo vrniti domov šele oktobra 1945. Se na Korziki in potem v Franciji je Marjan sodeloval v glasilu »slovanskih čet« Naša zvezda in v četni igralski skupini. Po povratku v Trst je Marjan najprej položil gimnazijsko maturo, se vključil tudi v prosvetno življenje v Skednju v takratnem društvu Skedenj-Servola kot član dramske skupine, kot orodni telovadec in vaditej moške in ženske telovadne vrste. Sicer pa je kot predvojni sokolaš bil po vojni član orodne telovadne reprezentance STO v okviru takratne športne zveze UCEF in z njo nastopil leta 1947 na »Balkanjadi« v Ljubljani. S pridom se je udejstvoval tudi v atletiki, v nogometu in odbojki, vadil je mladino za nepozabne prvomajske nastope in zanje sestavil vajo »V boj«, ki je bila celo nagrajena. No, športna žilica našega današnjega jubilanta ni zapustila niti v poznejših letih in še vedno, čeprav bolj počasi in previdneje, se od časa do časa spusti po kakšni bolj ali manj strmi smučarski progi. Za sedemsede-tletnega mladeniča vsekakor lepo in obetajoče. Da bi še dolgo »vozil slalom« mimo količkov na trasi življenja, mu zato iskreno želimo vsi, ki smo skupaj tolkli dneve in noči za pisalnimi stroji ob ropotanju linotypov in med svinčenimi hlapi naše stare tiskarne v Montecchijevi ulici. SKLAD M^T J A Kako ukrepati kadar se otrok vede izzivalno? Telesna kazen nima nikoli pravega in predvsem žaljenega učinka. Ce pa je taka oblika kazni dolgotrajna, potem ima pa še sploh nasprotni učinek. Odkriti pedagogi pa morajo kljub temu priznati, da se je včasih kar težko vzdržati krepke klofute, ko te "mule” začne provocirati. Kajti za to gre: velikokrat dobimo starši - pa tudi drugi vzgojitelji - vtis, da so otroci pravi mojstri provokacije. Vprašanje o provokacijah je precej zavito. Ali gre pri tem za posebno otrokovo obnašanje ali pa dobimo občutek, da otrok provocira, takrat ko je za tak način našega doživljanja povod drugje? Kajti kritična situacija v odnosu do otrok ima navadno korenine v kaki drugi krizi: v finančni situaciji, morda v odnosu do partnerja, v službi, itd., itd. Pazljivi bodimo na to, da ni tista otrokova "provokacija” le naše iskanje vzroka za izbruh naših napetosti. In nad kom se lahko najlaže človek znese, če ne nad nekom, ki mu ni kos, nad šibkejšim. »Ni nucalo nič, ma sem se šfogirala!« so kaj pogoste besede mater, ki jih srečamo v sprostilnem trenutku pri frizerki ali ob kavi. Zakaj kljub očitnemu spoznanju, da kričanje, klofute, ali še hujše kazni nič ne koristijo, včasih Jelka Cvelbar reagiramo divje? Izvedenci pravijo, da se naši možgani v posebnih okoliščinah odzivajo emocionalno iracionalno. Posebej takrat, ko si tako neznatno bitje, kakršno je naš otrok, s svojimi provokacijami (tako jih mi doživljamo) upa načenjati našo avtoriteto. Včasih si napačno zamišljamo vzgojni cilj. Mislimo, da je ta cilj važnejši od našega otroka. Potem pa morda, v trenutku zbranosti ugotovimo, da smo bili prenapeti in smo zgrešili razsodno pot sožitja z otrokom. Ta otrok mogoče tistega cilja, ki smo si ga mi zastavili pri vzgoji, res ne bo dosegel tako kmalu, vendar ga bo zanesljivo dosegel le, če bomo dovolj potrpežljivi in vztrajni. Razmisliti pa moramo tudi o tem, kaj pravzaprav jemljemo kot otrokovo provokacijo. Ali naj bo otrok vedno le poslušen? Ali naj le skloni glavo pred učiteljico, materjo, očetom, teto, prijateljem, tudi takrat, ko mu očitna krivica veleva, naj pove svoje mnenje? Ali bo tak otrok, ko bo odrastel, res kos vsem izzivom življenja ali pa bo sklonil poslušno pred njimi glavo? Torej koga naj otrok posluša? Vprašanje se večkrat postavlja v moderni vzgoji, ko je otrok pod večjim vplivom različnih ljudi. Ena izmed rešitev je v odgovoru, ali smo mi sami poslušni in krotki? Ali pa se morda oglasimo z lastnim mnenjem, ko nas kdo od sogovornikov ne prepriča. In ali sogovornik takoj misli, da provociramo, če se tako obnašamo? Pa vendar ankete dokazujejo, da jih otroci največkrat skupijo takrat, ko niso poslušni, ko so do staršev (morda zaradi svoje nemoči?) napadalni, ko so popolnoma neprizadeti in odsotni, ko se spravijo v nevarnost, ko povzročijo veliko škodo, ko so napadalni do bratov in sester ali do drugih otrok, itd. Potemtakem je od o-trokovega obnašanja odvisno ali bodo starši izgubili razsodnost in udarili. Toda največkrat - in tega se sami zavedamo, če smo količkaj odkriti, je otrokovo obnašanje le zadnja kapljica v dolgem procesu. Prav zato moramo iskati vzroke za svoje nasilno početje drugje. In že smo tam: raziskave kažejo (morda se bomo spoznali v njih), da pride do pretepanja otrok največkrat takrat, ko se starši počutijo pod pritiskom, ko doživljajo stres zaradi službenih in domačih obveznosti mater, zaradi kreganja s partnerjem, kreganja s tasti ali z lastnimi starši, ali nanje pritiska skrb zaradi slabe finančne situacije. GLASBA / DREVI TRIO CESAR-MARCOSSI-URDAN Skladbe sodobnih avtorjev na koncertu GM Na sporedu Merku, Vidali, Nieder in drugi Luisa Antoni Koncert, ki ga bo Trio Marcossi-Urdan-Cesar danes predstavil zamejskemu občinstvu, je usmerjen v strogo sodobnost. Program je sestavljen iz sodobnih glasbenikov, ki delajo in živijo v naši deželi. Pihalni Trio, ki odlično pozna in obvlada sodobno glasbo (brez česar ni mogoče biti sodoben glasbenik, kot je pravilno in v nasprotjus tem, kar je PD včeraj pomotoma napisal, izjavil Vojko Cesar) nam bo torej ponudil zanimiv pregled skladateljev, od Pavleta Merkuja in Fabia Vidalija, ki sta v tej skupini najstarejša in najbolj uveljavljena skladatelja, do najmlajše generacije, kot sta Marco SofianopulO in Fabio Nieder. Večer bo odprla Suita »Honny soit qui mal y pense« Fabia Vidalija. Skladatelj je svoje energije usmeril ne samo v skladateljsko delo, ampak tudi v muzikološke raziskave in v dirigiranje. Skladbo, ki jo bomo poslušali, je bila napisana L 1974 za oboo, klarinet in fagot in so jo Pustna prireditev KD Rovte-Kolonkovec Na Kolonkovcu in v Rovtah letos že Četrtič obnavljajo stare pustne navade. Organizator tudi tokratnih pustnih prireditev je domače KD Rovte-Kolonkovec, skupno s svojimi elani, ki sicer prebivajo pri Domju. Pustni sprevod bo na programu v soboto ter se bo odvijal od Ul. Costalunga, do Kolonkovca vse do ”Kačuna V nedeljo bo sprevod nekoliko spremenil pot ter se bo odvijal od Katinare do "Kopcev”. Pridne članice društva bodo tako v soboto, kot tudi v nedeljo, pripravile za udeležence sprevoda kosilo, pa tudi večerjo, zaključno večerjo pa bodo imeli v društvenih prostorih ob koncu pusta. Pustne Seme, ki bodo tudi tokrat kar Številne (tako so nam člani društva zagotovili) bo spremljala domača godba na pihala, ki že tri tedne pridno vadi pod skrbnim vodstvom mladega glasbenika Davida Danielija. (N.L.) že večkrat igrali v taki zasedbi. Sam francoski skladatelj Georges Auric jo je zelo cenil. Naslednja točka je »Serena-ta« Marca Sofianopula. Le-ta je docent na tržaškem Konservatoriju Tartini in tudi direktor mestne glasbene kapele S. Justa. Skladbo je Sofia-nopulo napisal za Mozartovo obletnico. Prvič jo je Trio izvajal na koncertu 1. 1991 v organizaciji Ustanove za sodobno glasbo-Chromas. Sledila bo skladba »Pietre« skladatelja Giampaola Cora-la. Tudi Coral je pedagog na Konservatoriju »Tartini«, kjer dirigira zbor, s katerim je že večkrat dosegel visoka priznanja. Tudi kot skladatelj je od 1. 1970 dalje na mednarodnih natečajih odnesel mnogo prvih in drugih nagrad. Naslednja skladba, ki jo Trio izvaja, je »Trio di canzoni« zamejskega skladatelja Pavleta Merkuja. Delo je eno med najstarejšimi skladbami tega programa, saj je bila napisana 1. 1979 za Ljubljanski pihalni trio. Tudi v teh »pesmih« kaže Merku svojo posebno nagnjenje do folklore, ki ga spremlja vse življenje. Tudi skladba »Pasticcio da un can-to popolare« Fabia Nie-derja je bila realizirana že 1. 1979 za Ljubljanski pihalni trio. Avtor jo je napisal kot pendant »Duetta danzante«, kjer je vrinil slovaško ljudsko pesem. Le-ta je prisotna, v sicer zelo fragmentarni obliki, tudi v »Pastic- GLASBENA MATICA KONCERTNA ABONMAJSKA SEZONA 1992/93 danes, 18. februarja, ob 20.30 v gledališču Miela v Trstu TRST »SODOBNI DEŽELNI SKLADATELJI IN PIHALNI TRIO« Giorgio Marcossi - flavta □ Lino Urdan - klarinet Vojko Cesar - fagot Vidali, Sofianopulo, Coral, Merku, Dieder, Bilucaglia, Dominutti in Zanettovich. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela pilerljtl Ul. sv. Frančiška 20 GIANFRANCO CARPANI fotografska razstava Vabimo Vas v soboto, 20. t. m., ob 17. uri na srečanje z avtorjem. KINO [J LEKARNE ciu«. »Piu che normale...purtroppo« Claudia Bilucaglie je naslednja skladba, v kateri avtor izkazuje svojo posebno pozornost ritmični problematiki. Bilucaglia poučuje na tržaškem Konservatoriju, kot tudi Franco Deganutti, ki je avtor skladbe »Polipho-nia«: le-ta bo v praizvedbi. Trio pa je že izvajal njegovo kompozicijo »Melos«. Zadnja točka programa je »Ein Scherz-Trio« na fragmentih Mozartove opere Don Juan Daniela Zanettovicha. Skladatelj poučuje kompozicijo na videmskem Konservatoriju »Tomadi-ni« in se poleg sklada-teljevanja ukvarja tudi z dirigiranjem. OBVESTILA VII. ZIMSKE IGRE - Sklada »M. Cuk« bodo v nedeljo, 28. februarja na Črnem vrhu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul.126 vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Informacije po telefonu 212289. KOLESARSKI KLUB ADRIA vabi na predvajanje filmov o dirkah za »Pokal Lonjerja«, ki bo jutri, 19. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. KRUT obvešča, da se začenjajo v torek 2. in v četrtek, 4. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUTa, Ul. Cicerone 8/3 v Četrtek, 25. t.m. od 9. do 12. ure., tel. 360324 ARISTON - 16.30, 18.25, 20.25, 22.15 »Si-ster Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. VVhoopi Goldberg. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30. 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da preghiera di čarne«. Prep. mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.45, 22.00 »I signori della truffa«, i. Robert Redford, Dan Ayk-royd, Ben Kingsley. NAZIONALE I - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trappola in alto mare», i. Števen Seagal. NAZIONALE II -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I nuovi eroi«, i. Jean Claude Van-Damme. NAZIONALE III - 15.45, 22.15 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Singles, 1’amore e’ un gioco«, i. Bridget Fonda, Campbell Scott, Matt Dil-lon. GRATTACIELO - 17.30 19.45, 22.00 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »In-serzione pericolosa«, r. Barber Schoeder, i. Bridget Fonda, Jennifer Jason Leigh. EDEN - 15.30 - 22.10 »Barbarella, le piacevoli voglie anali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.10 »Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La storia di Qiu Ju», r. Zhang Yimou. ALCIONE - 16.00, 18.30, 21.00 »La conqui-sta del paradiso«, r. Rid-ley Scott, i. Gerard Depar-dieu, Sigourney VVeaver, Fernando Rey. RADIO - 15.30 - 21.30 »Telefono rosso number 2«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANEŠ Danes, ČETRTEK, 18. februarja 1993 FLAVIJ AN Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.36 - Dolžina dneva 10.34- Luna vzide ob 5.10 in zatone ob 14.49. Jutri, PETEK, 19. februarja 1993 KONRAD VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,2 stopinje, zračni tlak 1022,3 mb pada, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 49-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ilaria Coslovi, Michele Ruzzier, Massimiliano Hrast, Stefane Di Sotto, Elena Ca-stagna, Alessandra Korpar. UMRLI SO: 68-letni Andrea Minca, 68-letni Albino Visintin, 57-letni Giacomo Brumat, 80-let-na Rosalia Stock, 88-letna Bruna Rovere, 83-letni Domenico Meneghini, 88-letni Giorgio Iancar, 82-letna Caterina Pamich, 62-letni Pietro Piccoli, 64-letni Milano Sardo, 84-letni Antonio Cini, 80-letna Girolama Caruso, 80-letni Ernesto Furlan, 82-letna Palmira Vaivoda, 72-letni Salvatore Ferlin, 90-letna Francesca Jaeger, 88-letni Nazario Cociani, 43-letni Silvano'Mosetti. Od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. februarja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Gin-nastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. 'M PRIREDITVE SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev nove knjige prof. Fe-dore Ferluga Petronio »Cultura classica e italia-na nel dalmata Ante Tre-sič-PaviCič (1867-1949), ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu danes, 18. t.m., ob 18. uri. Delo bo v hrvaščini predstavil zagrebški literarni zgodovinar dr. Mirko Tomasovič; povzetek v slovenščini. Vljudno vabljeni. NABREŽINSKA GODBA NA PIHALA bo ob pustu obiskala naslednje vasi: v soboto, 20. t.m. popoldne Medjo vas; v nedeljo, 21. t.m. Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot. V ponedeljek 22. in v torek 23. t.m. Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino. PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA - Osnovni seminar po nizozemski metodi, ki sta jo v Sloveniji uvedla zakonca Dolinšek. Seminar bo potekal 5.,6. in 7. marca t.l. v Gregorčičevi dvorani (Ul, S. Francesco 20. - II. nadstropje). Namenjen je strokovnim delavcem s pedagoškega področja, socialnega skrbstva in vsem, ki komunicirajo z ljudmi. Za podrobnejša pojasnila oz. prijave lahko interesenti telefonirajo vsak dan, razen ob sobotah, na ZSKD - tel. 635626 ob uradnih urah ali na št. 214893 (od 13. do 15. ure). Rok za prijave : petek, 26. februarja. ZA MALE MASKERE bo v KD Slavko Škamperle na Stadionu 1. maj VESELO PUSTOVANJE v soboto, 20. t.m., od 16.30 do 19. ure. V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU se bodo na PUSTNO SOBOTO od 18. do 22. ure zabavali nižješolke in nižješolci. na PUSTNI TOREK pa bo od 15. do 18. ure tradicionalno otroško rajanje za pustne šeme in najmanjše šemice. Prisoten bo priljubljen Čarodej. Tako lepo bo kot še nikoli. Čakamo vas! SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 prireja otroško pustno rajanje v torek, 23. t.m., od 15. ure dalje. Ples za odrasle od 19. ure dalje. Vabljeni. PUST, PUST, PUST je že tu. Otroci čakamo vas v ponedeljek, 22. t.m., ob 16. uri v prostori KD I. Grbec, Skedenjska ul. 122. Vabljeni. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 20. t.m., ob 18.30 na pustno zabavo z ogledom komičnega filma »Nesrečni sluCaj ( Un čašo di sfortuna)« - igrata Martin Short in Danny Glover ter z zakusko in družabnostjo. E3 ČESTITKA Teti ŠTEFANIJI SULCIC voščijo za 99. rojstni dan obilo zdravja in zadovoljstva vsi sorodniki. Voščilom se pridružuje Paola. MALI OGLASI OSMICO sta odprla v Saležu Silva in Maurizio. OSMICO je odprl Edi Glavina v Lonjerju. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Žbogar - Samatorca 47. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medji vasi št. 7. PRI BIBCU v Križu je odprt kmečki turizem ob Četrtkih, petkih in sobotah. PRODAM avtomobil A 112, oktober ’86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Telefon 040/391124 ob večernih urah PRODAM stroj za molžnjo krav. Telefon 327240. PRODAM avtomobil Fiat 131 supermirafiori, cena 1.500.000 lir. Tel. ob uri kosila (0481) 391338. HIŠICO Z VRTOM (80 kvm) pri sv. Ivanu dajem v najem s kratkotrajno pogodbo. Tel. 575145 AVTOMOBIL NIVA 4 x 4 bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, cena 9 milijonov + 500.000 lir super kolek. Draga 31 -tel. 040/228932. V NAJEM dajemo trgovski prostor, 35 kvm v središču Nabrežine primeren tudi za ambulanto ali pisarno. Tel. 040/212735 od 16. do 18. ure. IŠČEMO posamez-nika(co) ali mlajši par z manjšim kapitalom za vključitev v trgovsko dejavnost (tab. XII - XIII) v prodajnih prostorih pred skorajšnjim odprtjem. Zagotovljen zaslužek. Tel. (0481) 82770. KOZJI in konjski gnoj primeren za vrtnarstvo prodaja kozjereja Žbogar -Samatorca 47. PRODAJAM med - domač pridelek po ugodni ceni. Ul. Brigata Etna 4 -Gorica, tel. (0481) 81314 NUJNO išCem delo kot skladiščnik. Tel. (481) 78188 v večernih urah. GUME v dobrem stanju za avtomobil Fiat Ritmo prodam. Tel. ob večernih urah (0481) 78188. IZGUBIL se je v nedeljo pri Gabrjah kodrast ovčar, ki sliši na ime Cu-po. Poštenemu najditelju lepa nagrada. Tel. v večernih urah na St (0481) 535894. CITROEN BX turbo diesel, 1800 cc, v zelo dobrem stanju, en sam lastnik, cena 6:300.000 lir. Tel. zveCer (040) 941527. FIAT 127, letnik 80 z opravljeno revizijo prodam najboljšemu ponudniku. - Tel. (040) 395709 MOŠKI SREDNJIH LET želi spoznati žensko 35 -43 let (tudi z otrokom), ki bi pršla k njemu na dom z namenom, da si skupaj ustvarita lepšo prihodnost. Ponudbe poslati na Publiest - Ul. dei Montec-chi 6 šifra »lastovka«. ŽENSKA 40-letna išče delo kot šivilja ali kot hišna pomočnica dvakrat tedensko v okolici Opčin - Telefonirati ob jutranjih urah (040) 225973. AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 420604 po 20. uri RANGE ROVER v zelo dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. Telefon 420604 po 20. uri. PRODAJAM Y 10 letnik 90, prevoženih 49000 km, bele barve - 8200. Tel.(040)229126 V NAJEM dajem 3-sob-no stanovanje (novejša zgradba) v strogem centru mesta, primerno za urade ali ambulanto. Tel. (040)396502 v uradnih urah. POŠTENA gospa srednjih let, z veliko volje do dela, nudi pomoč družini ali osamljeni osebi; urnik in plača po dogovoru. Tel. 828251 ZELO prijazen kmečki delavec, vešC obrezovanja in vezanja trt ter drugih poljskih del išče delo. Tel. 828251. TRIDESETLETNA uradnica, resna, dobrega značaja, diploma knjigovodje 48/60, štiriletna praksa v uvozno-izvoz-nem podjejutju, pet let službe v javni ustanovi »inštruktor z znanjem slovenščine« nujno išče zaposlitev par-time. Telefon 274978 MLADO 21 letno dekle z veliko volje do dela išCe kakršnokoli zaposlitev; telefon 200542 ali 200882 ob uri ordov. PRISPEVKI Ob 2. obletnici smrti Viktorja Corbattija daruje žena z otroci 50.000 lir za begunce v BiH. V spomin na bratranca Bruna Sarda darujeta Hedvika in Silvio Cappel-li 50.000 lir za MPZ RdeCa Zvezda. t Mirno je zaspala naša draga Marija Šorli vd. Furlan Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporoča sin Claudio z ženo Luiso in vnuk Axel Trst; 18. 2. 1993 Ob težki in boleCi izgubi matere izreka iskreno sožalje prof. Claudiu Furlanu upravni odbor, učno in neučno osebje Glasbene Matice. Ob boleči izgubi drage mame sočustvujejo s prof. Claudiem Furlanom in družino učenci in starši III. in IV. razreda ter učiteljice osnovne šole F. Milčinski na Katina-ri. Ob smrti drage mame izražamo dirigentu Claudiu Furlanu in družini svoje iskreno sožalje člani harmonikarskega orkestra SYNTHESIS 4 Sporočamo, da bo pogreb našega dragega Rudija Ivančiča danes, 18. t. m., ob 13.45 iz hiše žalosti v zgonisko cerkev, Svojci Gabrovec, BrišCiki, 18. 2. 1993 18. 2. 1991 18. 2. 1993 2 leti sta minili, odkar si nas zapustil Ivan Ban Z ljubeznijo se te spominjamo Zena Marcella, sinova VValter in Andrej ter sestre z družinami. Prosek, 18. 2. 1993 NOVICE Prešernovi proslavi jutri v Podgori v soboto pa v Števerjanu V Podgori bodo jutri zvečer, na pobudo in v priredbi tamkajšnjega kulturnega društva Andrej Paglavec počastili Praznik slovenske kulture. Ob 20. uri bo na sedežu društva nastopila članica PDG iz Nove Gorice Nevenka VrančiC z recitalom Prešernovih pesmi, nastopila bosta pevska zbora Andrej Paglavec iz Podgore in Soča iz Nove Gorice. Priložnostni nagovor pa bo imel Sten Vilar. V soboto, 20. t.m. ob 20.30 pa bodo prireditev ob Dnevu kulture pripravili na Bukovju, v priredbi KD Briški grič. Nastopil bo zbor Oton Zupančič iz Standreža, gostovali pa bodo tudi člani slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke. Nastop pripravljajo tudi člani domače odrske skupine Oder mladih. Poziv za solidarnost s kmeti Načelnik svetovalske skupine DSL v pokrajinskem svetu Pironi je Predsedniku Saccaviniju naslovil pisno vprašanje glede ukrepov, ki jih namerava Pokrajina sprejeti v zvezi s sodnim postopkom proti štrinajstim kmetovalcem, ki so sodelovali 10. decembra 1991 na manifestaciji proti kmetijski politiki EGS. Proti omenjenim kmetovalcem je bila namreč sprožena preiskava, 23. t.m. pa se bo razpravljalo o formalni uvedbi kazenskega postopka. Drugo življenje v Kinu Vittoria Ciklus filmskih večerov Gorica Kinema se danes nadaljuje z italijanskim filmom režiserja Carla Mazzacuratija Drugo življenje (Un’altra vita). Zgodba se odvija v Rimu, med mladim zobozdravnikom in ruskim dekletom ter krogom njenih prijateljev, med katerimi je tudi Mauro, nekdanji zaročenec. Zgodba ima dve skupni in prepletajoči se niti: ljubezensko čustvo in prijateljstvo. Predstava bo, kakor običajno ob četrtkih, ob 20.45. Obvestilo ustanove ENPAS Ustanova ENPAS, ki je pristojna za zdravstveno in socialno skrbstvo državnih uslužbencev opozarja na natečaj (objavljen v Uradnem listu št. 1 z dne 5.1.1993) za letovanje in zdravljenje otrok zavarovancev v obmorskih in gorskih kolonijah v državi in za študijske počitnice v tujini. Rok za predložitev prošenj poteče 1. marca za študijske počitnice v tujini in 15. marca za letovanja v Italiji. Odstranili bodo eksplozivne naboje Goriška Prefektura sporoča, da bodo 27. in 28. t.m. med 8. in 16. uro odstranili razstrelivo iz prve svetovne vojne, ki so ga našli na območju med ulicama 9. junija in Ponchielli v Tržiču. Na tem območju so že poleti našli, malo pod površino, posebne eksplozivne naboje in jih odstranili. Ob nadaljevanju del pa so naleteli tudi na zakopano razstrelivo podobne vrste. Iz varnostnih razlogov bodo izselili stanovalce hiš v neposredni bližini, za kar bo poskrbela Občina. Razstrelivo bodo uničili na obali pri Starancanu. Občinski svet v Doberdobu Danes ob 18. uri se bo sestal občinski svet v Doberdobu. Dnevni red predvideva določitev odškodnine županu in odbornikom ter članom občinskega sveta, dalje uvedbo spremembe v proračunu za tekoče leto, odobritev zaposlitvenega načrta za 1993 in nekaj drugih vprašanj, med drugim o prodaji parcele št. 48/367 KO jarnlje - iz sklada jusar-skih zemljišč. Danes seja pokrajinskega sveta Napeto vzdušje se napoveduje tudi na današnji seji pokrajinskega sveta. Napovedana je za 16. uro. Na dnevnem redu je sprejem odstopa odbornice Marilise Bombi, ki je prejela sodno obvestilo v zvezi z afero Coop in njena nadomestitev. Odbor-ništvo za javna dela naj bi prevzel predstavnik krščanske demokracije. Pokrajinskji svet pa bo razpravljal tudi o odstopu svetovalca zelenih Fiorel-lija, ki je svojo odločitev utemeljil na zadnji seji, ker se večina ni strinjala s predlagano rešitvijo glede upravljanja podjetja APT. Na dnevnem redu je tudi precej delikatno vprašanje sprejema odstopa Maria Saracina iz upravnega sveta ustanove IACP. Saracina naj bi tudi zamenjali v upravnem svetu omenjene ustanove. Požar v stanovanju na trgu Cavour Silovit požar je sinoči, okrog 18.30 izbruhnil v tretjem nadstropju stanovanjske hiše na trgu Cavour št. 10, v neposredni bližini kvesture. V trenutku ko to poročamo so gasilske skupine še zmeraj na delu. Po prvih poročilih v nesreči ni bil nihče ranjen, vzroke požara pa bodo z gotovostjo ugotovili šele potem ko bodo plamene v celoti ukrotili. Hiter poseg gasilcev je preprečil, da bi ogenj zajel tudi druga stanovanja. PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA vabi v soboto, 20. februarja od 15. ure dalje na Pustno Srečanje 1993 v župnijski dvorani v Podgori. Nastopili bodo uCenci OS Vanje Kragelj, mladinska zbora iz Steverjana in Podgore s petjem in šaljivimi prizori. Ob koncu pustno rajanje in nagrajevanje najlepših mask! OSIMO / ODZIVI NA IZJAVE COLOMBA Prosta cona ■ bitka še ni izgubljena Zadeva bo spet v ospredju v ponedeljek ob obisku vladne delegacije Vlado Klemše Minister Emilio Co-lombo je z izjavo med pogovorom s predsednikom Trgovinske zbornice in gospodarstveniki, da se vlada v odnosih z EGS bolj nagiba k podpori za rešitev tržaškega off-shora, in da torej vprašanja ureditve industrijske proste cone na že napovedanih pogovorih s Slovenijo ne bo uvrstila v dnevni red, zelo razočaral pričakovanja tukajšnjih političnih in gospodarskih krogov. Iz vsebine pogovora je mogoče razumeti, da je, oziroma, da bo Italija prosto cono zabarantala za tržaški off - shore. Tako stališče, ki je prišlo na dan med pogovorom o gospodarskem položaju na Goriškem in ob meji nasploh, je go-riške politične predstavnike, upravitelje in gospodarstveniki (le ti so bili in so med najbolj vnetimi zagovorniki takega načrta), močno poklapalo. Nič čudnega, če so se že pojavile ostre kritike in odmevi na dokaj čudno stališče. O globokem razočaranju govori v daljšem tiskovnem poročilu goriški župan Tuzzi in ugotavlja, da so v Rimu že spet prevladali tržaški interesi. Tuzzi potrjuje pomen skupnih prizadevanj za pripravo enotnega načrta za izhod iz krize. Vsekakor Se ni rečena zadnja beseda, kajti platforno bodo znova predstavili vladni delegaciji, ki se bo v ponedeljek mudila na Goriškem. O vsebini približno pol ure trajajočega pogovora z zunanjim ministrom, je včeraj v posebnem sporočilu spregovorila Trgovinska zbornica. Dr. Bevilacqua je uglednemu predstavniku vlade skušal dopovedati predvsem to, da naj se ob novih pogajanjih za posodobitev osimskega in drugih sporazumov upoštevajo stališča in izkušnje Gorice. Povedal je tudi, da je dogovarjanje za nadgradnjo Osimskega sporazuma stvar celotnega območja ob meji in ne samo Trsta in da bi morala vlada prisluhniti tudi predlogom in vprašanjem, ki jih postavlja Gorica, čeprav jih predstavlja konstruktivno in brez izsiljevanja, ki je značilno za tržaško politiko. Bevilacqua je na naše specifično vprašanje dejal, da še ni bila izrečena zadnja beseda, da pa je prosta cona na meji, le ena od osemnajstih točk, zapopadenih v skupnem dokumentu, ki so ga izročili ministru in ki ga bodo izročili tudi delegaciji vlade, ki bo v ponedeljek obiskala Goriško in v kateri bosta podtajnik Fabbri in senator Borghini. Dr. Bevilacqua nam je v pogovoru dal razumeti, da ostaja vprašanje proste cone odprto in da v prihodnjih dneh pričakuje zaključke poglobljene analize, o gospodarski upravičenosti proste cone. Po prvih, neuradnih vesteh, so izsledki analize pozitivni. Prav ti elementi pa so po mnenju predstavnika zbornice tehten argument, v pogovorih s predstavniki vlade, ki se bodo vsekakor nadaljevali. "Gorica še zmeraj postavlja kandidaturo za pridobitev take cone”, pravi Predsednik Bevi-lacqua. V prepričanju, da bodo morali v Rimu prisluhniti resnosti in argumentiranemu pristopu, vsaj toliko kakor tržaškim zdraham in zdraham in izsiljevanjem. Vsebino skupnega dokumenta, ki so ga izročili Colombu in ki ga bodo izročili tudi delegaciji, ki pride v Gorico v ponedeljek, bodo objavili v prihodnjih dneh. KRIZA Na občini še čakajo na odstop odbornikov Morda bo le jasno danes Ce sta bila torek in sreda dokaj naporna dneva za politike v Gorici, bo današnji odločilen. Do poldneva bi namreč morala odbornika Brescia in Del Ben podpisati odstopno izjavo, če naj se na jutrišnji seji občinskega sveta razpravlja o odstopu in zamenjavi. Po informacijah do poznih popoldanskih ur odstopnih izjav na občini menda še niso prejeli. Zgleda sicer, da je rešitev krize in iskanje izhoda iz zapletenega položaja v katerem se je znašla koalicija, zdaj prepuščena predvsem osebnim odločitvam. Tako je mogoče razumeti iz zelo kratkega tiskovnega sporočila občinskega vodstva Slovenske skupnosti, ki je zasedalo v torek. Na seji so zadevo preučili in vnovič izrazili solidarnost odborniku Bresci ter potrdili že znano stališče, naj ostane na svojem mestu. SSk sicer kljub vsemu pušča prosto (in zadnjo) odločitev osebno odborniku. Podžupan Del Ben je na seji občinskega odbora napovedal, da bo odstopil, nekaj ur zatem pa v vodstvu njegove stranke si niso bili na jasnem, če bo to tudi dejansko storil. Včeraj so se sestali tajniki šestih strank koalicije. NOVOST / OB PREDSTAVITVI TUDI PRIZNANJI Glasilo vseh pobud ZSKD in ZSŠDI v goriški pokrajini svojo različnost in svojo specifičnost. Temelj113 povezava med temi orga nizacijami mora biti. tako da se lahko potem v sklopu skupne logik® obravnava posamezna vprašanja, kajti teh n® moremo obravnavati m analizirati ne da bi P°z' nali celotne logike v kateri se stvar odvija-Predsednik ZSKD Rud1 Pavšič, ki je tudi glavn1 urednik Glasila, je ° izidu prenovljenega informativnega lista povedal: “Današnja predstavitev pomeni vmesno etapo našega načrta, začetku smo si omishu glasilo ki bi poroCfllo ifr Nagrajenca s prireditelji in uredniki - foto Studio Rep. seznanjalo naše ljudi o V torek so v Gorici predstavili prenovljeno informativno glasilo, ki ga je z imenom Informativni bilten začela izdajati Zveza slovenskih kulturnih društev z Goriške, namenjen pa je bil kulturnim delavcem in vsem, ki delujejo v okviru društev članic zveze. Pobudi se je v tej sezoni pridružilo goriško Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, ki je s prispevki iz sveta telesne kulture publikacijo obogatilo. Na torkovi predstavitvi glasila, ki je doživelo tudi nekaj vsebinskih in grafičnih sprememb (platnico je oblikoval Silvan Bevčar) so izročili posebno priz- nanje sovodenjskemu pesniškemu ustvarjalcu Franju Rojcu ter doktorju Borutu Spacalu, vodji zdravniške in znanstvene odprave v Himalajo. O pobudi sta spregovorila predsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič in predsednik ZSSDI Marko Lutman. Slednji je pristop športne zveze Glasilu obrazložil takole: “Do sodelovanja z ZSKD je prišlo zato, ker menim, da športna problematika ne sme ostati izolirana od ostalih dejavnosti naše skupnosti. Za naše organizacije je pomembno, da dosežejo skupen jezik, seveda s tem, da vsak ohrani pobudah zveze tervl lanjenih društev. Toda menili smo da je prav če bi v goriškem prostoru začeli razmišljati o zahtevnejšem načrtu in sicer o mesečniku, kjer bi obravnavali širšo problematiko. Uresničitev tega načrta je vsekakor zahtevna, zato smo začeli postopno, tako da smo k sodelovanju povabil1 najprej ZSSDI- Pričakujemo sodelovanje tudi drugih organizacij- Končni in glavni cilj seveda ostaja izdajanje mesečnika, kjer bo različno problematiko manjšinjy skega prostora, pa tudi celotnega prostora ob meji, izčrpno obravnavati”. (AF) NORI TEDEN/NA GORIŠKEM Priprave na pustni sprevod Gobrci pripravljajo voz Pustna nedelja je pred nami s sprevodi, plesi, družabnostmi in drugimi prireditvami, ki sodijo v ta nori čas. V Gorici hitijo s pripravami sprevoda, ki bo v nedeljo popoldne od Podturna do Travnika in v katerem naj bi, poleg go-riških (domačih) skupin sodelovale tudi skupine iz raznih krajev na Goriškem in bližnje Furlanije. Sprevod bo, so nam v torek slovesno zagotovili prireditelji, odpoved, oziroma odgoditev pride v poštev le v primeru slabega vremena. Kralja pusta bodo v Gorici pokopali v sredo 24. t.m. V Tržiču se prav tako skrbno pripravljajo na tradicionalni sprevod alegoričnih voz in še pred tem na branje oporoke ”Sior Anzoleta”, opoldne, na pustni torek. Pusta bodo primerno obeležili tudi v manjših krajih na Goriškem, ob spoštovanjem tradicije in običajev, pa tudi pod vplivom tujih vzorov. Tako smo izvedeli - zraven nas seveda niso pustili - da so v Gabrjah tudi letos pripravili alegorični voz ( man jka samo še nekaj malenkosti). Z njim bodo šli tudi v Gorico. Sicer pa pravijo, da bodo letošnje pustne prireditve skromne in da usiha denar (in volja). Razumljivo, da denarja ni, šel je za podkupnine, ki bodo, verjetno, najbolj priljubljena in pogosta tema letošnjega pusta. KULTURA / LEPA PREMIERSKA PREDSTAVA ODRA 90 Moti - K. Meška To je že drugo premiero amaterske odrske skupine v letošn ji sezoni - Pred krotkim zaigrali komedijo Maturo Prizor z nedeljske premiere Matere - foto Studio R. Gledališka amaterska skupina Oder 90 je v sezoni 1992/93 pripravila že drugo premiero. Po komediji Matura, Ladislava Fedora in v režiji Franka Žerjala, so se sodelavci mladega odra lotili zahtevnejšega dela. V nedeljo, 14. t.m. so v dvorani Katoliškega doma postavili kakovostno predstavo Mati, Ksaverja Meška, v režiji Kazimirja Černiča. Kljub zahtevnosti zasnove in besedila, saj je teža dogajanja predvsem na dialogih, so se člani Odra 90 odlično izkazali in doživeto zaigrali. V igri nastopajo Anka Černič, Ivo Špacapan, Fabjan Sfiligoi, Katja Sfi-ligoi, Barbara Piccolo, Kazimir Černič (ki je tudi režiser), Robert Antoni, Jan Leopoli, Tamara Kosič. Za sceno je zelo domiselno in prepričljivo poskrbel Herman Kosič, za kostume pa Snežiča Cemic. Pri sceni je pomagala Marinka Černič, še-petalka pa je bila Mirjam Obljubek. Občinstvo je igro o domovini - materi in o večni dilemi slovenskega človeka, ki ga je tujina zmeraj vabila, a domovina prav tako zmeraj ljubeče sprejemala, kakor sprejema in odpušča mati sinu, sprejelo z zanimanjem in odobravanjem. Člani Odra 90 računajo, da bodo z igro Mati nastopili tudi v drugih krajih, na Goriškem in Tržaškem. ZH OBVESTI]^ SPD GORICA vabi člane in prijatelje 113 osrednjo proslavo ob 100-letnici Planinskega društva, ki bo 28. februarja popoldne v Ljubljani. Avtobusni prevoz iz Rožne doline. Prijave pri Z. Co-tarju. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča vozni red avtobusov na pustovanje 20. februarja v Podbonesec: prvi avtobus ob 15.15 s Travnika, mimo gostilne Primožič, v Podgoro in Standrež, drugi avtobus ob 15.30 iz Sovodenj v Standrež. KINO GORICA vittoria 20.45»Un’altra vita«(Dru-go življenje). Film iz ciklusa Gorica Kinema. CORSO 17.00-19.30-22.00»Luna di Fiele«. (Samo še danes). VERDI 18.00-20.00-22.00»Trappola in alto mare«. TR2IC EXCELSIOR 17.30 -22.00»I1 buchetto e Ves jasi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. TRŽIČ / STRAŠNA SMRT PRILETNE ZENSKE Umrla je zaradi opeklin Zagorela ji je splana srajca - zatekla se je v kopalno kad ANPI / ODKRIVANJE RESNICE Dokumenti o manj znani zgodovini naših krajev V centru za zdravljenje opeklin v bolnišnici v Vidmu je včeraj zjutraj umrla 85-letna Palmira Paulik iz Tržiča, Androna Santorin 1. Zenica je opekline zadobila na svojem domu, kjer je živela sama, v pritličju hiše št. 1 v omenjeni Androna Santorin, nedaleč od železniške postaje. Nekaj po prvi uri ponoči so sosedje, ki stanujejo v zgornjem nadstropju, zaslišali klice na pomoč in takoj posumili na nesrečo ter obvestili enega od sinov pokojne, ki stanuje v Tržiču. Zensko so našli v kopalnici, v kadi, kamor se je zavlekla v poskusu, da bi pogasila gorečo spalno srajno. Zenska je bila še pri zavesti, čeprav s hudimi opeklinami po celem telesu in so jo z rešilnim avtomobilom, nekaj po drugi uri odpeljali na specialistični oddelek bolnišnice v Vidmu. Tu so si zdravniki na moč trudili, da bi ji pomagali, vendar brez uspeha. Umrla je nekaj ur zatem. Menda je do nesreče prišlo, ko je pone-srečenka prižgala vžigalico, da bi laže prišla do električnega stikala. Ob tem pa naj bi plameni zajeli njeno spalno srajco. V nekaj trenutkih naj bi se ženica spremenila v gorečo baklo. Ker so jo sorodniki našli v kopalni kadi, je mogoče sklepati, da si je skušala sama pomagati, vendar je zaradi motoričnih težav zelo verjetno z veliko težavo, vsekakor pa potem, ko so plameni že opustošili dobršen del kože po celem telesu, prišla do kadi in vode in ogenj s poslednjimi močmi pogasila. Spet tragičen primer smrti ostarelega človeka. Pokrajinski odbor VZ-PI/ANPI je izdal po obsegu skromno, vendar po vsebini pomembno publikacijo z naslovom "Sapevi che? ”. Prinaša ponatis dokumentov in ugotovitev o dogodkih med drugo svetovno vojno na območju takoime-novanega Jadranskega Primorja ter o sodelovanju med Salojsko republiko in Tretjim Reichom. Knjižica je namenjena tistim, ki teh dokumentov ne poznajo oziroma zanje vedo a se pretvarjajo, da jih niso nikoli videli. Pobudo za izdajo publikacije, ki bo menimo dobrodošla v šolah, za ugotavljanje zgodovinske resnice o dogodkih, ki se žal še zmeraj prikazujejo preveč enostransko, so bile številne polemike in "kritični” zapisi o polpreteklosti, piše v krajšem predgovoru, ki je napisan tudi v slovenščini. Poleg navajanja značilnih dokumentov iz tega obdobja, je ob koncu knjižice še nekaj ugotovitev o grozečih posledicah katastrofalne vojne, o odgovornostih, o žrtvah, ki jih je bilo samo na Goriškem skoraj 3.500. POPRAVEK V pismu uredništvu, ki smo ga objavili včeraj, je v podnaslovu prišlo do lapsusa. Pravilno se podnaslov glasi: Vprašljivo je govoriti o publikacijah SLORI, ki ne sodeluje veC pri iniciativi. Za pomoto se oproščamo. H RAZSTAVE ART GALLERY 90, bar Trieste, Trg Oberdan 1, Ronke: fotografska razstava Jasmine Vidmar iz Maribora. Ogled vsak dan razen ponedeljka med 9. in 22. uro do 6. marca. Pokrajinski muzej na gradu: do 28. februarja “Ex universa philosophia - baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici”. Vodeni skupinski ogledi: četrtek in petek ob 15.30. V galeriji Exit v ulici Favet-ti 16/3 je do 27. februarja odprta razstava goriskega slikarja Flavia Bella. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO - ul. Car-ducci 40 - tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA LEKARNA ST. 2 (Comunale n. 2) -ul. A. Manilo 14/A/B -tel. 480405. POGREBI Danes, ob 9.30, Giulia-no Bianchi, iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri, Carla Lenardi iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 12.30, Igino Ma-russig iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku in na tamkajšnje pokopališče. PRIMORSKA Četrtek, 18. februarja 1993 Pripravljajo se na ustanovitev nove mešane slovensko -italijanske banke Matjaž Stare KOPER - Koprska FI-BA in Banca Antoniani iz Padove sta decembra lani podpisali skupno pismo o nameri, s katerim naj bi se začele formalne priprave za ustanovitev mešane banke s sedežem v Kopru. Po besedah Bena Bajde, direktorja delniške dražbe in hranilnice FIBA, naj bi skupni ustanovitveni kapital znašal 3, 5 milijard tolarjev oziroma ustrezno visoko vrednost, izraženo v devizah, kolikor je predpisana višina jamstvenega kapitala. Tolikšna vsota je potrebna za pridobitev licence Banke Slovenije, po kateri se more odpreti poslovanje v domači in tuji valuti. Dogovorjeni delež slovenske družbe naj bi znašal 10 odstotkov, ali 350 milijonov tolarjev . Večinski lastnik bo tako Banca Antoniana. Eksperti iz tujine, zlasti pa poslovneži uvrščajo ta bančni zavod med pomembne regijske bančne ustanove. V njenih referencah piše, da ima nad sto podružnic, od teh dobršen del v Furlaniji - Julijski krajini. Pred letom dni je kupila ljudsko banko iz Codroipa, trenutno pa se pogaja za nakup ljudske banke iz Humi-na. Partnerja, tako FIBA kot Banca Antoniana, sta o svoji nameri že obvestila Banko Slovenije, kateri bosta v začetku maja predložila vso zahtevano in potrebno dokumentacijo. Po načrtih obeh pasrt-nerjev naj bi nova banka dobila dovoljenje za poslovanje v zadnjem Četrtletju tega leta, z neposrednim poslovanjem pa naj bi pričela v začetku leta 1994. Takrat naj bi z rednim delom pričele poslovati tudi enote nove me.šane banCne družbe v Mariboru, Novem mestu, Kranju, Novi Gorici in Ljubljani. Poslovna politika banke bo po mnenju direktorja FIBA Bena Bajde usmerjena predvsem na krepitev gospodarskega sodelovanja slovenskih podjetij z italijanskimi na območju Furlanije-Julij-ske krajine in Veneta, in tudi Lombardije (Milana). Med partnerjema je dogovorjeno, da se bodo vse vloge, zbrane na naši strani, vračale v obliki kreditov v slovensko gospodarstvo, prenos dobička pa naj bi bil svoboden. VINARSTVO IN MLEKARSTVO / TRŽIŠČA Hrvatje so zaprli svoje tržnice V Agroindu Vipavo 1894 niso vrgli puške v koruzo. Manjka sistemsko zakonodajo. Delo v vinogradu se je že začelo (Foto: 0'Hara) Artur Lipovž VIPAVA -»Številke za lani še niso dokončne. Ocene kažejo, da je podjetje Agroind Vipava 1894 poslovalo dovolj dobro glede na pogoje na trgu. To velja za mlekarno in za klet. NajveCji problem predstvlja izpad hrvaškega trga, ki se je za mlečne izdelke celo popolnoma zaprl, «je povedal direktor podjetja Silvester Lemut na tiskovni konferenci. Slovenski vinarji so lani občutili padec prodaje za 13 odstotkov, medtem ko je v Vipavi zdrsnila navzdol za 4 odstotke. V podjetju opozarjajo na kakovostne premike: delež namiznega vina se je v vipavski kleti zmanjšal kar za tretjino, povečala pa se je prodaja kakovostnih in vrhunskih vin. Povečali so tudi prodajo mleka iz mlečnih izdelkov (za 6 odstotkov), izpad dohodka na hrvaškem trgu pa so nadomestili z bolj kakovostnimi mlečnimi izdelki doma. Podjetje tudi opozarja na težave, ki izhajajo iz omejene cene mleka in ki vodijo v “katastrofo" tako v pridelavi mleka kot v mlekarnah. Ob povprečni slovenski ceni se pridela z vsakim litrom mleka za široko potrošnjo po 7 tolarjev iz- gube: razliko pokrivajo z drugimi izdelki. Vodja Mlekarne David Lozej: »Predvsem je uspešen bifidus, ki je Čislan zaradi dietetičnih lastnosti in zdravilnega učinka na prebavila.»Jogurt in še druge izdelke so zaceli polniti tudi v večjo am-balažo, ponudbo letos dopolnjujejo z novimi vrstami jogurtov in skuto. Vipavci želijo izvažati tudi mleko in mleCne izdelke, pri Čemer se prilagajajo tudi novim evropskim pravilnikom. Letos nameravajo prodati okoli 7, 5 milijonov litrov vina, kakih 10 od- stotkov ga bo šlo v izvoz. Novi trgi so se odprli predvsem v Kanadi, Nemčiji, državah Bene-luxa in v Italiji. Izvozne trende kleti gre pripisati tudi vrsti priznanj in odličij, ki jih je prijela v zadnjem letu na mednarodnih sejmih. V podjetju opozarjajo na nujnost sprejetja sistemske zakonodaje in gospodarske regulative, ki naj uredi to področje. Po podatkih je bilo lani v državo uvoženo 54 milijonov litrov vina, kar je veC kot znaša celotna proizvodnja javnega sektorja v Sloveniji. BEGUNCI / STAVKA "Embargo na orožje pomeni za naš narod obsodbo na mučeniško smrt...11 Solidarni s sonarodnjaki v BiH Miran Mihelič TOLMIN -»Prejšnji teden smo imeli begunci v zbirnem centru v Tolminu gladovno stavko v znak solidarnosti s tistimi rojaki v Bosni in Hercegovini, ki trpijo zaradi genocida in umirajo od vojne,« je našem dopisniku povedala begunka Nasiha SpahiC, doma iz Sarajeva in svojčas novinarka VeCernog lista. Za stavko so se odločili spontano in soglasno takoj, ko so izvedeli, da v nekaterih delih na vzhodu Bosne ljudje umirajo, ne le zaradi vojne, ampak tudi zaradi lakote in mraza. Gladovna stavka je tudi oblika protesta zoper srbsko blokado, ki onemogoča dovoz hrane in druge humanitarne pomoči vozilom UNPROFORJA. V soglasju z upravo centra so soglasno stavkali vsi, razen otrok do dvanajstega leta starosti. Kot smo izvedeli, so istega dne stavkali tudi v begunskem centra pri Čedadu. Pričakujejo, da bodo podobne akcije izvedli tudi v drugih zbirnih centrih po Sloveniji in drugod. Edini cilj tega protesta je, da to slišijo njihovi ljudje doma, da vedo, da so z njimi v najglobljem sočustvovanju. V centru imajo tudi radioamaterja Antuna SakiCa, ki je o namenih gladovne stavke sporočil v BiH preko radia Sarajevo. Begunci v Tolminu pravijo, da bodo, Ce se bodo grozote v njihovi domovini še nadaljevale, organizirali podoben protest v vseh begunskih centrih po Evropi, povsod tam, kjer bodo mogli vzpostaviti kontakte s pomočjo svojih lastnih zvez. Zdaj so v tolminskem zbirnem centru begunci iz vse BiH: Modrice, Odžaka, GraCanice, Sanskega mosta, Doboja, ZavidoviCev, Orašja, Sarajeva, Olova. Verjetno, da jih bo kmalu še veC, ker bodo manjše centre zaprli, kar bo vseeno vsaj deloma prihranilo nekaj denarja. »Hvaležni smo gostiteljem in Sloveniji, verjemite mi, toda težko nam je biti begunec. Zlasti, Ce se moraš tega na vsakem koraku zavedati. Zavedamo se, da nimamo dosti možnosti. Ker svet miži, se počutimo izobčene, osramočene, človeško razvrednotene. V tem, ko izgubljamo spoštovanje do sveta, izgubljamo veliko tudi do samih sebe. To, da v Bosni ubijajo z orožjem in lakoto tudi otroke, se ne dogaja nikjer veC. Embargo na orožje je obsodba na mu-Ceniško smrt.« je še dejala Nasiha SpahiC. GLASBA / KONCERT V SEŽANI TURIZEM / NALOŽBE V ZABAVO Slokarjev kvartet pozavn je ponudi občinstvu prijeter glasbeni užitek 1 "Vmesni” načrt podjetja HIT: Perla -zabaviščni center Preureditev nekdanjih Argonavtov Ivan Sme Vojko Cuder SEŽANA - V kulturnem centru Srečka Kosovela je bil 8. februarja (ob slovenskem kulturnem prazniku) koncert znamenitega, svetovno znanega, Slokarjevega kvarteta pozavn, ki ga poleg umetniškega vodje Branimirja Slokarja sestavljajo še trije švicarski pozavnisti: Beat Ryser, Marc Reift in Armin Ba-chmann. Vsi so izjemni umetniki, tako po tehnični popolnosti, saj jih lahko brez dvoma uvrstimo med izvajalce najbolj blešCeCe spretnostne igre, kot med interpreta-torski otipljivi muzikalni kulturi. Slednja se kaže v poznavanju in opredeljevanju slogovnih posebnosti, v iznajdljivo muzikalno os-mišljenem oblikovanju učinkujočih tonskih podob, kar je prišlo do veljave zlasti v duhovito zasnovanih sedmih prizorih oziroma potegavščinah v Koetsierovem delu Max und Moritz op. 127. To in enako izvrstno izvedeno VVest si-de story L. Bernsteina (arr. D. Armitage) je zaključilo prvi del sporeda. V drugi del so uvrstili F. Sponga (arr. K. Stur-zenegger) - Ari a francese seconda - “Fili mi, Abs-salon" in “Attendi, po-pulus meus“ iz Sympho-niae sacrae, J. B. Loeillet (arr. J. F. Michel) - Sonate. V tretjem delu sporeda pa so bile skladbe: U. Krek - Jeux pour quatre, H. Tomasi - Etre ou ne pas etre, G. Gershvvin (arr. D. Armitage) - A portrait. Tudi ta dela so izvedli z vso umetniško odgovornostjo. Nekatere izvedbe je spremljalo odrsko gibanje posameznikov ali vseh izvajalcev, ki so oblikovali tudi določene vizualne pogodbe. Te so s svojo smiselno odmerjeno vlogo, z odnosom na značilnosti skladb, prispevale k nazornosti in celotni učinkovitosti. Niso prestopile estetskih zakonitosti in kot le dodatna dekoracija zašle v povprečnost. Izvajalce je vodilo prefinjeno muzikalno občutje. Bili so vedno na nadpovprečni, umetniško prepričljivi ravni. NOVA GORICA - Že kak mesec bo, kar delavci nekaj delajo na stavbi bivših Argonavtov. Delo poteka zelo hitro in tudi pozno v noC. Delajo tudi ob nedeljah in praznikih. Zakaj taksen tempo? Iz tega objekta in okolice bo nastal nov igral-niško-zabavišCni center novogoriškega HIT-a, ki so ga krstili z imenom Perla. Odprli ga bodo junija letos.Osnovni cilj je, kot pravi Renato Bizjak, je uspešno zapolniti kapacitete že zgrajenega kompleksa in ob prodaji igralništva in nočitvenih zmogljivosti poslovati s čimvecjo rentabilnostjo. Novi zabaviščni center bo predvsem ponujal veC druge zabave in sprostitve kot casino. Tu bo večji pokriti bazen (ta je že zgrajen v kletnih prostorih, le povečali ga bodo) in mu dodali dodatne površine za fitness in lepotilni center (savne in podobno), tu bosta dva tipa restavracij, trgovinski lokali, prizidali mu bodo tudi poseben oder za barske in varietejske programe itd. Zunanje površine bodo omogočale gostinsko, sejemsko, kulturno in športno-rekreativno dejavnost, prirejanje stalnih in občasnih razstav, plesne prireditve, piknike itd. Izbor zabave bo prirejen tako za mlade kot malo manj mlade obiskovalce. In predvsem ne samo za Italijane ampak tudi za domače občinstvo. Z ureditvijo zabavišča Perla pa HIT ne opušča svojih načrtov za zabaviščni center, ki ga namerava zgraditi v prostorih nekdanje tovarne Cimos v Šempetru. Vložek za Perlo (računajo, da bodo za popravilo, zagon in vse, kar je potrebno, vložili 25 milijonov mark) ni vržen skozi okno. V HIT-u namreč nkakor niso zavrgli svojih načrtov za razvoj zdraviliškega turizma. V Perli (novinarje je zelo motilo ime,»zakaj ne biser? «so se spraševali) vidijo širjenje ponudbe, boljšo prihodnost Novogoričanov (tu bo konec koncev tudi 200 novih delovnih mest) in še kaj. ENA IZJEMA / MLINOTEST Investiranja na severnem Primorskem ni NOVA GORICA - V severno primorski regiji se nadaljuje upad industrijske proizvo-dnje.Ta znaša okoli 14 odstotkov. Finančno stanje postaja z blokadami žiro raCunov kritično, hitro raste število nezaposlenih. Gospodarstvo v severnoprimorski regiji se je iz upnika spremenilo v dolžnika: drugače povedano - je zadolženo. Kot finančno stabilno je bilo na torkovi seji OGZ v Novi Gorici označeno le idrijsko gospodarstvo, kot najbolj kritična pa je bila izpostavljena tolminska občina. Vendar se stanje slabša vsak dan, je povedal direktor Komercialne banke Dušan Šinigoj, tudi zato, ker regija ni bila deležna pdpisa davkov, prispevkov ipd. "Predvsem pa gre za celovito gospodarsko politiko, ki je preprosto nimamo, in za sprejem sistemske zaknodaje, “ je dejal predsednik GZS Dagmar Šuster. Ne gre le za izgube južnih trgov, ki so hudo prizadele gospodarstvo v regiji, paC pa tudi za centralizacijo denarja in finančnih uslug, ki se vrača v provinco po višji ceni, je bilo rečeno. Sanacija gospodarstva in bank je hkraten projekt. Država je premajhna, da bi si lahko privoščila spodrsljaje. Eden redkih (edinih) primerov v regiji je naložba Mlinotesta. STAVKA Gasilci so stavkali tri mesece, od srede novembra KOPER - Z včerajšnjim dnem se je tudi uradno končala stavka koprskih gasilcev, ki je trajala od 17. novembra lani. Torej natanko tri mesece. Stavkovni odbor so razpustili. Pooblastili so vodstvo sindikata zavoda (Javni zavod za gašenje in reševanje Koper), da sprejme, oziroma vzpodbudi dejavnosti, Ce bi se doseženo ne reševalo tako, kot je bilo dogovorjeno med vsemi, v zadevo vpletenimi. V posebnem sporočilu sindikata so zapisali med drugim, da kljub stavki gasilci niso odrekali pomoči in so v tem Času opravili kar 170 interve-ncij. Zavračajo tudi oCi-tke, da je bila povzročena materialna škoda. ODROČNI KRAJI / TERJAJO ODŠKODNINO S skupnimi močmi idrijske in logaške občine se Zavrotcu obeta boljša cesta IDRIJA - V malem zaselku Zavratec na obrobju idrijske občine so se minuli torek predstavniki idrijskega in logaškega občinskega vodstva sešli s krajani te vasice. V razgovorih so skušali poiskati najboljšo rešitev za obnovo in asfaltiranje 2200 m dolgega odseka lokalne ceste med Dolenjim Za-vratcem (v idrijski) in Brinovim logom (v logaški občini), ki vodi Cez občinsko mejo. V Zavrat-cu dandanes živi le še 135 prebivalcev.Za delo sposobni večinoma odhajajo na delo v Logatec, Roman Bric otroci višjih razredov pa v tamkajšnjo šolo. Le otroci do Četrtega razreda (teh je letos 9) obiskujejo šolo v Zavratcu. Z uvedbo popolne osemletke v bližnjih Rovtah bo šolarjem tudi ta pot skrajšana. Sogovorniki so večkrat poudarili, da občinska meja ne sme ovirati iskanja skupnih rešitev. Tako bodo ob prispevku krajanov Zavratca, k obnovi omenjenega cestnega odseka, ki so ga Idrijčani uvrstili v letošnji program del, z razpoložljivimi možnostmi pristopili tudi z logaške strani. Ti so namreč kot najbolj sprejemljivo varianto ponudili razpoložljivo gradbeno mehanizacijo, s katero bi o-pravili potrebna dela. Krajani Zavratca pa so predstavnike obeh občin vnovič opozorili na nerešen problem nevarnih jedrskih odpadkov, ki iz tamkajšnje nekdanje vojaške utrdbekljub obljubam še vedno niso odstranjeni. Zaradi škodljivih vplivov bodo od držaVe zahtevali tudi primerno odškodnino. NOVICE Osemdesetletnica gasilstva CERKNO - Na rednem obenem zboru Gasilskega društva Cerkno, ki združuje 150 prostovoljnih elanov so minulo soboto vodenje društva vnovič poverili dosedanjemu predsedniku Ivanu Rojcu, mesto poveljnika pa Marku MoCniku. Društvo, ki spada med najbolje opremljene prostovoljne gasilske enote na Primorskem je v lanskem letu praznovalo 80-letnico delovanja. Poleg uspešnih posegov v 9 požarih v lanskem letu, pri Čemer so ob požara v industrijskem kompleksu ETE preprečili večjo škodo, društvo krajanom pomaga tudi v drugih primerih. Se posebej dobrodošla je njihova pomoč ob pomanjkanju vode v sušnih obdobjih, pluženju cest in dovozu v odročnejše kraje ter drage akcije, s katerimi pomagajo občanom v stiski in drugih težavah. Na sliki: "Dolžnostna” fotografija elanov GD Cerkno ob 80-letnici društva. (RB, Foto: TavCar) Živelo življenje Luke D. KOPER - Capris - društvo za oživljanje starega Kopra prireja v petek, 28. februarja ob 20. uri v restavraciji Capris na Titovem trgu v Kopru kul-turno-družabni veCer z igralcem in državnim svetnikom Poldetom Bibičem. Uprizoril bo monodramo Živelo življenje Luke D-ja. Po večerji (kulinaričnem presenečenju) bo sledil pogovor o kulturni dejavnosti in njenem položaju v istrskih občinah. O tem se bomo pogovarjali z državnima svetnikoma Poldetom Bibičem in domačinom Danijelom Božičem. Pogovor bo vodila novinarka Neva Zajc. (VC) Tolmince in Idrijčane tarejo skupni problemi BUKOVO - Predstavniki občinskih vodstev in služb idrijske in tolminske občine se bodo jutri (v petek) sešli na Bukovem na skupnem posvetu o izpeljavi projektov, ki zadevajo obe občini. Med te sodi obnova lokalnih cest in dragi skupni projekti na področju turizma, kmetijstva, podjetništva, gradnje malih vodnih elektrarn in drugih dejavnosti, ki so zanimive ža prebivalce območij v Baški grapi in na Cerkljanskem. V idrijski in tolminski občini, za kateri so značilne zlasti slabe cestne in druge povezave, vidijo možnost hitrejšega reševanja skupnih problemov, Ce jih bodo reševali skupaj. (RB) Nove telefonske govorilnice PORTOROŽ - Delavci novogoriškega Impulza, ki ima pod okriljem 210 javnih telefonskih govorilnic na Primorskem, so na mestu pred dnevi odstranjenih dotrajanih kabin sredi Portoroža, postavili štiri nove, liCne govorilnice. Direktor podjetja Tase Lazovski, ki je sam vodil montiranje je za telefonske aparate rekel, da gre za kakovostno znamko Jatena z elektronskim di-splayem, ki bo poenostavil, zlasti pa pospešil njihovo uporabljanje. Vsaka kabina je opremljena z nazornimi skicami delovanja telefona, navedena pa so tudi vsa bližnja prodajna mesta žetonov. (AN) Dva ponatisa Zgodovine Idrije IDRIJA - Kar dva podjetna idrijska založnika, ABC Merkur-založba Bogataj in tiskarna GIT iz Idrije sta se hkrati odločila za ponatis originalne izdaje knjige Zgodovina Idrije, ki jo je leta 1931 spisal mgsn. Mihael Arko, idrijski mestni župnik in Častni kanonik goriškega stolnega kapitlja, izdala pa katoliška knjigama v Gorici. Medtem, ko bo Bogatajev faksimile v prodaji že v prihodnjih dneh za 1480 tolarjev (mehka vezava), 200 oštevilčenih trdo vezanih izvodov pa za 2670 tolarjev, bo konkurenčni reprint GIT-a izšel aprila z možnostjo prednaročila za 1400 tolarjev. Sicer pa Arkova Zgodovina Idrije predstavlja obsežen in temeljit zgodovinski pregled mesta Idrije od njegovega nastanka s 500-letno zgodovino rudarjenja, ki jo je avtor v prvotni izdaji zasnoval na podlagi dragocenih originalov rudniškega arhiva, katerega zal danes ni veC. (RB) Lekarna v novih prostorih CERKNO - Kot je predvideno, naj bi do konca februarja preselili lekarno v Cerknem v nov objekt (na sliki) pri zdravstvenem domu, ki je bil delno zgrajen s sredstvi 5. občinskega samoprispevka. Hkrati naj bi z Etinim podjetjem Hiša, ki upravlja z novim objektom, uredili vse formalnosti in poskrbeli za potrebno opremljenost, da bi novi lekarniški prostori ustrezali tudi tehničnim zadevam. Za vodenje lekarne, ki je trenutno pod okriljem Lekarne Ljubljana pa je že vložena prošnja za izdajo koncesije, s katero bi poslovanje lekarne v Cerknem predali v zasebne roke. (Foto: R. Bric) NOVICE Predavanje o EBRD LJUBLJANA - Včeraj je v Mednardonem centru za podjetja v družbeni lasti predaval dr. Heiner Luschin, ki je predstavil delo Evroposke banke za obnovo in razvoj (EBRD), njeno investicijsko politiko in projekte. Dr. Luschin, ki skrbi za izvajanje projektov banke v državah srednje in vzhodne Evrope, je med drugim povedal, da Slovenija od banke lahko pričakuje pomoč pri prestrukturiranju finančnega sistema, ekološki sanaciji reke Drave, privatizaciji malih podjetij, financiranju zasebnih poslovnih projektov in pilotskih projektov, namenjenih sanaciji in reorganizaciji nekaterih industrijskih panog. EBRD nudi poleg posojil tudi tehnično pomoC, daje garancije, pa tudi neposredno vlaga v zasebna podjetja. Zasebniki lahko pošljejo svoje proje-* kte-za katere menijo, da bi jih EBRD finančno podprla - brez posredovanja vlade na sedež banke v London. (A. L. J.) Višje cestne takse LJUBLJANA - Povračila za uporabo cest ali tako imenovane takse za ceste, ki jih plačujemo ob registraciji motornih vozil, so se konec prejšnjega tedna podražile kar za približno 250 odstotkov. Tako je denimo za vozila s prostornino motorja do 900 kubičnih centimetrov po novem treba plačati 2099 tolarjev, pred zadnjo podražitvijo pa le 665 tolarjev. Cveto Gregorc iz Republiške uprave za ceste je pojasnil, da je takšen predlog oblikovalo ministrstvo za finance in ga posredovalo vladi. Do zadnje podražitve je po njegovi razlagi prišlo zaradi uskladitev taks za ceste, ki se niso revalorizirale od 1. oktobra leta 1991 do 31. decembra lani. Revalorizacija se opravlja na osnovi indeksa rasti maloprodajnih cen, ki je v tem obdobju znašala 320 odstotkov. (M. C.) Sporazum o zračnem prometu Delegacija Republike Slovenije, ki jo je vodil mag. Peter Marn, direktor Republiške uprave za zraCno plovbo, in delegacija Kraljevine Nizozemske, ki jo je vodil g. Kees den Braven, direktor v Generalnem direktoratu za civilno letalstvo, sta 15. in 16. februarja 1993 v Haagu uskladili in parafirali besedilo sporazuma o zračnem prometu med državama. Dogovorjeno je bilo tudi, da lahko prevoznika obeh držav (Adria Airways in KLM) kadarkoli pričneta opravljati promet med državama. 17. februarja 1993 pa so imeli predstavniki Republiške uprave za zračno plovbo na Združenih letalskih organih (JAA - Joint Aviation Authori-ties) razgovore o včlanitvi Republiške uprave za zračno plovbo v to organizacijo. JAA je pridruženo telo Evropske konference civilnega letalstva (ECAC), katere član je od 2. julija 1992 tudi Republika Slovenija, ki jo bo predstavljal Peter Mam. (STA) Obresti in sindikati »Sporočilo« Bundesbank Davor Savin Z začetkom februarja je nemška centralna banka znižala diskontno mero za 0,25 odstotka (po tej obrestni meri posoja denar poslovnim bankam) in lombardno obrestno mero za 0,5 odstotka (na 9 odstotkov). Takojšen učinek se je pokazal v naslednjem: zelo omajana danska krona, ki ji je te dni grozda devalvacija, si je opomogla. Dragi učinek: napetosti v evropskem denarnem sistemu so splahnele in evropski denarni trg je spet začel funkcionirati bolj umirjeno. Nekaj dni pred znižanjem obrestnih mer so namreč skoraj vse centralne banke ES z velikimi intervencijskimi odkupi danske krone zašdtde njen tečaj pred strmoglavljenjem. Ostali rezultati ukrepa Bundesbanke se bodo nedvomno prikazali kot politični prispevek Maastrichtu pred napovedanim novim danskim referendumom o ES. Nižja cena denarja, čeprav skromna, bo pripomogla k oživljanju investicijskih naložb, kar naj bi poživilo skromno konjunkturo predvsem v vzhodnih pokrajinah Zvezne republike. Na nemško potezo so nemudoma reagirale centralne banke Avstrije, Belgije in Nizozemske, ki so tudi reducirale nekatere svoje obrestne mere. Znižanje nemških obresti bo zelo vplivalo na plače. Po napovedih inštituta IFO bo letos stopnja nezaposlenosti v Nemčiji znašala 6,8 odstotka, kar ustreza približno 4 milijonom brezposelnim delavcem. To je predvsem posledica dejstva, da bo rast družbenega produkta v letu 1993 skromna (do 0, 5 odstotka) ali pa negativna. Bundesbanka se je zelo dolgo upirala zniževanju obrestnih mer z obrazložitvijo, da je inflacija previsoka in da se celo krepi. K njej močno prispevajo kolektivne pogodbe o plačah, ki naj bi se letos povečale v povprečju za 4 do 5 odstotkov. Z vztrajanjem pri visokih obrestih je centralna denarna institucija poslala jasno sporočilo sindikatom: prevelikemu povišanju plač ne bo sledilo ustrezno povečanje denarja v obtoku, temveč bodo višji produkcijski stroški »uravnovešeni« z večjim odpuščanjem delavcev. Sedaj, z znižanjem obrestnih mer, ki je očitno zelo skromno, se sporočilo sindikatom ni bistveno spremenilo: večje kot je dvigovanje plač, večja bo ne rast cen, temveč brezposelnost. Takšno sporočilo je odposlano tudi dragim deželam Evropske skupnosti: kontrolirajte rast plač, sicer boste imeli nekontrolirano večanje brezposelnosti. Klasična ekonomska logika pa sugerira drugačen zaključek. Cim nižje so obrestne mere, večje bodo investicije in s tem bo nižja tudi brezposelnost Bundesbanka te zakonitosti ne zavrača, temveč jo časovno definira na drugačen način: kratek rok je veliko bolj pomemben dejavnik, ki deluje na inflacijo (torej plače), kot dejavnik, ki prispeva k gospodarski rasti (investicije) in katerega posledice so lahko vidne le kasneje. SEJMI V LJUBLJANI / MODA JESEN - ZIMA 93/94 MEDNARODNI SEJMI / BELA TEHNIKA V KOLNU Na sejmu so se zbrali vsi, ki v svetu mode kaj pomenijo Največ razstavljaIcev je iz Slovenije - Novost sejma je razstava tendenc v ženski modi -Strokovna srečanja Nataša Perovič Predstavili predvsem ekološke izboljšave V Gorenju s prodajo bele tehnike na leto zaslužijo okoli 900 milijonov nemških mark Ana Kovač LJUBLJANA - Včeraj je bila na Ljubljanskem sejmu otvoritev 39. sejma Moda jesen-zima 93/94, na katerem se predstavlja 193 razstavljalcev iz 10 držav s področja konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, galanterije, obutve, modnih dodatkov, letos prvič pa se predstavljajo tudi proizvajalci kozmetike z mednarodno udeležbo. O položaju in težavah slovenske tekstilne industrije je na otvoritvi spre- govoril predsednik GZS Dagmar Šuster, ki je poudaril, da so ukrepi ekonomske politike nujni tudi na tem področju, saj se je tekstilna proizvodnja v minulem letu zmanjšala za 17 odstotkov, zaposleni v tekstilni industriji pa imajo od 10 do 20 odstotkov nižje plaCe v primerjavi z drugimi industrijskimi panogami. Organizatorji sejma menijo, da so letos zbrali vse, ki imajo v modnem svetu vidno mesto. NajveC proizvajalcev je iz Slovenije (142), hrvaških je 12, makedonskih 8, po številu razstavljalcev pa sledijo Italija, Avstrija, Nemčija, Španija, ZDA, Tajska in Francija. Novost letošnjega sejma je razstava Modne tendence jesen-zima 93/94 za žensko modo, ki ga organizatorji pripravljajo v sodelovanju z revijo Ars vi- vendi. Sejemsko ponudbo bodo popestrile tudi vsakodnevne modne revije v Festivalni dvorani, med katerimi bosta letos prvič prikazani alternativna modna revija Fashion news v organizaciji Studia moda iz Rijeke, v posebni modni reviji pa se bodo predstavili tudi elani Združenja mladih proizvajalcev mode iz italijanske pokrajine Friuli. Poleg modnih revij bodo v okviru sejma tudi strokovni simpoziji in srečanja združenj tekstilne industrije. KoLN - Na tiskovni konferenci, ki se je je udeležilo precej tujih novinarjev, med njimi tudi ameriški, sta sodelovala dva slovenska ministra: Davorin Kračun in Maks Tajnikar. Konference se je udeležil tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji dr. Boris Frlec. Minister Kračun je novinarjem med drugim dejal: »Nekoč smo bili del Jugoslavije, vendar smo na to že pozabili.« Na vprašanje novinarja Republike, na kaj naj bi se ta izjava nanašala, je odgovoril, da je skušal dokončno spodbiti dvome, da Slovenija gospodarsko ne bo preživela brez ostalih delov nekdanje Jugoslavije. Kljub temu je tuje novinarje zanimalo, Ce ima Slovenija zaradi vojne v sosednjih državah kakšne probleme, vendar jim je KraCun zatrdil, da ne. Na vprašanje, kakšne so konkurenčne prednosti Slovenije in zakaj naj bi tujci sploh vlagali vanjo, je odgovoril, da ima Slovenja razmeroma trdno infrastrukturo, dobro izobražen kader in v primerjavi z Vzhodno Evropo precej visoko produktivnost. Po mnenju ministra KraCuna je mikroekonomska, socialna in politična stabilnost dovolj trden razlog za tuja vlaganja. Gorenje sta predstavila Stanislav Debevc, vodja miinchenskega Gorenja in Franjo Bobinac, vodja trženja. Najpomembnješe zunanjetrgovinsko tržišče Gorenja je Evropska skupnost, kamor izvozijo 70 odstotkov svoje proizvodnje. Med posameznimi državami prednjačijo Nemčija, Italija in Francija, med državami nečlanicami Evropske skupnosti pa Avstrija. Kot ilustracija uspešnosti Gorenja je zanimiv podatek, da v Nemčiji prodajo 34 odstotkov vseh samostojno stoječih štedilnikov, kar se jih pojavi na nemškem trgu. Maloprodajne cene teh štedilnikov so od 20 do 30 odstotkov nižje kot v Sloveniji. V Gorenju namenijo letno 25 milijonov nemških mark za razvoj, s prodajo bele tehnike pa na njihov račun letno priteče 900 milijonov nemških mark. V razgovoru s slovenskimi novinarji je Franjo Bobinac povedal, da je še daleC do enotnega evropskega tržišča, saj z globalnimi političnimi in gospodarskimi dogovori dejansko ne rešijo ničesar. Da je to res, občuti Gorenje na svoji koži, saj mora upoštevati standarde, ki veljajo v posameznih državah, kamor izvažajo, upoštevati pa morajo tudi razlike v bivanjski kulturi. V Nem- čiji, na primer, gredo v prodajo predvsem samostojno stoječi štedilniki. V Angliji pa je navada, da je peCica vgrajena v kuhinjski element v višini oCi, kuhalne plošCe pa so montirane drugje. Zato Gorenje proizvaja oba tipa štedilnikov: samostojne stoječe in vgradne. Glavne novosti, ki jih je Gorenje predstavilo na včerajšnji tiskovni konferenci, so predvsem ekološke izboljšave. Novi modeli pralnih strojev zdaj porabijo za eno pranje pri 95 stopinjah le 75 litrov vode in 1, 6 kWh elektrike. Ob tem še nekaj primerjav s prejšnjimi leti: leta 1979 je bilo za eno pranje potrebnih 140 litrov vode in 2, 7 kWh elektrike, leta 1985 114 litrov vode in 2, 6 kWh elektrike, leta 1990 102 litra vode in 2, 0 kWh elektrike in leta 1992 85 litrov vode in 1, 8'kWh elektrike. Proizvodi Gorenja predstavljajo 3 odstotke evropske proizvodnje bele tehnike. Svojih izdelkov ne prodajajo samo pod svojo blagovno znamko, temveč jih izdelujejo tudi za druga, večja podjetja. V Ameriki, na primer, sodelujejo z General Electrics in proizvodi velenjskega Gorenja nosijo njihovo oznako. Moda: lepota in kakovost (Foto:Aleš Pavletič/TRIO) ZADOLŽENOST VZHODNIH DRŽAV / ŠTUDIJA AVSTRIJSKEGA WIFO UVOZ GRADBENIH MATERIALOV / NEZADOVOLJSTVO Dolg balkanskih držav narašča, Poljska in Madžarska ga znižujeta Konec [preteklega leta je dolg nekdanje Jugoslavije znašal od 20 do 21 milijard dolarjev, ocenjuje avstrijski Inštitut za ekonomske študije Je to res dumping ali zgolj cenejši izdelki? Hrvaško apno je do 50 odstotkov cenejše Mn .e Čuk DUNAJ - Francoska tiskovna agencija AFP je objavila povzetek študije avstrijskega Inštituta za ekonomske študije (-WIFO) o višni konvertibilnega dolga držav Vzhodne Evrope, vključno z nekdanjo Sovjetsko zvezo. Skupni konvertibilni dolg teh držav je konec leta 1991 znašal 182,9 milijarde ameriških dolarjev, leto pozneje, torej ob koncu preteklega leta, pa že 194,8 milijarde dolarjev. »Dolg držav, ki so izšle iz nekdanje ZSSR, se je znova občutno povečal, prav tako tudi dolg balkanskih držav (Bolgarije, Romunije in nekdanje Jugoslavije),« piše v omenjeni študiji. Izvedenci avstrijskega inštituta z veliko zaskrbljenostjo omenjajo poslabšanje položaja v nek- LJUBLJANA - Dvigovanje gotovine prek bankomatov se je v dobrem letu, odkar je Ljubljanska banka uvedla tako poslovanje, kar razširilo: doslej so po Sloveniji postavili 91 avtomatov in izdali približno 130 tisoč osebnih številk, ki jih lastniki tekočih računov potrebujejo za uporabo bankomatov, je povedal Aleksander Kurtevski iz Ljubljanske banke.To pomeni, da uporablja v Sloveniji bankomate okoli 30 odstotkov imetnikov tekočih računov, v okviru ljubljanskih poslovalnic LB pa že skoraj polovica. Na mesec izdajo povprečno 4 danji ZSSR, kjer se je globalni dolg do konca preteklega leta povzpel, kot ocenjuje inštitut, na približno 80 milijard ameriških dolarjev. Leto pred tem je dolg nekdanje Sovjetske zveze znašal 70,6 milijarde, leta 1990 pa 61,1 milijarde dolarjev. Po mnenju izvedencev avstrijskega inštituta ocena še ne upošteva vse večjega odliva kapitala iz nekdanje ZSSR. Na WIFO so zaskrbljeni tudi zaradi problemov z njeneim pravnim nasledstvom, ki še zmeraj niso rešeni, zahodne banke pa so zato zelo previdne pri odobravanju novih kreditov. WIFO v svoji študiji med drugim ugotavlja, da se je položaj bistveno poslabšal tudi v balkanskih državah. Bolgarski dolg, za katerega je tisoč osebnih številk, so pa tudi meseci, ko se številka povzpne na 8 tisoč. Čakalna doba za izdelavo osebne številke ni odvisna le od centralne enote LB, saj ta izvede le tehnični postopek, matična enota pa kuverte s številkami prevzame in jih izroči prosilcem. V centralni enoti številko izdelajo v sedmih dneh, kar pomeni, da jih posamezne enote dobijo po desetih dneh. Na vprašanje, zakaj prihaja do daljših zastojev v tem postopku, je odvrnil, da so to osamljeni vlada po letu 1990 enostranske} razglasila moratorij, je konec leta 1992 dosegel 12,9 milijarde dolarjev, leto pred tem pa je znašal 11, 4 milijarde dolarjev. Tudi v Romuniji se dolg postopoma povečuje; konec leta 1992 je znašal 2,9 milijarde dolarjev, ob padcu komunističnega diktatorja Nicolaia Ceau-sescuja konec leta 1989 pa je bila ta vsota še 0,6 milijarde. V zvezi z nekdanjo Jugoslavijo avstrijski Inštitut za ekonomske študije navaja podatek, da je skupni dolg republik nekdanje Jugoslavije konec leta 1992 znašal od 20 do 21 milijard dolarjev. Madžarska je uspela svoj dolg do konca leta 1992 znižati na 22,4 milijarde dolarjev v primerja- primeri, ki pa so zelo odmevni in bi bilo zato treba raziskati vsakega posebej. »V centralni enoti se ob izdelavi pojavijo le tehnični problemi, saj je ves proces voden računalniško, vendar se pri nekaterih številkah zgodi, da so slabo izdelane,« je pojasnil Kurtevski in dodal, da je število takih napak zelo majhno - od 1500 številk so le 3 do 4 pomanjkljive. Do zastojev prihaja predvsem zato, ker šele v matičnih enotah opazijo napake, saj v centralni enoti ku- vi z 22,7 milijarde iz leta 1991. Dolgovi Češke in Slovaške republike so bili konec leta 1992 10 milijard dolarjev, leto pred tem pa 9,4 milijarde. »Komunistična Češkoslovaška se je relativno malo zadolževala. V minulem letu je dosegla razmeroma dobre izvozne rezultate, ki so ji omogočili, da se ni zadolževala še naprej,« ugotavlja omenjeni avstrijski inštitut in dodaja, da je tudi Poljska s pridom izrabila delni odpis svojega dolga, saj je leta 1991 njen konvertibilni dolg znašal 48,8 milijarde dolarjev, konec preteklega leta pa 45,5 milijarde. Poljski je uspelo preusmeriti velik del svojega izvoza na Zahod. (AFP, K.F.) vert, potem ko jih zapečatijo, ne odprejo veC. »Do čakalnih dob, daljših od enega meseca, načeloma ne prihaja, če pa se to zgodi, je lahko razlog tudi to, da naročnik z banko ne kon-taktira dovolj pogosto in zato ne ve, da je njegova številka že pripravljena,« je menil Aleksander Kurtevski. Povedal je še, da je bilo v lanskem decembru na enem bankomatu opravljenih povprečno 91 dvigov na dan, to pa je v primerjavi z evropskim povprečjem, ki znaša 120 transakcij dnevno in vsebuje tudi negotovinsko poslovanje, kar spodbuden podatek. LJUBLJANA - Slovenski izdelovalci gradbenega materiala so minuli teden sklenili, da bodo poskušali zbrati podatke, ki bi potrdili sum, da hrvaški izdelovalci gradbenega materiala, zlasti opeke, apna in cementa, svoje izdelke pri nas prodajajo po dumpin-ških cenah. Hkrati so poudarili, da jih preobsežen uvoz še bolj prizadeva zaradi nerecipročne carinske politike, ki jo uveljavlja Hrvaška do Slovenije, saj na Hrvaškem veljajo višje carinske dajatve. Za slovenske izvoznike je neugodno tudi tečajno razmerje med hrvaškim dinarjem in tolarjem, poleg tega je cena delovne sile (oziroma plaCe) mnogo nižja kot pri nas, inflacija je šestkrat višja in podobno. Kot je zatrdil sekretar Združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri GZS Jože Vu-čajnk, podatke še vedno zbirajo in če bodo dokazi dovolj trdni, bodo sprožili protidumpinški postopek. Povedal je še, da so hrvaški gradbeni materiah - tako vsaj domnevajo - slabše kakovosti, saj nimajo ustreznih atestov, kot jih predpisujejo veljavni predpisi in standardi. Vodja komercialnega sektorja v Industriji gradbenega materiala Zagorje (enem od treh proizvajalcev apna v Sloveniji) Emil SabanoviC je povedal, da je iz Hrvaške uvoženo apno tudi do 50 odstotkov cenejše. Takšnim cenam pa se ni moč prilagoditi in jim biti konkurenčen, meni SabanoviC. Po njegovem mnenju bi morala država zagotoviti enakovredne pogoje carine in zahtevati ustrezne ateste o kakovosti blaga, ki ga uvažamo iz Hrvaške. Sicer pa je Industrija gradbenega materiala Zagorje izgubila približno 30 odstotkov prodaje v nekdanje jugoslovanske republike, kar poskuša nadomestiti z izvozom v Avstrijo. Direktor opekarne Ograd iz Ormoža Milan LukaCek je povedal, da se hrvaški opeCni izdelki že od sredine lanskega leta pri nas prodajajo po dum-pinških, za 30 do 40 odstotkov nižjih cenah. Te med drugim omogočajo velike razlike med plačami zaposlenih (na Hrvaškem približno 100, pri nas pa 600 nemških mark) in precej cenejša energija. LukaCek je poudaril, da je kakovost hrvaških opečnih izdelkov precej slabša od domačih. Jože Kre-tič, direktor Goriških opekarn, je pritrdil, da so izdelki hrvaških opekam cenejši za pribhžno 40 odstotkov, zato so tudi bili pobudniki za zbiranje podatkov za protidumpinški postopek. Kretic meni, da se bodo razmere uredile, ko bodo na Hrvaškem pričeti z obnovo v vojni porušenih poslopij in bodo doma potrebovati večje količine gradbenega materiala. Pomočnik direktorja tovarne Salonit Anhovo Bojan Kavčič je povedal, da smo iz Hrvaške uvoziti le manjše količine cementa. Sicer pa ne verjame v uspešen izid protidumpinških prizadevanj, saj zadeve v zvezi s takšnim postopkom pravno niso urejene. Direktor Cementarne Trbovlje Janez Malovrh je poudaril, da so še leta 1991 na Hrvaškem prodali 80.000 ton cementa, lani pa zaradi neustrezne cene le 35.000 ton. Tudi Malovrh je opozoril, da slovenski izdelovalci gradbenega materiala pri izvozu na Hrvaško plačujejo večje davke (18,5 odstotka) kot hrvaški (12,5 odstotka) pri izvozu v Slovenijo. BANKOMATI / POVPREČNO 91 DVIGOV NA DAN______________ Ljubljanska banka ima zdaj 91 bankomatov, ki jih uporablja 130 tisoč imetnikov tekočih računov Sergeja Sirca Jože Drofenik, podsekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj: »V obstoječih zakonih in predpisih je dumping zelo slabo opredeljen. Nekdanja Jugoslavija je ratificirala kodeks o protidum-pingu v okvira GATT, Slovenija je prevzela vse mednarodne obveznosti in splošna določila iz tega kodeksa, nimamo pa izvedbenih predpisov. Po mednarodnih pravilih je dumping prodaja uvoženih izdelkov po nižjih cenah, ki niso »normalne«, zato da se uvedejo protidumpinške dajatve, pa mora biti domači industriji povzročena škoda. Zakon o zaščiti konkurence, ki bo vseboval uredbo o protidum-pingu, je v postopku sprejemanja. Ta bo poleg določb iz mednarodnega kodeksa vseboval tudi ustrezne postopke in določbe, ki bodo opredeljevale, kdo je pristojen za presojanje v primerih suma, da gre za dumpinške cene. To naj bi opravljali v okviru urada za zaščito konkurence. GOSPODARSTVO Četrtek, 18. februarja 1993 r~ MENJALNIŠKI TEČAJI 17. februar 1993 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) menialnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 62,00 62,75 8,70 8,85 6,54 6,69 AMTK plus 62.10 62,70 8,65 8,85 6,50 6,90 Avtohiša Ljubljana* 61,90 62,40 8,70 8,83 6,53 6,/2 Ažur Grosuplje 62,20 62,70 8,73 8,89 6,55 6,70 Banka Vipa 61,92 62,73 8,70 8,84 6,52 6,66 Bobr Fužine 62,25 62,60 8,75 8,90 6,55 6,80 Bobr Trzin 62,25 62,60 8,75 8,90 6,55 6,80 BTC terminal Sežana 62,00 62,65 8,72 8,85 6,55 6,67 BTC d.d. Ljubljana 61,80 62,80 8,70 8,90 6,30 6,70 Burin Center* 62,10 62,75 8,70 8,95 6,60 6,80 Burin Moste* 62,10 62,60 8,75 8,95 6,60 6,80 Come 2 Us* 62,20 62,80 8,80 8,90 6,50 6,80 Creditanstalt - Nova banka 62,10 62,70 8,75 8,90 6,50 6,80 Dom na trgu 62,36 62,75 8,83 8,88 6,62 6,70 Dom Kaffe Domžale* 62,40 62,70 8,84 8,92 6,45 6,65 Dom Kaffe Kranjska gora* 62,20 62,80 8,80 8,90 6,40 6,70 Emona Globtour 62,00 62,70 b,// 8,90 6,30 6,6U Eros Ljubljana* 62,30 62,70 8,78 8,85 6,60 6,70 Eros Kranj* 62,25 62,60 8,77 8,90 6,62 6,77 Eurotours International* 61,90 62,80 8,70 8,85 6,bU 6,85 Euroservis Sežana 62,20 62,65 8,75 8,82 6,61 6,68 Feniks Markovec Koper 62,02 62,58 8,70 8,88 6,30 6,66 Feniks Koper 62,00 62,59 8,69 8,88 6,54 6,70 Feniks Portorož 62,02 62,62 8,71 8,88 6,52 6,70 Fiba d.o.o. Koper 62,00 62,40 8,69 8,86 6,40 6,65 Firadas 61,80 62,78 8,70 8,84 6,45 6,70 Golfturist Ljubljana 61,90 62,70 8,74 8,88 6,45 6,80 Golfturist Domžale 62,25 62,65 8,75 8,90 6,6U 6,90 Hida 62,40 62,55 8,83 8,87 6,60 6,70 Hipotekarna banka Koper* 62,00 62,60 8,72 8,85 6,55 6,80 Hranilno kreditna služba 61,85 62,70 8,73 8,89 6,49 6,80 Hram Rožice Mengeš 62,30 62,60 8,80 8,95 6,60 6,70 Idila Sečovlje* 62,00 62,55 8,73 8,89 6,48 6,68 Ulrika Ilirska Bistrica 61,85 62,70 8,65 8,83 6,35 6,63 llirika Slovenj Gradec 62,07 62,65 8,73 8,83 6,55 6,68 llirika Postojna 62,00 62,68 8,67 8,83 6,56 6,68 llirika Sežana 62,15 62,65 8,71 8,83 6,61 6,67 Italdesign Nova Gorica* 62,20 62,80 8,78 8,92 6,45 6,78 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav 62,30 61,80 62,80 62,65 8,80 8,70 8,95 8,90 6,65 6,50 6,80 6,75 Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* 62,20 62,20 62,60 62,60 8,80 8,80 8,90 8,90 6,50 6,50 6,80 6,80 Kompas Hertz Idrija* 62,20 62,60 8,80 8,90 6,50 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 62,20 62,60 8,80 8,90 6,50 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 62,20 62,60 8,80 8,90 6,50 6,80 Kompas Hertz Krško* 62,20 62,60 8,80 8,90 6,50 6,80 Kompas Hertz Bled* 62,20 62,60 8,80 8,90 6,50 6,80 Kompas Fintrade 62,15 62,80 8,60 8,85 6,50 6,85 Kompas Holldays 62,20 62,60 8,75 8,85 6,60 6,90 Ljubljanska banka d.d. Lj. 62,00 63,10 8,76 8,96 6,50 6,/ i LB Banka Zasavje Trbovlje 61,50 62,80 8,74 8,92 6,50 6,80 LB Dolenjska banka N.M. 62,10 63,00 8,78 8,92 6,55 6,72 LB Komercialna banka N.G. 61,55 62,73 8,67 8,97 6,30 6,60 LB Kreditna banka Mb. d.d.* 61,62 63,00 8,75 8,97 6,30 6,90 LB Splošna banka Celje d.d. 61,90 62,85 8,80 8,93 6,40 6,80 LB Splošna banka Koper d.d.* 61,61 62,72 8,62 8,84 6,25 6,60 Libertas Koper* 62,00 62,45 8,67 8,82 6,40 6,65 MA Vir 62,30 62,60 8,75 8,95 6,50 6,85 Madal Nova Gorica* 61,90 62,50 8,70 8,80 6,58 6,66 Media* 62,30 62,70 8,75 8,85 6,60 6,80 Otok Bled 62,03 62,58 8,75 8,87 6,60 6,81 Panna 62,30 62,70 8,77 8,95 6,55 6,80 Petrol 62,25 62,55 8,70 8,85 6,50 6,75 Pigal Solkan Nova Gorica* 62,00 62,70 8,75 8,90 6,59 6,68 Pigal Kobarid* 62,00 63,00 8,72 8,90 6,57 6,73 Pigal Obutek* 62,00 63,00 8,72 8,90 6,57 6,73 Pigal Diskont* 62,00 63,00 8,82 8,90 6,57 6,73 Poštna banka Slovenije 61,40 62,49 8,50 8,84 6,00 6,67 Probanka d.d. Maribor 61,90 62,90 8,73 8,94 6,55 6,80 Publikum Ljubljana 62,40 62,59 8,80 8,90 6,50 6,75 Publikum Celje 62,10 62,49 8,79 8,86 6,50 6,67 Publikum Dobova 62,00 62,90 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Kostanjevica 62,00 62,90 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Krško 62,00 62,90 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Maribor 62,20 62,48 8,80 8,83 6,28 6,6V Publikum Metlika 62,10 62,70 8,70 8,85 6,30 6,70 Publikum Mozirje 61,75 62,35 8,75 8,81 6,30 6,70 Publikum Novo Mesto 62,15 62,80 8,70 8,90 6,50 6,75 Publikum Piran 61,80 62,50 8,70 8,80 6,40 6,60 Publikum Ptuj 61,80 62,35 8,77 8,83 6,30 6,70 Publikum Sevnica 62,10 62,70 8,65 8,85 6,45 6,79 Publikum Šentilj 62,20 62,48 8,80 8,83 6,28 6,69 Publikum Šentjur pri Celju 62,20 62,59 8,79 8,89 6,48 6,68 Publikum Trebnje 62,10 62,70 8,69 8,84 6,40 6,75 Publikum Zagorje 62,15 62,65 8,77 8,89 6,58 6,78 Publikum Žalec 62,16 62,49 8,77 8,84 6,5U 6,66 Roja 62,10 62,75 8,75 8,85 6,55 6,75 Shalaby Koper 62,00 62,55 8,65 8,78 6,48 6,70 SIT-ON Ljubljana* 62,50 63,00 8,80 8,90 6,60 7,00 SKB banka d.d. Ljubljana** 62,22 62,24 8,84 8,84 6,60 6,65 Slovenijaturist Jesenice 62,05 62,60 8,70 8,82 6,53 6,73 Slovenijaturist Ljubljana 62,25 62,60 8,80 8,90 6,62 6,75 Slovenijaturist žel. postaja Lj.* 62,35 62,85 8,80 8,90 6,50 6,75 Slovenijaturist žel. postaja Mb. 62,10 62,95 8,75 8,90 6,20 6,70 Slovenska hran. in pos. Kranj Slovenska investicijska banka* 62,15 62,10 62,50 62,80 8,73 8,72 8,84 8,83 6,40 6,35 6,70 6,80 Sonce 62,30 62,80 8,72 8,90 6,50 6,76 SZKB d.d. Ljubljana 61,85 62,70 8,73 8,89 6,49 6,80 Tartarus Postojna 61,78 62,67 8,64 8,83 6,43 6,66 Tentours Domžale 62,25 62,65 8,78 8,92 6,65 6,90 Tori 62,30 62,70 8,75 8,90 6,50 6,90 Tourist Service 62,00 62,25 8,70 8,90 6,50 6,75 Trias* 62,30 62,70 8,75 8,90 6,60 6,80 Upimo 62,40 62,50 8,80 8,85 6,58 6,70 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:" MENJALNICA HID A Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 33 z dne 17. februarja — Tečaji veljajo od 18. 2. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar ■■ 68,9716 69,1791 69,3866 Avstrija 040 šiling 100 876,1883 878,8248 881,4613 Belgija 056 frank 100 298,9487 299,8482 300,7477 Kanada 124 dolar 1 79,5963 79,8358 80,0753 Danska 208 krona 100 1606,0472 1610,8798 1615,7124 Finska 246 marka 100 1717,9679 1723,1373 1728,3067 Francija 250 frank 100 1818,7890 1824,2618 1829,7346 Nemčija 280 marka 100 6166,4317 6184,9867 6203,5417 Grčija 300 drahma 100 ' — 45,9668 46,1047 Irska 372 funt 1 — 150,8518 151,3044 Italija 380 lira 100 6,4902 6,5097 6,5292 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 9,0000 Japonska 392 jen 100 83,7709 84,0230 84.2751 Nizozemska 528 gulden 100 5476,4080 5492,8867 5509,3654 Norveška 578 krona 100 1448,8031 1453,1626 1457,5221 Portugalska 620 escudo 100 67,2142 67,4164 67,6186 švedska 752 krona 100 1349,2153 1353,2751 1357,3349 Švica 756 frank 100 6674,5457 6694,6296 6714,7135 Velika Britanija 826 funt šterling 1 145,6511 146,0894 146,5277 ZDA 840 dolar 1 100,3710 100,6730 100,9750 Evropska Skupnost 955 ECU 1 1198,6287 119,9887 120,3487 Španija 995 peseta 100 85,7134 85,9713 86,2292 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov Iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 18. FEBRUARJA 1993 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) 1 (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 613,542 615,247 1,228,789 25 122,7085% 123,0494% 122,8789% 100,000 61,354 61,525 122,879 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 17. FEBRUAR 1993 v SLTza 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Eros Ljubljana 8,00 11,00 Feniks Koper* 7,50 10,52 Fiba 7,80 11,80 Hida 7,00 9,80 Hipotekarna banka Koper 7,00 11,00 llirika Ilirska Bistrica 8,00 10,90 Kompas Holidays 8,00 13,00 MA - Vir 7,00 11,00 Sonce 8.00 11,00 Tentours Domžale 7,00 12,00 Tori 7,00 10,00 Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo 17. FEBRUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1510,00 1555,00 nemška marka 935,00 960,00 francoski frank 277,00 285,00 holandski gulden 834,00 860,00 belgijski frank 45,50 47,00 funt šterling 2220,00 2288,00 Irski šterling 2285,00 2360,00 danska krona 244,50 252,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1215,00 1253,00 japonski jen 12,70 13,20 švicarski frank 1018,00 1048,00 avstrijski šiling 133,50 138,00 norveška krona 220,00 227,00 švedska krona 205,00 211,50 portugalski escudo 9,50 10,75 španska pezeta 12,50 13,50 avstralski dolar 1045,00 1080,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,00 1,50 17. FEBRUAR 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,3000 11,8000 kanadski dolar 8,9500 9,3500 britanski funt 16,3500 17,1500 švicarski frank 745,0000 775,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 203,0000 211,0000 holandski gulden 612,5000 636,5000 nemška marka 689,8000 715,8000 italijanska lira 0,7200 0,7600 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 161,0000 168,0000 švedska krona 150,5000 157,5000 finska marka 190,0000 200,0000 portugalski escudo 7,6000 8,0000 španska peseta 9,6000 10,1000 japonski jen 9,3000 9,7000 slovenski tolar 10,7000 11,5000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v 0,0850 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 17. FEBRUAR 1993 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1525,00 1570,00 nemška marka 940,00 962,00 francoski frank 275,00 286,00 holandski gulden 830,00 855,00 belgijski frank 45,20 47,00 funt šterling 2215,00 2265,00 irski šterling 2280,00 2330,00 danska krona 241,00 251,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1212,00 1252,00 švicarski frank 1016,00 1041,00 avstrijski šiling 133,00 136,50 slovenski tolar 14,80 15,30 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 18. februarja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 892,3252 895,1670 Francija frank 100 1852,2860 1858,1850 Nemčija marka 100 6280,0000 6300,0000 Italija lira 100 6,6097 6,6308 V.Britanlja funt 1 148,3336 148,8060 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pr tečaje na 1 ikonkre trgu de 102,2196 »tnih poslih je mo: iviz oz. poseben < 102,5451 tno odstopanje togovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 62,65 62,90 SKB Banka d.d. DEM 62,76 62,96 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje, Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 18. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 62,76 62,95 Bank Austria DEM 62,65 62,88 UBK banka DEM 62,65 62,85 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Jjajo za o ri večjih p zavezujer aju in v s e. 62,70 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati kladu s teks 62,90 agi srednjih i drugih va-zmanjSano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do- 17. FEBRUAR 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1546,870 — ECU — 1843,100 — . nemška marka — 949,410 — francoski frank ; — 280,230 ■ — funt šterling — 2237,550 — holandski gulden — 843,120 — belgijski frank — 46,040 — španska pezeta — 13,195 — danska krona — 247,380 irski šterling — 2314,580 — grška drahma — 7,060 — portugalski escudo — 10,362 — kanadski dolar — 1224,760 — japonski jen — 12,885 — švicarski frank — 1027,820 — . avstrijski šiling — 134,920 — norveška krona — 223,080 švedska krona — 207,720 — finska marka — 264,650 avstralski dolar — 1062,700 — 1 (*) indikativne kotacije zavoda Banca dltalia 17. FEBRUAR 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,627 - francoski frank - 29,495 - nizozemski gulden - 88,810 - belgijski frank - 4,848 - španska peseta - 1,390 - danska krona - 26,045 - kanadski dolar HH 1,290 - japonski jen - 1,358 - švicarski frank - 108,240 - avstrijski šiling ■H 14,209 - italijanska lira - 1,052 - švedska krona - 21,880 - 1 1 TEČAJ TOLARJA V TUJINI 1 17. FEBRUAR 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,70 11,50 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,25 11,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,70 11,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 11,80 Italija Kmečka banka Gorica 14,80 15,30 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 _] DEVIZNI TRG BEOGRAD 1 17. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6428,0946 6447,4387 6466,7810 Francija frank 100 13374,1420 13414,3850 13454,6290 Nemčija marka 100 45230,3600 45366,4950 45502,559 Italija lira 100 48,2885 48,4338 48,5791 Švica frank 100 48697,3830 48843,9140 48990,4460 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1067,0369 1070,2476 1073,0285 Opomba: povzeto po Reuterju. NARODNA BANKA HRVAŠKE 18. FEBRUAR 1993 Z/ DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 9450,6998 9479,1372 9507,5746 Kanada dolar 1 873,7422 876,3713 879,0004 Franclja frank 100 19646,6640 19705,7813 19764,8986 Nemčija marka 100 66499,9000 66700,0000 66900,1000 Italija lira 100 70,7559 70,9688 71,1817 Japonska jen 100 909,3861 912,1225 914,8589 Švica frank 100 71714,8222 71930,6140 72146,4058 Velika Britanija funt 1 1565,8731 1570,5849 1575,2967 Slovenija tolar 100 - 1080,0000 - ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar rračun čari 1 d in staregc 1094,6549 deviznega varče 1097,9487 vanja. 1101,2425 | 15. DECEMBER 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10727,05 10759,33 10791,60 Kanada dolar 1 915,53 918,28 921,04 Francija frank 100 22185,44 22252,20 22318,95 Nemčija marka 100 75473,52 75700,63 75927,73 Italija lira 100 85,96 86,22 86,47 Švica frank 100 84303,84 84557,52 84811,19 R. Hrvaška dinar 100 BHHflHI 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 115,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 :://,36 1180,92 1184,47 SVET Četrtek, 18. februarja 1993 NOVICE RUSIJA / SPOR O OBLASTI ANGOLA / UNITA Christopher na Bližnjem vzhodu WASHINGTON - Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je pripotoval na Bližnji vzhod. Tu bo poskušal najti rešitev za 400 izgnanih Palestincev in pospešiti mirovni proces. Christopher bo do 24. februarja obiskal Egipt, Savdsko Arabijo, Jordanijo, Sirijo, Kuvajt, verjetno pa bo obiskal tudi Libanon. Pred odhodom je izjavil, da je politični realist, zato ne pričakuje takojšnje obnovitve pretrganih arabsko-izrael-skih mirovnih pogajanj, upa pa, da bo njegov obisk pospešil nadaljevanje pogovorov, saj je od tega odvisna usoda miru na Bližnjem vzhodu. Pred odhodom je Christopher sprejel izraelskega zunanjega ministra Simona Peresa. [Reuter, STA) Hesbolah ponovno aktiven SAIDA - Bojevniki skrajne- proiranske šiitske milice Hesbolah so na jugu Libanona napadli tri izraelske položaje na varnostnem območju teko imenovanega južnega Libanona, ki ga zaseda Izrael. Izraelski vojaški viri so sporočili, da so pripadniki izraelske armade na napade odgovorih s pehotnim orožjem, ne poročajo pa o morebitnih žrtvah na obeh straneh. (Reuter, STA) Volitve v Mongoliji PEKING - Konec junija ah v začetku julija bodo v Mongoliji prve splošne in neposredne predsedniške volitve. Doslej so namreč predsednika republike volili posredno v parlamentu. Predsednik republike bo izvoljen za dobo štirih let, njegov mandat pa bo ponovljiv, je sporočil tiskovni predstavnik mongolskega ministrstva za zunanje zadeve. Mongohja je pred enim letom sprejela demokratično ustavo in večstrankarski sistem. (Reuter) Spopadi v Somaliji MOGADIS - V spopadu z avstralskimi enotami je bil ubit somalski ostrostrelec, pripadnik neke somalske milice, je sporočil tiskovni predstavnik ameriških oboroženih sil. Po njegovih besedah so štirje ostrostrelci v bližini mesta Baidoa streljali na enoto avstralske mornariške pehote. Avstralci so odgovorih z ognjem in pri tem ubili enega od ostostrelcev, tri pa ranih. Pri tem so zasegli tudi večjo količino pehotnega orožja. (Reuter) Ruski obrambni minister v Kuvajtu KUVAJT - Ruski obrambni minister Pavel GraCev je na uradnem obisku v Kuvajtu. Njegova sogovornika sta kuvajtski vladar šejk Jaber al-Ahmed al-Sabah in prestolonaslednik Saad al-Abdalah. Skupaj so preučili možnosti za vojaško in gospodarsko sodelovanje med državama. Kuvajtski obrambni minister je izjavil, da bosta Rusija in Kuvajt podpisala preliminarni sporazum o obrambi. Rusija po mnenju analitikov želi vstopiti na bli-žnjevzhodno tržišče z orožjem, kjer trenutno prevladuje zahodna oborožitvena industrija. (STA) Vseruski referendum Jelcinu ne bi več prinesel zmage »Mešana« komisija bo pripravila predlog o delitvi pristojnosti Razkol med uporniki Disidenti iz Sawimbijevih vrst nasprotujejo vojni MOSKVA - Rusi se morajo odločiti za parlamentarni sistem ali za moCno predsedniško državo. Zdaj oba sistema vztrajata drug ob drugem, zato so pogovori med Jelcinom in njegovim najbolj ognjevitim nasprotnikom Hasbu-latovom tako napeti in polni negotovosti. Jelcin se sklicuje na mandat, ki naj bi mu ga za vladanje dalo ljudstvo, ko se je ob poskusu državnega udara odločno zavzel za predsednika Gorbačova in demokracijo, Hasbulatov pa mu odvrača, da je parlament še zadnja ovira pred uvedbo predsedniške diktature v državi, ki se tako ah ako ne more pohvaliti s tradicijo demokratičnih družbenih ustanov. V torek ponoči sta se moža med drugim dogovorila, da bosta sestavila mešano petčlansko komisijo, ki naj v desetih dneh pripravi predlog delitve oblasti med predsednikom in parlamentom. Poznavalci razmer ob tem zmajujejo z glavo, Ceš da je desetdnevni rok za pripravo zahtevnega dokumenta močno prekratek. Jelcin se je za zdaj očitno tudi odrekel načrtom za izvedbo referenduma, s katerim naj bi preveril zaupanje ljudstva v njegovo vladavino in gospodarske reforme. Referendum bi vse prej kot pomiril že tako do skrajnosti razgrete strasti, vprašanje pa je tu- di, Ce bi bili državljani, ki jih vse bolj pritiskajo vsakodnevne skrbi, še bili pripravljeni podpreti Jelcina. Jelcinov sodelavec in podpredsednik vlade Sergej Sakraj meni, da bi se Jelcin najbolje izognil nevarnemu referendumu in sporom s kongresom, Ce bi zadevo predal ustavnemu sodišču. To je že večkrat posredovalo v sporu med predsednikom in parlamentom. Odločitev ustavnega sodišča bi imela zakonsko veljavo in parlamentu se s temi vprašanji ne bi bilo treba vec ubadati. Moskovskim oblastem pa vse veC skrbi povzročajo tudi nove in nove zahteve posameznih območij po večji samostojnosti. Tako so se dva dni v Irkutsku sestajali predstavniki posameznih sibirskih pokrajin in sklenili, da si izgovorijo večjo stopnjo neodvisnosti od Moskve, kot so je bili deležni doslej. Po njihovem mnenju nobena od dosedanjih obljub Moskve o bolj pošteni delitvi pristojnosti med osrednjo in regionalnimi oblastmi ni bila izpolnjena. Sibirski predstavniki zahtevajo predvsem večji vpliv na odločanje o izkoriščanju naravnih bogastev, kot sta nafta in zemeljski plin, soodločanje v zunanji politiki in trgovini, ki postavlja izvozne kvote za omenjene surovine, itd. (Reuter) Na eni od moskovskih ulic (Telefoto: AP) LUANDA - Disidenti angolskega gibanja Unita so kljub nasprotovanju svojega vodje Jonasa Sa-vimbija pripravljeni sodelovati v angolskem parlamentu, kar priCa o vse večjih razkolih v tej uporniški organizaciji. Nedavna odločitev štirinajstih pred kratkim izvoljenih predstavnikov je izzvala številne kritike s strani voditeljev Unita, gibanja, ki je začelo z oboroženim odporom, potem ko je Sa-vimbi zavrnil novo oblast, ki ga je porazila na volitvah. Disidenti nasprotujejo nadaljevanju državljanske vojne v Angoli in si prizadevajo za mir in dialog. Zato bodo kot zagovorniki demokracije izpolnili svojo dolžnost in se v torek pridružili parlamentu, je sporočil Hono-rio van Dunem, notranji minister Unite v senci, in dodal, da se s tem dejanjem odrekajo Članstvu v organizaciji. Angolski mediji poročajo, da se boji za Huabo, drugo najveCje angolsko mesto, nadaljujejo, vendar pa sta dva izmed vodilnih elanov predstavnici Združenih narodov Margaret Anstee v torek sporočila, da bo v treh dneh določen datum nadaljevanja mirovnih pogajanj. Na angolskem državnem radiu navajajo, da sta omenjena predstavnika Jake Jamba in Eugenio Manuvakola. Po radiu, ki je pod nadzorom uporni- kov, je sporočil, da so enote Unite potolkle vladne oborožene skupine v guvernerski palači v Hu-ambu in da je vsak poskus vladnih enot po ponovnem zavzetju palače kljub številnim okrepL tvam propadel. Vojaški viri v Luandi poročajo, da je vlada 10.000 vojakov poslala na območje Hu-ambe, kjer naj bi bilo že 12.000 oboroženih pripadnikov Unite. VeCji del Huamba, sedeža Unite, je bil uničen po zadnjih hudih bojih, kjer je bilo po besedah predstavnika angolskega zunanjega ministrstva Chichotija ubitih 10.000 civilistov, 15.000 pa ranjenih. Po poročilih BBC so vladni vojaki še vedno izpostavljeni hudim napadom v okolici huambo-ške palaCe. Angolski mediji so v torek poročali tudi o spopadih na območju provinc Bie, Cuando Cu-bango in Moxico v srednjem, severnem in zahodnem delu države. Prošnja elanov Unite za tridnevni premislek je odgovor na nedavni predlog Portugalske, ZDA in Rusije, ki so Uniti dale možnost, da določi novi datum pogajanj. Januarska mirovna pogajanja niso prinesla miru in predstavniki Unite so zavrnili sodelovanje v drugem krogu pogajanj, ki bi se moral začeti pred tednom dni. (Reuter) _______________AZIJA (3) / HONGKONG____________ Azijskega tigra bodo kmalu krotile le še pekinške komunistične oblasti Pred izročitvijo kolonije še kopico sporov med Londonom in Pekingom ______________ZDA / VOJAŠKI VRH____________ General Povvell se ne strinja z vrhovnim poveljnikom Nesoglasja o novi vlogi ameriških oboroženih sil v svetu ter glede Clintonovih načrtov o reorganizaciji ameriške armade »Ognjeviti radikalci, oportunistični poslovneži, sindikalisti in sredinske politične stranke so se povezali s pekinškimi nasprotniki novega hongkonškega guvernerja Chrisa Pattena,« je pred kratkim zaCel svoj članek o zdrahah v eni zadnjih britanskih kolonij, v Hongkongu, novinar Far Easteren Econo-mic Revivv. Gez slabih pet let, leta 1997, bo po pogodbi, ki sta jo leta 1984 podpisali Velika Britanija in Kitajska, ta del ozemlja spet pripadel Kitajski. Takrat se namreč izteCe najemna pogodba za 99 let, za kolikor so si leta 1898 takratne britanske oblasti od Kitajske zagotovile ozemlje. Prebivalce pe-tminijonskega britanskega dominiona je strah, kakšna usoda jim je namenjena po prihodu novih oblastnikov, zato je po pokolu na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989 iz kolonije odšlo 42.000 ljudi in v naslednjih dveh letih še veC kot 120.000. Prestrašile so jih grožnje iz Pekinga, da jim po letu 1997 ne bodo veC priznavali statusa, ki ga imajo kot imetniki britanskega potnega lista zdaj. Britanske oblasti so bile zato prisiljene uvesti nekaj sprememb v politični ureditvi kolonije, kot je postopna uvedba neposredno voljenih elanov zakonodajnega sveta in nov razvojni načrti za gradnjo še enega letališča, kontejnerskega pristanišča in mostu, ki naj bi otok Lantau povezal s celino. Oboje, tako obsežnejše demokratične spremembe, ki so jih ne- Milos Ekar kaj uvedli že leta 1991, še veC pa jih je ob nastopu guvernerske funkcije junija lani predlagal Chris Patten, ter razvojni naCrti, so tako razjezili pekinške veljake, da je bil miren prehod kolonije iz britanskih v kitajske roke nekaj Časa vprašljiv. Spori so slabo vplivali na sklepanje gospodarskega sodelovanja. Zanimivo je, da je Hongkong sedanjo stopnjo razvitosti dosegel šele v zadnjih tridesetih letih. Leta 1949, ko so oblast na Ki- tajskem prevzeli Maovi komunisti, je iz Šanghaja, dotlej osrednjega kitajskega trgovskega in poslovnega središča, pribežalo na stotisoCe predvsem bogatih ljudi, ki so s seboj prinesli, bogastvo in znanje o tekstilni proizvodnji - ta je postala glavna industrijska panoga kolonije - in znanje o poslovnem odločanju. Tekstilna industrija, industrija igrač, računalniške ter telekomunikacijske opreme in zabavne elektronike so poleg obsežne trgovine danes glavni stebri hongkonškega blagostanja. Letni dohodek približno 14.000 dolarjev na prebivalca uvršča Hongkong med najrazvitejše in najbogatejše države sveta. Hongkong je enajsti največ ji izvoznik na svetu s 85 milijardami dolarjev letnega izvoza, kar je veC, kot z 1, 2 milijarde prebivalcev ustvari vsa Kitajska. V zadnjem letu so se strasti nekoliko umirile, vrednost delnic na hong- konški borzi, eni največjih na svetu, so poskočile za štirideset odstotkov, kitajske oblasti so obljubile, da bodo poslej vsako svojo izjavo pospremile s podrobnimi razlagami, da bi tako povzročale Cim manjše pretrese v poslovnem sodelovanju Hongkonga s svetom in mestna državica Hongkong je po neverjetnem uspehu kitajskega poskusnega območja Guangdong (»Ena država, dva sistema«) spet zaCel dobivati vlogo, ki jo je imel že pred drugo svetovno vojno: vlogo kitajskih vrat v svet. Naj se zgodi karkoli, Hongkong '97 ne bo tak kot Peking *93 (Telefoto: AP) Marko Krautberger »Odstopiti ali ne odstopiti«, to je vprašanje, ki v teh dneh muci ameriškega generala Colina Povvella, načelnika združenega poveljstva ameriških oboroženih sil. Junak vojne v Zalivu, ki je bdel nad akcijami ameriških sil in delom generala Normana Schvvarzkopfa. Temnopolti Častnik, ki je prišel po vojaški hierarhični lestvici na sam vrh in ki so mu mnogi napovedovali, da lahko kot prvi temnopolti American pride še više - postane predsednik Združenih držav Amerike - se je znašel v nic kaj zavidljivem položaju. Razlogov za to je vec. Menjava vladavine republikancev z vladavino demokratov, splošna kriza v ameriških oboroženih silah, konec obdobja hladne vojne in moCno razhajanje v mnenjih med generalom Powellom na eni ter obrambnim ministrom Aspinom in predsednikom Clintonom na drugi strani. General Povvell je ves Cas Bushove administracije pripadal ožjemu predsednikovemu krogu in mu zagotavljal podporo vojaškega vrha. Zaradi tega ni preveč priljubljen pri demokratih, a njegova priljubljenost v javnosti, saj je vendar junak Puščavskega viharja, ki je Američanom moCno dvignil samozavest, in dobri odnosi s kongresom mu omogočajo odkrito nasprotovanje tako obrambnemu ministru kot tudi predsedniku. Razlogov za kljubovanje in razhajanje med Povvellom ter Aspinom oziroma Clintonom je vec kot dovolj. Povvell namreč nasprotuje aktivnejši udeležbi ameriških vojakov kjerkoli v svetu. Sploh pa je proti temu, da bi vojake pošiljali v razne lokalne vojne, kjer ni niti natančno opredeljenih sovražnikov niti niso jasni ameriški interesi. Ne strinja se z odpravo prepovedi služenja homoseksualcev v ameriških oboroženih silah. Kot vojak nikakor ni navdušen nad na-Crtova-nimi varčevalnimi posegi v vojaški proračun. In ce že ne zaradi dru-gega, mu stanovska pripadnost narekuje, da se ne strinja z odpustitvijo ene Četrtine pripradnikov oboroženih sil. Vse to je v nasprotju s prepričanji obrambnega ministra Aspina in predsednika Clintona. Ameriške oborožene sile so v krizi tudi zaradi političnih sprememb v svetu, saj so se morale sprijazniti tudi s posegi v proračun, zapirati oporišča, odpuščati ljudi, ne manjka pa tudi manjših in večjih škandalov zaradi neusposobljenosti, malomarnosti in še marsičesa, kar vojski močno manjša učinkovitost in ugled tako doma kot tudi v svetu. In Ce so zapleti zaradi malomarnosti in neusposobljenosti tako pogosti, da jih je mogoče že nekako spregledati in sprejeti za nekaj nenormalno vsakdanjega, prav gotovo ni mogoCe prezreti vsega, kar je povzročila izpolnitev navidez nepomembne Clintonove predvolilne obljube, da bo odpravil prepoved služenja homoseksualcev v oboroženih silah. T a odločitev je izzvala burne reakcije tako v javnosti kot tudi v oboroženih silah. Mnenje je deljeno in predsednik je moral sprejeti kompromis, s katerim zaenkrat le prepoveduje nabornim častnikom, da kandidate sprašujejo o spolni nagnjenosti. Končni odlok pa naj bi sprejeli šele 15. julija. V tem Času bo potrebno premagati marsikateri predsodek in stališča, ki so še v veljavi in mogoCe ni odveč poudariti, da je v pravilih ameriških oboroženih sil kar nekaj zelo konservativnih odlokov, ki se nanašajo na spolno življenje njihovih pripadnikov. Med drugim so prepo- vedani kakršnikoli spolni stiki med pripadniki oboroženih sil v oporiščih. Izjeme so le poročeni pari, ki imajo lahko intimne stike v svojih bivalnih prostorih. Prepovedano je »bratenje« Častnikov oziroma Častnic z vojaki oziroma vojakinjami-Predpisi pa celo določajo spolno vedenje zunaj meja oporišč, saj pripadnikom oboroženih sil prepovedujejo analne oziroma oralne spolne odnose. Kršenje teh predpisov se seveda lahko kaznuje. Ce so kazenski organi oboroženih sil pri naštetih predpisih dokaj popustljivi in pogledajo tudi skozi prste, tega ne delajo v primeru homoseksualcev, saj po mnenju piscev predpisov »homoseksualnost ni združljiva s službo v oboroženih silah«. Kakšen bo razplet, ni mogoče z gotovostjo napovedati, po vsej verjetnosti se vse skupaj ne bo končalo podobno kot zaplet v 50. letih, ko so zaCele nastajati prve mešane enote, sestavljene iz belcev in Črncev. Kljub prvim protestom in upiranjem so danes mešane enote povsem običajne. General McConnell, ki je prvi ukazal ustanovitev mešanih enot, je tedanji položaj komentiral: »V demokraciji res ne more nihče drugemu ukazati, naj spremeni svoja stališča, a vojska ni demokracija!« Kot kaže, bo morala vojska še enkrat dokazati, da v njej ni prostora za demokracijo, general Povvell pa se bo odločil sam. Ne glede na odločitev pa lahko že Cez štiri leta vrne udarec - in kandidira za predsednika. SVET Četrtek, 18. februarja 1993 HRVAŠKA - SLOVENIJA Gozdarji o sporni parceli Slovenski in hrvaški strokovnjaki na terenu Goran Moravcek / Reka REKA - Hrvaški in slovenski gozdarji so se danes sestali na zaprtem sestanku v Preži du (Gorski Kotar) zaradi meddržavnega spora držav o 64 hektarih gozda na tako imenovani Tomšičevi parceli. Delovna skupina je pregledala sporno gozdno področje, za katero obe strani trdita, da jima pripada. Sestanek v Prezidu hi moral biti »na visoki ravni«, toda namesto predstavnikov obeh ministrstev za kmetijstvo in gozdarstvo so se sestanka udeležih edinole gozdarji. Ti bi morali dne podati strokovno oceno stanja in po vsej verjetnosti pripraviti srečanje na višji ravni. V Prezidu zagotavljajo, da so hrvaški gozdarji prenehali s sečnjo na spornem območju; tako naj bi ostalo, dokler ne bodo razrešeni premoženjsko-pra-vni odnosi s Slovenijo. Spor se vleče že dve leti, vsaka stran pa si vztrajno prizadeva, da bi dokazala lastništvo gozdne parcele. Slovenska stran poudarja, da je del gozda v gospodarski enoti Milanov vrh na območju Snežnika, 15 km oddaljen od Prezida v smeri proti Ilirski Bistrici, njihova last. Parcelo je leta 1943 kupil Viktor Tomšič iz Ilirske Bistrice, potem pa so jo vpisali v katastrsko občino Snežnik v Sloveniji. Hrvaška se prav tako sklicuje na dokumente iz preteklosti. Hrvat Bogdan Mlakar iz Prezida ima menda dokument, po katerem je leta 1913 mešana avstroogrska komisija postavila državni kamen -mejnik, ki je zaznamoval mejo med posestvom Snežnik in Gabrom (na Hrvaškem) in mejo med deželo Kranjsko in Kraljevino Hrvaško ter Slovenijo. Po hrvaški razlagi je Tomšičeva parcela vpisana v hrvaški katastrski občini GoraCi že leta 1920. Gozdarji iz Hrvaške so tu zgradili cesto ter urediti in uporabljali lovsko kočo Skodovnik. Na podlagi teh argumentov Marijan Malnar, vodja gozdnega gospodarstva Prezid, zagotavlja, da je sečnja potekala na hrvaškem državnem ozemlju. Hrvaški novinarji, ki so »gozdarskemu sporu« posvetili precej pozornosti, ta primer povezujejo z nerešenimi vprašanji meje med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu. Zagrebški VeCemji list tako na primer piše, da si Slovenci poleg meje na morju želijo tudi poseben carinski in finančni status na hrvaškem tržišču, kar naj bi bil menda tudi razlog, da je obmejni spor okrog Tomšičeve parcele izbruhnil prav zdaj. Zastava, dobrodošel vzrok za spore SKOPJE, ATENE - Na seji makedonskega parlamenta, na kateri so poslanci razpravljali o zunanji politiki republike Makedonije in njenem sprejemu v Članstvo OZN, je podpredsednik vlade Stevo Crvanovski obtožil opozicijo, da s svojim obnašanjem deluje proti priznanju republike Makedonije in naštel nekaj njihovih dejavnosti, s katerimi grška propaganda nasprotuje sprejemu Makedonije v svetovno organizacijo. Crvenovski je še dejal, da opozicija nima v rokah argumenta, da predsednik Kiro Gligorov vodi neuspešno politiko in da le grški premier Mi-cotakis in poslanci Demokratske stranke za makedonsko nacionalno enotnost (VMRO-DPMNE) napadajo makedonsko vodstvo. Britanska tiskovna agencija pa iz grške prestolnice poroča, da bi grb stare Makedonije lahko postal grški nacionalni simbol, kar bi še bolj zaostrilo že tako napete odnose med Grčijo in njeno severno sosedo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Na grškem notranjem ministrstvu so sporočili, da bodo osnutek tega predloga predstavnikom vlade predložili konec tega meseca, parlament pa se bo odločil, ali bodo omenjeni simbol dodali grški zastavi. Sonce, simbol antične Makedonske dinastije, je lansko leto za nacionalni simbol razglasila nova država Makedonija, kar v Atenah štetejo za tatvino grške zgodovinske dediščine. V ozadju omenjenega spora je seveda grško nasprotovanje mednarodnega priznanja Makedonije, na kar so nedvomno vplivali tudi dobri odnosi med Atenami in Beogradom v minulih letih. (STA, Reuter) SRBIJA / BIVŠI PREMIER »Srbiji vladajo črnoborzijanci« Panič si želi obnovo Jugoslavije Radmila Lalič / Beograd BEOGRAD - Del srbske javnosti je junija lani, ko je postal premier Jugoslavije Milan Panič, poslovnež in kasneje tudi kandidat za predsednika Srbije, pričakal z dobrodošlico ob oznakah, da gre za »znanega gospodarstvenika in dokazanega srbskega domoljuba«. Za drugi del te javnosti pa je bil Milan Panič »vohun«, »komedijant«, in seveda »propadli industrialec. Danes se Milan Panič predstavlja samo kot gospodarstvenik, srbski državni mediji pa suho komentirajo, da »odhaja.« Pravite, da ste gospodarstvenik. Kako si predstavljate delovanje gospodarstva Jugoslavije, ce letos po napovedih uradnih ustanov pričakujejo inflacijo, ki bo višja kot 20.000 odstotkov? Jugoslovansko gospodarstvo ne deluje in je v stanju kaosa. To velja za gospodarstvo vseh državic, ki so nastale z razpadom Jugoslavije. Razcepljena in ločena gospodarstva ne morejo preživeti. Čeprav je bilo jugoslovansko gospodarstvo nekoč razmeroma vitalno, je po uvedbi sankcij tukaj položaj najtežji. Jugoslovanska podjetja delajo s svojimi 20 do 30- odstotnimi zmogljivostmi. Pred kratkim ste pre- dlagali zamisel uresničitve gospodarske unije jugovzhodne Evrope. Mislite, da je v teh razmerah uresničljiva? Ce ne bo prišlo do gospodarske unije, bodo Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci postali novi, moderni sužnji industrijsko razvitih držav. Najpomembnejši dejavnik gospodarskega razvoja so visoko izobraženi strokovnjaki, ki pa jih v teh državah ne bo. Sicer pa bo v Budimpešti kmalu prvi sestanek predstavnikov vseh držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in predstavnikov Romunije, Bolgarije, Albanije, Turčije in Grčije; tema tega srečanja bo možnost nastanka gospodarske unije. V Jugoslaviji je izginil srednji razred, nastal pa je nov sloj, ki zajema približno deset odstotkov prebivalstva, obogatel pa je na račun vojnega dobičkarstva. Ali mislite, da obstaja organizirana povezava med državo in kriminalci, saj zdaj vojni dobičkarji postajajo tudi nosilci politične oblasti? To, kar se dogaja v Jugoslaviji zdaj ni novo; ko propadeta gospodarstvo in država, nastopijo kriminalci in Črnoborzijanci. Dejstvo, da je del med njimi nosilec politične obla- sti, je tragično. Čeprav trdite, da ste samo gospodarstvenik, ste več kot pol leta preživeli kot premier ZR Jugoslavije, za povrh pa ste kandidirali tudi za predsednika Srbije. Kako komentirate svoj poraz? Na volitvah 20. decembra 1992 sem bil moralni zmagovalec. Približno 35 odstotkov volilcev ZR Jugoslavije je bilo za tisto, kar sem jim predlagal. Vendar pa vse to sodi v proces demokratizacije, ki se je v ZR Jugoslaviji začela in je ni veC mogoče zaustaviti. Srbija ima desno usmerjen parlament. Radikali Vojislava Seslja so doživeli nezaslišan uspeh? Tako bi moralo biti, vendar tokrat ni tako, ker je komunizem v 50. letih ta sistem tudi kommpiral - od Slovencev do Albancev. Tega političnega položaja v Srbiji je kriv sistem. Sicer pa uspeh radikalov ni regularen, oni so pravzaprav samo glasni. Kdo vas je povabil v Jugoslavijo? Prišel sem na povabilo predsednika Jugoslavije Dobriče Cosiča. Hkrati sta se s tem strinjala tudi predsednik Srbije Slobodan Miloševič in vodja Srbske radikabie stranke Vojislav Šešelj, a samo na začetku. MAKEDONIJA / OBISK Tiirgut Ozal v Skopju Turškega gosta sprejeli z najvišjimi državniškimi častmi Marjan Kos / Skopje SKOPJE - Z najvišjimi državnimi Častmi, s Častno enoto makedonske vojske, ob zvokih makedonske in turške himne je v sredo pripotoval na svoj dvodnevni uradni obisk v Makedonijo predsednik Turčije Turgut Ozal. S predsednikom Makedonije Kirom Gligorovom, na Cigar povabilo je turški predsednik prišel, sta gosta iz Turčije pričakala tudi predsednik makedonskega parlamenta Stojan Andov in premier Branko Crvenkovski. Doslej še nobenega gosta iz tujine niso sprejeli s tolikšnimi Častmi. Turški predsednik (lizal je na svoji balkanski turneji že obiskal Bolgarijo, kjer se je pogovarjal z bolgarskim predsednikom Zeljem Zele-vom, obiskal pa bo tudi Tirano in Zagreb. Kot so poročali makedonski mediji, sta po pogovoru z Zelevom oba predsednika menila, da so njuna stališča o jugoslovanski krizi v številnih vprašanjih zelo sorodna. Tako Bolgarija kot Turčija pričakujeta odločnešo zavzetost Evrope, Nata in ZN pri reševanju konflikta na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Prav tako sta obe strani podprli ameriški načrt v šestih točkah in poudarili, da pričakujeta zavzetejšo diplomatsko dejavnost Rusije. Turški Časopis Hii-riyet je pred Ozalovim potovanjem napovedal, da bo turški predsednik po vrnitvi »poročal Clintonu«, po obisku v Bolgariji pa je zapisal, da je cilj njegovega potovanja »pripraviti vojaški poseg, ki ga bo vodil VVashington«. Sam Ozal pa je pred svojim obiskom izjavil, da je njegov edini cilj »obkoliti Srbe z vseh strani«. Turška vlada Sulejmana Demirela pa je do izjav in potez turškega predsednika zelo zadržana, o Čemer priča tudi izjava, da se je turški predsednik podal na »samoiniciativni obisk«. Niti po petdnevni razpravi v makedonskem parlamentu niso sprejeli nobenega sklepa v zvezi s sprejemom Makedonije v ZN. Razprava se bo nadaljevala v Četrtek; Ce pa bi sodili po tem, kar je povedalo več kot 70 poslancev v HRVAŠKA / PODZEMLJE Prestrašeni lastniki trgovin in bifejev ZAGREB - Z različnih koncev Hrvaške prihajajo poročila o tolpah, ki se ukvarjajo z izsiljevanjem lastnikov trgovin, restavracij in bifejev. Menda so si tudi že razdelili mestne Četrti. Kmalu zatem, ko je I. Matija, predstavnik v saboru, javno spregovoril o tem problemu, so mu vlomili v avtomobil in mu pokradb vse dokumente. »Ne želim veC govoriti o tem, imam družino!« »Od danes varujemo vašo trgovino, ampak to tudi nekaj stane. Plačajte, kar zahtevamo, sicer bodo prišli naši fantje in boste ostali brez vsega.« To ni odlomek iz scenarija novega filma Boter 4, ampak izsek iz nove hrvaške stvarnosti. Z različnih koncev Hrvaške prihajajo poročila o tolpah, ki izsiljujejo lastnike trgovin, restavracij in bifejev. Po nekaterih informacijah je najhujši položaj v Splitu, na Reki in v Osjeku. Do tovrstnih podatkov se je zelo težko dokopati, saj ob spraševanju dobite nasvet: »Pusti odvečna vprašanja, vsi so nevarni.« Po hudih težavah se mi je kljub temu posrečilo izvedeti za pet lastnikov Bruno Lopandič / Zagreb butikov in bifejev v Zagrebu, ki so dobili svoje »varuhe«. Vsi po vrsti so me rotili, naj nikar ne omenim njihovih imen oziroma kakršnekoli podrobnosti, na podlagi katere bi jih lahko prepoznali. Prvo izsiljevalsko sporočilo običajno pride po telefonu, redkeje po kurirju. V enem primeru je bil kurir tudi znanec družine, ki se je kar na lepem prelevil v okrutnega mafijca. Največkrat pa je oseba, ki opravlja posredniške posle, žrtvi neznana. Posrednik je igralec najnižjega ranga v kriminalnem moštvu in za svojo storitev dobi najmanjši delež izsiljenega denarja. Izsiljevanje je skupinsko delo, poteka prek igralcev »za zvezo«, kapetana moštva pa poznajo samo izbrani sodelavci. Izsiljevalci zahtevajo, da »varovanec« svoj mir plačuje mesečno, včasih pa je izplačilo tudi enkratno. Tako je lastnik velike trgovine v okolici Zagreba svojim varuhom pred nekaj meseci izplačal 20.000 nemških mark - in od takrat ga, kot pravi, pustijo pri miru. Ce samo Črhne novinarjem ali policiji, si niti ne predstavlja, kaj bi se mu lahko zgodilo. V času izsiljevanj nihče od prizadetih svoje težave ni prijavil policiji! Razlog za to zatajevanje je dvojen: v razmerah, ko na Hrvaškem še zmeraj ni popolne pravne varnosti, ko je veliko ljudi oboroženih, žrtve preprosto vedo, da jim policija ne more nuditi potrebne zaščite pred maščevanjem, na katero so izsiljevalci pripravljeni samo zato, da bi tudi drugim dokazali, kaj še zgodi 120-clanskem makedonskem parlamentu, za Makedonijo ni sprejemljivo, da bi vstopila v Združene narode z začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Predsednik Makedonije Gligorov je najprej zavrnil obtožbe opozicije, da je državni vrh že pristal na ta predlog, in potem omenil še zamisel Francije, Velike Britanije in Španije. Tudi po njegovem osebnem mnenju za Makedonijo ni sprejemljivo začasno ime, kakor tudi ne mednarodna arbitraža, ki naj bi razrešila grško-makedonski spor v zvezi z imenom makedonske države. Vendar pa Gligorov ni zaprl vrat za nadaljnjo razpravo o tem predlogu. Menil je, da je »treba pokazati pripravljenost za pogovor z vsemi dejavniki, ki lahko vplivajo na odločanje v Varnostnem svetu« in hkrati pojasnil, da »ti ne bodo ničesar sklenili brez našega soglasja«. Predlagal je ponovno prepričevanje, v katerem bi skušali pojasniti, kaj bi za Makedonijo pomenil omenjeni predlog, prav tako pa tudi pogovor o »drugih morebitnih rešitvah«. NOVICE Albanski veleposlanik v Ljubljani LJUBLJANA - Napoleon Dhmiter Roshi, albanski veleposlanik v Sloveniji, je v sredo predal poverilna pisma slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu in zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu. Ob tem je albanski diplomat ponovil vabilo albanskega predsednika Milanu KuCanu, naj obi-šCe Albanijo. V krajšem pogovoru s slovenskim zunanjim ministrom pa sta se sogovornika strinjala, da obstaja še veliko možnosti za medsebojno sodelovanje. Lojze Peterle je ob tem poudaril podobnost slovenskih in albanskih stališč do vrste mednarodnih vprašanj ter podobsnot težav s katerimi se ubadata državi na prehodu iz enega v drugi politični sistem. Vojna v Sandžaku je neizogibna DUNAJ - Predsednik samozvanega Narodnega muslimanskega sveta v Sandžaku Sulejman Ugljanin je v intervjuju za avstrijsko tiskovno agencijo APA izjavil, da je vojna na omenjenem področju neizogibna, saj so srhski vojaki od junija lani ubili že najmanj 50 Muslimanov, storilci pa do danes niso bili kaznovani. Na območju Priboja so po Ugljaninovih besedah v preteklem mesecu razstrelili veC kot sto muslimanskih hiš. Ce svet na ta teror ne bo reagiral, se bodo sandžaški Muslimani morali zaščititi sami, pravi Ugljanin. (STA, Reuter) Izzivanja pri Karlovcu in Ogulinu KARLOVAC - Srbska vojska je ponoči na karlov-škerri in ogulinskem območju izzivala z orožjem. Iz avtomatskega pehotnega orožja so streljali iz Prkosa na Sišljevič in iz Vojnovca na Pavliče. S tem orožjem so streljali tudi v Brežanih in na Tumju, iz vojašnice Mekušje pa so s protiletalskimi strojnicami streljali na vas Mekušje. Pred polnočjo je odjeknilo več detonacij z območja Lipnja, pozneje pa še iz Sajevca. Med pripadniki hrvaške vojske in policije ni bilo žrtev, so sporočili iz operativne cone hrvaške vojske. (-STA, Reuter) Kanibalizem v vzhodni Bosni NEW YORK - Veleposlanik BiH pri OZN Muha-med SaCirbej je v torek za novinarje izjavil, da je dobil poročila vojaških poveljnikov iz Tuzle, ki navajajo, da so ljudje v obkoljenih mestih vzhodne BiH zaradi lakote že zaceli jesti mrtve, da bi preživeli, poroča tiskovna agencija Associated Press. SaCirbej meni, da je namen srbskih sil, da sestrada tiste, ki jih niso mogli ubiti z orožjem. Na vzhodni BiH je po zadnjih podatkih 20.000 Muslimanov, ki živijo v obkoljenih mestih, srbske sile pa konvojem s Človekoljubno pomočjo ne dovolijo dostopa do teh mest. (STA, Reuter) s tistimi, ki imajo predolg jezik; in drugič - žrtev nikoli ne ve, kako dolga je izsiljevalska veriga in kdo so njihovi »šefi«. Brez vnaprej opravljenih detektivskih poizvedb je seveda težko dobiti celotno podobo o izsiljevanju, vendar je izkušnja v drugih državah pokazala, da ima organizirani kriminal velikokrat tudi svoje »honorarne sodelavce« v državni oblasti. Ce sklepam po tistih primerih, za katere sem izvedel, si izsiljevalci ne izbirajo žrtev po verskih ali nacionalnih kriterijih, temveč izključno po kapitalskem načelu. r BOLGARIJA / OZALOVA BALKANSKA TURNEJA ~i Nove pobude za rešitev vojne v BiH Turški in bolgarski predsednik menita, da bi moral svet preprečiti razširitev vojne na Balkanu SOFIJA - Turški predsednik Turgut Ozal je končal tridnevni obisk v Bolgariji. To je bil prvi obisk kakega turškega predsednika v tej državi, potem ko je postala demokratična in tržno usmerjena država. Z Zeljem Zelevom sta se pogovarjala o vojni v nekdanji Jugoslaviji in o prizadevanjih za preprečitev razširitve vojne na širše področje Balkanskega polotoka. Pri tem sta poudarila, da bi se morala mednarodna skupnost bolj zavzeti za zaustavitev vojne v BiH. Bolgarski predsednik Zelev je ob tem izjavil, da Bolgarija ne bo sodelovala v morebitnem vojaškem posegu. Strinjala pa sta se, da ima Rusija pomembno vlogo pri razreševanju balkanske krize in da se bo njen vpliv na Balkanu še okrepil. Predsednika sta se pogovarjala tudi o medsebojnem sodelovanju med državama. Menila sta, da morata državi nujno odpraviti obstoječe omejitve, ki še vedno preprečujejo razmah svobodnega gospodarskega sodelovanja. Po njunem mnenju bi morali državi predvsem povečati obseg trgovinske izmenjave, sprostiti politiko carin in skrajšati postopek pri prestopu meje med državama. Odnosi med sosednjima državama so bili še posebno zaostreni konec osemdesetih let, ko je skušala tedanja bolgarska komunistična oblast uresničiti koncept enotnega bolgarskega naroda, kar je se posebej pri- zadelo enomilijonsko turško manjšino v Bolgariji, ki se je bila prisiljena množično izseliti v Turčijo. Tako je na vrhuncu asimilatorske politike, v prvi polovici leta 1989, v Turčijo pobegnilo kar 350.000 pripadnikov turške manjšine. Odnosi med državama so se izboljšali po letu 1990, ko so bile v Bolgariji prve večstrankarske volitve, ki so med drugim bistveno izboljšale tudi položaj turške manjšine, ki je dobila svoje politične stranke in predstavnike v bolgarskem parlamentu. Državi zdaj sodelujeta tudi v črnomorski skupini za svobodno trgovino, ki hoče prerasti v močno regionalno gospodarsko združbo. Turgut Ozal bo v okviru svoje balkanske turneje obiskal še Makedonijo, Albanijo in Hrvaško. Romunija pa postaja center zelo dinamične dejavnosti za rešitev vojne v BiH, kar je nekoliko presenetljivo, saj se uradna Bukarešta doslej ni vpletala v razreševanje vojne na tleh BiH. Tako je predsednik Ion Iliescu odpotoval v Bruselj, kjer bo skupaj z visokimi predstavniki Evropske skupnosti skušal poiskati možne rešitve za zaustavitev vojne v BiH. Pred odhodom v Bruselj je izjavil, da želi Romunija igrati aktivno vlogo v razreševanju vojne v BiH in se tako približati Evropi in njenim mirovnim prizadevanjem. Prejšnji teden sta se v Bukarešti mudila grški in turški zunanji minister, v soboto pa pričakujejo tudi predsednika Zvezne republike Jugoslavije Dobrico Cosiča. Romunija je z Grčijo in Turčijo podpisala vrsto dvostranskih sporazumov, neki visoki funkcionar romunskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da si romunska diplomacija prizadeva najti skupni imenovalec za stališča, ki jih imajo te države o vojni v BiH. Po mnenju nekaterih vplivnih političnih analitikov skušajo romunske oblasti s to najnovejšo diplomatsko ofenzivo prebiti led neuradne diplomatske ofenzive, ki oklepa Romunijo. Zahodni diplomati so se namreč izogibali Bukarešti, saj so nekatere poteze romunske vlade, kot na primer brutalno obračunavanje z uporniškimi študenti in še vedno nerešen položaj dvomilijonske madžarske manjšine, postavljale pod vprašaj demokratično usmerjenost pocaucescujevske Romunije. Vojna v BiH in mednarodna izolacija ZRJ povzročata veliko škodo že tako šibkemu gospodarstvu, ki ga bremeni 45-letna dediščina administrativno-plan-skega upravljanja. ZRJ, predvsem Srbija, je eden od najpomembnejših romunskih trgovinskih partnerjev, Romunija, ki ima zaradi mednarodne izolacije veliko škodo od Evropske skupnosti, ni dobila nikakršnih nadomestil za škodo, zato ni Čudno, da ni posebno pikolovska pri izvajanju izolacije svoje sosede na drugi strani Derdapa. (Reuter) STRANKE / ZDRUŽEVANJA V Sloveniji potrebujemo komunistično partijo? Pučnikovi socialdemokrati predlagajo prenoviteljem, naj se razcepijo v dve stranki -komuniste in socialdemokrate Slovenske strankarske povezave SNS | Združitev ni verjetna 4* • • ► Socialdemokrati so včeraj poslali štirim strankam ponudbo o združitvi - eno socialistom, drugo zelenim, tretjo demokratom in Četrto združeni listi. S tem dejanjem je »predzdruži-tveno« preštevanje v slovenski politiki postalo nekoliko bolj pregledno. Socialdemokrati so namreč poslali štiri različne ponudbe. Najbolj nedvoumna je tista, ki so jo dobili socialisti (»stranka, ki nam je najbližja.«). Zelo jasna je tu- di tista, ki jo pošiljajo Združeni listi - predlagajo namreč, naj se »SDP oziroma ZL Cimprej razdraži v socialdemokrate in komuniste«. Socialdemokrati trdijo, da se SDP tudi v dokumentih za združitev levice ni odrekla svoji dediščini, torej KPJ, KPS, ZKJ..., poleg tega so v prenoviteljski stranki ljudje, ki se javno deklarirajo kot komunisti (Janša pri tem na primer omenja Mitjo Ribičiča). Socialdemokrati se sklicujejo tudi na »mednarodno« razsežnost tega problema - Socialistična inter- nacionala ne bo sprejemala v svoje vrste stranke s komunistično preteklostjo. Volitve, predvsem pa nova »troedina« vladna koalicija, so pokazale, da bodo v prihodnje politični zemljevid sestavljali trije močni bloki: krščansko - konservativni, (neo) liberalni in levi (socialdemokratski). Temu ustrezno je po volitvah tudi ukrepala velika trojica - krščanski demokrati so pozivali k združitvi desnice, liberalni demokrati so »povabili« demokrate in socialiste, Združena Usta pa skuša združiti vse potencialne leve stranke. Seveda pa tovrstno povezovanje ni tako enostaven proces, kot si želijo slovenski politični vrhovi. Vsaj do naslednjih volitev bo v Sloveniji (kar kažejo tudi ponudbe SDSS) ostalo ali pa nastalo (ne glede na različne kombinacije) najmanj šest strank. Na levici dve - Združena lista, ki se bo očitno kar v sedanji sestavi preoblikovala v Združeno socialdemokracijo, in Pučnikovi socialdemokrati Zanke in uganke socialdemokracije Iz ponudbe Združene liste: »Nova stranka (Združena socialdemokracija) ni izključni pohtiCni naslednik nobene od združujočih se strank. Njen program je ustvarjalna sinteza socialdemokratske politi-Cne misli vsake od strank, ki se združujejo.«»Vse-binska in pohticna identiteta strank, ki se združujejo, se spremeni in nadgradi v novo kvahteto - organizacijsko moCno in idejno jasno socialdemokratsko stranko na Slovenskem.« Iz ponudbe socialdemokratov Združeni listi: »Ker v Sloveniji, v nasprotju z ostalimi srednjeevropskimi državami, ni nobene stranke z eksplicitnim imenom komunistična, je veC kot očitno, da skupaj z njunima predhodnicama KPS in ZKS, so prav te ortodoksne komunistične sile tiste, ki predstavljajo najvecjo oviro na poti k oblikovanju pristne socialdemokracije.« Iz ponudbe Združene liste: »Nova stranka je pravni naslednik vseh strank, ki so se združile. V novo stranko se prenese vso premično in nepremično premoženje strank, ki se združujejo.« Iz ponudbe socialdemokratov Združeni listi: »Socialdemokrati predlagamo, da bi se SDP ozinna ZL Cim prej razdražili... v socialdemokrate in komuniste. S tem bi se socialdemokratsko krilo na simbolični in dejanski ravni odreklo svoji preteklosti, tako v personalnem kot tudi v politično - zgodovinskem pogledu, in se rešilo svoje negativne hipoteke.« EMIGRACIJA V ARGENTINI Seminar za slušatelje iz Slovenije in Argentine tudi vprašanje, kako je mogla SKD vstopiti v koalicijsko vlado. Na teh srečanjih so se dotaknili tudi vprašanja obiskov iz Slovenije. V Našem domu v San Justu so bili nekateri razpravljalci odločno proti temu, da bi kar vsevprek pomagali Slovencem iz matične domovine. Tako so se na primer vodilni predstavniki nekdanje politične emigracije odločili, da ne bodo podprli izpolnjevanja ankete, ki so jo nedavno pripravili študentje z ljubljanske filozofske fakultete na obisku v Argentini. V Slovenski hiši v Buenos Airesu je potekal fi-lozofsko-kulturni seminar za slušatelje iz Slovenije in Argentine. Začel se je 4. februarja, zadnji razpravljalci pa so nastopili včeraj. Seminar je pripravila Slovenska krščanska demokracija. Udeležilo se ga je šest rojakov iz Slovenije, ki so obiskali nekatere slovenske domove v Buenos Airesu. V prvih dveh domovih so pripravili srečanji, na katerih so gostje iz Slovenije in njihovi gostitelji odgovarjali na vprašanja obiskovalcev. Med dragim so postavili (sami, ali skupaj s socialisti, zelenimi in demokrati). Dve stranki bosta očitno tudi na sredini (liberalni demokrati - sami ali s socialisti - in demokrati) . Na desnici se bodo krščanski demokrati sicer združili z narodnimi demokrati, nikakor pa ne gre pričakovati njihovega tesnejšega povezovanja z ljudsko stranko, ki še vedno raCuna na tisti del konservativnih volilcev in elanov, ki SKD ni odpustil, da je tako »nenačelno« vstopila v Drnovškovo vlado. Nacionalne stranke ni v nobeni kombinaciji. V naslednjih mesecih torej ni pričakovati usodnejših premikov. Odločiti se bosta morali obe zunajparlamentarni stranki - narodni demokrati in socialisti. Prvi bodo (vsaj večinski del) očitno postali krilo krščanske demokracije. Dragi čakajo na ponudbo liberalnih demokratov in ne skri- vajo, da jim je ponovna oživitev ideje o »mali koaliciji« (socialdemokrati, socialisti in zeleni) zelo blizu. Socialisti se bodo dokončno odločili že v naslednjih tednih, vsekakor pa takoj po tistem, ko se bo vrnil Drnovšek in bo LDS še enkrat »premislila«, ali sta liberalna in socialistična opcija zares nezdružljivi. V naslednjih tednih se bodo razpletli tudi spori v stranki zelenih - potem bo jasno, kdaj in s katerimi strankami se bo združevala Plutova »socialdemokratska« frakcija. Konec koncev pa bodo do svojega »združitvenega« kongresa v marcu (za dobrobit levice) o svoji podobi lahko še enkrat razmislili tudi prenovitelji. V vsakem primeru bo slovenski politični prostor še naprej razdrobljen (saj si bosta v vseh treh blokih »konkurirali« po dve stranki). DRŽAVNI SVETNIKI MED USTAVO IN ZAKONI Svetniki menijo, da je tudi častno funkcijo treba plačati Poslovniška komisija zbora bo morda sprožila ustavni spor LJUBLJANA - Na včerajšnji seji poslovniške komisije državnega zbora je bilo v ospredju tudi vprašanje, ali so državni svetniki na svoji seji 2. februarja morebiti prišli navzkriž z ustavo in zakonom, ko so sprejeli sklep o izplačevanju nadomestila dela plaCe in povračilu stroškov za nepoklicno opravljanje funkcije v državnem svetu in izplačevanje plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega zbora. Ta sklep je objavljen celo v najnovejši številki Uradnega lista, kar strokovnim službam parlamenta nalaga, da ga izpeljejo. Nekje morajo pač izbrskati denar (gre za nekaj milijonov tolarjev, saj sve- tniki terjajo denar tudi za nazaj), ki dejansko v proračunu ni načrtovan. Člani poslovniške komisije se sicer v te »podrobnosti« včeraj niso spuščali, zapletli pa so se v načelno razpravo, kako je mogoCe nagrajevati Častno funkcijo, kot vlogo svetnikov opredeljuje zakon o državnem svetu!? Ce bodo ugotovili, da gre za kršenje ustave in zakonov, bodo dali pobudo za sprožitev ustavnega spora pred ustavnim sodiščem. S spornim sklepom so si svetniki zagotovili, da bo njihov predsednik pac za poklicno opravljanje svoje funkcije (tudi to so uredili s posebnim sklepom sveta) prejemal mesečno plaCo, ki Ivanka Mihelčič naj bi bila v bistvu enaka plači predsednika državnega zbora, upoštevaje tudi stoodstotni funkcijski dodatek, minulo delo in drago. Svetniki, za katere zakon navaja, da imajo pravico le do nadomestila izgubljenega zaslužka za Cas opravljanja funkcije in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem te funkcije, pa so z omenjenim sklepom že vnaprej določili, da »izgubljeni zaslužek« znaša do 33 odstotkov poslanske plače. Najpreprostejši izračun tako pove, naj bi svetniki poleg plaC, ki jih prejemajo na svojih delovnih mestih, mesečno pre- jemali še okrog 50 tisoC tolarjev za delo v državnem svetu. Tej vsoti pa kaže prišteti tudi morebitni funkcijski dodatek, pa minulo delo, potne in drage stroške. Tudi generalni sekretar državnega zbora Bogdan Bišček ne ve, ali kje obstaja načrtovan denar za plaCe državnih svetnikov. Opozarja pa, da zbor že zdaj plačuje njihove siceršnje stroške državnemu svetu, dela pa mu tudi druge finančne »usluge«. Glede plaC pa bodo paC poslali zahtevek finančnemu ministrstvu, ne ve pa, kako bo reagiralo ministrstvo, saj je sklep objavljen v Uradnem listu. Denar nikomu ne smrdi... (FotoTomi Lombar / TRIO) Nič novega si nismo izmislili! IVAN KRISTAN, predsednik državnega sveta: »Rešitev, da je funkcija elanov sveta Častna, je treba razumeti tako, da so elani .sveta Se naprej zaposleni na svojih delovnih mestih, vendar to Se ne pomeni, da njihovo delo v svetu ni plačano. Ko smo sprejemali merila za izplačevanje nadomestila, smo povzeli natanko tisto, kar je imela prejšnja skupščina zapisano za nepoklicne poslance. Pri določanju višine dragih nadomestil pa bomo upoštevali odločitev poslancev državnega zbora. Nic novega nismo izumili, zahteva, naj elani državnega sveta za svoje delo ne dobijo nobenega plačila, pa se mi zdi ticemema. Da bi bilo delo sveta res lah- ko učinkovito, potrebujemo vsaj enega poklicnega elana. Ce je to predsednik državnega sveta, moram povedati, da te funkcije ni mogoCe opravljati nepoklicno. Kdor to trdi, ne pozna našega dela ali pa ima za to trditev kakšen drag razlog, denimo to, da bi onemogočil delovanje državnega zbora.«(M. V.) Ivan Kristan ZASEDANJE DRŽAVNEGA SVETA Devetkrat ZA O prisilni poravnavi in stečaju pa na prihodnji seji Alenka Furlan, Majda Vukelič Državni svet je na včerajšnji seji dal svoje mnenje o desetih zakonih, ki jih je kot osnutke oziroma predloge pripravila slovenska vlada in o katerih se bodo poslanci državnega zbora izrekali 23. februarja. Za devet zakonov so dali zeleno luC, medtem ko so pri osnutku zakona o prisilni poravnavi in stečaju, zaradi številnih pripomb - predvsem so zahtevali, da bi morali delavci v podjetjih, ki so v stečaju, dobiti odškodnino zato, ker so izgubiti delo, pa tudi za neizplačan del plaC, poleg tega pa še odpravnino ob upokojitvi -odločili, da bodo o njem odločali na prihodnji seji. Svetniki so podprli sprejem celovitega in sistemsko zasnovanega zakona o varstvu okolja, poudariti pa so, da moramo pri tem upoštevati zmožnosti gospodarstva. Predlagali so tudi, da bi še enkrat preveriti rešitve o tem, kako naj bi bile razmejene pristojnosti med republiko in lokalnimi skupnostmi, posebej kar se tiCe pooblastil ministra za okolje. Člani sveta so se zavzeli za načeloma normativen sistem pridobivanja stvarnih pravic tujcev na nepremičninah, sistem koncesij pa naj bi uporabljali le izjemoma. Soditi so tudi, da bi morali že vnaprej določiti območja, kjer ne bi bilo mogoče pri- OdpušCeni delavci naj dobijo odškodnino! dobiti lastninske pravice, ne glede na državljanstvo, in območja, kjer tovrstnih pravic - zaradi nacionalne varnosti - ne bi mogli pridobiti tujci. PARLAMENT / KOMISIJA ZA POSLOVNIK Rokov za odločanje ni mogoče skrajšati Čimprej o zakonu o referendumu LJUBLJANA - Poslovniška komisija državnega sveta je na pobudo vodstva državnega zbora razpravljala o odnosu med državnim zborom in državnim svetom ter pripravila predloge, da bi zbor na naslednjem zasedanju laže odločal o petih zakonih, na katere je državni svet dal suspenzivni veto. Pred ponovnim odločanjem s kvalificirano večino pa bo o tem izjemoma dalo mnenje matično delovno telo zbora. Sicer je komisija s konsenzom sprejela predlog, naj ob suspenzivnem vetu državnega sveta v državnem zboru o zakonu ne bi zaceli ponovno razpravljati, temveč Poslanci sestavljajo pravila igre (Foto:J. Suhadolnik/TRIO) naj bi o njem le glasovali. Pri ponovnem glasovanju pa je tak zakon le potrditi ali so se z glaso- ŠE VEDNO NEUSKLAJENE VODSTVENE FUNKCIJE Ali gre za direkten napad LDS na SLS? Pravijo, da ne... Zagožen obtožuje Školča - Po 30 urah dela za zaprtimi vrati ljudska stranka zahteva, da se pogajanja odprejo za javnost - Ni nasprotovanj Franc Zagožen LJUBLJANA - Zgodba o tem, kdo bo predsednik kakega delovnega telesa državnega zbora, še ni končana. Vse kaže, da se bodo o tem dokončno odločili šele na seji komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (Kviaz). Vprašanje je le, ati bodo to odločitev sprejeti s preglasovanjem, in tudi, kako bodo stranke to dojele. Vodja LDS Jožef Školč pojasnjuje, da so se doslej vendarle uspeti dogovoriti o delitvi mest v 19 delovnih telesih in da zato morebitno preglasovanje o tem, kdo naj bi vodil dva odbora, dejansko ni nobena tragedija. Ivanka Mihelčič Neusklajena sta ostala odbor za kmetijstvo ( zanj se potegujeta LDS in SLS) in odbor za lastninsko preoblikovanje podjetij ( SLS in SKD). Vodja poslanske skupine ljudske stranke Franc Zagožen je na včerajšnji tiskovni konferenci ostro napadel Školča. Celotno dogajanje je označil za »ogrožanje parlamentarne demokracije«, Skolčevo prizadevanje, da bi LDS do-biila odbor za kmetijstvo, pa je ocenil za »nevarnost hegemonije« in kot poskus LDS, da bi prevzela popol- no oblast. Dejal je tudi, da gre za »načrtni napad največje koalicijske stranke na najvecjo opozicijsko stranko«. Svoje pojasnjevanje pa je konca! z zahtevo, naj se ta pogajanja končno odprejo za javnost, sicer se jih njihova stranka ne bo veC udeleževala. Jožef SkolC pa je na Zagožnove obtožbe odgovoril z besedami, da se strinja s tem, da bi morala biti pogajanja javna, da pa je v politiki normalno, Ce si stranke skušajo utrditi svoj politični primat, kar se tiCe napa- da LDS na SLS pa je rekel, »da se to Zagožnu samo zdi«.Na obtožbe, da LDS vztrajno zahteva vodenje odbora za kmetijstvo, pa je dejal, da imajo liberalni demokrati v svojih vrstah izredno kompetetne ljudi za to področje in da se takšne zadeve pac ne določajo po »naravnem pravu«, po katerem bi ljudska stranka seveda morala voditi prav ta odbor. »Tako kot se dražba ni strinjala s tem, da so komunisti edini poklicani za vodenje države, tudi ne more pristati, da je le SLS poklicana za to, da ima prvenstvo v kmetijski politiki,« je se pribil Skolc. Jožef Školč mogoCe zavrniti vanjem odločili elani poslovniške komisije. V zvezi s hitrim sprejemanjem zakonov je komisija menila, da formalno ni mogoCe skrajšati sedemdnevnega roka, v katerem mora državni svet sprejeti zakon potrditi, pri posebnih interventnih zakonih pa je mogoCe uporabiti tudi institut začasne tajnosti. Komisija bo državnemu svetu predlagala ureditev tega vprašanja v njihovem poslovniku. Člani komisije so Se sklenili, da bodo državnemu zboru predlagali, naj v Cim krajšem Času pripravi osnutek zakona o referendumu in o njem, Ce je le mogoCe, razpravlja že na marčevski seji zbora, saj bo ta zakon natančneje uredil pooblastila na tem področju. (S. S.) AVSTRIJA, KOROŠKA Četrtek, 18. februarja 1993 KOROŠKA / ODNOSI S SLOVENSKO VLADO KOROŠKA / MINISTER SCHOLTEN KOROŠKA / TINJE NOVICE Kdo naj slabi za zamejske Slovence? SPZ meni, da te zadolžitve ni mogoče prepuščati enemu samemu ministrstvu Na dvojezične šole samo $ kvalifikacijo Nova knjiga o slovenskem politiku Antonu Korošcu CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza je včeraj v posebni tiskovni izjavi zavzela stališče do poročil v nekaterih koroških medijih, po katerih naj bi v novi slovenski vladi skrb za zamejstvo prevzelo zunanje ministrstvo. Osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev se v izjavi jasno izreče proti taki morebitni ureditvi ter predlaga poseben strokovni in politično neopredeljen urad na ravni vlade. Taka ureditev da je tudi praksa v številnih drugih evropskih državah. SPZ v tiskovni izjavi med drugim dobesedno poudarja: »Prepričani smo, da je za oblikovanje političnih odnosov matične dežele do svojih manjšin v inozemstvu pristojen in odgovoren državni zbor kot najvišji zakonodajni organ, za izvajanje manjšinske politike pa je neposredno pristojna slovenska vlada kot najvišji ek-sekutivni organ države. V drugih evropskih deželah je za izvajanje manjšinske politike neposredno pristojna vlada, kar presega kompetence enega posameznega ministrstva. Gre namreč za preplet povezav na različnih področjih, predvsem na kulturnih in izobraže- valnih, pa tudi na gospodarskih in političnih. Opredeljujemo se za to, da se vsak posamezni segment slovenskih manjšin v zamejstvu povezuje po strokovno izmerljivih kriterijih z ustreznimi partnerji v Sloveniji. Na najvišjem državnem nivoju so to jasno opredeljene kompetence posameznih vladnih organov oz. ministrstev. Neodgovorno bi bilo, če bi to široko paleto dejavnosti prepuščali enemu samemu ministru, ki mu to še po svoji funkiciji ne pripada. Če bi skrb za manjšine prevzelo zunanje ministrstvo, pretijo zaradi kompleksnosti manjšinskih vprašanj, tudi nepotrebni zapleti z državami, kjer manjšine živijo. Zato diplomacija evropskih dežel strogo in administrativno ločuje med zunanjo in manjšinsko politiko in zunanjega ministrstva ne obremenjuje s tem občutljivim vprašanjem. Slovenski parlament upodablja politično pluralnost Slovenije prav tako kot je politična pluralnost prisotna v življenju zamejskih Slovencev. Zato samo v njem lahko najde oblikovanje manjšinske politike najširši konsens in se s tem manjšinska politika Slovenije izogne enostranskim političnim povezavam do zamejskih Slovencev. Ker naj bi bila politika do zamejskih Slovencev nadstrankarska, bi vlogo koordinacije v organizacijskem smislu lahko prevzel poseben strokovni in politično neopredeljeni urad na ravni vlade. Prepričani smo, da je koordinacija posameznih interesov glede odnosov do zamejstva nujna, saj bi preplet povezav na različnih področjih med Slovenijo in zamejstvom na tej ravni lahko postal nekoliko bolj transparenten in demokratičen, kakor smo bili vajeni doslej. Kot osrednja kulturna ustanova v zamejstvu želimo, da bi bil odnos uradne Slovenije do kulturnega življenja koroških Slovencev opredeljen segmentalno v smislu celovitosti slovenske nacionalne kulture in v smislu povezovanja v skupnem kulturnem prostoru. Administrativni posegi in odlaganje odgovornosti na neke za kulturo nekompetentne strukture silijo kulturo naravnost tja, kjer nikoli ni bila doma: v politizacijo in s tem neposredno v poglabljanje narodnoidenti-tetne krize Slovencev v zamejstvu.« CELOVEC - Avstrijski minister za šolstvo Rudolf Scholten v okviru svojega včerajšnjega obiska na Koroškem na tiskovni konferenci v Celovcu potrdil svoje jasno stališče glede kriterij za imenovanje ravnateljev na dvojezičnih ljudskih šolah. Poudaril je, da vztraja pri tem, da mora imeti kandidat oz. kandidatka za ravnateljsko mesto na zakonsko določeni dvojezični ljudski šoli na Koroškem tudi kvalifikacijo za dvojezični pouk, konkretno, da mora obvladati tako nemški kot tudi slovenski jezik. Na vprašanje, kaj bo storil v aktualni zadevi ravnateljskega mesta na dvojezični ljudski šoli na Brdu pri Šmohorju, kjer je od pristojnih organov predlagana kandidatka brez potrebne kvalifikacije (nima izpita iz slovenščine!), je minister napovedal, da bo to vprašanje še prihodnji teden razrešil s pristojnim deželnim referentom, deželnemu svetniku Herbertu Schillerju. Pri tem je menil, da bi bilo zanj nevzdržno, Ce bi bil imenovan za dvojezično šolo enojezičen ravnatelj oz. enojezična ravnateljica. Izjeme si bi lahko predstavil samo v iz- Ivan Lukan rednih okoliščinah, in tudi pri tem bi morali biti argumenti prepričljivi. Posredno je avstrijski minister za šolstvo na tiskovni konferenci kritiziral tudi imenovanje enojezičnega šolskega nadzornika za okraj Velikovec, ko je menil, da bi bilo brez dvoma boljše, Ce bi se tako mesto zasedlo s kandidatom, ki obvlada oba deželna jezika. Glede skupnega projekta Zvezne dvojezične trgovske akademije oz. Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije v Celovcu pa je Scholten dejal, da vidi možnosti za pospešitev gradbenega postopka v obliki vmesnega financiranja preko šele pred kratkim ustanovljene družbe. Njegov tajnik VVerat-schnig je temu dodal, da je razlog za zavlačevanje projekta ne pri fi-naciranju, marveč da iz Celovca še niso posredovali gradbeni načrt za projekt, ki bo stal približno 45 milijonov šilingov. NaCrt sta že odobrili vodstvi slovenske gimnazije in dvojezične trgovske akademije, tako da je za zastoj očitno odgovoren Deželni šolski svet oz. upravi za zvezna poslopja v Celovcu. TINJE - V Domu prosvete v Tinjah je publicist in prevajalec dr. Feliks J. Bister, ki od oktobra leta 1990 dalje vodi posebej ustanovljeno izpostavo Avstrijskega inštitta za vzhodno in južno Evropo v Ljubljani, predstavil svojo knjigo-dizer-tacijo o »Antonu Korošcu in slovenski politiki v dunajskem državnem zboru«. Knjiga je izšla v založbi Slovenske Matice v Ljubljani, v slovenščino pa jo je prevedel prof. Janko Moder, kateri je bil na predstavitvi prav tako prisoten kot predsednik slovensKe matice univ. prof. dr. Primož Simoniti in univ. prof. dr. Vasilij Melik. Simoniti je zainteresirani koroški publiki predstavil delovanje Slovenske Matice, Melik pa jo je seznanil s slovensko zgodovino pred nastopom Korošca. Bister je na predstavitvi svoje knjige dejal, da je v knjigi oz. dizertaciji zajet Anton Korošec od rojstva leta 1872 do konca oktobra 1918. leta, ko je z dalmatinskim poslancem Melkom Džingrijo in tajnikom jugoslovanskega parlamentarnega kluba v dunajskem državnem zboru Gregorjem Zerjavem zapustil Dunaj in se peljal v Ženevo, kjer je prišlo do znanega srečanja z Antejem Drumbičem in Nikolo Pašičem. Glavni del dizer-tacije je nastal če v šestdesetih letih, ko je Bister intezivno obdelal dejavnost slovenskega koroškega plitika. »V tem obdobju sem mesece in mesece presedel v skoraj vseh jugoslovanskih arhivih in ne nazadnje tudi dobro leto v avstrijskem parlamentu, da bi zbiral podatke o delovanju državnozborskega poslanca«, je poudaril Bister na predstavitvi svoje knjige. Avtor ob tej priliki tudi ni izključil, da bo morda celo nadaljeval z začetnim delom o Korošcu.(I.L.) KOROŠKA / OB OBLETNICI PREGONA 300 SLOVENSKIH DRU2IN V TABORIŠČA »Narodu in dižavi sovražni« knjiga o trpljenju Koroških Slovencev Gre za skupen projekt Slovenskega znanstvenega inštituta in celovške univerze CELOVEC - Pod naslovom »Narodu in državi sovražni/Volksund staatsfeindli-ch« je v Celovcu izšla 480 strani obsegajoča znanstvena knjiga o pregonu koroških Slovencev 14. in 15. aprila leta 1942. Knjiga je rezultat skupnega raziskovalnega projekta Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu ter Inštituta za sodobno zgodovino na celovški univerzi ob sodelovanju Zveze slovenskih izseljencev. Javnosti je bila predstavljena pretekli teden v Celovcu, založili pa sta jo založbi Drava in Mohorjeva. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev, Jože Partl, je na tiskovni konferenci dejal, da gre za »knjigo o trpljenju koroških Slovencev«, ter hkrati opozoril, da je pregon nad 300 slovenskih družin v razna taborišča v nemškem rajhu bila samo predstopnja načrtovanega etničnega CišCenja na Koroškem. Da do tega ni prišlo, je zasluga tistih, ki so se uprli Hitlerjevi strahovladi in jo končno tudi zrušili. Direktor Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Avguštin Malle in Valentin Sima kot predstavnik Inštituta za Ivan Lukan sodobno zgodovino na celovški univerzi sta kot avtorja poudarila, da je knjiga priklon pred žrtvam nacizma oz. spomin na njih, hkrati pa da je naslovljena na znanstveno javnost. Predvsem tudi iz razloga, ker je uradnim koroškim zgodovinopiscem doslej dokaj uspešno uspelo zatajiti to poglavje koroške zgodovine. Poudarila sta, da knjiga sicer ne obravnava vsa vprašanja v zvezi z pregonom koroških Slovencev iz dvojezičnega ozemlja, upošteva pa najpomembnješa vprašanja: od politike v 30 tih letih, preko osnovnih linij nacistične raznarodovalne politike napram celotni slovenski naciji, predvsem napram koroškim Slovencem -od priprav na pregon, preko odmevov prebivalstva na izvršen pregon, do zaključnega dokumenta in dogajanja ob vračanju pregnancev 15. do 25. julija 1945. (Poročilo Joška Tischlerja britanski vojaški vladi v Celovcu). Tako Malle kot tudi Sima sta ob pre- stavitvi knjige poudarila, da na Koroškem slej ko prej ni skupnega zgodovinskega spomina, ne na Cas nacizma, ne na pregon in odpor koroških Slovencev proti njemu. »Kolektivni zgodovinski spomin na Koroškem je tozadevno še vedno razcepljen: medtem ko žrtve nacistične raznarodovalne politike vedno opozarjajo na soodgovornost merodajnih koroških uradov in obseb iz nemškonacionalnega tabora medvojne dobe, druga stran to ne želi tematizirati, Čeprav take trditve niti ne zavrača«, sta dejala avtorja knjige. S tem želi diferencirano prikazati tako soodgovornost koroških inštitucij za pregon koroških Slovencev, da pa so objavljeni tudi dokumenti oz. izjave in kritična stališča koroških mest proti pregonu Slovencev. Izdajo knjige je podprl Urad zveznega kanclerja ter zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje na Dunaju, sodelovali pa so tudi zgodovinarji iz Slovenije. Na sliki dr. Avguštin Malle. Zbor zveze slovenskih žena Za predsednico je bila ponovno izvoljeno Mileno Grčblocher CELOVEC - V konferenčni dvorani Delavske zbornice v Celovcu je v soboto potekal redni občni zbor žveze slovenskih žena. Prireditev je bila v znamenju 50-letnice organizirane dejavnosti slovenskih žena na Koroškem, ki se je aprila leta 1943 zaCela z ustanovitvijo Antifašistične fronte žena. Jubilejnega zbora se je udeležilo veC kot sto žen iz vsega dvojezičnega ozemlja ter tudi gosti iz Slovenije. Tajnica ZSZ Milka Kokot je v njenem poročilu omenila vsestransko dejavnost organizacije, poudarila pa je predvsem močan angažma za begunce iz vojnih področij bivše Jugoslavije. Opozorila je tudi na dejstvo, da so ženske prisotne v vseh strukturah slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ter da z njihovim delom doprinesejo k vsestranskemu raz- voju manjšine. S tem v zvezi tajnica ZSS ni mogla mimo ugotovitve, da delo žena v narodni skupnosti še vedno ni deležno tistega priznanja, ki ga bi moralo imeti. Za primer je navedla razpravo o dedelitvi finančnih podpor in sredstev Urada zveznega kanclerja v narodnostnem sosvetu za koroške Slovence, ko so nekateri elani hoteli ZSZ odreci skoraj simbolično podporo 10.000 šilingov. Za to je vsem tistim, ki jih moti politično-ideološka usmeritev ZSZ, odgovorila z ugotovitvijo, da so se žene v Zvezi slovenskih žena vedno postavile in bodo vedno stale v vrstah tistih, ki se borijo za enakopravnost in zoper izkoriščanje in poniževanje žene v sodobnem svetu. »Tako skušamo doprinesti svoj delež na najbolj pomembne dobrine - mir, svobodo in človekove pravi- ce«, je zaključila Kokotova. Na obenem zboru ZSZ so spregovorile tudi podpredsednica Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov Ana Blatnik ter direktorica urada za žensko politiko pri vladi Republike Slovenije Vera Kozmik. Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Marjan Sturm, pa je dejal, da se je slovenska politika doslej premalo zavedala dela, opravljenega v vrstah žensk, da pa je ZSO prav na svojem zadnjem obenem zboru naredila pomemben korak, ko so bile v vodilne pozicije izvoljene tudi ženske. Pri volitvah novega odbora je kot predsednica bila potrjena Milena Groblacher, podpredsednici sta ostale Vida Obid in Melita Reichmann, tajniške posle bo naprej opravljala Milka Kokot, blagajničarka pa je Mira Prašnik. Dober dan, Koroška odslej dvakrat CELOVEC - Slovenska televizijska oddaja "Dober dan, Koroška”, ki je šele to nedeljo doživela svojo 200. izdajo, je utrdila svoje mesto. Prvič se bo namreč zgodilo, da jo bodo gledalci lahko videli kar dvakrat na zaslonih, in sicer v nedeljo, 21. februarja 1993, ob 9.30 na mreži ORF 2, ponovitev pa bo dan kasneje, torej v ponedeljek, 22. februarja, in to ob 16.20, pravtako na mreži ORF 2. M PRIREDITVE Danes, Četrtek, 18. februarja 1993 TINJE Dom prosvete: 18.00 - Dnevi srečanja in obveščanja za študente. Vodi dr. Jože Marketz (do 20.2.). BELJAK Kletno gledališče: 20.00 - Gledališče »Tirttbrettl»: Inter-mezzo. Jutri, petek, 19. februarja 1993 ŽELEZNA KAPLA Hotel Obir: 19.00 -Pustna prireditev s plesom. Igra ansambel Melos. Sobota, 20. februarja 1993 BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: 18.00 - Pustna veselica z igro »Smeh v zrcalu«. Nastopa gled. skupina SPD Borovlje in »Trio Drava«. Maske zaželjene. OBIRSKO Pri KovaCu: 20.00 - Pustni ples SPD »Valentin Po-lanšek«. Igra Trio Pavlic. GLOBASNICA Pri Soštarju: 20.00 - Ples SAK. Igra ansambel Rubin. VOGRCE Pri Florjanu: 19.30 - Veseloigra: I. Pust-nija. Nastopa igralska skupina VogrCe. Loschnak kandidat dunajske SPO DUNAJ - Okrajna organizacija SPO v dunajskem 23. mestnem okraju je svojega predsednika in notranjega ministra Franza Loschnaka uradno nominirala kot svojega kandidata za predsedstvo dunajskih socialdemokratov. Loschnak, ki se je že nekaj dni poprej sam ponudil kot možen kandidat poleg že dalj Časa predlaganih funkcionarjev, mestnih svetnikov Michaela Haupla in Johanna Hatzla. 17. februarja bo o kandidaturi odločal volilni komite dunajske SPO. Loschnak je že dejal, da sprejme funkcijo le pod pogojem, da naprej lahko ostane notranji minister. Politični insiderji Loschnakov nastop tolmačijo kot potezo ožjega kroga v SPO okoli kanclerja in predsednika stranke Franza Vranitzkega, ki želi pridobiti večji vpliv na dunajsko SPČ. V obdobju dunajskega socialdemokratskega župana Helmuta Zilka in predsednika dunajske SPO Hansa Mayra je mnogokrat prihajalo do razhajanj med dunajsko in .zvezno organizacijo avstrijskih socialdemokratov. (I.S.) Vlada ukrepa proti recesiji DUNAJ - Svetovna gospodarska kriza in nazad<> vanje konjunkture v Evropi sta bili glavni temi na včerajšnjem zasedanju avstrijskega ministrskega sveta. Kancler Vranitzky je predstavnikom tiska tolmačil bodoče ukrepe zvezne vlade. Avstrija v nasprotju do ZDA in drugih držav recesije ne bo skušala zaustavljati z dviganjem davkov in drugimi restriktivnimi ukrepi. Nasprotno. Druga etapa avstrijske davčne reforme, ki bo izdelana do poletja, predvideva nadaljnjo znižanje davkov. Država bo nadalje s subvencijami pospeševala gradnjo stanovanj ter v večji meri skrbela za naročila pri avstrijskem gospodarstvu. Avstrijska formula proti recesiji in za poživitev konjunkure se glasi »zvišanje kupne moči«, je izpostavil Vranitzky (I.S.) Rekord pri infekcijah s salmonelami DUNAJ - Leta 1992 je bilo v Avstriji registriranih 11.057 infekcij s salmonelami. To je veC kot jih je bilo beleženih za Časa 2. svetovne vojne. Problem dobiva vedno bolj razsežnosti epidemije. Osem ljudi je lani zaradi te infekcijske bolezni celo umrlo. Zdravstvene inštitucije zdaj govorijo o alarmantnem stanju: neodvisno od glavnih virov infekcije - v prvi vrsti od inficirane perutnine in jajc - bi se infekcijska bolezen zaradi velikega števila obolelih lahko širila od Človeka do človeka. Problem je tudi novi povzročitelj infekcije (salmonella enteritides), ki je za človeka bolj nevaren kot dosedanji povzročitelji. Zdravstvene ustanove zdaj zahtevajo ostrejše kontrole klavnic in farm za produkcijo jajc. (I.S.) Od leta 1994 dalje samo še 0,5 promila alkohola DUNAJ - Avstrijski minister za zdravstvo, celovški zdravnik Michael Ausservvinkler, vojno ni napovedal samo kadilcem: v najnovejši izdaji političnega magacina "profil” naznanja uvedbo 0, 5 promilne meje za avtomobiliste (trenutno dovoljena mera vinjenosti znaša 0, 8 promila). Hkrati je Ausservvinkler napovedal, da hoče novo zgornjo mejo vinjenosti v roku petih let znižati do absolutne prepovedi kozumacije alkohola. Nadalje je predvidena prepoved točenja alkoholnih pijaC mladincem pod 17 leti. Poleg tega minister za zdravstvo razmišlja tudi o višjem obdavčevanju alkoholnih pijaC ter prepovedi reklame. Optima ’93 prva presenečenja DUNAJ - Naslednji teden bo predstavljena avstrijska medijska analiza »Optima«. Nekatere podrobnosti so postale znane že ta teden. Najbolj uspešno je - kljub hudi konkurenci - na področju bulvarskih medijev odrezala ”Neue Kro-nen Zeitung” Hansa Dichanda, ki ima dnevno 2, 7 milijonov bralcev. Na drugem mestu se je lahko etabliral bivši Dichandov kompanjon in zdajšnji zagriženi konkurent Kurt Falk s svojim štiribarvnim dnevnikom "Taglich alles“ (dobesedno: vsak dan vse), ki ga bere dnevno 1, 2 milijona bralcev. Zaradi izvenkonkureneno nizke cene (tri šilingov) in agresivnega marketinga so najprej vsi pričakovali, da bo »Neue Kronen Zeitung« nazadovala na raCun Falkovega lista, ki je zaCel izhajati pred nekoliko manj kot enim letom. Nastradal pa je dejansko dunajski ve-likoformatni dnevnik "Kurier”, ki ima za sedaj samo še 850.000 bralcev.(I.S.) Industrija pozdravlja "zmago razuma” CELOVEC - Kot "zmago razuma” je Koroška zveza industrijcev označila kompromisno rešitev glede nove organizacije celovške univerze, ki sta jo minister za znanost Erhard Busek in koroški deželni glavar Christof Zernatto v torek predstavila na Dunaju. Zastopstvo industrije z zadoščenjem zagotavlja, da je minister opustil prvotno zamisel o skrajni redukciji humanističnih in pedagoških predmetov, prav tako pa koroška deželna politika ni vztrajala pri maksimalnih zahtevah. Načrtovana reforma celovški univerzi zdaj nudi široko osnovo. Izobraževalni referent socialdemokratov v deželnem zboru Peter Kaiser pa je na tiskovni konferenci izpostavil dva vidika kompromisne rešitve. Pozitivno je, tako Kaiser, da je ostala ohranjena visokošolska postojanka v Celovcu, negativno pa je, da minister Busek ni podal hkrati tudi izhodišč za ustalitev regionalpoliticno ustaljene univerze. Njegova kolegica iz svobodnjaške stranke Renate VVintermann pa je kritizirala, da načrtovana ustanovitev študijskega poskusa 'ekspertno gospodarstvo’ ne nudi dovolj perspektiv in da kompromisna rešitev ne ustreza zahtevam dežele po dobro zasnovani gospodarski univerzi. - NOVICE Olimpijska plamenica bo šla skozi nekdanji iager BERLIN - Ce bodo olimpijske igre leta 2000 dodeljene Berlinu, bo olimpijska plamenica šla tudi skozi bivše nacistično uničevalno taborišče There-sienstadt, ki je na Češkem ozemlju. Tako je veCraj v obrazložitvi projekta Berlin 2000 povedal župan nemškega velemesta Eberhard Diepgen. Plamenica bi morala kot je že tradicija odpotovati iz grške Olimpije proti mestu, ki je določeno za gostitelja. Ce bo to Berlin, bo šla tudi skozi Theresienstadt. Nor na Disneyjeve slikanice BROOKSVILLE - Ljubezen do Disneyjevih živali je pripeljala Američana Jima Jonesa, da si je dal tetovirati na telo kar 57 najbolj znanih Disneyjevih stvaritev. Walt Disney Inc. se je že oglasila in mu strogo prepovedala, da bi nadaljeval, saj so vse te risbice zaščitene in jih nihče ne sme povzemati brez dovoljenja. Jonsa je prepoved presenetila in ga doletela prav v trenutku, ko je imel na hrbtu tetovirano polovico Pepelkinega dvorca. Jones je Cisto ponorel za Walt Disneyijem: na poročno potovanje je Cel v Disneyland, kamor še zdaj redno zahaja trikrat ali štirikrat mesečno. Svojo hišo je okrasil s (uganite)... Disneyjevimi risbicami. Razsodba proti Rushdieju je nepreklicna TEHERAN - Iranska fondacija 15. junij je naslovila na vse muslimane na svetu poziv, naj oblikujejo posebne enote, ki bodo izvedle fatvo, obsodbo, ki jo je ajatulah Homeini izrekel zoper Salmana Rushdieja in ga ubile. Organizacija je tudi razpisala nagrado 2 milijona dolarjev za tistega, ki bo izvedel smrtno obsodbo nad odpadnikom. Sklad dva milijona USD pa se viša iz dneva v dan, saj je denar dobro naložen, trdijo v Iranu. Prav pred dnevi, ob 4. obletnice Homeinijeve razsodbe zoper avtorja satanskih stihov, je sedanji duhovni vodja iranskih muslimanov Ali Hamenei potrdil njeno nepreklicnost. PušCica je odletela, pravi Hamenei in bo zadela odpadnika v srce. Kljub ostrim protestom na Zahodu šiiti torej vztrajajo. Avstralska TV na pohodu SYDNEY - Avstralska televizija je na tem, da preplavi vso Azijo s svojimi programi. Pobudo je vCe-raj predstavil predsednik avstralske vlade Paul Keating. Ze od sinoči milijoni Azijcev iz 15 držav lahko gledajo program ATVI (Australian Television International). ATVI je vidna na širšem območju, ki gre od Burme in južne Kitajske do Papue Nove Gvineje in Indonezije. MOSKVA / MOSKOVSKI ZUPAN PREPOVEDAL TRGOVANJE S KOLAJNAMI JAPONSKA Leninov red? Seveda, z druge roke, 300 dolarjev Simboli nekdanje SZ so bili na voljo turistom za nekaj rubljev MOSKVA - S stojnic na Arbatu v moskovskem središču so izginile uniforme generalov in admiralov, vojaška odlikovanja, kolajne podeljene herojem dela. Moskovski župan je namreč, povsem pravilno, prepovedal prodajo simbolov nekdanje sovjetske države. Do pred kratkim so bile razstavljene na stojnicah kape in uniforme najvišjih činov treh svojetskih vojaških rodov (na njih so vCasih Roberto Scarfone, ANSA bila še znamenja potu, ki so ga njihovi lastniki potili v Afganistanu in v drugih vojaških kampanjah), pasovi, kolajne, ki so jih podelili v Sovjetski zvezi v zadnjih sedemdesetih letih. Sedaj prodajajo samo uniforme podčastnikov in vojakov, katerih cena je smešno nizka. »To imam samo kot propagando, Ce pride milica,« pravi eden od prodajal- cev, »dobro robo imam tu nekje v bližini, Ce vas zanima.« Trgovanje s kolajnami in odlikovanji se seveda ni prenehalo, le tako sramotno javno ni kot doslej. Eno najbolj iskanih odlikovanj je Leninov red, ki so ga od leta 1930 naprej dajali najvišjim znanstvenikom umetnikom in političnim voditeljem. Gre za 31 gramov težko zlato kolajno, ki je veljala na Arbatu do pred kratkim kakih 300 dolarjev. Zbiratelji z vnemo išCejo tudi red slave, ki so ga med drugo svetovno vojno dajali podčastnikom in vojakom za izredno pogumna dejanja. Zlata kolajna prvega razreda velja danes približno 600 dolarjev. NajveCja redkost pa je kolajna reda zmage, ki ima 16-karatni diamant PANAMA / KOKA GRE NAJBOLJ V DENAR Z ognjem nad mamila PANAMA - Srednja Amerika pa vse tam do Kolumbije je področje, kjer je gojenje koke daleč najbolj rentabilna kmetijska zvrst. Revni kmetje v teh predelih dobij osi-cer le po kak dolar za svoje težaško garanje, vendar je tudi to več kot nič, na njihovih ramenih pa živijo tihotapci in veliki trgovci s kokainom, ki zalagajo ameriško in evropsko tržišče s smrtonosnim belim prahom. Panama je ena od držav, kjer se soočajo s tem problemom: tokrat je posegla vojska in zažgala skladišče kokinih listov. in ki so jo po drugi svetovni vojni dali le 17 najvišjim oficirjem rdeče armade. Na stojnicah na Arbatu ali na bolšjem trgu v parku Ismailovu je niso še nikoli imeli. No-sitelji nekaterih kolajn so za Časa sovjetskega režima imeli celo vrsto privilegijev. Imeli so prednost pri dodelitvi stanovanj, pri nakupu avta, v trgovinah niso Čakali na vrsto, imeli so prednost tudi pri nakupu letalskih in železniških vozovnic. Prodaja teh simbolov nekdanje SZ se je začela že v zadnjih Časih perestrojke, ko so jih zahodni turisti kupovali kot spominčke na SZ. Po spodletelem udaru proti Gorbačovu pa so te stvari izzvenele kot simboli retorike sovjetskega režima. Svoj delež je imela tudi huda gospodarska kriza, ki je prisilila oficirje in njihove družine, da prodajo tudi nekatere zelo dragocene stvari za prgišče rubljev. Marsikdo je že protestiral proti tej trgovini. Vsaka kolajna ima za seboj neko dejanje, ki je nekaj pomenilo za onega, ki je kolajno prejel. Med lastniki nekaterih kolajn ali uniform so bile tudi osebnosti, o katerih pišejo zgodovinske knjige. NajveCji problem današnje Rusije pa je premostiti odnos s svojo sovjetsko preteklostjo. 110 dni sam v objemu Pacifika Kariči Horia je v 110 dneh preplul Tihi ocean od Havajev do Japonske z 8-metrskim čolnom na pedala Herman Goring je bil znan po svojem razsipništvu KIŠINJEV / POTRATNI HITLERJEV MARŠAL JE IMEL RAD DOBRO KAPLJICO Goringova dragocena zbirka vin je obtičala v Kišinjevu Paul Deter Rauchenbach KISiNJEV - Ponos Moldove leži globoko pod zemljo te nekdanje sovjetske republike in zori v labirintu kleti, raztezajočem se v skupni dolžini 65 kilometrov. V Cricovi, predmestju mol-dovske prestolnice Kišinjeva, se v lesenih sodčkih ali industrijskih rezervoarjih namreč dostojanstveno stara kar 35 milijonov litrov rdečega, belega in penečega se vina. V tem kletarskem raju sta temperatura in vlažnost ves čas enaki, etikete pinotov, rizlingov in drugih sort, skrbno shranjenih v pristenkih, pa nakazujejo, da na sončnih pobočjih Moldove raste žlahtna trta. Glavni kletar Andrej Holostenko, dobrodušen možak s trebuščkom, srkne požirek temnordečega kaberneta in z vzdihom pomodruje: »Vino je edino živo bitje v tekoči obliki.« Državne kleti v Cricovi s tekočimi življenjskimi oblikami ne oskrbujejo le vse Republike Moldove, temveč tudi preostali del Skupnosti neodvisnih držav (SND) in prav tako Vzhodno Evropo. Buteljke iz cri-covske zakladnice vse pogosteje najdejo pot tudi na Zahod. Na tem izrazitem poljedelskem območju ob meji z Romunijo je vino veC ali manj edino zanesljivo izvozno blago. Samo Holostenko ima ključe do najsvetejšega v teh kleteh - Narodne vinske zbirke. V njej je 653 najrazličnejših sortnih vin in drugih alkoholnih pijaC z vsega sveta. Za obiskovalce iz Nemčije ima Holostenko pripravljeno presenečenje: zbirko Hermanna Goringa. Po besedah cricovskega kletarskega mojstra so pošiljko žlahtnih vin, namenjeno potratnemu letalskemu maršalu nacističnega diktatorja Adolfa Hitlerja Goringu, sovjetske vojaške enote prestregle leta 1942 na neki ladji v vodah pred Odeso, pozneje pa se je znašla v kleteh pod Ulico kaberneta. V zabojih je med mnogimi drugimi steklenicami recimo neki italijanski vermut iz leta 1939, mozelCan letnika 1933 in francoski muškatelec letnika 1940. »Tule pa je naš najstarejši eksponat,« reCe Holostenko in previdno vzame v roke trebušasto steklenico, »judovsko vino letnika 1902 iz Jeruzalema, sorta, s katero so nazdravili ob pashi.« Kletar pravi, da ta steklenica ni naprodaj niti za 100 tisoč dolarjev. Ko je stekla beseda o manj dragih in mlajših vsebinah teh kleti, smo od direktorja cricovskega vinograda Dorela Košaka slišali upanje, da bo prodaja nekoč zacvetela. »Lani smo napolnili z vinom tri milijone buteljk, penečega se vina pa je bilo 500 tisoC litrov,« je povedal. »Toda prodaja na Zahodu peša, ker ne znamo dovolj dobro tržiti,« je potožil Košak. Kljub vsemu je deset odstotkov njegovega polsuhega penečega se vina prišlo do kupcev v Nemčiji. Moldovski kabernet začenjajo ceniti tudi ljubitelji vina v Veliki Britaniji in ZDA. Nadaljnje širjenje na Zahod je doslej preprečevala ovira v značilnem slogu nekdanje Sovjetske zveze. »V vsej SND sta samo dve tovarni, ki lahko izdelujeta buteljke evropske velikosti,« je povedal Košak. Zaradi žensk duhovnic hud spor v vrstah anglikanske Ceikve LONDON - Na alternativnem sestanku disidentskih anglikancev je bil prisoten tudi neki škof. Vsi skupaj, nekaj sto jih je bilo, so protestirali proti sklepu anglikanske Cerkve, da dovoli posvetitev žensk za duhovnika. Msgr. Robert Llewellin, do-verski škof, je sicer rekel, da je na sestanku prisoten samo v lastnem imenu in da njegov predstojnik, sam canterburyjski škof, sploh ne ve, da je tam. Vprašanje je zelo resno, saj so disidenti trdno odločeni, da izstopijo iz anglikanske Cerkve, ce se slednja ne bo držala, tako trdijo, Jezusovih naukov in Biblije. Disidentov ni malo, saj predstavljajo 35 odstotkov vseh angliakcev, med njimi pa so anglokato-liCani in evangeličani, ki ne morejo pristati na nekatere izbire anglikanske Cerkve, ki po njihovem mnenju niso v skladu z Jezusovim naukom, temveč so sad trenutne mode in popuščanja modnim muham. Skupina disidentov je predlagal, da bi v okviru vsake posamezne škofije ustanovili strukturo, ki bi delovala paralelno in ne v nasprotju z anglikansko Cerkvijo. Ce do tega ne bo prišlo ne izključujejo možnosti, da se vrnejo v okrilje rimske katoliške Cerkve. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 • 25 26 27 • 28 29 • 30 31 32 • 33 34 • 35 36 37 38 39 Vodoravno: 1. stud, gnus, 6. orientalsko barvilo za lase, 9. donator, darovalec, 11. notranja stran roke od zapestja do prstov, 12. waleški nogometni reprezentant (lan), 13. žoga zunaj igrišča (naša pisava), 14. vrsta stropne opeke (iz crk TOMAN), 15. začetnici slovenskega planinca in skladatelja Aljaža, 16. ime ameriške igralke Bassinger, 17. začetnici ameriškega igralca Redforda, 18. italijanska poročevalska agencija, 20. začetni del, 22. del nekaterih iger z žogo, niz, 23. ime pop pevca Kershavva, 24. glavno mesto Gane, 25. tek v naravi Cez dm in stm, 27. začetnici ameriškega skladatelja Ivesa, 28. mati bogov v grški mitologiji, 30. avtomobilska oznaka Benetk, 31. podočnik, očnjak, 33. Četrti rimski kralj, 34. najvecji kopenski sesalec, 35. nravi, znaCaj, 36. mračnost, 38. ime Tolstojeve literarne junakinje Karenine, 39. italijanski fizik, po katerem se imenuje enota električne napetosti, rojen na današnji dan leta 1745 (Alessandro). Navpično: 1. vsebinsko zaključena enota tele-vizij-skega ali radijskega programa, 2. elektrokemični vir toka, ki lahko neposredno oddaja tok, ne da bi ga bilo treba prej napolniti, izum fizika pod 39. vodoravno (dve besedi), 3. starogrški didaktični pesnik (iz crk TARA), 4. vrednostni papir, 5. avtomobilska oznaka Avellina, 6. voditelj slovenskih klerikalnih poslancev v dunajskem parlamentu, soustanovitelj dnevnika Slovenec (Karel), 7. laičnost, 8. nemški kemik, pionir v proizvodnji sladkorja iz sladkorne pese (Franz), 10. Vlahinja, 14. avtomobilska oznaka Milana, 16. srbska filmska igralka (Olivera), 19. velika ptica ujeda, 21. izvor, 24. židovski religiozni mislec (Uriel), 26. šesti ton v tonski lestvici, 29. začetnici zborovodje Kuneja, 32. vnetje lica (iz črk AMON), 33. koralni otok, 35. angleški glasbenik (Brian), 37. soglasnika v besedi Ciovo. 'ejjoy\ ‘Buy ‘jsonpeuiaj ‘soja ‘uojs ‘quy ‘qru:,> ‘gy\ ‘eay ‘jg ‘sod[ ‘eisjy ‘qi]q ‘jas 'poAn ‘VSNV ‘HH ‘ru;x ‘y| ‘ejuora 'jab ‘qsny -ue[p ‘oajBAOiep ‘Buq ‘eqe8o :ouAejopo/y :Aaqsa>i | Naloga 15 Nal0ga 16 j Šahovska naloga St.: 15 TIMMAN - ŠALOV / Amsterdam 1991 Timman je zaupal prostemu kmetu na Icraljevem krilu, vendar pa je pozabil na nemočnega lovca na polju c2. Cmi, ki je na potezi, je pravilno ocenil položaj in z nekajpotezno kombinacijo razbil položaj belega in zmagal. Šahovska naloga St.: 16 YATES - ALJEHIN / Kecskemet 1927 Nekdanji svetovni prvak Aljehin je slovel po izrednih kombinacijah. Ena od njegovih domiselnih je nastala v partiji, ki je v poziciji na diagramu. Aljehin, ki je na potezi, je na poučen način izkoristil položaj belega kralja in učinkovito zmagal. Kako potekajo zadnje poteze partije, je naloga reševalcev. Rešitev naloge št.: 13 Capablanca je v pripravah na prodor črnih kmetov v središču najprej žrtvoval krilnega kmeta 1.. .h4l. Po izsiljenem 2.gh4 sledi 2.. .e5! 3.fe5 f4 in sedaj ima črni dva povezana prosta kmeta, ki sta v nadaljevanju odločila partijo. 4.Tel Ke6 5.c4 Ke5: 6.Td5: Td5: 7.cd5 f3! in beli se vda. Rešitev naloge St.: 14 Vodja belih figur ne vidi dobrih potez za belo damo s polja e8 po nadaljevanju: l.e7 h2, zato se je presenetljivo odločil 2.e8SH (skakač) po 2.e8D hlD je črni pred zmago. Sedaj po 2...hlD beli skakač z večnim šahom napada črnega kralja, ki se ne more braniti in si tako zagotovi neodločen rezultat. 3.Sc7+ Ka7 4.Sb5:+ Ka6 5.Sc7+ REMI! GRAFOLOGIJA / METODA ZA RAZKRIVANJE PISCEV ANONIMNIH BESEDIL KOT NASPROTJE ANALITIČNIM PRISTOPOM Groforobotomija Kako naj iz gole verjetnosti izvedemo dokaz? X~w di se, da krizni časi / budijo v ljudeh ni-* I zke strasti. V skladu z lestvico Človeških potreb po Maslovvu upada tudi energija, želje po sa-mouresnicitvi pa so tako na dnu, da je na prvem mestu preživetje. To je tudi Cas različnih poskusov, kako priti do dobrin po Cim krajši poti, se pravi na nepošten naCin. Za to je veliko priložnosti in navsezadnje tudi možnosti. Ljudje takih nagibov ne zadovoljujejo samo s krajami, ampak posegajo tudi po bolj zapletenih načinih, Čeprav nic manj kriminalnih. Eden takih načinov je tudi izsiljevanje, ki se morda zdi storilcu v nekaterih primerih celo »pošteno«. Nekateri se namreč Čutijo prav poklicane za varovanje javne morale, ki pa je lahko zelo širok pojem, na milost in nemilost prepuščen ocenjevalcu. V ta namen je mogoče izrabiti marsikaj: od praznih Čenč do popolnoma jasno izražene zahteve po tolikšni vsoti, ki bi lahko zapečatila usta »moralnemu zaščitniku«. Seveda pa mora ta svoji žrtvi to nekako sporočiti, za kar lahko izbere različna sredstva. Telefon je manj pripraven, saj se žrtev in storilec navadno poznata; v nasprotnem primeru bi namreč storilec težko prišel do popolnih informacij. Zato taksni »Čistuni« posegajo po pisalu in papirju. Neverjetno je, da v Času, ko kar mrgoli računalnikov in bolj ali manj elektronskih pisalnih strojev, ljudje Se vedno segajo po peresu. Zdi se, da kljub svoji kriminalni naravnanosti in neClove-škosti vendar želijo priti v pristnejši človeški stik. S tem paradoksom se srečamo v številnih primerih, kar kaže, da tudi tu deluje razcep človeka na javno in zasebno področje. Seveda to močno škoduje storilcu, saj ga lahko hitro odkrijejo. Pisanje anonimk je za pisca paC opra- Borut Pogačnik vilo z jalovim izidom. Zdaj pa h konkretnim možnostim. Ce dobite pismo, za katero je že na prvi pogled jasno, da vam v njem nekdo nekaj sporoča s sila čudno pisavo že na ovojnici, je morda najbolje, da se pripravite na Se bolj čudno vsebino. Misli, ki jih pisci teh del sporočajo, so ponavadi sicer daleC od resnice, vendar pa morate predvsem grožnje vzeti zelo resno. Pisci anonimk svojo pisavo spreminjajo na vec načinov: - pišejo z drugo roko kot običajno, - pisavo poenostavijo in pišejo po Šolsko, kar govori o nazadovanju tudi na tej ravni, - uporabljajo različne vrste Crk; pol besede je recimo napisane z velikimi tiskanimi Črkami, pol pa z malimi, - namesto nekaterih Crk uporabljajo iz Časopisov in revij izrezane Črke, drugo pa izpišejo, - poskušajo posnemati pisavo kakšne druge osebe, predvsem take, ki jo prejemnik dobro pozna, da bi sum prenesli nanjo. Obstaja pa tudi možnost, da besedilo narekujejo kakšni drugi osebi, ki piše z opravičilom, da gre za Salo, in tako pravi pisec niti ne ve, da je sodeloval pri kaznivem dejanju; seveda s tem storilec veliko tvega, kajti ko je vmešan še nekdo, »ve za to ves svet«, kot pravi pregovor. Toda tudi to se dogaja. Pisec anonimnega pisma lahko Zeli le pokvariti vzdušje in srečo kakšne družine, zveze ali pa posameznika, pri čemer uživa ob tuji nesreči s pravim sadizmom. Običajno se tak človek maščuje za lastno prikrajšanost na katerem koli področju svojega življenja. Lahko izreče tudi povsem odkrite grožnje kot: dnevi so ti šteti, kmalu te ne bo več, otroke ti bomo pobili, zgodila se bo nesreča, gorelo bo, Božica ne bos uCakal, ma- lo te bomo urezali, vzela te bo noc, dali te bomo spanckat, ženo ti bomo onečastili, tvoj sin bo horizontala itd. Grožnje je potrebno vzeti nadvse resno, Četudi so še tako nesmiselne in nečloveške: zavedati se moramo namreč, da jih je pisal Človek, ki morda misli natanko tisto, kar je napisal. Včasih pa anonimno pismo vodi tudi Zelja po koristi: da bi na primer koga odpustili z dela (posredno napredovanje), da bi kdo na določen dan in kraj prinesel določeno vsoto denarja, odstopil od tožbe itd. Ne glede na vsebino pa je nujno potrebno, da z anonimnim pismom seznanimo organe pregona, ki bodo uvedli preiskavo ali pa stvar le registrirali, odvisno od stopnje kaznivosti dejanja. Navadno se v takih primerih vsi znajdejo v slepi ulici, tako da je to podobno iskanju igle v seneni kopici. Samo naključje običajno le malo pomaga. Zgodbe tistih, ki prejemajo anonimke, so si navadno zelo podobne. Tako sta Majda in Peter dobila zelo čudno pismo. Vsebina je bila polna nesramnosti, groženj, sovraštva, zavisti, na koncu pa je bil pripisan kar datum njunega konca. Se tako hladnokrvna Človeka ne bi ostala pri tem brez znojnih rok in hude pretresenosti. »Pa saj nisva nikomur prav nic naredila, nikogar prizadela...? Kako je to mogoče?« A pismo leži na mizi in grožnja v njem je nepreklicna. Porodi se tisoče vprašanj, predvsem pa: KDO je to napisal, KDO preži nanju...? Med nekaj veC kot dvema milijonoma prebivalcev Slovenije se je znašel tudi pisec te anonimke. Pismo je bilo v modri kuverti, poštni žig 64270 Jesenice, datum: delavnik, ura 19, brez znamke. Pisava okorna, velike tiskane Črke, kot bi bile sestavlje- ne iz različnih pisav, kuverta pa izpisana prav tako, malo bolj enakomerno. Pisalo: moder kemični svinčnik. Kaj zdaj? Po telefonu pokličeta nekaj prijateljev in ti jima svetujejo, naj se takoj obrneta na policijo! Tako tudi naredita. Delavci UNZ ju pomirijo in jima svetujejo, naj gresta mirno v »zaščito«, Ce bi prišlo do izsiljevanja. Mine teden, mesec, nic se ni zgodilo. Na srečo. Toda zakonca je grizlo, kdo bi to lahko napisal? Odgovarjala so samo skomigajoča ramena znancev, policistov, vsakogar, ki je pismo pogledal. Ali res ni nikogar, ki bi lahko karkoli povedal o piscu? Neki Petrov sodelavec pa se je spomnil na rumeni dodatek telefonskega imenika in pod rubriko grafo-logija našel telefonsko številko in naslov izvedenca za to področje. Kaj bi pa ta lahko pomagal, se je najprej spraševal Peter? A poskusiti je potrebno prav vse, preden se človek povsem vda v usodo. S fotokopijo pisma in kuverte sta torej z ženo obiskala grafologa, medtem ko sta izvirnik že ob prvem obisku pustila na policiji. Grafolog ju je prijazno sprejel in si kopijo nekaj Časa ogledoval, potem pa povedal, da lahko naredi graforobota. Peter je že slišal za fotorobota, a za graforobota še ni slišal. Kakšen hokus-pokus pa je zdaj to? NiC posebnega, je povedal grafolog. Na temelju pisave iz pisma in kuverte pridemo do značajskih lastnosti neznanca. Pisava nam lahko veliko pove in tako lahko med ljudmi, ki jih bolje poznamo, morda celo zasledimo tak znaCaj... Seveda ne moremo na podlagi takšne prepoznave še prav nic ukrepati, le policija lahko močno zoži krog osumljencev. Gez teden dni sta se ponovno oglasila pri grafologu in tam ju je že Čakal graforobot. Vsebina je bila približno takšna: pisec anonimnega pisma je oseba, ki ne ljubi hitrih sprememb, precej natančna, sicer disciplinima in redoljubna, ima pa močno izražene agresivne poteze. Prepirljiva, maščevalna, z različnimi kompleksi, tako na področju spolnosti kot lastne vrednosti. Ima močno izražen gon po uveljavljanju, hkrati pa je vedno v nekakšni opoziciji proti vsem avtoritetam. Zelo je skopa, vendar ima velike materialne potrebe. Veliko navzkrižje obstaja med tem, kar je in kar bi hotela biti. Ima dobro koncentracijo in vztrajnost, težko vzpostavlja medčloveške stike, na zunaj kaže šibko samozavest, ni sposobna izraziti, kar Čuti, čustveno je revna in okorna, ni duhovno gibčna. Po vsej verjetnosti gre za moškega. Zdravstveno stanje pisca: težave z želodcem, visok krvni tlak. Verjetno desničar. Avtohtoni Slovenec s srednjo ali nižjo izobrazbo. Glede na značajske lastnosti je grožnje potrebno vzeti povsem resno. Peter in Majda sta se spogledala, a prvi trenutek graforobota nista mogla prisoditi prav nikomur, ki ga poznata. VeC informacij pa jima doslej ni mogel dati še nihče. Zadovoljna sta odšla domov, čeprav je nad njima še vedno visel Damoklejev meC grožnje. Pozneje so se dogodki odvijali tako, da se je povsem po naključju odkrilo, da je pisec anonimnega pisma Majdin sodelavec iz drugega nadstropja poslovne zgradbe. Bil je čudak, vendar je bil že dolgo zaljubljen vanjo in tega ni mogel in znal pokazati. Ko pa je slišal, da Majda baje hodi s svojim šefom, je bil tako pretresen, da je posegel po grožnji. Res je bil želodčni bolnik. Spolnih izkušenj ni imel. Zelo je sovražil oCeta in zato vse avtoritete. Rad se je prepiral in do onemoglosti vztrajal pri svojem. V službo je vedno hodil točno. Mizo je ob koncu dela vzorno pospravil, v predalih je imel red, le v spodnjem predalu so našli osebne stvari, ki niso sodile v delovno mizo... Imena so seveda izmišljena, kraji prav tako, vendar pa je vsak dan veliko ljudi, ki prejme anonimno pismo s tako ali drugačno vsebino. Vsi najprej obupajo in se šele pozneje nekoliko zamislijo. Grafologija se s tem ukvarja na naCin, kot smo opisali. Graforobot je izvorno moja »inovacija«; termin sem prvC uporabil pred šestimi leti v grafolo-ški rubriki Primorskega dnevnika. Kakor sicer grafologija nima nic skupnega z ugotavljanjem »zločinskih Crt« v pisavah, nam lahko pomaga v primerih, ko je potrebna vsaj neka opora in zmanjšanje števila osumljenih (v tem primeru kar dveh milijonov). Res je, da večkrat prav neka subtilna nadrobnost v značaju odkrije nove možnosti, nakaže povsem nove smeri. Graforobot je seveda koristen tudi za odkrivanje takšnih storilcev, ki so že naredili zločinsko dejanje in morda pustili kako sporočilo. Sicer pa grafologija na sodišču nima kaj dosti iskati. Tisto, kar uporabljajo na sodišču, se praviloma imenuje grafosko-pija in grafometrija. Poslužujejo pa se ju pri ugotavljanju istovetnosti piscev oporok, raznih pogodb, poslovnih dokumentov ali pa samo za prepoznavanje podpisov na takih dokumentih. Seveda se ukvarjata tudi z anonimnimi pisci, vendar ne v smeri iskanja pisca na terenu, ampak za odkrivanje že osumljenih oseb. S tem se ukvarjajo sodni izvedenci za grafo-metrijo in grafoskopijo. Izraz grafologija je tam napačno rabljen. Vsak izvedenec mora odgovoriti na naslednji vprašanji: kaj dokazuje, da je nekdo pisec ali podpisnik nekega dokumenta (anonimke), Ce je, oziroma kaj dokazuje, da ni, Ce ni. Preprosti vprašanji, ki pa terjata veliko dela, natančnih analiz in primerjav. Seveda pa se lahko izvedenec tudi moti in zmoti, posebej Ce strokovno ni dovolj podkovan, Ce nima potrebne izobrazbe in premalo pozna področje znanstvene grafologije. Na sreCo pa. ima vsaka od strank v sporih ali obtožbah pravico do tako imenovane supervizije izvedenčevega dela, Ce z njim kakorkoli ni zadovoljna, ali pa se ji zdi, da je celo pristranski. Naivneži pogosto mislijo, da bi lahko s pomočjo grafologije prepoznavali bodoče kriminalce, morilce, goljufe, tatove ali posiljevalce. Vendar te reci niso tako preproste, kot se morda zdijo na prvi pogled. V nekom je morda res nekaj dispozicij za takšna nagnjenja, vendar pa je lahko okolje in lastno delovanje v tem pogledu zaviralno, in se nikoli ne bodo razvile. Poleg tega v pisavi delinkvenca ni nikjer razvidna neposredno, ampak samo prek značajskih Crt, kot so: negativna agresivnost, prikrivanje, hinavščina, nasprotovanje avtoritetam (Vaterprotest), različni kompleksi, moCna nevrotičnost, narcisizem, nad-kompenzacija manjvrednostnih kompleksov, šibka ali nikakršna socia-bilnost, mazohizem, sadizem, analsadistični kompleksi itd. Skratka, veliko teh lastnosti lahko nastopa skupaj, pa sta gospa ali gospod še vedno državljana, ki jima gre vse spoštovanje, saj mogoče nikoli ne bosta prestopila meje zakona. Lahko se zgodi, da nekdo, ki je v vsem moCno pozitiven, v afektu, ki ga nihče ni mogel predvideti, ubije ženo in otroke ali pa svojega sodelavca, direktorja ali kogarkoli. Vsakršno anticipira-nje, tako dobrega kot zlega, je nesmiselno in nehumano. Prav je, da to tudi ni splošno dovoljeno. Drugo pa je, ko je nekdo že prekoračil zakon, ko že ogroža življenje ali pa s tem vsaj grozi. 2e sloviti Sherlock Holmes se je veliko ukvarjal z raznimi grozilnimi pismi. Tudi sir Arthur Conan Doyle pri opisovanju uspehov svojega slovitega in morda najvecje-ga detektiva vseh Časov ni pozabil na to področje. Tudi mi nismo, saj vsak mesec kdo prejme kakšno tako ali drugačno pismo in sprašuje, Ce bi skupaj z njim poskušali najti iglo v kopici sena. Večkrat se nam to posreči. Takrat je vsak strokovnjak najbolj zadovoljen, saj je dokazal, da je morda verjetnost ena proti milijon postala gotovost. NOVICE Vrnitev zrakoplovov AMSTERDAM - Visoki stroški prevoza potnikov in blaga so v zadnjem desetletju spodbudili strokovnjake iz kar nekaj držav, da so se posvetih načrtom za razvoj transportnih zrakoplovov. Čeprav so te vrste vodljivi baloni okorni in nič kaj hitri, so zelo primerni za prevoz velikih in nerodnih tovorov. NajveC načrtov je bilo v nekdanji ZSSR, vendar jih zaradi gospodarskih težav in razpada države niso mogli izpeljati. Kar precej vodljivih zrakoplovov uporabljajo v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in še nekaterih državah, so pa večidel sorazmerno majhni in najCešCe namenjeni ekonomski propagandi. Strokovnjaki nizozemske družbe DSM nameravajo iz vlakna, imenovanega dyneem, izdelovati tovorne balone in vodljive zrakoplove, napolnjene s helijem. O vlaknu, ki so ga razvili raziskovalci te družbe, trdijo, da je »najtrdnejše na svetu«, desetkrat močnejše od jekla. Pri DSM načrtujejo izdelavo večjega števila vodljivih zrakoplovov nenavadne oblike - visokih 100 in širokih 25 metrov - ki bi prenašali približno 35 ton tovora. »Civilizacija«ogroža opice MANADO (CELEBES) - Dve vrsti opic, ki živita v naravnem okolju na indonezijskem otoku Sulavvesiju (Celebesu) - celebeški makaki s perjanico in gorontalo makaki - sta zaradi uničevanja okolja hudo ogroženi. V pičlih desetih letih se je število celebeških makakijev zmanjšalo s 60 tisoč na 7500. Gorontalo makakijev je bilo ob koncu 70-tili let približno 80 tisoč, zdaj pa jih ni niti pol tega števila. Vzroki so hitra rast otoškega prebivalstva, pospešen gospodarski razvoj, sekanje gradbenega lesa, krčenje gozdov zaradi pridobivanja ornih površin, suša itd. Eden izmed razlogov je za Zahodnjake nenavaden: krajevno prebivalstvo makakije lovi oziroma jim nastavlja pasti zaradi hrane. Nedavno se je vzrokom izumiranja teh opic pridružil še eden: na enem izmed dveh glavnih območij, kjer živi celebeški makaki, so našli zlato in tja so se zgrnile horde zlatosledcev. K sreči indonezijska vlada in svetovne organizacije za zaščito ogroženih vrst kažejo vse večjo skrb za opice s Sulawesija. Na poti do »inteligentnega otoka« SINGAPUR - Po sedanjih načrtih naj bi Singapur do leta 2000 zaradi razvoja informacijskih tehnologij (IT) postal »inteligentni otok«. V zadnjih dveh letih pa so se pojavile težave - zaradi zmanjšane stopnje rasti v Evropi in Avstraliji, tradicionalno najboljših kupcev opreme iz Singapura. Padla je predvsem prodaja pomnilniških enot, ki so 1991. leta pomenile 58 odstotkov izvoza IT, medtem ko sklopi in sestavni deli 21 odstotkov, kompletni računalniški sistemi pa 15 odstotkov. Leta 1991 se je prodaja v primeri z letom 1990 sicer povečala za 20 odstotkov, vendar je to veliko pod 30 do 40-odsto-tno letno rastjo v obdobju 1983-1990. Skrb vzbuja predvsem prodaja trdih diskov, ki se je povečala samo za 0, 3 odstotka. Poleg manjših naročil iz Evrope in Azije je za slabitev kriva močnejša konkurenca iz Tajvana, Malezije in Tajske, držav, v katerih so proizvodni stroški oziroma stroški sestavljanja še nižji. V singapurski industriji računalnikov kljub vsemu niso črnogledi, in sicer predvsem zato, ker so prerasli fazo »šrau-fenciger industrije« in so sami oziroma skupaj z velikimi svetovnimi družbami (Seagate, Conner, Ro-dime, Prairie Tek itd.) postavili trdne temelje za solidno izdelavo. Zaradi manjšega povpraševanja tradicionalnih kupcev se v Singapuru zdaj bolj kot kdajkoli usmerjajo k prodaji v azijskih državah. To zlasti velja za Malezijo, Tajsko in Indonezijo, v katerih se krajevni dobavitelji računalniške opreme za zdaj še ne morejo meriti s Singapurjem po zanesljivosti in servisiranju. Proračun za »obrambo v vesolju« VVASHINGTON - Čeprav so mnogi pričakovali, da bodo v ZDA po hladni vojni temeljito oklestili proračun za t.i. strateško obrambno iniciativo (SDI) in druge vesoljske vojaške programe, se to v glavnem ni zgodilo. V proračunu za davCno leto 1993 (274 milijard USD) so vesoljski programi še vedno v ospredju. Predsedujoči odbora Bele hiše za vojaške službe je to takole komentiral: »Hladne vojne je sicer konec, toda še vedno imamo opraviti z otipljivimi grožnjami in ta proračun nam bo pomagal izbrati pravo obrambo za novo obdobje.« Za raziskave in razvoj v okviru nacionalnega aero-vesoljskega načrta (NASP) so namenili 150 milijonov dolarjev, za antisatelitski program (ASAT) 46,6 milijona - vendar v to ni vključena bojna izpopolnitev, niti niso dah denarja za praktični preskus delovanja srednje infrardečega kemičnega laserja (-MICH) na objekt v vesolju. Pretežni del proračuna so dodelili SDI in obrambni iniciativi na prajektil-skem področju (TMDI): 300 milijonov za »prestreznike, bazirane v vesolju«, 300 milijonov za druge nadzore, 2, 04 milijarde za omejeno obrambo, 400 milijonov za raziskave in podporne dejavnosti in 1,01 milijarde za TMDI. Zaradi drugačnih svetovnih razmer so vendarle spremenili dokument o obrambi pred balističnimi projektili, sprejet leta 1991: sistemov naj ne bi instalirali že leta 1996, češ da se bodo ravnati po vseh poznejših dopolnilih iz novega sporazuma o antibatističnih projektilih. Hrup se s hrupom uduši MARSEILLE - O škodljivem učinku hrupa se brž prepričamo, Ce se približamo velikanskim zvočnikom na rockovskem koncertu oziroma repu letala, ki ogreva motorje. Danes po vsem svetu prodajajo slušalke, katerih namen ni samo pokriti ušesa in jih zaščititi s pasivno absorpcijo zvoka v poroznem materialu, temveč te slušalke hkrati oddajajo »zvok proti zvoku«. Slušalke Nacionalnega centra za znanstvene raziskave v Marseilleu, domiselno imenovane »Čelade proti hrupu«, so zasnovane na načelu aktivne absorpcije: z mikrofonom merijo moteči zvok, potem pa vdelani električni filter proizvede pravi »protizvok«, tj. signal enake amplitude in frekvence, vendar z nasprotno fazo (pada, kadar signal izvornega zvoka raste in nasprotno). »Proti-zvočne« slušalke so namenjene posadkam reaktivnih letal, osebju v ladijskih strojnicah, tankistom, delavcem v bučnih proizvodnih dvoranah ipd. Četrtek, 18. februarja 1993 ŠPORT planinski svet 100 let planinstva Slovenci smo narod planincev in ljubiteljev gora, ki se nam ponujajo in nas izzivajo v naši prelepi domovini. Minilo je sto let odkar je nastala planinska organizacija kot protiutež nemškim Alpen-vereinom, ker smo hoteli ohraniti za nas naše gore in planine. 27. februarja 1893 se je na pobudo nekaj vnetih slovenskih planincev ustanovilo v Ljubljani Slovensko planinsko društvo, ki je kasneje prevzelo ime Slovenska planinska zveza. Podružnica ljubljanskega društva je tudi tržaško slovensko planinsko društvo, ki se je ustanovilo v Trstu leta 1904 in bo prihodnje leto slavilo svojo 90-letnico. V počastitev stoletnice slovenskega organiziranega planinstva prireja Planinska zveza Slovenije veliko proslavo, ki bo v nedeljo 28. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Proslave se bodo udeležili tudi tržaški planinci. SPDT ima na voljo omejeno število vabil, ki jih daje na voljo svojim elanom. Ti se bodo morah peljati v Ljubljano s svojimi avtomobili. Začetek proslave v Cankarjevem domu bo ob 18. uri. Za vsa pojasnila je na voljo Lojze Abram, telefon 415534. Smučarji na Helmu Kot napovedano, je Smučarski odsek SPDT priredil prejšnjo nedeljo uspel smučarski izlet na Helm v Pustertalu. Izleta se je udeležilo okrog 40 izletnikov, ki so se naužili res lepega smučanja na odlično pripravljeni progi. Z vrha Helma so lahko smučali do doline in bil je res pravi užitek ob krasnem sončnem vremenu. Le škoda, da se izleta ni udeležilo večje število smučarjev. Mnogo je bilo takih, ki so spočetka najavili svojo udeležbo a so ostali doma. V prihodnje bi bilo priporočljivo, da je udeležba večja. Zimske športne igre SPDT Zaradi pomanjkanja snega so v velikih težavah prireditelji vsakoletnih društvenih Zimskih športnih iger, za izvedbo katerih je bil določen datum 28. februar. Smučarski odsek društva je nameraval prirediti Zimske športne igre na Zoncolanu, vendar tam že cvetejo trobentice. Prireditelji bodo zato primorani premestiti kraj izvedbe Zimskih športnih iger in celo prenesti datum. Odločitev bo padla v prihodnjih dneh. (L.A.) Huda kazen za vročekrvneža Mosse Vročekrvni igralec Mosse Daniele Frausin, eden od zloglasnih protagonistov prvenstvene tekme 1, amaterske lige med Vesno in Mosso (7.2.), je vendarle doletela pravična kazen. Po tednu dni dodatnih preiskav ga je športni sodnik zaradi napada na nasprotnika s pestmi, brcami in pljuvanjem in zaradi povzročitve poškodb po vsem obrazu diskvalificiral kar za osem kol! V zveziz nedeljskimi' tekmami pa je bil elan Primorja Moreno Trampuž diskvalificiran za štiri kola (brcnil je nasprotnika po sodnikovem žvižgu). Eno kolo bodo morali odsedeti Mielau-cich (Primorje), Kaus (Juventina), Sirotti (Kras), de Mieheli in Donaggio (Zarja). »Prešeren« danes za naslov med košarkarji V telovadnici šole Volta bodo dijaki liceja Prešeren danes popoldne, s pričetkom ob 16.30, naskakovali naslov košarkarskih pokrajinskih prvakov v okviru Dijaškega prvenstva. V finalni tekmi se bodo pomerili z vrstniki šole Oberdan. V polfinalu je Prešern z 59:51 premagal Stefan, Oberdan pa je z 91:78 izločil Galilei. Finale za 3. mesto med omenjenima poražencema bo v isti telovadnici, s pričetkom ob 15. uri. Zois/Cankar v polfinalu Združena ekipa odbojkaric naših goriški višjih srednjih šol Zois in Cankar je včeraj z 2:0 (16:14, 15:5] premagala ekipo šole Pacassi in se uvrstila v polfinale pokrajinske faze Dijaškega prvenstva, kjer pa bo naletela na trd oreh. Igrala bo proti Sla-taperju, zmagovalcu zadnjih let. Postava Zoisa/Cankarja: Brisco, F., M. in V. Černič, Bulfoni, Miklus, Zavadlav, Lovisoni, Fran-dolic, De Rocco, Pellegrin, Zuccarino. Dvoranski uspehi Macchiutove Dvoranska atletska sezone se je šele pričela, a slovenska atletinja Margaret Macchiut, ki brani barve turinskega društva Sisport Fiat, je že dosegla dva izredna uspeha. 2e smo poročali o tem, da je na državnem prvenstvu v Veroni osvojila naslov prvakinje v teku na 60m z ovirami med mladinkami. S Časom 8, 64 sekunde je tudi postavila tudi svoj osebni rekord in absolutni rekord letošnje sezone. Pred dnevi pa je Mac-chiutova na ekipnem članskem DP v Genovi pripomogla k temu, da je njen klub ubranil naslov. Margaret je sicer imela precej smole, saj si je na polovici teka pretegnila mišico, a je stisnila zobe in pritekla do cilja v Casu 9, 00 sekunde IN BILA 5. Upati je, da poškodba ni prehuda, ker Mac-chiutova noCe manjkati na mladinskem dvoboju med Italijo in Rusijo, ki bo 21. 2. v Pesaru (A. L.) Obvestilo ŠPORTNA SOLA TRST priredi v nedeljo, 21. t.m., od 15. do 19. ure tradicionalno otroško pustno rajanje na Stadionu 1. maj v Trstu. Igral bo orkester Taims. Za jedaCo in pijaCo bo poskrbljeno. SMUČANJE / DIJAŠKO PRVENSTVO Soliden nastop dijakov Prešerna Najvišje (6.) Talotti, najhitreje pa Volpi Rapotec zelo dobra, smola Suberjeve Francesca Rapotec je na državnem prvenstvu meščanov v supervelel-slomu osvojila odlično 5. mesto v absolutni kategoriji, med mladinkami pa je po neuradnih podatkih 2. ah 3. O njeni dobri vožnji priča tudi majhen zaostanek za zmagovalko Arioldije-vo, ki je progo presmučala v Casu 79, 65, čas Rapotčeve pa je bil 82, 48. Manj sreče je imela druga slovenska tekmovalka, Valentina Suber, ki je bila diskvalificirana. Konkurenca je bila huda, saj je nastopilo 81 smučark, med moškimi pa celo 210, zmagal pa je Pachner s Časom 75, 94. Danes bo za smučarke na sporedu slalom. Na deželni fazi ekipnega smučarskega prvenstva za dijake višjih srednji šol na Nevejskem sedlu so pravico do nastopa imele po dve najbolje uvrščeni šoli iz vsake pokrajine. Tržaško pokrajino so poleg šole Gali-lei v vseh treh konkurencah - med naraščajnicami in naraščajniki ter med mladinci - zastopali dijaki in dijakinje liceja France Prešeren. Tekmovanje v veleslalomu je bilo za šestčlansko zastopstvo naše šole dokaj zahtevno, vendar je treba naše dijake pohvaliti, ker so se požrtvovalno borih proti vrstnikom ostalih pokrajin, pri Čemer imata vsaj dve - videmska in pordenosnka - zaradi manjše oddaljenosti smuCišC občutno boljše možnosti za treniranje. Za vse štiri tekmovalne kategorije je bila veleslalomska proga enaka, s 33 vratci, višinsko razliko 400 m, precej zaprta glede na strmino in na nekaterih senenih točkah tudi ledena, tako da ni manjkalo »pasti«, ki so jih samo najboljši uspešno premagovali. Ker je bilo število nastopajočih omejeno, je bilo tekmovanje razmeroma kratko.Od naših smučarjev je s šestim mestom najvišjo uvrstitev dosegel naraščajnik Gabrijel Talotti, ki je skupaj z Borutom Plesničarjem (15.) šoli Prešeren v tej kategoriji zagotovil končno Četrto mesto. Med na-rašCajnicami sta bili Tanja Pitacco deveta oz. deseta, ekipno pa peti, med mladinci pa sta se Christian Volpi in Danijel Toscano uvrstila na sedmo oz. enajsto mesto, kar jima je prav tako prineslo skupno uvrstitev na 5. mesto. Prvi dve šoli v konkurenci naraščajnikov in narašCajnic sta se uvrstili na državno fazo, ki bo od 1. do 5. marca na Nevejskem sedlu. Uvrstitve NarašCajnice: 1. I. Fri-go (Trbiž) 50, 91; 9. Tanja Pitacco (65, 64; 10. Jasmina Strekelj (obe Prešeren) 67, 04. Ekipna lestvica: 1. Trbiž 5 točk; 2. TolmeC 7, 3. Tržič 19, 4. Petrarca Trst 19, 5. Prešeren Trst 19. Naraščajniki: 1. Picci-nin (Pordenone) 50, 80; 6. Gabrijel Talotti 52, 64; 15. Borut Plesničar 60, 90 (oba Prešeren). Ekipna lestvica: 1. Ga-lilei Trst 9, 2. TolmeC 11, 3. Pordenone 14, 4. Prešeren 21. Mladinci: 1. Filipuzzi (TolmeC) 47, 30; 7. Christian Volpi 50, 48; 11. Danijel Toscano (oba Prešeren) 57, 41. Ekipna lestvica: 1. TolmeC 6, 2. Pordenone 13, 3. Trbiž 17, 4. Pordenone 18, 5. Prešeren 18. G.F. ŠOLSKO PRVENSTVO Tekme že potekajo Tudi letos v odbojki precej slovenskih nižjih srednjih šol Prejšnji teden so se zaCela tekmovanja v moški in ženski odbojki za nižje srednje šole v okviru mladinskih iger. Zastopstvo je kot vsako leto kar številno, saj se iger udeležuje 15 ženskih in 10 moških ekip. Število je za žensko področje povsem normalno, saj je tudi v uradnih odbojkarskih prvenstvih ekip v kategoriji narašCajnic, to je tistih letnikov, ki pridejo v glavnem v poštev tudi za mladinske igre, veliko. Preseneča pa deset moških šolskih reprezentanc. Mladinska moška odbojka je namreč v Trstu že dalj Časa številčno v krizi, podatki mladinskih iger pa jasno kažejo, da bi bilo fantov dovolj, očitno pa društva in šole ne morejo najti skupnega jezika. S slovenskim zastopstvom smo tudi letos lahko zelo zadovoljni. Zenske ekipe je prijavilo vseh sedem naših nižjih srednjih šol, moške pa svetoivanski Ciril in Metod in openski Kosovel. V vseh dosedanjih izvedbah so se tudi glede na rezultat naše šole izkazale, najbolj odmeven pa je bil kajpak uspeh šole Erjavec, ki je pred dvema letoma s svojo "zlato” generacijo osvojila celo državni naslov. Organizator, to je tržaško šolsko skrbništvo, je ženske ekipe razdelil v tri izločilne skupine po pet ekip. V skupini A nastopata tudi svetoivanski Ciril in Metod in šentjakobski Cankar, v skupini B dolinski Gregorčič in openski Kosovel, v skupini C pa proseški Levstik, nabrežinski Gruden in rojanski Erjavec. Ekipe se bodo do 11. marca, ko bo na sporedu zadnja kvalifikacijska tekma, pomerile med seboj po sistemu vsaka proti vsaki. V polfinale se bodo uvrstile prvou-vršCena iz vsake skupine in tista drugouvrščena ekipa, ki bo najtesneje izgubila proti prvouvršCeni. Pri fantih bodo Čast slovenskih šol zastopali odbojkarji svetoivan-skega Ciril Metoda in openskega Kosovela. Ciril in Metod je v izločilni A skupini, Kosovel pa v B. V polfinale se bosta uvrstili prva in druga ekipa iz vsake skupine. Kot reCeno, so izločilne tekme že v polnem teku, vsem našim mladim odbojkarjem in odbojkaricam pa želimo veliko športne sreče. (Inka) KARATE / PRI SHINKAI KLUBU_ Interni izpili zapreslop kategorije Pri Shinkai karate klubu so v začetku tega tedna opravljali interne klubske izpite za prehode v višje kategorije. V skladu s pravili karate zveze lahko klubski inštruktorji ocenjujejo karateiste do rjavega pasu, za Črni pas pa je pristojna posebna komisija, ki jo imenuje federacija. V slovenskem karate klubu je izpite vodil Sergij Stoka, ki ima status učitelja karate federacije. Prisotnih je bilo precej Calnov, vendar pa vsem ni uspelo, da bi prestopih v višjo kategorijo in bodo imeli prihodnjič morda vec sreCe. Najbolj številna je bila kategorija začetnikov, ki so se potegovali za beli pas. Pri otrocih si bodo odslej na kimono lahko zavezali uradni beli pas Daniele Di Mario, Katrin in Jessica Stoka, Erika Suc in Sandra Vasques. Med odraslimi pa so prvo stopničko v kategorijah uspešno preskočili Cristjan Bajc, Slavko Be-zin, Damjan Crissmani, David Vesnaver, Vesna Cappellini, Elijana Dolja, Ingrid Sulli in Helena Jovanovič. Rumen pas namesto belega bosta med odraslimi odslej lahko nosila Lara Pintar in Elvin Škabar, za prehod z modrega na rjav pas pa sta uspešno prestala izpit Inštruktor Sergij Štoka Vojko Zotti in Alessan-dro Bullo. Otroci so polagali tudi izpite za prehod z rumenega na oranžni pas, ki so si ga pridobili Andrea in Elia Hrovatin ter Tilen Tavčar. Kot je znano, gredo pasovi pri karateju od belega preko rumenega, oranžnega, zelenega, modrega in rjavega do črnega pasu, ki se loCi še od 1. do 10. dana. Izpite se opravlja do 5. dana, naprej pa gre po starosti in drugih merilih. B R U N O Š KER K Smučanje in planinstvo glavni panogi ŠZ Devin Bojan Pavletič Ce po telefonu pokličeš družino Bruna Skerka, se prijazen glas gotovo odzve s »halo!« In to s takim, ki ne dopušča dvomov, pri nas ne odgovarjamo s »pronto!« »Gospod Bruno, je tak način telefonskega odziva pri vas zavesten ali slučajen?« »Vsekakor zavesten. To je naša narodnostna identifikacija.« »Ali je tudi ime društva, katerega predsednik ste in nosi naziv Devin, narodnostna identifikacija ali pa zgolj poimenovanje po kraju, kjer delujete?« »Naše društvo se imenuje Športno združenje smučarski klub Devin in tudi v uradnem prevodu naziva smo ohranili ime Devin, ne pa Dnino. S tem smo želeli odločno poudariti, da ima kraj, kjer delujemo, na skrajni zahodni meji tržaškega ozemlja slovensko ime.« »Vaše društvo je torej krajevno?« »Ne, to ne. Sedež imamo sicer v Cerovljah, naši člani pa so razen iz ožje in širše okolice tudi iz Bazovice, Tržiča, z Goriške in drugih krajev.« »Vas torej vaščani čutijo kot domače društvo ali ne?« »Vsekakor. Osnova našega delovanja, kar se članov tiče, je štirikot-nik Devin, Mavhinje, Sesljan, Ce-rovlje. Vaščani teh naselij goje do nas zelo prijateljska čustva.« »Opišite nam prosim, v glavnih obirisih vaše društvo.« »Trenutno imamo štiri odseke. Najstarejši je smučarski, ki bo prihodnje leto slavil svojo 20-letni-co. Ta organizira vsako leto Pokal prijateljstva treh dežel, vsako peto leto, ko pride na vrsto, pa zamejsko smučarsko prvenstvo, udeležuje pa se, kajpak, tudi raznih tekmovanj in prvenstev.« »S tem odsekom ste vpisani v FI-SI?« »Da. Enako pa tudi z drugim, ki smo ga ustanovili lani in sicer za gorska kolesa. Letos bomo tako priredili dve tekmovanji, ki bosta veljali tudi za pokrajinski naslov.« »Torej imate Se dve sekciji?« »Da. Tu je najprej planinska, ki zelo dobro sodeluje z bazovsko Slogo, skupno s katero prireja tudi raz- ne pohode in izlete. Tu je pa tudi kajaška sekcija, ki pa trenutno ni dejavna in kaže, da ji pohajajo življenjske moči.« »Mar ni čudno, da ste tako aktivni v smučanju, planinstvu, kjer morate potovati zelo daleč, da se lahko udejstvujete, pa tudi gorski kolesarji so izraziti suhozemci, na morju, ki ga imate pred sabo, pa ste opešali?« »Da, res je. Toda morje imamo doma, je del našega vsakdana in ga skorajda niti več ne opazimo. Za nas to ne predstavlja takega izziva, kot so gore, sneg...« »... ali pa imate, kot Slovenci, enako kot v matični domovini, ljubezen do gora že vrojeno?« »Ja, najbrž bo res tako. Očividno tudi to potrjuje, da pripadamo istemu narodu.« »Imate številno članstvo?« »Smučarskih tekmovalcev, ki so registrirani, imamo približno 25 (v starosti od petih do dvajsetih let), domačih tekem pa se udeleži tudi do 71 članov. Kolesarskih tekmovalcev pa je kakih 15. Tu pa so, seveda, še planinci.« »Kakšni so odnosi z drugimi društvi?« »Z nabrežinskim Sokolom gojimo bratske odnose. To društvo nam izredno pomaga, zlasti s svojim kombijem, ki je za nas življenjsko pmem-ben. Z italijanskimi društvi pa gojimo običajne dobre odnose, lahko bi rekli, da so športni.« »Bi se vi opredelili za eno samo, močno slovensko športno društvo v celi devinsko-nabrežinski občini ali pa za sedanje stanje?« »Ne, menim, da je bolje imeti več društev, 2e večkrat pa sem predlagal, da bi se na širšem tržaškem območju združila tista društva, ki goje enake panoge. Menim, da bi se morala združiti vsa smučarska društva ali pa bi morali imeti največ dve taki organizaciji. Toda odziva na ta moj predlog doslej ni bilo.« »Letos boste svoj tradicionalni pohod za Memorial Mirka Škabarja izvedli 18. aprila. Takih poimenovanj raznih tekmovanj in turnirjev imamo zamejci nekaj. Zelo redko pa se spomnimo, da bi poimenovali to ali ono manifestacijo po naših krajevnih, narodnostnih, zgodovinskih in drugih podobnih značilnostih. Ob vaši obali je n. pr. prala plenice Lepa Vida.« »Res je, o tem bi treba premisliti. V pravi obliki in pravem času bi morali izkoristiti tudi tako možnost.« »Devin je eno od starih obmorskih naselij, kjer smo Slovenci pognali svoje morske korenine. V ostalih krajih nočejo biti Kraševci, kaj pa v Devinu?« »To pri nas ni tako izrazito. V glavnem pa bolj težimo k Laškemu.« »S katerimi velikimi težavami se ubada vase društvo?« »To sta predvsem dve. Odborniki so preobremenjeni s svojim delom, saj ima večina poleg službe še manjše ali večje posestvo in društvu ne more posvečati toliko svojega časa, kot n. pr., v mestu. Zelo težko pa shajamo tudi finančno. Dobro bi bilo, če bi se pri podelitvi raznih podpor bolj upoštevalo kriterij objektivnosti. Živimo namreč z občutkom, da nakatere podpore, ki prihajajo k našim društvom, niso razdeljene pravično.« »Kljub pomanjkanju časa odbornikov pa imamo vtis, da je vaše delovanje bogato.« »Moram reči, da so naši odborniki (v odboru nas je devet) zelo predani društvu, na sejah pa nas je pogosto celo več kot je odbornikov, kar kaže tudi na širšo podporo.« »VaSa trenutno največja osebna želja?« »Želim si miru. Želim, da bi na vzhodu zavladali med ljudmi spet tako bratski odnosi, kot so bili nekoč, da bi ne bilo več vojne. Pa tudi to, da bi Slovenci v Italiji končno le prišli do svojih pravic.« »Za slovo nam še povejte, kako ste zadovoljni z novim Primorskim dnevnikom?« »Resnično povem, da sem prejšnjega že hotel odpovedati. Zdaj, ko vidim, da je novi še kar v redu, sem se premislil. Večjih kritik nimam. Rad bi le to, da bi smučanje na športni stani ne bilo tako zapostavljeno. Vsekakor zasluži več pozornosti, kot jo je deležno sedaj.« NOGOMET / ZAOSTALA TEKMA Zarjini začetniki zapravili točko Don Bosco - Zarja Adiaimpex A 1:1 (1:1) ZARJA ADRIAIMPEK A: Jaš Gregori, Umari, Giraldi, Carli, Berce, Batič, Stokelj, Cernjava (Škabar), Longo, Tolenti-no, (Babudri), Zornada. STRELEC ZA ZARJO ADRIAIMPEK A: Zornada. V zaostali tekmi prvenstva »začetnikov« sta se ekipi Don Bosca in bazoviške Zarje Adriaimpex A razšli pri neodločenem izidu 1:1, potem ko so skozi vso tekmo imeli naši fantje pobudo stalno v svojih rokah in je bilo pričakovati, da bodo z lahkoto zmagali. Pogostokrat se v nogometu zgodi, da slabši tekmec z enim samim strelom doseže gol in na- tančno tako je bilo tudi na tej tekmi, v kateri je Don Bosco na splošno presenečenje prvi zatresel mrežo. Čeprav so bili očitno boljši, so se morali »rdeče-beli« pošteno potruditi, da so rezultat spet uravnovesili. To je uspelo Zornadi, ko je lep predložek v kazenskem prostoru z glavo preusmeril v mrežo. Od tega trenutka so imeli Zarjini fantje pobudo stalno v svojih rokah in igralo se je le v kazenskem prostoru domačih. Proti koncu tekme je prišlo v kazenskem prostoru Don Bosca tudi do očitnega prekrška. Domači branilec je žogo dobesedno imel v naročju, a nezanesljivi sodnik tega ni videl. Vsi igralci so se ustavili v pričakovanju dosoditve najstrožje kazni, a sodnik je pokazal, da se lahko igra nadaljuje, kar so domači igralci sprejeli z olajšanjem in veseljem. Tudi, če ne bi prišlo do te epizode, bi lahko zapisali, da bi si Zarjani zasluzili kaj več od remija in lahko rečemo, da so si zapravili točko. Ne glede na nedosojeno 11-metrovko, so bili na žalost krivi napadalci z netočnimi streli na vrata. Naj omenimo, da v nedeljo čaka našo združeno ekipo zanimiva in borbena tekma na domačem igrišču, ko bo gostila solidno drugouvrščeno enajsterico San Giovannija. (d.gr.) ODBOJKA / »DEČKI« NA TRŽAŠKEM Rutinska zmaga slogašev Naraščajniki v dveh tekmah iztržili štiri od šestih možnih točk CUS Prevenire - Sloga 0:3 (6:15, 5:15,10:15) SLOGA: Božič, Germani, Kralj, Marc, Metlika, Micalessi. Začela se je tretja faza v prvenstvu dečkov. Slo-gaši premočno vodijo in po vsej verjetnosti si bodo naslov pokrajinskega prvaka priigrali nekaj kol pred pravim koncem prvenstva. Tudi združena ekipa CUS Prevenire našim fantom v torek ni bila dorasla, pa čeprav so slogaši zaigrali nekoliko manj prodorno. To pa je pravzaprav tudi do neke mere razumljivo, saj se fantje zavedajo, da so boljši od ostalih in je torej dober del srečanj v prvenstvu zanje le gola formalnost. (Inka) NARAŠČAJNIKI Rozzol - Sloga 2:1 (15:8,14:16,15:1) SLOGA: Corbatti, Dra-sič, Grilanc, Milič, Mon-tello, Peterlin, Rebecchi, Sosič. Sloga - NPT 3:0 (15:2, 15:8,15:6) SLOGA: Corbatti, Dra-sič, Milič, Montello, Pavletič, Peterlin, Sosič. Slogini najmlajši so ta teden odigrali dve srečanji. V torek je Sloga klonila Rozzolu, ki ga je premagala samo v prvi fazi, vendar je bil takrat tržaški nasprotnik precej drugačen od sedanjega, ki uvršča v svoje vrste več zelo visokih igralcev. Slogaši so dobro zaigrali v polovici prvega in v drugem setu, medtem ko so v tretjem povsem popustili in so domačini veliko točk osvojili že s serviranjem. V sredo pa je na Opčinah gostoval zadnjeu-vrščeni NPT. Obe ekipi imata v svojih vrstah mlajše igralce, slogaši pa so bili tehnično precej boljši in so tako zasluženo tretjič premagali svoje tržaške vrstnike. (Inka) ŠPORT Četrtek, 18. februarja 1993 SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKIH DISCIPLINAH / FALUN Danes začetek Poškodba Francija Petka na srečo ni tako huda, kot je kazalo Iz Faluna Jasna Milinkovic FALUN - S skoki v nordijski kombinaciji se bo v Falunu na Švedskem danes začelo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, na katerem se bo za odličja potegovalo 460 tekmovalcev in tekmovalk iz 37 držav, kar obeta najmnožičnejšo udeležbo doslej. Prireditelji so trdo delali in se pogumno borili, čeprav ni zapadlo dovolj snega, rešitev pa je umetni sneg vzdolž 32 kilometrov tekaških prog in na obeh skakalnicah. Organizatorji obljuljajo, da bo prvenstvo v smučarskem Stadionu Lugnet v rudarskem mestecu v pokrajini Balama, kjer bodo po letih 1954 in 1974 že tretjič gostili najboljše nordijske smučarje, velik praznik. Od njega so si veliko obetali tudi slovenski ljubitelji smučanja, njihove upe pa je v veliki meri zmanjšala poškodba svetovnega prvaka Francija Petka. »Franci se že z berglami sprehaja po hodniku. Nemški zdravnik dr. Ernst Jacob, ki nam je že večkrat pomagal, je bil pri njem, prav tako pa tudi češki zdravnik Krajci«, so bile prve besede direktorja slovenskih nordijskih reprezentanc Lojzeta Gorjanca. Oba zdravnika sta se posvetovala in si prizadevala, da bi čim prej usposobila Francija Petka, ki je pri neugodnem padcu na treningu v torek utrpel boleče udarnine. Leščan se mora čimveč premikati, bolečine pa mu blažijo z ledom in posebnim mazilom za prekrvavitev. Franci je vesele narave in pogumno prenaša poškodbo: »To je pač usoda. Za padec sem kriv sam, kajti hotel sem preveč. Za malenkost sem prehitro odskočil, iz agresivne drže naprej pa se po močnem vrtincu nisem več mogel rešiti.« Petka, ki je po dobrem prvem poskusu, ko je bil sploh najdaljši, in malo Iz Faluna bo o poteku svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah vsak dan poročala JASNA MILINKOVIC slabšem drugem poskusu hotel Se enkrat skočiti zelo daleč, je pri tem zasukalo za 180 stopinj, padel je na bok in obležal v izteku. Prve ugotovitve, da ima zlomljeno medenico in da bo moral počivati pet do Sest tednov, so bile k sreči napačne in po dveh ali treh tednih bo najbrž že lahko treniral. Reprezentančne kolege, ki so na dosedanjih dveh treningih skakali zelo dobro, bo morda lahko že v nedeljo spodbujal ob skakalnici. Sedanja ekipa je izredno homogena, odnosi znotraj moštva delujejo izredno vzpodbudno na vsakega posameznika, med skakalci pa vlada tudi zdrava konkurenca. Najbrž je prav ta pripeljala do nesreče, kajti Urban Franc je v drugem poskusu v torek skočil 111 metrov, Franci v petek osem metrov manj, v tretje pa je želel kot pravi vodja naših mladih skakalcev biti spet najboljši. »V svoji 30-letni trenerski karieri sem videl že veliko padcev, ob Francijevem pa najbolj veseli, da bo lahko že kmalu skakal in da ni nobenih resnejših posledic. Da je pa to izjemna Skoda za Francija in ekipo, pa je že samo po sebi jasno,« je menil Lojze Gorjanc. Po dobrih skokih v to- Organizatorji so na objekte morali navoziti več kot 100.000 kubikov snega rek je slovenskim skakakl-cem tudi včeraj slo precej dobro. Med 30 skakalci, ki so opravili trening so bili zmeraj v ospredju: Franc 109.5, 120, 104.5; GostiSa 100.5, 111, 113.5; Kladnik 73, 80.5, 105; Zupan 102.5, 96, 104. Skakalci so ob primernem vzgonskem vetru in zaradi višjega zaletiSča dosegali lepe daljave, pri Urbanu Francu pa se je veter malo obrnil, zato je bil njegov skok, čeprav je iz njega izvlekel, kar se je dalo, nekoliko krajši. Kaže, da Blejcu velika naprava v Falunu izredno ustreza, kajti spomnimo se, da je sedemnajstletnik na prvi tekmi za svetovni pokal v tej sezoni osvojil drugo mesto, po dobrem nastopu na državnem prvenstvu pa je tudi psihično pripravljen. V petek se jim bo pridružil Se Tržičan Robi Meglič, ki bo pripotoval skupaj s predsednikom Smučarske zveze Slovenije Stanetom Valantom, generalnim sekretarjem Janezom Bukovnikom in inž. Janezom Goriškom. Po novem sistemu točkovanja za ekipno tekmovanje Štejejo dosežki vseh Štirih skakalcev in ne samo treh, kot je bilo doslej, NBA / V TEM TEDNU LOS ANGELES LAKERS EDINI BREZ PORAZA Veliko pričakovanje za nedeljsko ekshibicijo »Ali Starš« Easl ■ Wesl Petrovič bo tekmoval v metu trojk, lahko pa bi zamenjal Nancea Vanja Jogan NEW YORK - Osrednji dogodek NBA prvenstva je v tem času prav gotovo ekshibicijska, ampak prestižna tekma Ali Starš Ea-st - VVest, kjer se bodo med seboj pomerili najboljši, oziroma najbolj priljubljeni posamezniki najznamenitejšega košarkarskega prvenstva. Tekma zvezdnikov je na sporedu v nedeljo ob 24.00 po našem času, dan prej pa bodo nekateri »fenomeni« preverili lastne sposobnosti pri zabijanju na koS (lani je zmagal Ce-dric Ceballos, član Phoe-nixa, ki je v zadnji preizkušnji v teku z zavezanimi očmi zabil žogo v kos) ter v metu za tri točke, kjer seveda tek- Britanec Foster postavil nov svetovni rekord na 50 m prosto SHEFFIELD -Britanski plavalec Mark Foster je na na plavalnem mee-tingu v Sheffieldu izboljšal svetovni rekord na 50 metrov prosto v 25-metrskem bazenu. Foster je za dvakratno dolžino bazena potreboval 21 sekund in 60 stotink, na ta način pa je za 4 stotinke popravil rekord, M ga je postavil Američan Crocker. Tekmovanje v Sheffieldu je veljalo za svetovni pokal. muje tudi Dražen Petrovič, v zadnjih treh sezonah pa kraljuje Cedric Hodges - Chicago, ki bo letos skušal zmagati Se četrtič zapored. EAST - VVEST 27-15: Lani je selekcija Zahodne konference visoko premagala tekmece (153:113), ki pa so v skupnem obračunu krepko v vodstvu. Heroj lanske tekme je bil prav gotovo Magic Johnson, ki si je tako priboril prestižno nagrado najboljšega igralca tekme. Doslej so si to nagrado že dvakrat priborili slavni »Doctor J« Julius Erving, Isiah Thomas in Magic Johnson, medtem ko je Jordan prejel priznanje leta 88, Karl Malone leto kasneje, Barkley pa predlanskim. SANJSKE POSTAVE...East bo tekmo pričel s peterko Jordan, Pippen, L. Johnson, Thomas, 0’Neal, na klopi pa bodo se Daugherty, Dumars, Ewing, Nance, Priče, Sch-rempf in VVilkins, vodil pa jih bo trener New Yorka Pat Riley. V začetni postavi VVesta so Bark-ley, Stockton, Drexler, K. Malone in Robinson, »pomagali« pa jim bodo Hardaway, Elliot, Majerle, Kemp, Olajuvvan, Manning ter Richmond. Trener je Paul VVestphal (Phoenix), ki je bil pred leti tudi igralec Ali Starš tekme. Zaradi poškodbe ne bo igral Chris Mullin. BO PETROVIČ ZAMENJAL NANCEA? Član Clevelanda Larry Nance bi moral v nedeljo braniti barve moštva East, v zadnjem tednu pa ni igral 0'Neal (levo - 46 točk na zadnji tekmi) v peterki Vzhoda zaradi poškodbe. Ge ne bo okreval, bo na njegovem mestu igral Dražen Petrovič. TUDI ST. 33 VISI V BOSTON GARDNU: Navada je, da se majico najslavnejših košarkarjev po koncu dolgoletne kariere obesi pod strop domače športne palače in pred kratkim so v Bostonu dodali tudi zeleno majico s številko 33. Prepričani smo, da res ni treba posebej opevati enega izmed mitov NBA košarke zadnjih desetletij, na kratko pa lahko zapišemo curiculum Larrya Birda: 3 naslovi državnega prvenstva, trikrat najboljši igralec sezone, dvakrat najboljši igralec finalnih tekem playoffa, najboljši novinec leta 1980, v 13 sezonah pa je imel po- prečje 24 točki, 10 skokov in 6 asistenc na tekmo. Kariero je končal z zlatom v Barceloni. SAMO LAKERSI BREZ PORAZA!! Zanimivo je, da se je v »morju« tekem zadnjega tedna rešila poraza le ekipa Los Angeles, medtem, ko so vsa ostala moštva vsaj enkrat izgubila. Najbolje se je odrezal Cleveland (4 zmage in 1 poraz), porazno je igrala Indiana (0:4). TOP SCORERS: 0’NEAL 46, PETROVIČ 28! Med protagonisti zadnjih tekem velja posebej omeniti osebni rekord novinca 0’Neala, ki je na tekmi proti Detroitu dosegel kar 46 točk, Petrovič pa je Netsom prinesel novo zmago z 28 točkami. Med tednom so se najbolj proslavili VVilkins (Atlan- ta) 43 in 38, Jordan (Chicago) 40, Homacek (Philadelphia) 37, K.Malone (Utah) 36, Ewing (New York) 36, Pippen (Chicago) 35 in 30. STRAN OD KOSA!!! Centimetri in fizične sposobnosti omogočajo nekaterim posameznikom, da kraljujejo in strašijo v bližini koša, kar je tudi razvidno iz lestvice blokad: Robinson (San Antonio - 4, 1 na tekmo), Olajuvvon (Houston - 4, 1), 0’Neal (Orlando - 4, 0), Mouming (Charlotte -3,9), Mutombo (Denver -3, 3). ’ ARSEN LUPIN V KRATKIH HLAČKAH: Alvin Robertson (Milwaukee - 2,8 na tekmo) je prvi na lestvici »ukradenih žog«, sledijo Jordan (Chicago - 2,7), Stockton (Golden S. -2,5), Payton (Seattle) in Blaylock (Atlanta - 2,4). VZHODNA KONFERENCA Atlantic division: New York 33-16; New Jersey 30-21; Boston 26-23; Orlando 23-23; Philadelphia 18-30; Miami 17-30; VVashington 15-35. Central di vision: Chicago 34-17; Cleveland 33-19; Charlotte 26-22Atlan-ta 24-26; Indiana 22-28; Detroit 21-28; Mihvaukee 20-30. ZAHODNA KONFERENCA Midvvest division: San Antonio 33-15; Utah 32-17; Houston 29-21; Denver 20-29; Minnesota 11-35; Dallas 4-44. Pacific division: Phoe-nix 37-10; Seattle 32-17; Portland 30-16; LA Lakers 26-22; LA Clip-pers 25-25; Golden State 22-30; Sacramento 17-32. zato je pomembno, da bo imela Slovenija tudi skakalca v rezervi. Zato je izbira padla na Megliča in po besedah trenerja reprezentance B Jelka Grosa je na treningu v Harrachovu Tržičan skakal zelo dobro. Prve nastope na svetovnem prvenstvu nestrpno pričakujejo tudi v našem tekaškem taboru. Jožko Kavalar je Se prehlajen, vendar k sreči nima vročine. Nataša Lačen, ki se je odločila, da bo tekmovala v vseh disciplinah, bo tako prva med Slovenci, ki bo štartala; v petek bo namreč ženski tek na 15 km v klasičnem slogu. Kratke vesličke iz Faluna Gunde - Kje so meje? Gunde Svan, najuspešnejši tekač na smučeh vseh časov, je včeraj na novinarski konferenci v tiskovnem središču predstavil svojo drugo knjigo Gunde - Kje so meje? in novinarjem podaril po en izvod z avtogramom. Pohištvo v Latvijo Vse pohištvo, s katerim je opremljena vas na svetovnem prvenstvu, kjer stanujejo reprezentance, bodo prodali Švedski humanitarni organizaciji Zvezda upanja, ki pomaga revežem v vzhodni Evropi in v državah v razvoju. Prvega marca bodo izpraznili vas, to je ena najsodobnejših vojašnic na Švedskem, in pohištvo prepeljali v Rigo (Latvija). 500 postelj, 700 nočnih omaric, stolov in sof, 500 namiznih svetilk itd. Po dveh letih in pol bo Diego Maradona drevi proti Braziliji spet oblekel dres argentinske vrste BUENOS AIRES - Dve leti in pol po zadnjem nastopu na italijanskem »mundialu« bo Diego Armando Maradona drevi ob polnoči po našem času na mogočnem stadionu River Plate v Bueon Afiresu v prijateljski tekmi z Brazilijo znova oblekel dres argentinske nogometne reprezentance. »Pibe de oro« je v zadnjih prvenstvenih nastopih za spansko Sevillo pokazal, da se vrača v nekdanjo formo in v Argentini vsi upajo, da bo nastopil tudi na prihodnjem SP v ZDA. »Odlično se počutim, a moja forma je Sele 65-odstotna, zato bom raje igral na sredini igrišča, gole pa naj dosegata Caniggia in Bati-stuta«, zatrjuje Maradona, ki stoji pred veliko odgovornostjo. Argentina namreč v zadnjih 23 nastopih ni nikoli izgubila in prava »tragedija« bi bila, če bi morala premagana z igrišča prav na srečanju z osovraženo Brazilijo. Po številu zmag v medsebojnih dvobojih z Brazilijo Argentina vsekakor Se vodi 32:25. Čeprav gre torej za prijateljsko tekmo, se obeta pravi boj, kar se najbolj potrjuje podatek, da je selektor Brazilcev Perreira poklical v reprezentanco kar deset »tujcev«, med temi vse štiri »Italijane« Taffarela, Careco, Branca in Dungo in asa Bebeta, ki igra pri španski La Gorani. NOVICE Francija v Tel Avivu nadigrala Izrael TEL AVIV - V kvalifikacijski tekmi za nastop na nogometnem SP v ZDA 1994. leta je Francija v Tel Avivu z gladkim 4:0 odpravila Izrael. Za Francoze je dva zadetka dosegel libero Blanc (62. in 84. min.), a led je v 28. min. prebil Can-tona, potem ko je Papin zadel drog. Končni izid je minuto pred koncem postavil Roche. Odigrali so še nekaj tekem. 3. skupina Albanija - Severna Irska 1:2 (0:2) Strelci: McGilton (15.), McDonald (41.) in Brakalli (90.) VRSTNI RED: Španija (5 tekem) 7 točk, Irska (4) in Severna Irska (5) 6; Danska (4) in Litva (5) 5, Letonska (7) 4, Albanija (6) 3. 5. skupina Grčija - Luksemburg 2:0 (1:0) Strelca: Dimitriades (30./ll-m), Mitropoulus (65.) VRSTNI RED: Grčija (4) 7; Rusija (2) 4; Madžarska (3) 3, Islandija (4) 2, Luksemburg (3) 0; Jugoslavija izključena. 6. skupina Izrael - Francija 0:4 (0:1) VRSTNI RED: Francija (4), Bolgarija (4) in Švedska (3) 6, Avstrija (2) 2, Finska (3) in Izrael (4) 0. Azzurri igrali V okviru priprav na kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo proti Portugalski (24. 2. v Lizboni) je italijanska nogometna reprezentanca v včerajšnji trening tekmi s 4:1 premagala moštvo Massese (C-l liga). Strelci za Italijo : Signori (6., 28. in 60. min.) in Casiraghi (18). Žuža Polgar povedla MONACO - V finalnem dvoboju kandidatk za izzivalko svetovne prvakinje, Kitajke Xie Jun, se merita velemojstrici, Madžarka Zuža Polgar in Gruzijka Nana Ioseliani. Polgarjeva je z belimi figurami zmagal v prvi partiji in povedla z 1:0. Sahistki bosta igrali osem partij. (T. P.) S teniških turnirjev OKLAHOMA, PHILADELPHIA, STUTTGART -Na ženskem teniškem turnirju v Oklahomi je prva nosilka, Američanka Lori McNeil, izgubila proti Avstralki Nicole Provis. Od prvih favoritinj je v tekmovanju Se tretj.nosilka, Američanka Zina Garrison Jackson, ki je v prvem kolu proti Jenny Byme slavila svojo petstoto zmago v karieri. V Philadelphiji je branilec lanskoletnega naslova Pete Sampras v dveh urah premagal Avstral- Pete Sampras med včerajšnjim dvobojem (AP) ca Simona Youla, ki se je na turnir uvrstil iz kvalifikacij. Izidi iz Stuttgarta, kjer moški igrajo za nagradni sklad 2, 25 milijona dolarjev: Rosset (Svi) - Jonas Svensson (Sve) 7:6 (10:8), 6:3; Forget (Fra) -Gustafsson (Sve) 6:1, 6:4; Carlsen (Dan) - J. San-chez (Spa) 6:4, 6:0, Krajiček (Niz) - Bruguera (Spa) 6:2, 6:3; Haarhius (Niz) - Pescosolido (It) 6:3, 7:5. (STA) Angerer za doping RUHPOLDING - Bivši svetovni prvak in olimpijski zmagovalec v biatlonu Nemec Peter Angerer, ki je z nemškim moštvom na mladinskem svetovnem prvenstvu biatloncev v Ruhpoldin-gu, je zahteval legalizacijo vseh prepovedanih substanc za vse vrhunske Športnike.Triintridesetletni Angerer, ki je bil tudi sam obdolžen jemanja nedovoljenih sredstev, meni, da bi se tako rešili vsi problemi v zvezi z dopingom. Sedaj nedovoljena sredstva bi bila dostopna vsem in možnosti bi bile zopet za vse enake. Tako bi bila odpravljena tudi krivica, ko različne športne zveze različno kaznujejo jemanje nedovoljenih sredstev, nekaterim športnikom, Angerer je omenil kolesarje, se prepove nastopati na tekmovanjih za Štiri tedne, drugi pa dobijo večletno kazen. (STA) ROKOMET / ZAČETEK POKALA PRIJATELJSTVA V prvem kolu ni bilo presenečenj Tekmovanje se bo nadaljevalo v začetku prihodnjega meseca TRST - Ta teden so se začela srečanja med nekaterimi rokometnimi ekipami z obeh strani meje za Pokal Prijateljstva, ki ga prireja RK Tita-nic iz Sežane. V prvem kolu ni bilo presenečenj. Andor Jadran B - Lelio Team 29:20 (14:6) JADRAN: Kastelic, Spasovič 3, Grandič 8, Gerdelič 3, Malinovič 2, Uršič 9, Fabjančič, Dodič 3, Miklavčič, Sturm 1, Poles. LELIO TEAM: Flego, Alzetta 7, Castelli 2, Francioli 7, Chersi 1, Va-scotto, Colomban 3, Gigli, Marinotti. CUS Udine - Kras Tri-mac 24:19 (11:10) CUS UDINE : Comand, Bogoni, Cantoni 3, Bres-san 3, Gennaro 4, Betti, Gobessi 2, Lorenzoni 5, Gobbo 5, Plazotta, Peruzzi 2. KRAS: Rossi, Klinc, Raseni 2, Milič 1, Vidali, Colja, Purič, Oberdan 2, Cebulec 3, Ferfoglia, Vremec 8. Titanic Sežana - Ferro-tehna Izola 25:22 (13:12) TITANIC: Mikuž T., Sonc, Kastelic 2, Mikuž A., Božeglav 5, Kariž 2, Petrinja 1, Sila 6, Starc 2, Jagodič 5, Teraž 1, Štolfa, Vergovec 1, BreščiC. ERROTEHNA: Sovdat, Hrvatin 9, Lončar 1, Ro-potar 2, Komac, Antonac 2, Vidmar 4, Čebular, Avsec 4, Pegan, Pavčnik. Druga postava Jadrana iz Hrpelj ni imela težav s tržaškim Lelio Teamom, tako da je bilo srečanje povsem enosmerno. Tudi CUS Udine je zanesljivo premagal Kras Trimac, ki je v Vidmu nastopil z okrnjeno postavo. Kraso-vi rokometaši so se enakovredno kosali z videmskim drugoligašem le v drugem delu prvega polčasa, ko jim je skoraj uspelo nadoknaditi pasi-vo šestih golov, ki so ga utrpeli takoj na začetku tekme. Nekoliko bolj napeto je bilo le v Sežani, kjer so prvi povedli Izolčani. Domačini so uspeli vzpostaviti ravnotežje na igrišču pred drugim polčasom, v drugem delu igre pa so pobudo prevzeli Sežančani predvsem po zaslugi tokrat izrednega Sile in si zagotovili dragoceno zmago. Naslednje kolo bo čez dva tedna.(Pjotr) Pari naslednjega kola: 3.3.93. : Ferrotehna Izola -CUS Udine; Andor Jadran B - Titanic Sežana; 5.3.93. : Kras Trimac - Lelio Team. HMMMM__ ____________________ / >; • ,, i -; • ... 1' W VAS STIK S SVETOM TISKA soO AjLji pf Jr mam 4< p m // / / / :oCv' .. \ \ \ \ \ ' \ I \ \ \ \ \ \ \ \ t \ I \ * \ \ _ -4 DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTRIEST NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU TRST TEL 040/7796666 FAKS 040/7796402 SEŽANA TEL 067/73373 FAKS 067/31202 PRIREDITVE Četrtek, 18. februarja 1993 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 21. ob 18. uri, 22. ob 19. uri in 23. t. m. ob 11. uri (Gallusova dvorana) W. Shakespeare: Kralj Lear. Cena vstopnic 600, 500 in 400 SIT. Za predstavi 21. in 22. t. m. je na voljo le Se nekaj vstopnic. 28.t.m. ob 19. in 21.30 uri ter l.,2., 3., 4. in 5. ob 19. in 21.30 uri Molitveni stroj Noordung. V izvedbi Opere in baleta Ljubljana. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 18. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Dijaški 2 Popoldanski). JUTRI: ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (za izven). Ob 20. uri (Mala drama) premiera (izven, konto) Max Gad: Samo igra je in ne boli. V PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 19.30 Moliere: Namišljeni bolnik. Gostuje SLG Celje. 20.t.m. ob 20. uri (Mala drama) M.Gad: Samo igra je in ne boli. Za izven in konto. NAPOVEDUJEMO: 27.t.m. ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 19.00 uri G. Verdi: Don Carlos. JUTRI: ob 15.uri Strauss: Netopir. V PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 19. uri in 22. t. m. ob 15. uri Strauss: Netopir. 26. t. m. ob 19. uri Bizet-Sčedrin: Carmen, balet -premiera; Bartok: Čudežni mandarin (obnovljena predstava) NAPOVEDUJEMO: 6. 3. ob 19. uri Verdi: Re-quiem. Operni gala koncert. Abonente lahko pri predstavi Molitveni stroj Noordung v CD (28. t. m. ter 1., 2., 3., 4., in 5.3.) sami izberejo prostor. Prosijo, da želene vstopnice dvignete z abonentsko izkaznico najkasneje do 20. t. m. na upravi SNG, Cankarjeva 11. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 uri M. Frayn: Hrup za odrom. JUTRI: ob 19.30 uri M. Frayn: Hrup za odrom. Ob 18.uri (Mala scena MGL) Z,Petan: Don Juan in Leporella. Za izven in konto. V PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. ob 19.30 uri gostovanje Komornega gledališča iz Ljubljane s predstavo letošnjega Prešernovega nagrajenca E. Flisarja: Jutri bo lepše. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 P.VVeiss-V.Taufer: NoC gostov. Za izven. JUTRI: ob 19.30 H.Achternbusch: Susn. Za izven. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije o med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, na dan predstave pa tudi urp sred predstavo pri blagajni SMG. KD SPANSKI BORCI DANES: ob 20.uri M.Gavran: Mož moje žene, komedija. JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 19. in 20. t. m. ob 20. uri komedija M. Gavran: Mož moje žene. Prodaja vstopnic od 9. do 13. in od 16. do 19. ure ter uro pred predstavo. Informacije na tel. 061/448-920. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m.. ob 19.30 Levstik-JovanoviC-PartljiC: Martin Krpan. Za izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312-860. MODERNA GALERIJA V PRIHODNJIH DNEH: 19. in 22.t.m. ob 21.uri, 23.t.m. ob 23. uri, ter 24. in 25.t.m. ob 19. in 21.uri ATOL - ritmicno-scenska struktura. Informacije: INART center, tel. 061/372-302. MARIBOR SNG DRAMA DANES: ob 21.uri (Mali oder) VVladimirjev večer - nastop mariborskih magov. JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH:19„ 20. in 21. t. m. ob 21. uri (Mali oder) VVladimirjev večer- nastop mariborskih magov. Informacije na tel. 062/211-461. MINORITSKA CERKEV DANES: M. Frey: Dogodek v mestu Gogi. V PRIHODNJIH DNEH: 24. in 25. t. M. Frey: Dogodek v mestu Gogi. Predstava dne 25. t. m. je odkupljena. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri Moliere: Namišljeni bolnik. Predstava je razprodana. KLUB DANES: ob 22.uriu A.Strindberg in Eksperimentalno gledališče F: Gospodična Julija. V izvedbi eksperimentalnega gledališča F. V PRIHODNJIH DNEH: 20. in 27. t. m. ob 17. uri A. Strindberg in Eksperimentalno gledališče F: Gospodična Julija. V izvedbi Eksperimentalnega gledališča F Gimnazije Celje. VELENJE DOM KULTURE DANES: ob 19.30 predstava skupine 4. bataljon z naslovom Reductio ad absurdum. Vstopnina je 150 SIT KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri R. Cooney: Zbeži od žene, za izven. JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 19. in 20.t.m. ob 19.30 R.Cooney: Zbeži od žene. Za izven in konto. Informacije na tel. 064/222-681. NOVA GORICA KULTURNI DOM DANES : ob 20.00 uri T. VVilde: Nase mesto. Gostuje ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Režija: Adrijan Rusija. Za abonmaje in izven. Vstopnice za izven lahko rezervirate pri upravi PDG, osebno ali po telefonu 065/25-326 ali 25-328 vsak delavnik od 8. do 15.ure. KOPER GLEDALIŠČE DANES: ob 20. uri R. Vitrac. Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Informacije na tel. 066/21-027. BREŽICE KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 19. uri R.Coo-ney: Zbeži od žene. Gostuje preSernovo gledališče iz Kranja. KRŠKO KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19. uri Strauss: Netopir, v izvedbi ljubljanske Opere ip baleta za izven. Vstopnice so v prodaji na upravi do- ■ ma. Gostovanje ponavljajo, ker lani vsi gledalci niso mogli v dvorano - do ponovitve bo prišlo, Ce bo v predprodaji prodanih dovolj vstopnic. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 24. t. m., ob 20.30 (abonma red D) ponovitev predstave - T. Wil-der - Nase mesto. Režija Adrijan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jurc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Blagovic, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi. Ponoviteve v Četrtek, 25. t. m., ob 20.30 (abonma red E), v soboto, 27. t. m., ob 20.30 (abonma red F), v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri (abonma red G). GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 (red Četrtek) gostovanje gledališke skupine Comunith teatrale italiana z delom I. Horovvitza Čare conoscenze e cattive memorie. Režija Giancarlo Sepe. Nastopata Aroldo Ti eri in Giuliana Lojodice. Predstava v abonmaju: odrezek St. 8A (alternativno). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Ponovitev jutri ob 20.30 (red petek). Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: 19.30 - Orfej v podzemlju (opera Jacquesa Offenbacha). GRADEC MESTNI PARK JUTRI: 20.00 - Max Gad »Samo igra je in ne boli« - premiera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES IN JUTRI : ob 19.30 uri in 19. t. m. ob 20. uri (Gallusova dvorana) koncert Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent: UroS Lajovic. Solist: Thomas Christian, violina. Oranžni abonma. Cena vstopnice 300, 400 in 500 SIT. SLOVENSKA FILHARMONIJA DANES: ob 19.30 uri humanitarni koncert Živeti v miru, ki ga Glasbena mladina ljubljanska posveča prizadeti mladini iz Dubrovnika. Nastopajo: MPZ Dijaškega doma Ivan cankar, Luka Čibej, vo-lonCelo, Melita Nanut, klavir, Urška Pompe, klavir, jan Bratož, klavir, Marjan TrCek, tenor, vokalna skupina Copacabana in Trio Unico. Vstopnice lahko nabavite v pisarni GML ali na blagajni SF uro pred začetkom, cena vstopnic je 300 in 200 SIT.Informacije na tel. 061/322-367. KLUBK4 DANES: ob 22. uri Oldies Goldies noC z gosti Moonlight Cats. V PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. ob 22. uri Pustni afro-reggae žur z gostom: Sunny Orchestra. 24.t.m. ob 22.uri VeCer Glam rocka. Koncert ljubljanskih Bomb ter zagrebškega Hard Time. Informacije na tel. 061/113-282. MARIBOR UNIONSKA DVORANA DANES: ob 19.30 koncert orkestra Opere in baleta SG Maribor. Dirigent: Simon Robinson. Solistka: Nataša Majer. KAZINSKA DVORANA JUTRI: 19. t. m. ob 18.uri Dobrodelni koncert za izgradnjo bolnišnice. Za izven. VELENJE GLASBENA SOLA V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19.30 koncert Slovenskega komornega zbora. Za abonma in izven. Vstopnina je 400 SIT. NOVA GORICA KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m., G. Rossini: Mala slavnostna masa, ob 200-letnici skladateljevega rojstva. Glasbeni abonma in izven. ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON JUTRI: ob 20. uri koncert MoPZ Zdravilišča Rogaška slatina z naslovom Slovenska pesem od romantike do ljudske. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA DANES: ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice - Sodobni deželni skladatelji in pihalni trio. Nastopajo: Giorgio Marcossi (flavta),- Lino Urdan (klarinet), Vojko Cesar (fagot). Program obsega Vi-dalijeve, Sofianopulove, Coralove, Merku j e ve, Nie-derjeve, Bilucaglieve, Dominuttijeve in Zenettovi-cheve skladbe. Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Elisse Virsaladze. Na sporedu Chopinove skladbe. NAPOVEDUJEMO: 26. in-28. marca musical My fair lady s Sandram Massimmijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: aprila bo v športni palači nastopil kantavtor Marco Mašini. BBC CLUB Ul. Donota DANES: ob 21. uri koncert glasbe funky s skupino Credit. JUTRI: ob 21. uri koncert glasbe boogie s skupino Trio Dugongo. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - Premiera: Der Fliegende Hol-lander (Leteči Holandec), romantična opera Richarda VVagnerja. Dirigent: Ivan Parik; uprizoritev Christian Poppelreiter. Razne prireditve ■ Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 16. uri (Kosovelova dvorana) okrogla miza: Nasilje nad ženskami. Vstopnine ni. Ob 18.uri (Dvorana V4) Zdravljenje z bionerget-skimi masažami. Predavanje Helene Bizjak - teorija in praksa tradicionalnih masaž vzhodnih narodov, praktični prikaž. Vstopnina je 150 SIT. Ob 20. uri (Linhartova dvorana) film K. Kieslovv-skega: Dvojno Veronikino življenje. DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: 18.,24. t. m. ter 3. marca ob 18. uri (Štihova dvorana) Delavnica Marka Pogačnika 1983- 1993: K celoti. Komplet vstopnic 900 SIT, studetje, dijaki in upokojenci imajo 20 odstotkov popusta. KUD FRANCEC PREŠEREN DANES IN JUTRI: izposoja pustnih kostumov med 17. in 19. uro. Informacije na tel. 061/332-288. MARIBOR DVORANA ROTOVŽ DANES: ob 18. uri literarni večer s Francetom Frostnericem. V organizaciji Mariborske knjižnice. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA DANES: ob 17. uri Živalski svet, diapozitivi. Informacije na tel. 064/620-200. PTUJ ULICE IN TRGI DANES IN JUTRI: ob 18. uri nastop skupin. V PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. otroški in mladinski karneval. Furlanija-Julijska krajina TRST GREGORČIČEVA DVORANA Ul. Sv. Frančiška 20 DANES: ob 18. uri - Predstavitev knjige prod. Fe-dore Ferluga Petronio »Cultura classica e italiana nel dalmata Ante TresiC-PaviCiC (1867-1949). Delo bo v hrvaščini predstavil dr. Mirko Tomasovič, profesor na Filozofski fakulteti v Zagrebu, povzetek v slovenščini. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. od 11. do 13.ure (KD in II. predverje) Veselo pustno rajanje, moderatorja bosta Meta in Robert iz Kluba Klobuk. Za maske vstop prost, starSi plačajo 150 SIT. LUTKOVNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 17. uri H.C.Andersen: Slavec. Za izven. V PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 11. in 17. uri J.Capek: Kuža in muca. Za izven. Gostuje Lutkovna skupina Us. 21.t.m. ob 11. liri Kam pa, kam, kozliček? Za izven. Avtor in izvajalec predstave je lutkovna skupina ZOOM. Informacije na tel. 061/314-789 ali 314-966. OTROŠKA GALERIJA (GALERIJA CENETA STUPARJA) DANES: ob 17. uri Kam pa, kam, kozliček? lutkovna igrica v izvedbi skupine Zoom. Do 26.t.m. bo na ogled razstava likovnih del učenčev Os Maks Pečar. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje ob 16. do 18. ure. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 M. Pungartnik: Pravljica o zobatem Frideriku, premiera. Krstna uprizoritev - predstava za vabljene, goste in odrasle. V PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. ob 11. uri M. Pungartnik: Pravljica o zobatem Frideriku. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 10. uri Burger: Lažnivi Kljukec. Zaključena predstava. DVORANA GOLOVEC V PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. tradicionalna maškarada: ob 14.30 za otroke do 5 let, ob 17.uri za otroke nad 5 let. ŠMARJE PRI JELŠAH KULTURNI DOM JUTRI: ob 10. in 12. uri F. Baum: Čarovnik iz O za. Gostuje SLG Celje. DOBRNA PLOŠČAD PRED ZDRAVILIŠKIM DOMOM V PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. ob 14. uri otroška maškarada. VELENJE DOM KULTURE V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. H.C.Andersen: Slavec. Gostuje PDG iz Nove Gorice. KOČEVJE MUZEJ DANES: ob 9.uri Naredimo lutkovno predstavo, lutkovni abonma. Ob 16.uri Rdeča kapica, igrica Os Stara cerkev. JUTRI: ob 9. uri Naredimo lutkovno predstavo, lutkovni abonma. Ob 16.uri Živali iščejo sonce, lutkovna igrica VVZ Kočevje. Na ogled je razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Na to Številko lahko prijavite tudi udeležbo na lutkovni delavnici, najkasneje do 22. t. m. NOVA GORICA VRTEC V DESKLAH DANES: ob 9.30 in 11.uri H.C. Andersen: Slavček. V izvedbi PDG Nova Gorica. OS LEDINE JUTRI: ob 9.45 H.C. Andersen: Slavček. V izvedbi PDG Nova Gorica. PORTOROŽ AVDITORIJ V PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 16. uri Srečanje s čarodejem - Miran Dornik Plohl. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19.uri otvoritev razstave Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Razstava bo na ogled do 21. marca. Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografska razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu. Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Tel. 061/222-815. NARODNA GALERIJA Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti. Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. MESTNA GALERIJA Do 6. marca bo na ogled tradicionalna razstava Zimski salon. S svojimi kiparskimi deli sodelujejo: Jiri Bezlaj, Takayuki Nagai (kot gost), Drago Rozman, Mojca Smerdu, Dušan TrSar, Jože VrSCaj in Nataša Prosenc. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIJA GRADU TIVOLI Na gled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, NataSa Ribic, Zora StanCiC, Marija Starič- Jensko in Petra Varl-Simoncic. MODERNA GALERIJA Do 7. marca si lahko ogledate razstavo oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa. Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za Študente 50 SIT. Tel 061/214-106. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 24. februarja je na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. Razstavišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 14. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. MALA GALERIJA Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij belegijskega umetnika Jana Fabreja. Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava slik iz let 1985- 1992 Toma Podgornika. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 28. t. m. razstavlja Jože Domjan - Kulturni plakat. Do 5. marca je na ogled razstava arhitekta Cveta MejaCa. Odprto od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto. Tel. 061/223-340: GALERIJA KOMPAS DANES: ob 20.30 bo otvoritev razstave Maska -Jože Ciuha. GALERIJA EQURNA Do 1.marca bo na ogled razstava slik Nikolaja Beera. Odprto od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13.ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/223-932. KAPELICA Do 19. februarja je na ogled razstava Mirjana Rukavina. Razstavišče je odprto od 11. do 17. ure. KUD FRANCE PREŠEREN Do 24. t.m. bo na ogled razstava Camevale - skice in pustni kostumi avtorice Vere Pavlove. Tel. 061/332-288. GALERIJA STOPNIŠČE Do 20. februarja si lahko ogledate razstavo fotografij Damjana Kocjančiča. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA LABIRINT Do konca meseca je na ogled prodajna razstava slovenskih in tujih avtorjev. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155. GALERIJA ZDSLU Do 8. marca bo na ogled razstava olj - didaktična zbirka, odprto od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/320-730. GALERIJA ILIRIJA Do 4. marca bo na ogled razstava: Drugačnost podobe, portreti Irine Rahovsy-Kralj. Tel. 061/266-461. GALERIJA KRKA DANES: ob 13. uri otvoritev razstave slik dipl. ing. gradb. UroSa Žitnika. Razstava bo odprta do 24. marca. GALERIJA SKUC Do konca meseca bo na ogled razstava fotografij Gregorja Kališnika. Odprto od 12. do 20. ure. Telm 061/216-540. GALERIJA COMMERCE Do 26. t.m. bo na ogled razstava fotografij arhitekta Braneta Zalarja - fotografije s potovanj po ZDA in Ukrajini. Tel. 061/122-241. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. FOYER MGL Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni. SREDNJA POLICIJSKA SOLA V TACNU Na ogled je razstava akademskega slikarja Tineta Gorjupa. KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 25. februarja je na ogled razstava Koristne in škodljive žuželke v Sloveniji. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je sacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in Studijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije - predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Do 28. februarja je na ogled razstava slik Mihe MaleSa. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. MALA DVORANA (Rotovški trg) Do 5. marca bo na ogled razstava Lubi Slovenci s podnaslovom Reformacija na Slovenskem. Obveščajo vse osnovne in srednje sole in vse, ki bi si želeli ogledati predstavo, z vodstvom ali samostojno, naj pokličejo na tel. 062/26-367. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. PTUJ JESENICE GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja. GALERIJA SV: DO-NATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja- Instalacija Kopernik. NOVA GORICA GRAD KROMBERK Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustra-totja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca. PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure. SOLKAN - VILA BAR-TOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krusarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN TOLMINSKA KNJIŽNICA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana. AJDOVŠČINA RAZSTAVNI SALON DOLIK Do 24. februarja je na ogled razstava likovnih del Evgena Guština. Razstavišče je odprto vsak dan, razen sobote popoldan, nedelje in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. KOSOVA GRAŠČINA Do 20. februarja je na ogled razstava Ilustracij Prešernovih pesmi in knjižnih oprem Prešernovih Poezij. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldne in nedelje, od 10. do 15. ure in od 16. do 18. ure. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je fotografska razstava Gianfranca Carpa-nija. GALERIJA MINERVA Ul. S. Michele 5-8 Do 27. t. m. je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. SALA DEGLISTUCCHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintorni», ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »NaCrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTELLA-AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Od-bornistvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Underground. V organizaciji Tržaške le-toviscarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mladi tržaški slikar Daniele Auber. ART GALLERT Ul. S. Servolo 6 Do 21. t. m. razstavljajo kipar Giorgio Benedetti, ter slikarji Silvano Clavora, Claudia Raza, Adriana Sca-rizza in Edi Žerjal. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 18.00 do 19.30, ob praznikih 11-13. STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE Trg Giotti 8 Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna deli'Orlo 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. ure. PILONOVA GALERIJA - MARGINALIJA Do 21. februarja je na ogled razstava del italijanskih umetnikov. Razstavljajo: Marco Baratella, Alessandro del Gaudio, Giulio de Mitri, Delia Fi-schetti, Carlo Marzuttini, Giammarco Roccagli, Wla-dimiro Tulli in Anna Valla. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segu-la-Miske iz Škofje Loke. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. GALERIJA A.C.T.I.S. Ul. Corti 3/a Do 22. t. m. je odprta razstava Marka Pogačnika »Lito-punktura ali zdravljenje zemlje v severni Irski«. Urnik ogleda od 17. do 20. ure. STUDIO PHI Ul. S. Michele 8/1 Na ogled je skupinska razstava »Impressioni artisti-che«. GORICA POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU Do 28. februarja je na ogled razstava »Ex universa philosophia - baročni tisti tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih in petkih. GALERIJA EXIT Ul. Favetti 16/3 Do 27. t. m. je odprta razstava goriskega slikarja Fla-via Bella. Ogled ob torkih, Četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure. ŠPETER SLOVENOV BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca. Umetnikove slike so razstavljene tudi na sedežu Tržaške kreditne banke v Ce-dadu.l SLOVENCI V AVSTRALIJI Milan Pahor V Sydneyu so se dobro znašli Stirimilijonski Sydney je resnično lepo velemesto. Ima enkratno naravno lego, saj se razteza ob globokem zalivu, ki je razčlenjen v številne majbne zalivčke, plaže in uvale. Mesto s svojimi Četrtmi sega do Pacifiškega oceana na eni strani in globoko v notranjost celine na drugi. Ce bi želeli celo velemesto prevoziti podolgem in počez, bi to naneslo okoli 200 kilometrov v polkrogu in vsaj 50 kilometrov v notranjost. Z razgledišča na fy\ 300 metrov visokem stolpu Tovver, ki mu pravijo tudi City Centre Point, se odpre veličasten pogled na vse strani. Druga značilna točka mesta je nedvomno Opera House, ki jo je projektiral danski arhitekt Utzon in stoji na rtu Bennelong Point v sklopu Port Jacksona, naravnega pristanišča Sydneya. Most Sydney Harbour Bri-dge, ki se dviga 52 metrov nad morsko gladino, pa je tretja značilna točka Sydneya. Mesto je bilo ustanovljeno v* *v - < • -< 'ut i/ " j‘ - - V t ' ■ ,-V ' J leta 1788 kot Sydney Go ve, pravi razvoj pa je doživelo v prejšnjem stoletju. Ob začetku 20. stoletja je najvecje mesto Avstralije postal Melbourne in šele v desetletju po drugi vojni je bil Sydney spet na prvem mestu. Slovenska prisotnost je v Sydneyu zelo očitna. Najstarejša organizirana skupina je Slovensko društvo Sydney, ki je bilo ustanovljeno leta 1957. Društvo ima zelo lepe prostore, kjer potekajo številne dejavnosti (pevski zbor, folklorna skupina, lov- Opera House na Bennelong Pointu v Sydneyu (Obe fotografiji-Milan Pahor) Grobnica s slovenskim napisom na pokopališču Rookwood v Sydneyu sko-ribiška družina, balinanje). Deluje Se Klub Triglav, ki ima prav tako velike in lepe prostore za pestro dejavnost. Pomembno stičišče in oporna točka je Slovensko versko in kulturno središče Sv. Rafaela v mestni Četrti Marrylands. Imajo dvorano in društvene prostore, glavna zgradba pa je seveda lepa cerkev, kjer vsako nedeljo dopoldne poteka božja služba v slovenskem jeziku. Središče oskrbujejo slovenski patri frančiškani. Izredno odmevne so slovenske radijske ure v okviru državne postaje SBS Radio 2 E A (Slovenski program), ki jih vodi Mariza Ličan, ureja pa Peter Krope. V mestu delujejo tudi organizacije, ki presegajo raven društva. Ena izmed njih je Slovensko narodno društvo. Njegov predsednik je g. Urbančič, ki ga zanima predvsem ohranjanje slovenstva na tujem. Pomembna sta tudi Slo- venski šolski odbor za NSW, ki mu predseduje Mariza Ličan, in Slovensko akademsko društvo, katerega dejavnost koordinirata Anton Gržina in Jože Senčar. Obe združenji skrbita za slovensko šolstvo v Avstraliji, za tisk učbenikov, povezavo slovenskih intelektualcev in izmenjavo strokovnih izkušenj. Vsekakor je izredno zanimivo in vzpodbudno, da pouk slovenščine izvajajo na vec ravneh: v osnovni šoli, gimnaziji in na univerzi. Razen na univerzi je pouk ob sobotah in dijaki lahko opravijo tudi slovensko maturo. Skratka, hvalevredne stvari. Ko sva izvedela, da se za najino raziskavo in popotovanje po Avstraliji zanimajo tudi uradni predstavniki Slovencev, sva bila prijetno presenečena. Prav dobro nama je delo, ko sva prišla v goste k dvema konzuloma: Alfredu Brežniku, konzulu Republike Slovenije za Avstralijo, in Dušanu Lajovicu, konzulu Republike Slovenije za Novo Zelandijo. Prijetno smo se pogovarjali in si izmenjali vrsto informacij. Začutila sva utrip svetovljanov, Slovencev, ki so se uveljavili v tujem svetu. To je bila dodatna dimenzija slovenske prisotnosti v Avstraliji. Albina Kalc je bila izredna gostiteljica in prijetna sogovornica in pri njej sva se počutila kot doma. Veliko sva izvedela in marsikaj videla. Med »marsikaj« sodi tudi ogled slovenskega dela pokopališča v Sydneyu. V mestni Četrti Rookvvood se razteza velikansko pokopališče, ki je razdeljeno po narodnostih in po veroizpovedih. Tam imajo svoj zadnji kotiček tudi slovenski izseljenci. Tako je življenjski krog sklenjen. (Konec prihodnjič) ješprenj z zelenjavo gratiniran sirov zavitek Ješprenj z zelenjavo SESTAVINE: 1 prekajena svinjska kraca, 20 g masti, 1 1 vode, sol, poper, 2 korenčka, 1 rumena koleraba, 1 steblo pora, paradižnik - pelati, čebula, rdeča mleta paprika, grah (iz konzerve), 200 g ješprenja CAS PRIPRA VE: 2 uri Izkoščičeno mesnato kračo narežemo na koščke, na vroči masti popražimo, prilijemo malo vode, popramo in v pokriti posodi dušimo približno 1 uro. Na polovici dušenja dolijemo preostalo vodo, v kateri smo prej malo pokuhali kračo in dodamo ješprenj. Očiščeno in oprano zelenjavo zrežemo na rezance in dodamo ješprenju. Zelenjava naj se ne razkuha. Na koncu dodamo še mleto papriko, po potrebi še dosolimo in dodatno začinimo. Ponudimo s svežim domačim črnim kruhom. ZA VEGETARIJANCE Neva Miklavčič Predan sojin pečenjak s porom mešana solata iz rdečega in zelenega zelja gosti marelični sok s stepeno smetano Sojin pečenjak s porom SESTAVINE: 1 skodelica soje, 1,5 dl sojine vode, 2 skodelici kuhane prosene kaše, 1,5 skodelice ovsenih kosmičev, sol, zmleta zelenina semena, 3 žlice (sojinega) olja, 1 por, 3 korenčki,timijan, sol, 150 g sira gauda Sojo skuhamo in odcedimo in z malo vode zmeljemo v pire. Pireju primešamo kuhano proseno kašo in surove ovsene kosmiče. Solimo in zacinimo. Zmes damo v naoljen pekač in pečemo 10 do 15 minut v pečici pri 200 stopinjah. Medtem naribamo nastrgane korenčke. Por operemo, narežemo na kolobarje in dušimo na olju z malo vode. Primešamo še nariban korenček. Posolimo, začinimo s timijanom in premešamo. Zelenjavno oblogo naložimo na napol pečen sojin pečenjak in obložimo s sirovimi rezanci. Pečemo še 10 minut pri 180 stopinjah. Ponudimo kot samostojno jed z izbrano solato. JUTRI 19. februarja Ivan Tavčar -obletnice njegove smrti leta 1923 se bomo spomnili jutri - je nesporno obvladoval literarno in politično sceno v Sloveniji na prelomu stoletij. Bil je markantna osebnost slovenske liberalne politike, njegova umetniška ustvarjalnost pa nas privlači še dandanes. Nenazadnje jih je med Slovenci malo, ki bi se lahko pohvalili s tolikimi-ekrani-zacijami svojih književnih del. Zlasti pa je zanimiva življenjska zgodba tega revnega kmečkega sinu. Znano je, kako so nadarjeni mladeniči preprostega stanu pri nas s težavo uspeli. Na prste moremo prešteti tiste, ki so se uveljavili tako, da so se lotili civilnega poklica. Eden teh je bil tudi Ivan Tavčar. Iz rodnih Poljan nad Škofjo Loko ga je uka želja peljala v Novo mesto in Ljubljano. Pravo je doštudiral na Dunaju in se od leta 1875 dalje ukvarjal z odvetništvom. Zdrava narava in pre- ■ močrtnost sta ga pripeljali v politiko. Postal je vodilni slovenski liberalec, deželni in državni poslanec. Zanimivo je, da se v svojem literarnem delu, čeprav je bil uspešen in vpliven politik, ni loteval aktualnih tem, še zlasti ne takih s socialno noto. Gibal se je, to pa z velikim uspehom, v romantiki in napolnil knjižne police s številnimi stvaritvami. Posebej dražljivo je znal podajati zgodovinske teme, pri čemer je dokaj svobodno, a učinkovito uporabljal zgodovinske vire. Se danes upravičeno občudujemo njegov slog in kompozicijo. KOZMETIKA Pust je priložnost m sprostitev Vida Pikam Volaj Z MODA VČERAJ X Chelsea girl Nada Vodušek Naprezanje, tako fizično kot umsko, ko popolnoma izčrpavamo telo, je nesmiselno. Občutek, da si nenadomestljiv, ni le zmoten, ampak celo nevaren. Vsakodnevni napori in problemi nas ne obremenjujejo le duševno, saj celo tisti, ki imajo dobre živce in debelo kožo, ne morejo preprečiti, da se nase stanje ne bi opazilo na koži. Tudi dolgotrajno sedenje v službi ali ob televizorju ni najbolj sproščujoče, zato je pomembno, da se znamo sprostiti. Sproščamo se lahko na najrazličnejše načine. Eden izmed načinov je tudi prijetna zabava in prav ta konec tedna zabav ne bo malo. Privoščite pa si jo lahko tudi prihodnji torek. Sramežljivi se lahko skrijete pod masko, Ce vam bo tako šlo lažje. Uporabite vso svojo bujno domišljijo in se z drzno, vpadljivo šminko odpravite na maškarado. Izkoristite priložnost za šminkanje, pri katerem je dovoljeno vse, Ce nam pristoja ali ne. Ta izredna prilika se nam ponuja le enkrat v letu, zato jo je vredno izkoristiti. Pretiravate pa lahko ne le z ličili, temveč tudi pri oblikovanju pričeske, pa tudi nakita v tem primeru ne more biti preveč. Z majhnimi stroški se z razlitimi načini šminkanja lahko spremenite v: - trebušno plesalko, pri kateri seveda brez rute ne bo šlo. Zavežemo si jo v turban, ki ga okrasimo s svetlečo zaponko. Obraz si moCno napudramo s tekočim in suhim pudrom. Obrise ust začrtamo s svinčnikom in jih zapolnimo z moCno rdečim rdečilom za ustnice. Oci so najpomembnejše, zato si veke naličimo do obrvi z belo šminko in oko obrobimo s Črno Črto. Obrvi dodatno počrnimo tako, da s Črnim svinčnikom med dlačicami rišemo drobne Črtice. Nalepimo umetne trepalnice (lahko si jih naredimo sami iz malo tršega papirja) in si jih skupaj s svojimi močno Črno tuširajmo. S Črnim svinčnikom potegnemo še po gubi sredi veke, kako daleC in kako moCno, presodite.sami. - Mucica, tigrica ali kaka druga zverinica boste postali, Ce si obraz napudrate s svetlim pudrom. Nato si s sivo ali z rjavo senco za veke naličite veko v celoti. Tik ob zgornji trepalnici potegnite debelo Črno Črto, kar centimeter proti sencam in nato prav tako dolgo potegnite še ob spodnjih trepalnicah. Tudi obrvi podaljšajte s Crtkanjem proti Čelu. Konico nosu naličite s Črno, ustnice pa z mastno rdečo šminko. Kako velik bo vaš »gobček«, odločite sami. Med nosom in ustnicami vam manjkajo le še brki; narišite si jih s Črnim svinčnikom. - Lahko postanete tudi dama v rožicah - pa ne zaradi alkohola, temveč zaradi šminke. Kupimo si gerbero, ki ji nato potrgamo listke in jih polakiramo z lakom za lase, da nam ne uvenejo. Oko si obrobimo z eno od svetlih živih barv, lahko rumeno, modro, zeleno in si z lepilom za umetne trepalnice lepimo listek za listkom okoli oci. Šminka za ustnice naj bo enake barve kot roža, ten pa Čimbolj svetel. Rožo si lahko pripnete tudi v lase ali na ruto, lahko pa si rožice rišete tudi po obrazu.Sicer pa se lahko po mili volji barvamo in »far-bamo« (Cez leto nas tako drugi), lahko si lepimo brke, brade, blešCice, si rišemo zemljevide in sploh vse, kar znamo. Stare zgodbe se ponavljajo. Nič novega. Ene uspešno, druge vztrajno. In potem je uspeh posledica vztrajnosti. To gotovo velja za tako imenovano hipijevsko modo, ki se vsaj že dve sezoni pojavlja na modnih pistah in se mavrično preliva čez strani modnih revij. Za to pomlad in predvsem za poletje sta eno bogatejših različic iz pisanih koščkov skupaj sestavila Sicilijanca Dolce in Gabana. Hipijevski modni slog pa nikakor ni od zmeraj etabli-ran kot visoka moda.Glavno nasprotno. Nastal je tako rekoč na ulici in spada v drugo dekado obdobja, ki je modne zadeve obrnilo na glavo. Začelo se je namreč že v šestdesetih. No, v resnici že nekaj let prej, a takrat je doživelo svoj polni razcvet. Beat generacija petdesetih je bila tista, ki je posejala seme revolucije. Subverzivno energijo pa so od njih podedovali rokerji in modno osveščeni modsi. Mary Quant, slovita britanska modna oblikovalka, je svoj prvi butik, Bazaar na londonski ulici King’s Ro-ad, odprla že leta 1955. Leta 1961, ko so glasbeno sceno zaceli pretresati liverpoolski dolgolasci, je njena produkcija že prerasla butične okvire. Šivalni stroj ob njeni postelji, ki ji je pomagal napolniti prvi butik, je odslužil svoje. Dekle iz Chelsea se je oblačilo v Bazaarju. Dolgolasa, v kratki obleki s spuščenim pasom, Črnih nogavicah in visokih škornjih. Zahtevni in vedno številnejši kupci so bili modsi. (Rokerji so trmasto vztrajali pri namaščenem Črnem usnju.) Moda Mary Quant se je hitro širila. Pred njenim butikom je bila zmeraj večja gneča. »Svvinging ge-neration« je zaCela svoj pohod. RADIO TV Četrtek, 18. februarja 1993 ODD A J E V SLOVENŠČINI 6 r SLOVENIJA 1 Zgodbe iz školjke m Film tedna: Ruby in Rata, novozelandski film, ponov. m Poročila Filmsko popoldne Buntz z Beverly Hillsa, 8/13 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1355 Vlak otroštva in upanja, 5/6 del češke nadaljevanke, VPS 1420 Osebna izbira, ameriški film, VPS 1520 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Otroški program: Ziv žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport Žarišče F.Huby: Ljubezenska preizkušnja, 3/7 del nemške nadaljevanke, VPS 2035 Tednik, VPS 2125 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Poslovna borza Video strani tr SLOVENIJA 2 Turizem, svetovalnonamenski program, ponovitev Slovenija - umetnostni vodnik: Štajerska, Dornava, mariborsko območje Falun: SP v klasičnih smučarskih disciplinah, skoki za kombinacijo, prenos Oči kritike, ponovitev Svet poroča, ponovitev Videošpon 2e veste, svetovalnonamenski program TV dnevnik 2, vreme Šport Umetniški večer Opazovalec z okna: Skrivnost katedral, 2. del nanizanke avstrijske televizije Ves svet je oder, 2. del angleške dokumentarne serije Ponižani in razžaljeni, Slovenski zbor Šentjakob pri Lo- Sova Dragi John, 43. epizoda ameriške nanizanke Načrti in želje, 3/6 del angleške nadaljevanke Video strani A KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 14. del Pred premiero, ponovitev kratkega filma o plesu Drugačne svet, ponovitev 98. dela Elizije - rajski vrtovi, ponovitev 3. dela oddaje o duhovnosti Ninja želve, 54. del ameriške risanke Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Dance session, 17. oddaja o plesu Kulinarični kotiček, ponovitev oddaje Trojna prevara, ameriški akcijski film Drugačen svet, 99. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Video strani S KOPER 18.00 Primorski forum Primorska kronika i V RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: 11 corsaro della mezzaluna, vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Aktualno: Primissima Dok.: Ogenj (4. oddaja) Variete: Buona fortuna Otroška oddaja Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo) Variete: Caffe italiano, vmes (23.00) dnevnik Dnevnik in vreme m Danes v Parlamentu EH Rubrika opolnoči i Nočni film i | RAI 2 Otroški variete Vesti - Euronevvs Rubrika o vrtnarstvu Film: Maria di Scozia Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Pogum življenja, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: La scalata (dram., It. ’92) Aktualno: Rock caffe TG 2 - Pegaz Šport: EP v košarki, 1.15 SP v skokih ^ RAI 3 Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,12.00) dnevnik Pogled na glasbo Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR - Dežela 7 Samo za šport Športna rubrika Derby Neonevvs, nato pregled tujega tiska Dok.: Geo, nato Lassie Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Blob in Una cartolina Aktualno: 11 rosso e il nero (vodi M. Santoro) Dnevnik in Omnibus Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario gg RETE 4 Nan.: Družina Bradford, Družina Ad-dams, Jeffersonovi Nad.: General Hospi-tal, 8.35 Marilena, 10.00 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, 15.10 Grecia, 16.05 Anche i ricchi piangono, 16.55 Febbre d’amore TG 4 vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena e servita Film: 11 siciliano (dram., ZDA ’87) Film: Birdy - Le ali della liberta (dram., ZDA ’84), vmes (23.30) vesti [g| CANALE5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show Nan.: La časa nella prateria Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete: Risanke in kviz Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno (vodi M. Bongiorno) Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti V kioskih. 4 0> ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non š la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: Jumpstreet Vremenska napoved Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport Nogomet: Atletico Bil-bao-Milan Film: Anche i fanta-smi lo fanno (kom., ZDA ’85) Odprti studio, pregled tiska in šport ® TMC Euronevvs Nad.: Doppio imbro-glio, 9.45 Potere Rubrika: Zenska TV Nan.: Autostop per il delo TMC Nevvs - Šport SP v smučanju: skoki 90 m Nan.: Ai confini delPArizona Risanke: Snack Nan.: Batman Dok.: Prijateljska narava - Ris Rubriki: Zenska TV, 19.10 Garderoba Vremenska napoved TMC Nevvs Nan.: Maguy - La ruota della fortuna Film: Un tassinaro a Nevv York (kom., It. ’87, r.-i. Alberto Sordi) Snežni planet TMC Nevvs in vreme Film: Questa notte o mai (kom., ZDA '57, r. Robert VVise, i. J. Sim-mons, T. Franciosa) Aktualno: CNN Nevvs ITALIA 7 Risanke Nad.: Čara a čara Nevvs Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria Nevvs Line Nan.: Buck Rogers Il sasso nella scarpa Film: La sceriffa delLOklahoma (vestern, ZDA '52, i. Judy Canova, J. Russell)) Vesti: Nevvs Line Colpo grosso story Film: Il Consigliori (dram., It. ’73, i. Tomas Milian, Martin Balsam) Nevvs Line - Vesti £$ TELEFRIUU 16.55 17.00 18.00 18.30 19.00 19.30 20.30 22.30 Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla (i. E. Calindri) Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Parliamone Film: La vita di Sally Stafford (dram., ZDA 78, i. Dyan Cannon) Nočne vesti # TELE 4 14.00 19.30 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi SE Koper Harry O, am. tv. nan. Blodnje, ponovitev italijanskega filma Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Picasso v Horti de S ant Joan, katalonski dokumentarni film TV novice Čarobna svetilka: Tečaj italijanskega jezika Sok moderne umetnosti, ameriška dok. serija Bersaglio, ponovitev Arhitektovi nasveti Primorski forum Primorska kronika TV Dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Meridiani Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini EMP0 Avstrija 1 Cas v sliki Družinske vezi, pon. Sinha Moča, 100. del Trojica s štirimi pestmi Antični bogovi ip junaki Knjiga o džungli Am, dam, des Alfred J. Kwak: Kavboji in Indijanci Artefix, otroški klub The Real Ghostbusters Mini Cas v sliki Liebling Kreuzberg Cas v sliki, vreme Donavska princesa Neločljiv par, francoska komedija Tat, ameriški film; igrajo James Caan, James Belushi in drugi Mike Hammer Poročila; Tisoč mojstrovin Avstrija 2 SP v nordijskih disciplinah, skoki Tisoč mojstrovin Vohuni na sodu smodnika, angleška komedija Suši ali hamburger SP v nordij. discipl. Družinske vezi, 2. del Kdo je kdo?, igra Regionalna poročila Cas v sliki, vreme Kultura Domače reportaže Trailer Pozor, kultura! Dunajski operni ples 1993, prenos pustovanja Crazy Horse Poročila QtQ Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 66. del Poročila TV šola Ljubezenske zgodbe, 6. del mladim serije Poročila Ko se svet vrti, 66. del Monofon Poročila Slika na sliko, ponov. Ono (It), ponovitev 3/4 dela am. nadaljev. Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Pogled skozi okno Santa Barbara, 330. del am. nadaljevanke Dnevnik 1 Poslovni klub Zakaj te imam rad? Ekran brez okvirja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja 0*0 Hrvaška 2 TV koledar Sovražni rudnik, pon. filma Dnevnik 1 Brooklynski most, 7/11 del ameriške humoristične nadaljevanke Ono (It), 4., zadnji del ameriške nadaljevanke Moč in slava, 13., zadnji del športnega dokumentarnega filma Pepsi Dj Mag Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Gez dan Mali nepridiprav, ponovitev filma Igra Your English Magazine Poročila Popoldanski saldo Kupil bom to žensko, 158. del mehiške nad. Za menedžerje Svet denarja Večerna pravljica Za boljši jezik Gledališki dnevnik Dnevnik Sosedje, 152. del Aktualno Kenny Vheeler, koncert Dnevnik Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.05 V nocojšnjem Umetniškem večeru: Opazovalec z okna, 2. del avstrijske nanizanke in Ves svet je oder 2. del angleške dokumentarne serije V drugi epizodi av-I strijske nanizanke bo pogled opazovalca z okna, izklesane miniaturne podobe kamnoseškega mojstra Antona P i Igrama na prižnici Stefanove cerkve na Dunaju, usmerjen v pomembne srednjeveške umetnostne dosežke. Srednji vek je bil s svojo miselnostjo naklonjen zlasti gradnji veličastnih katedral. Avtor oddaje, scenarist Friedrich Hansen - Love nam bo v oddaji razkril skrivnost gradnje gotskih katedral. Izvedeli bomo, da so srednjeveški mojstri gradbeništva znali zelo malo aritmetike in stati- Katedmla vChartresu jene membnejse delo severno) ooskB visoks gotike 13. stok ke, bili pa so imenitni geometri in so dostikrat zidali po zakonih zlatega reza. Združeni v gradbena društva, so gotski gradbeniki s pomočjo skrivnosti, o katerih govori oddaja, udejanjali načrte globokoumnih srednjeveških teologov. Ena najveejih skrivnosti srednjeveške teologije pa je bila teologija svetlobe. Avtor serije Ves svet je oder Ronald Harwo-od vam bo v drugem delu Umetniškega večera odstrl svoje osebno popotovanje skozi svet gledališča, ki mu pomeni vse, delo in obsesijo, skratka vec kot življenje samo. Ob nizanju zgodovinskih poglavij različnih gledaliških praks bo avtor, skupaj z mnogimi eminentnimi gledališkimi umetniki, kritiki in igralci, iskal pomen in vlogo gledališča v različnih zgodovinskih obdobjih. RADIO W Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00. 21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Vi izbirate; 22.20 Rock. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni interpreti; 16.45 Radijska univerza; 17,00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Koncert; 19.35 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 -100,6 -104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8,00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-to-plo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30. 14.30,16.30,17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; 16.00 Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Jazz; 20.00 Nočni spored. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 8.55 Slovenska lahka glasba; 9.30 Pesmi New Age - VVorld Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšič); 11.45 Kantavtorji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 MPZ Jakob Petelin Gallus; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 2PZ Ausma iz Rige; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolu-tion rock. Radio Koroška Od 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zi-la. SATELIT SUPER 5.30 Victory, poslovne novice; 6.00 Super Shop; 6.30 Denar in politika; 7,00 Financial; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 10.00 The Mix; 11.00 Video Fashion; 11.30 Poslovne novice; 13.00 Financial; 13.30 Inside Edi-tlon; 14.00 Unesco File; 14.30 Video Moda, Ali Mixed Up; 17.00 On The Air; 18.30 Bonanza; 19,30 Media television; 20.00 The Ro-gues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Film Europe; 22.00 Novice; 22.30 Evropa poslovno; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Snapshot (dram., ZDA 1983); 0.55 Film Europe; 1.25 The Mix; 2.00 China News Europe; 5.00 The M!x. SKY ONE 7.0Q DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10,10 Risanke; 10.30 The pyramid game; 11.00 Strike It Rlch; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15,20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The next genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Full Kouse; 21.30 Melrose Plače; 22.30 Chances; 23.30' Studs; 24.00 Star Trek; The Next Generation. EUROSPORT 8.00 Aerobika; 9.30 Tenis; 10.30 Nogomet: kvalifikacije za SP; 12.00 SP v smučanju; 15.00 Ford Ski Report; 16.00 Tenis, 19,00 SP v smučanju; 20.30 Trans VVorld Šport; 21,30 Športne novice; 22.00 Nogomet: kavllfikacije za SP; 23.30 EP v košarki; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Faszination;8.30 Švedski turnir v hokeju na ledu; 10.00 Kegljanje; 11.00 Kickboks; 12.00 Longitude; 12.30 Košarka NBA; 14.30 Monster Truck Challenge; 15.00 Snooker; 17.00 Švedski turnir v hokeju na iedu; 18.30 Kegljanje; 19.30 SP v dirkah na ledu; 20.30 Faszination; 21.30 Nogomet; 22.00 Nogomet; 23.00 Nogomet; 23.30 Dirke na ledu za VN Francije; 24.00 SP v smuačnju; 1.00 Golf. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18,30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most Wan-ted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Oure Cult Special; 3.00 Yo! Lestvica. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Great Expectations: The Untold Story; 13.00 The Last Escape; 17.00 Popi; 17.30 Once upon a Dead Man; 19.00 Great Expectations: The Untold Story; 20.40 Entertain-ment Tonight; 21.00 Till Murder Do Us Part; 23.00 Halloween 5: The Revenge Of Michael Myers; 0.45 The Rookie; 2,50 Love Hurts; 5.00 VVhere The Heart Is. MOVIE CHANNEL 8,10 1001 Nights; 9.50 Triple Cross; 11.35 April Morning; 13.20 Bloodhounds Of Broadway; 14.55 The Return To Boggy Creek; 16.30 Robotech 2: The Sentinels; 18.00 King of the Wind; 20.00 Almost an Angel; 22.00 Child of Darkness, Child of Light; 24.00 Thelma and Louise. PRO 7 5.40 Serije: Jane in Kathleen, 6.25 Vicky, 6.45 Risanke, 8.40 Parker Lewis, 9.10 Neizprosna, a prisrčna; 10.05 Dick van Dyke: Diagnoza umor (ZDA 1991); 11.45 Ulice San Francisca; 12.40 Show Billa Cosbyja; 13.15 Vegas; 14.05 Napad ob Rio Mortu (vestern, ZDA 1957); 15.25 Neizprosna, a prisrčna; 16.15 Risanke; 18.00 Parker Levvis; 18.30 Show Billa Co-sbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Perfect (kom., ZDA 1985, i. John Travolta); 22.35 T.J. Hooker; 23.35 Rdeča senca (srh., ZDA 1960); 1.05 Poročila. RTL 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in igre: dr. Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča; 12.00 Opoldanski magazin; 12,30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Očividci - Video; 21.15 Klic v sili; 22.15 Poročilo o zvezdah; 22.45 Show Dirka Bacha; 23.15 Gott-schalk; 24,00 Zakon v Los Angelesu; 1,05 Nočni program, SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.45 Pod kalifornijskim soncem, 9.35 Sence strasti, 10.20 Kdor veruje, bo blažen (kom.); 11.55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Prosim, javi se!; 13.55 Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.10 Pod kalifornijskim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18,30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Točka, točka, točka; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Cluedo; 21.15 Zlata lestvica popevk; 22.15 Pogrešan med akcijo (dram., ZDA 1984. i. Chuck Norris); 23.55 Drakula Brama Stokerja; 0.25 Kri za Drakulo (srh., VB 1965). PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Poletje pingvinov (dok.); 8.55 Ac-tion Jackson 2 (ZDA 1990); 10.30 prelepa zate (Fr. 1989); 12.00 0137 intervjuji; 12.45 Šport; 12.50 Shovvbiz; 14.15 Dvojni Notzli (kom., Švica 1990); 15.50 Turtles 2: Skrivnost ooze (fant., ZDA 1991); 17.20 Mojstrski tat Hudson Hawk (kom., ZDA 1991); 19.00 Kino; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Memphis Bell (vojni, VB 1990); 22.00 Misery (srh., ZDA 1990). EVROPA / HITRI PREHODI FRONT VČERAJ TEMPERATURE OB 13. URI pod -20 C° -20/-10 C° D-10/0 C° [ Jo/10 C° [ZUlO/20 C° i]20/30 C° [nad 30 C° jasno poloblačno oblačno nevihta * sneg megla DANES topla fronta hladna fronta C A središče središče ciklona anticiklona okluzija VREMENSKA SLIKA Po prehodu oslabljenega frontalnega vala se je nad srednjo Evropo in Alpami prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka od severa v višinah prehodno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.00 in zašlo ob 17.33. Dan bo dolg 10 ur in 33 minut. Luna bo vzšla ob 05. uri 08 minut in zašla ob 14. uri 44 minut. VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE PO SVETU HELSINKI -5/1 OSLO -3/3 STOCKHOLM... -2/4 K0BENHAVN .. 4/5 MOSKVA - ■10/-4 BERLIN 0/1 VARŠAVA -3/0 LONDON 8/9 AMSTERDAM... 6/9 BRUSELJ 5/8 BONN 2/3 FRANKFURT 0/1 PARIZ 3/8 DUNAJ -7/2 MUNCHEN -3/-1 ZURICH -1/0 ŽENEVA -1/2 RIM -1/10 MILAN 0/5 BEOGRAD -9/0 NICA 4/11 BARCELONA... 5/15 BUKAREŠTA -14/4 CARIGRAD -2/5 MADRID 0/13 LIZBONA 7/16 ATENE 4/6 LARNAKA 2/11 TUNIS 6/14 ALŽIR 6/15 MALTA 5/15 JERUZALEM 3/11 KAIRO 8/17 PLIMOVANJE Danes: ob 2.02 najnižje -10 cm, ob 7.32 najvišje 33 cm, ob 14.15 najnižje -53 cm, ob 20.56 najvišje 37 cm. Jutri: ob 2.34 najnižje -17 cm, ob 8.09 najvišje 37 cm, ob 14.43 najnižje -55 cm, ob 21.17 najvišje 41 cm. ALPE-JADRAN / PREHODNE RAZJASNITVE TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... -7/-1 TRST.......... 1/5 CELOVEC...... -8/-2 BRNIK...... -7/-2 MARIBOR...... -8/1 CELJE........ 10/0 NOVO MESTO -8/0 NOVA GORICA -5/2 MUR. SOBOTA -8/0 PORTOROŽ..... -/- POSTOJNA..... -8/-1 IL. BISTRICA. -7/1 KOČEVJE...... -10/0 ČRNOMELJ..... -9/-1 SL. GRADEC... -N/-2 BOVEC...... -7/-2 RATEČE..... -10/-3 VOGEL...... -10/-3 KREDARICA -9/-8 VIDEM...... -5/2 GRADEC..... -6/-2 MONOŠTER..... -9/-1 ZAGREB..... -8/0 REKA.......... -2/6 DANES o SALZBURG GORNJI SENIK O O graz BELJAK O TRBIŽ O o KRANJSKA GORA O CELOVEC mmo * MURSKA SOBOTA O MARIBOR 1 ČEDAD VIDEM O O VARAŽDIN O i KRANJ O PORDENONE 21 ° O LJUBLJANA O CELJE N. GORICA GORICA O POSTOJNA / O ZAGREB O KARLOVAC V SLOVENIJI: Povsod se bo zjasnilo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, pb morju 3, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 11°C. SOSEDNJE POKRAJINE: Povsod se bo zjasnilo. Ob severnem Jadranu bo pihala zmerna burja, ki pa bo močnejša v Hrvaškem Primorju. oblačnost! dež/sneg »p II ITDI mm na dan fB vUlKI O SALZBURG GORNJI SENIK O A * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 50-80% 30-60 o *** *** *** *** nad 80% nad 60 VETER 1 NEVIHTE 5-10 m/s nad 10 m/s CELOVEC * : BEUAK ^ 0 TRBIŽ O Q KRANJSKA GORA , ČEDAD Vež« 4 O KRANJ \_yrJ VIDEM O gfC, A O . o Ljubljana O PORDENONE < N, GOR|CA / '~u O POSTOJNA O GRAZ z 0:'j ▲ xiz4 A - o • "PF" ▲ MURSKA SOBOTA o Z MARIBOR O CELJE O NOVO MESTO VARAŽDIN O O ZAGREB O KARLOVAC ^ O peka TLj_________________________PULJ Q Ah V SLOVENIJI: Postopno se bo poobla- OBETI: V soboto bo oblačno, sneže-čilo. Zvečer in v noči na soboto bodo nje bo ponehalo. Na Primorskem, kjer padavine zajele vso Slovenijo. Dež bo pihala burja, se bo delno zjasnilo, bo prešel v sneg do nižin. Hladno bo. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 112 Maribor 85 Celje 100 Trbovlje 95 Hrastnik 47 Zagorje 86 Šoštanj Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA V&n vode v cm ob 7. ui: Mura.G.Radgona: 108,Drava HE Dravograd:—; Sdva Radovljica: 35, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 108, Sora Suha: 96, Ljubljanica Moste: 46, Savinja Laško: 91, Krka Podbočje: 76, Kolpa Radenci: 74, Soča Sokanl70. ff M •KE M. M *7 M 6* HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21*3/2(M : Vaše finančne dejavnosti, povezane z drugimi osebami, imajo danes zjutraj vse možnosti za uspeh. Pod vtisom tega se preostali del dneva ne boste mogli osredotočiti na nic drugega. BIK 21*4/20-5 : Poslovne zadeve, kariera in vse, kar je s tem povezano, zaposluje vaše misli, vendar je v tem trenutku zelo težko vplivati na potek. DVOJČKA 21-5/21-6 : Približuje se čas, ko boste morali položiti vse raCune na mizo in si priti na jasno, kje ste resnično profitirali, kaj pa vam je prineslo samo izgubo. RAK 22-6/22-7 : Pri nekom boste želeli zbuditi zanimanje za svoje finančne načrte, vendar boste kmalu ugotovili, da ste naleteli na gluha ušesa in da po nepotrebnem zapravljate energijo. LEV 23-7/23-8 : S pravo porazdelitvijo dela boste v skupini dosegli veliko več. Zato ne mislite, da ste samo vi gonilna sila in da drugi ne morejo in ne znajo enakovredno opraviti dela. DEVICA 24-8/22-9 : Ko boste vstali, boste želeli objeti ves svet, vendar ne računajte na to, da se bo danes vse odvijalo po vaše. Ze v službi bo jasno, da imajo dragi zelo malo posluha za vas. TEHTNICA 23-9/22-10 : Ni prav, da zavračate vse pohvale in občudovanja, M ste ga poželi v zadnjem Času. Nikoli ne veste, kdaj boste iste ljudi sami potrebovali. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Čeprav boste sami s seboj sicer zadovoljni, boste vseeno težko ocenili današnji dan kot produktiven. Polno drobnih opravil, a nobenega pravega zadoščenja. STRELEC 23-11/21-12 : Ge odštejemo jutranji spor, boste danes dali vse od sebe, da bi naredili kaj koristnega, a brez večjega uspeha. Brzdajte se in ne bodite zadirčni! KOZOROG 22-12/20-1 : Vaše misli so morda že usmerjene na denar, vendar je možnost, da karkoli naredite, pravzaprav niCna. Zato raje potrpežljivo počakajte na jutri. VODNAR 21-1/19-2 : Ideja, ki se vam bo porodila, bo vsekakor vredna, da se ji bolj posvetite. Razširite svojo interesno sfero in spodbudite še druge. RIBI 20-2/20-3 : Glede na razvoj dogodkov v zadnjem Času zdaj prav gotovo iščete miren kotiček, kjer bi se lahko ponovno zbrali in si nabrali moči. Tak tempo pa je za vas le prehud. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE 0 ZASTOJI X ZAPRTA CESTA A POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO 989 ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA 2 BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste po vsej Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče in brez večjih zastojev. Na vseh mejnih prehodih se promet odvija brez daljšega čakanja za prestop, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer tovorna vozila čakajo za prestop meje približno osem ur. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope ....-/20 Cimolais -/- Podklošter -/35 Vrhe -/- Claut V- Bad Kleinkirchheim .„20/50 Lontovž -/- Piancavallo .20/50 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh Žabnice/Ovčja vas -/- Sloveniji Plajberk.... -/50 Rogla ..30/40 Raibl -/- Dobrač -/30 Kanin „..-/90 Farni Avoltri Nassfeld/Mokrine.. ...60/80 Cerkno ....-/35 Farni diSopra .25/45 Spittal/Goldeck 5/55 Soriška planina Paluzza-Timau .20/30 Heiligenblut .20/140 Vogel ....-/20 Paularo ■/■ Katschberg ...60/80 KoSla ....-/20 Pontebba .40/40 Koralpe/Golica -/30 Mariborsko Pohorje -/40 Pradibosco „30/60 Kotschach/Mauthen20/30 Kranjska gora ....-/15 Prato Carnico */■ Mallnitz .10/150 Pokljuka -/- Zoncolan 10/41) AVSTRIJA Rog-Črmošnjice.... -/- Sauris „„5/10 Arlberg „35/330 Prvine -/- Sella Chianzutan Seefeld „„20/70 Jezersko V- Nevejsko sedlo ?n/m Kitzbuhel „„10/75 Ulovka -/- Višarje „35/60 Obertauern 120/220 Krvavec -/- VENETO Zeli am See „20/100 Črni vrh -/- Sappada „20/80 Schladming/Planai 10/100 V VEDNOST Vpliv vremena na ljudi Poleg kakovosti zraka na prostem je pomembna tudi kakovost zraka v zaprtih prostorih. V naših domovih in na delovnih mestih je izvorov zdravju Škodljivih primesi veliko. Uravnavanje temperature in vlažnosti zraka v zaprtih prostorih nam omogoča, da se ugodno počutimo v zelo širokem razponu klimatskih razmer in brez večjih težav prenesemo velike razlike v vrednostih meteoroloških parametrov v naravnem okolju v različnih letnih časih. Tradicionalni načini gradnje so bili prilagojeni klimatskim razmeram. Tega za moderne stavbe, ki so si po vsem svetu zelo podobne, ne moremo trditi. V povprečju porabi človek v mirovanju liter kisika v Štirih minutah in proizvede liter ogljikovega dioksida v petih minutah, zato je prezračevanje zaprtih prostorov nujno potrebno. Energetska kriza je pospešila uvajanje boljše toplotne izolacije, kar je posredno privedlo do slabšega prezračevanja prostorov. V sodobnih stavbah za vzdrževanje primernega zraka v notranjosti večinoma skrbijo klimatske naprave, ki lahko postanejo izvor onesnaževanja, če so slabo ali nepravilno vzdrževane. V zračnih filtrih se radi naselijo organski onesnaževalci. Odprtine za zajemanje svežega zraka so pogosto postavljene preblizu izpustom že izrabljenega zraka oziroma preblizu izvorom onesnaženja, kot so dimniki, prometne ceste in podobno. Skrbno morajo biti vzdrževani tudi vla-Zilci zraka, sicer postanejo gojiSCe bakterij in glivic. Za starejše klimatske naprave je bilo značilno tudi neugodno razmerje med pozitivnimi in negativnimi ioni v zraku. Tanja Cegnar