Sfev. 52. V Ljubljani, dne 26. decembra 1918. Leio XIII. S^isi in jio:j;1 ;,\jo: Uredništvu ^Domoljuba" Ljubljana, Kopitarjevi ulioa. Naročnino reklamacije in in-perati pa: Upravništvu »Domoljuba*. -Ljubljana, Kopitarjova ulioa - Slava Bogu -ljudem! mir Zopet smo dočakali sveti Božič, praznik ljubezni božje, čarobni praznik domačega ognjišča, praznik družinske ljubezni. Že štirikrat zaporedoma smo ga obhajali med strašno bojno vihro, namesto petja božičnih zvonov so nam grorheli kanoni, naša božična pesem pa jc bila jok in stok umirajočih. Letos pa obhajamo mirni božič. Koliko družin se ga bo po štirih letih prvič veselilo, saj že štirikrat niso imeli doma dragega očeta, dobrega gospodarja, ljubljenega sina. Pa ne samo posamezne družine, cel naš slovenski narod obhaja letos prvi vesel Božič in srečno novo leto, kakor ju še n i k o I i n i o b h a j a 1. To je prvi Božič naše narodne svobode, prvo novo leto našega narodnega ujedinjenja. Velikanske so bile žrtve, ki so bile potrebne, da more letos slovenski narod obhajati božični p;az-nik v zlati svobodi, prost tujega jarma, da more stopiti v novo leto 1919 zedinjen z drugimi brati Jugoslovani v svojo lastno samostojno državo, na svoji zemlji svoj gospod. A kar smo dobili za te neizmerne žrtve krvi in folza in trpljenja, je bilo vredno te cene. Naša zemlja jc pognojena z našo lastno krvjo, njena prsi je orošona z našimi solzami, naše grude se drži naše trpljenje, naša beda, naše pomanjkanje. Ati menite, da bo vse to zastonj? O, zemlja ni nehvaležna; vsak korak, vsako skrb, ves trud in vso ljubezen, vse, prav vse bo-galo poplača. Zemlja vrača, z najbogatejšimi obrestmi. In kar smo ji izroč;li v štirih letih gorja in rolza, vse to nam bo vrnila stoterno. Morda ne bomo teh sadov uživali sami, uživali jih bodo tisti, ki jim hočemo zagotoviti srečnejšo prihodnost, manj trpljenja,' več veselja. Naša nova domovina, ki nam ne more vračati tako bogatih obresti, bo tem bolj osrečevala naše potomce in poznejše rodove. Srečni in svobodni bodo, in od roda do roda bo šla slava sedanjega časa: Glejte, sinovi in hčere Jugoslavije, takrat v strašnem trpljenju vojske 1914—1918 so nam slavni predniki ustvarili domovino. Božični praznik — praznik ljubezni! Bog postane človek iz ljubezni do človeka. Kaj je človek brez ljubezni? Ni srečen, če nima osebe ali predmeta, katerega bi ljubil. In zakaj se je toliko gorja nagromadilo po širnem svetu? Ker je ljubezen zginila s sveta. Kjer ni ljubezni, dobrotljivosti, odpuščanja, tam ni miru, ni sreče. Srce, v katerem je zavladal kruti egoizem, brezobzirna sebičnost, nenasitna grabežljivost — tako srce nima miru in opore in je nesrečno. Če mogočen narod, velika država začne zatirati slabejšega soseda, morda doseže trenu-ten uspeh, a v srečo mu to ne more biti, Vsako nasilje in vsaka krivica se nad narodi in državami maščuje že na tem svetu. Zgodovina sveta je sodba sveta. Saj smo sami doživeli to strašno sodbo, ki se sedaj bridko maščuje nad povzročitelji svetovne vojske, a žal — na svetu je že tako — pri tem trpe tudi milijoni nedolžnih. — Pravičnost in poštenost je podlaga miru in za-dovoljnosti pri posameznikih, pa tudi pri narodih in državah. Večno trajna ostane beseda veleuma sv. Avguština: Pravičnost je podlaga kraljestev. Pravičnosti pa ni brez krščanske vere, brez Boga. Ko bi bilo leta 1914. pri vodilnih državnikih evropskih držav — predvsem Nemčije in Avstrije — več krščanske pravičnosti in poštenosti, bi ne bilo prišlo do te strašne vojske. Toda ljudje, ki so takrat vladali v Avstriji in Nemčiji in vodili visoko mednarodno politiko, so gledali le na korist lastne države in lastnega naroda, ne na pravico. ->Sila je več kot pravica,« je bilo njihovo načelo, kar morem, to smem,« so rekli in udarili in pokazalo se je, da so sc uračunali. »Pra- vičnost«, človečanstvo , »napredek < so prazne puhlice, če ne slone na trdni podlagi krščanske vere. Če nimam vera v posmrtno življenje, v osebnega večnega Boga, tedaj si bom tu ustvaril nebesa, sku-al si bom tukaj pridobiti vse ugodne:ti, kakor-i koli si jih morem, in pri tem ne bom niČ vprašal, ali je to pošteno ali nepošteno, aH jc moje ali tvoje. Drugi bo seveda ravno, tako delal, saj ima isto pravico kot ;az, gledal bo le, da bo močnejši kot ja , hote! bo ravno to imeti, kar jaz, tako tudi tretji in četrti in peti — in svetovna vojska je tu Doklerse narodi in države ne vrnejo k pravemu, dejanskemu krščanstvu, k Bogu i n n;e g o v i m zapovedim, ne bo konec vojska, ne bo miru. Brez vere v pravega Boga je trajen mir ure -mogoč. Lepa so Wilsonova načela o demokraciji, o samoodločitvi in pravicah malih narodov, Bog daj. da se pri mirovni konferenci uresničijo! Kakor svetle zvezde so, ki kažejo človeštvu lep.šo in varnejšo pot v prihodnost. A če bodo ta načela slonela le na podlagi človečanstva, napredka, kulture in kolikor je še drugih takih blestečih, a varljivih vzorov brez verske podlage, tedaj se bojimo, da se vzvišeni Wilsonovi načrti ne bodo dali izvršiti. Pravičnost, spravljivost, odpuščanje je trajno in iskreno in ima uspeh le, če je odprto na temelje večnosti, na vero v Boga, ki je najvišji Vladar in Sodnik. Demokratje smo in republikanci. Demokracija je enakopravnost vseh ljudi, vseh stanov, obeh spolov. Če katera naravna resnica, jc ta sijajno izražena v naukih krščanske vere. Krščanstvo je šele prineslo in v dejstvo spremenilo nauk. da vsi ljudje smo bratje, bratje v:i narodi«. Krščanstvo je odpravilo suženstvo in s tem zadalo največji državi star:ga veka — rimski — smrtni udarec, Krščanstvo jc priborilo ženski enakopravnost z možem, jo oprostilo sužnosti in zaničevanja, vlogo de-vištva in matrinstva pa je obdala z nebeškim sijajem nje, ki je Mati in Devica. Da, najbolj značilni znak krščanstva je demokratize m. Poglejte misijonarje, Baraga. Knobleharja itd., ki gredo med divje narode s plugom in s križen) v roki, izobrazijo jih najprej v ljudi, uče jih oblačiti se, postavljati ognjišče in dom, obdelovati polje, potem pa jim ozna-ijujejo vero v pravega Boga. Ali ni to de-mokratizem? ■— Demokratizem je v bistvu boj za človeške pravice. Kdo je stal cel srednji vek v boju /.a pravico malih narodov? Bili so to rimski papeži, ki so sc za pravico malih np^odov borili proti imperializmu nemških cesarjev. Katoliška Cerkev je bila vedno prvobo-r i t e 1 j i c a za pravo demokracijo in njena najtrdnejša opora. Edini zanesljiv temelj demokraciji so nauki krščanske vere. Samo krščanska demokracija jc prava demokracija, zakaj vsaka vlada, ki ne sloni na načelih krščanstva, je imperialistična in nasilna, pa naj se imenuje monarhija ali republika. Pravica, mir in svoboda se bo vrnila na svet le, če se v vsem javnem, državnem in političnem življenju uveljavijo krščanska načela pravičnosti, enakopravnosti in svobode. Samo krščanska načela so prava demokratična načela. Kdor dela brez teh načel ali celo proti njim, ta izpod-kopava demokraciji tla in pripravlja pot imperializmu nasilju in krivici. Če hočemo svobodno, srečno Jugoslavijo, moramo vse javno in politično delovanje postaviti na temelj večnoveljavnih naukov krščanstva. Bogu slavo in mir ljudem! Potem bo tudi Jugoslavija šla v srečno m veselo novo leto 1919. Oropati nas hočejo. Takrat, ko so padle težke verige suženjstva, ki so nas toliko let tlačile, raz aaša ramena, ko jc nemški valpetov bič, ki so ga vihteli nad nami z vso brezobzirnostjo, končno omagal, tedaj je prišla nad nas nova težka preizkušnja. Zahrbtna Italija, ki je z našo pomočjo prešla preko stare avstrijske obrambne črte in sklenila premirje s staro Avstrijo-Ogrsko, ko že ta ni več obstajala in je bila že ustanovljena jugoslovanska država, je zasedla najlepši in najzavednejši del nagega ozemlja. Zasedla je velik del D-ilmacije, 'el hrvatskega primorja, Reko in dt,e -lovenskega ozemlja Istro, Trs' Goriško, velik del Kranjske in del slo-enskc Koroške. Samo oni del naše skupne ;ugosIovanske domovine, ki je v zvezi s Slovenijo, namreč Istro, Trst, Gorška z Gorico in Ločnikom, brez Furlanije, dalje zasedeno ozemlje Kranjske in Koroške šteje okrog 600.000 Jugoslovanov in le 220.000 Italijanov in poitalijančencev, od katerih pa živi večina v Trslu. Čc večja razlika pa je v površini. Brez kranjskega in koroškega zasedenega ozemlia, ki je pooolnoma slovensko, obsega površna zaokroženega slovensko-hr-2« vatskega ozemlja v Primorju, torej brc/. Furlanije, skuDno 655.657 ha. In od teh pripada Slovencem in Hrvatom 584.074, Italijanom pa komaj 71.583 ha. In to našo zemljo, ki smo jo odkupili s trpljenjem in s krvjo in ki je po ogromni večini za vedno naša, nam hočejo Italijani oropati. Italijani trpinčijo naše ljudi na vse načine, da bi jih pridobili zase, jemljejo ljudem živila, zapirajo vojake in nevojake, da celo duhovnike. V Senožečah so zaprli dne 15. t. m. domačega župnika Ri-harja, ker ni hotel dati svojih cerkvenih propovedi popreje italijanskim vojakom v predcenzuro in je izjavil, da je in hoče ostati Jugoslovan. Po?k;;.*ajo z lažmi in z zavijanjem; toda naj delajo kar hočejo, naših zavednih ljudi ne bodo nikdar premotili. Ti ljudje, ki ljubijo tako vroče svojo slovensko domovino, bodo prestali tudi to mučeništvo, ker vedo, da pride ura odrešenja. In vedo, da jih njihovi bratje v svobodni Jugoslaviji "onstran demarkacijske črte ne bodo nikdar zapustili. Italjiani kriče v svet s polnega grla, da pripada slovensko ozemlje materi Italiji. Naša Istra, katero so Italijani leta in leta s pomočjo Nemcev in avstrijske vlade skušali z vsemi sredstvi poitalijančiti, a jo niso mogli odtujiti slovcnsko-hrvatskcmu maternemu jeziku, ta naj bi prišla pod Italijo? Po uradnem štetju so našteli v Istri s pomočjo vsega nair> sovražnega vladnega ustroja, ki je šel le Italijanom na roko. ker je sovražil Slovane, kljub temu 225.423 Jugoslovanov in le 147.417 Italijanov. V resnici pa je v Istri gotovo 270.000 Slova nov in le 100.000 Italijanov, ki so pa po večini le poitalijančcnci. In pa Trst? To mesto je bilo ob svoji ustanovitvi slovensko s slovensko večino, kakor poročajo zgodovinarji. Ves prirastek Italijanov v mestu se je nabiral iz Slovencev, Nek ukaz izza časa Marije Terezije poroča, da sc v Trstu slovensko pridiguje. Tudi Trubar je razširjal luteransko vero v Trstu v slovenskem jeziku, kar jc znak, da je bilo mesto slovensko. Leta 1910 so našteli uradno kljub vsemu poitalijanče-vanju še okrog 60.000 Slovenccv, v resnici pa je zavednih Slovencev v Trstu gotovo nad 70.000 in le 107.000 Italiianov in poitalijančencev. Okolica pa je popolnoma slovenska. In Trst nc more živeti brez slovenskega zaledja, ker vodijo vsa pota iz Slovenije v to naše gospodarsko središče. Ravno tako tudi ne more naše slovensko zaledje živeti brez izhoda na morje, ki je za vsak narod nujen predpogoj za gospodarski procvit in obstoj. O naši solnčni Gorici čitamo v neki darilni listini nemškega cesarja Otona I. iz leta 1001., da je Gorica slovensko mesto. Ta slovenski značaj je ohranila Gorica do danes. Leta 1910. so našteli v Gorici uradno 11.235 Slovanov, 3238 Nemcev in 14.812 Italijanov. V resnici pa prebiva v Gorici po zasebnem ljudskem štetju okrog 14.000 Slovencev in nekoliko manj Italijanov, Goriška z Gorico in Ločnikom brez Furlanije je čisto zaokroženo slovensko ozemlje, kjer nc pridejo Italijani niti v po-štev. Tu so našteli uradno leta 1910. 154.458 Slovencev in Ie 17.149 Italijanov. V resnici pa je tu le komaj 13.000 Italija- nov (z Ločnikom in Gorico) in okrog l6r tisoč Slovencev. Te dele našega narodnega telesa, ki ! so potrebni za Jugoslavijo in še posebi i za Slovence kot ribi voda, nam hočejo Italijani oropati. Ali naj to dopustimo? Al naj mirno gledamo, kako nam trgajo žive dele našega telesa in trpinčijo naše ljudi? ! Ali naj čakamo samo na tujo pomoč? Na noben način. Sami se moramo zganiti. Vsi od prvega do zadnjega. Vsaka občina v naši slovenski domovini, vsake društvo mora protestirati proti italijanskemu nasilju, na vseh shodih moramo za-klicati na ves glas, da ljubimo svoje trpeče brate, da sočustvujemo z njimi v trpljenju in da ne bomo dovolili nikda . da jih odtrgajo nasilno od nas in jih preklopijo zahrbtni roparici Italiji. In ogla siti se moramo s protesti že sedaj o pra/ nikih, da nc bo prepozno. Nevarnost j', velika, položaj je nujen in resen. Prfttest-s podpisi občin pa pošljimo Narodni vlad SHS v Ljubljani in pa skupni jugoslovar. ski vladi v Belgrad. Naša zemlja mora biti naša. Vsi! košček mora priti k Jufo^laviji. To naj b klic, ki naj odmeva v srcih vseh. Politični obzornik. Po prazniku! Po navdušenju, ki je spremljalo naš«, narodno jugoslovansko ujedinjenje, prihajamo polagoma k treznemu preudarku in 1. trudapolnemu delu, ki naj naše ujedinjenji tudi udejstvi in utrdi. Pri tem delu tud' nehote zadevamo na razne težkoče, ki izhajajo največ iz različnih mnenj in stremljenj naših politikov. Glavni težnji ste nekako utelešeni zlasti v dveh naših voditeljih, v dr. Ko rošcu, ki je skrajno demokratičen, in \ Pašiču, ki je pa več ali manj absolutističnega mišljenja. Zalo jc Pašič strog mon-arhist in i/, njegovega delovanja se zrcali strogo srbska politika. Zdeti se nam hoče. kakor da zadnji cilj njegove politike n: toliko združenje prav vseh Jugoslovanom v za vsa plemena enakopravni državi, temveč predvsem Velika Srbija, ki sicer rabi v ta namen več Jugoslovanov, a nc popolnoma vseh. Odtod nam je vsaj nekoliko razložljivo neko čudno omalovaževanje nas Slovencev in našega primorskega vprašanja. Zakaj če jim jc predvsem za Veliko Srbijo, potem jim je pač vseeno, ali puste par stotisoč Jugoslovanov Italijanom ali ne. Nadalje "izhaja iz Pašičevega absolu tističnega mišljenja njegova centralistična politika, ki hoče takorekoč ubiti vsako avtononiijo v posameznih deželah. Vse naj se vlada samo s prestolnega mesta, Na Hrvatskem ima Pašič trdno opori v takozvani srbski koaliciji, kateri stoji na čelu znani Pribičevič. Saj dobe s Pa šičevo politiko na Hrvatskem srbski koa licijonaši odločilno besedo. Na Sloveti skem upajo isto pristaši J. D. S. Čim bol bi se uresničila Pašičcva politika, tem bolj bi bila vlada absolutna, katera bi sc veda negovala predvsem svoje ljubljenci — jugoslovansko demakratsko stranko Na drugi strani stoje demokratične stranke, katerim je vzor demokrat dr. Korošec. Mi zastopamo mnenje, da smo se združili popolnoma prostovoljno s Srbijo radi svojih načel, po katerih hočemo politično ujedinjenje prav vseh Jugoslovanov do zadnjega. Ne poznamo prav nobenih predpravic in nobene nadvlade kakega stanu ali morda celo kakega plemena, bodisi srbskega, hrvatskega ali slovenskega. Vsi moramo biti enakopravni, pa tudi svobodni v vsem, za kar ni nujno potrebna cela država. Zato zastopamo najširšo avtonomijo. Razume se, da pričakujemo najlepše uresničenje teh načel v republiki. Na Srbskem drže z nami takozvane opozicijonalne stranke. Te stranke so za najpravičnejšo demokracijo in so v opoziciji s Pašičem in njegovo vlado. Pravijo, da so dobile tekom vojske te stranke med ljudstvom večino, ki bi prišla pri prihodnjih volitvah na površje. Za nas lepo upanje! Tudi na Hrvatskem nas podpirajo po večini vse ljudske stranke. Ko je bilo treba sestaviti skupno ministrstvo, tedaj sta prvič zadeli skupaj omenjeni dve struji naših politikov. Preteklo je bilo lepe vrste dni, da so se zedi-nili. Izvolili so take ministre, da so bile zastopane po ministrih vse večje stranke. Pašič je odklonil to ministrstvo in sedaj je sestavil Pašičev pristaš Protič novo. Zakaj to, nam ni povsem jasno. Slab vtis je na nas napravilo to, da je dobil dr. Korošec vsaj na videz popolnoma brezpomemben po-tfelj. In drugič — to jc pa glavna naša žalost — zunanji minister je postal Trumbič. Priznamo, veliko je storil za jugoslovansko stvar, a če sodimo po tem, kar se o njem piše, mu ne moremo zaupati. Z izjavo namreč, ki jo je Trumbič dal v Rimu italijanski vladi, jc dal namreč Italiji možnost, da se ji odstopi kak kos jugoslovanske zemlje, in kakor se sedaj hoče zdeti, slovenske zemlje, le Srbija mora drugod dobiti odškodnino. Trumbič s tem ni pokazal veliko srca do Slovencev, zraven ima napram Italiji vezane rdke, kako naj nas potem dobro, zastopa kot zunanji minister, kako moremo pričakovati, da se bo morda potegnil za Trst In Goriško? Hočemo moža, ki kar gori za vse Jugoslovane in ki nikamor nima oddane besede. Ravno radi tega težko ca-ji se predrzml kaj reči zoper Italijo in njene mogotce. Povsod snujejo italijanske šole. a slovenskih ne otvarjajo. Naše ljudi, ki imajo količkaj inteligence, zapirajo, ker ko jih hoje. Za Slovence v zasedenem ozemlju, t) soda Goriško in Islre (er Notranjske nns jo začela nekoliko skrbeli. Italijani sc kot klop drže naših krajev pa tudi svojih izjav, da je ta zemlja njihova. Na drugi strani pa je bil v prvo jugoslovansko ministrstvo kot zunanji minister poklican Trumbič. kateremu našit Slovencev nič kaj zaupati ne moremo. Odšel za zasedeno ozemlje \ Narodnem svetu je od jioslal v Helgrad brzojavko, kjer odločno za hleva za zunanjega ministra moža. ki nimi napram Italiji vezanih rok ter izjavlja, du s< glede zasedenegu ozemlja ne ukloni nobenemu kompromisu. V Ljubljani in jio deželi so se vršili obilni shodi, da slovesno protestirajo proti italijanski okupaciji. Trst svobodno mesto? Ententine velesile - razen Italije —• nameravajo inenda Trst proglasiti za svobodno mesto z angleškim guvernerjem na čelu. Stranke v Srbiji. V srbski skupščini (državnem zboru) jo najmočnejša stranka Paši-čova staroradikalna, ki šteje 76 poslancev. K njej pripada tudi Protič, sedanji jugoslovanski ministrski predsednik. Druga je stranka sa-mostalcev (mladoradikalcev), ki šteje 38 poslancev. Liberalci imajo 23 mandatov, napred« na stranka jia 11. Bolgari — v Jugoslavijo. V Itolgariji se/ pojavlja struja. ki dela na to, tla bi se Ilolga-lija pridružila Jugoslaviji. Do lega bo končno tudi moralo prit i. Kaznovani Nemci. Čez Nemško Avstrije so se iz Italijo peljale zadnjo dni češkoslovaške legijo v spremstvu italijanskih častnikov. Na nemškem ozemlju jih je pa nemško jirebi-valstvo žalilo in jim pretilo. Italijansko vojno vodstvo je zalo naložijo Nemški Avstriji kazen v znesku 100.000 K v zlatu. Nemška Avstrija, je sklenila, da ho to plačala. Prevrat v Ukrajini. Švicarski listi poročajo da .se je narodna ukrajinska armada |io-lastila Kijevu, kjer je v boju padlo do 10.00C vojakov, med temi D00 ruskih častnikov, ki so bili glavni steber od Nemcev podplrancga hotmana Skoropadskcga. Le ta jo hotel po nemškem porazu Ukrajino zopet siiojiti z IUi-sijo. pa jo podlegel. V boju z narodno armado je bil ustreljen. Domače novice. Jugoslovanski regent Aleksander je praznoval 17. t. m. svoj rojstni dan. Narodna vlada mu je poslala ob tej priliki čestitko. Tudi iz drugih slovenskih krajev je dobil obilo udanostnih brzojavk. Preosnova naše domače vojske. Od 15. decembra naprej se imenujejo slovenski polki takole: 17. pešpolk Ljubljanski pcšpolk«. gorski strelski polk št. 2 »Slovenski planinski polk«, 87, pešpolk Celjski pešpoik«, 97. pešpolk »Tržaški pešpolk«, 26. strelski pešpolk »Mariborski pešpolk". Začetkom januarja borno postavili na Koroškem Koroški pešpolk«. Nadalje se je izvršila preosnova tudi pri dopolnilnih poveljstvih, V Ljubljani in Trstu so se združila doslej obstoječa okrajna dopolnilna poveljstva skupne vojske, avstrijskih strelcev in črnovojnikov v »vojno dopolnilni poveljništvi Ljubljana ozir. Trst«. Na Štajerskem imamo »Vojno dopolnilno poveljništvo v Celju«, na Koroškem ono v Borovljah. Sestavljajo se tudi topničarski polki in oddelki za posebne naloge, tako da bo polagoma vse vojaštvo, ki ga imamo, dobilo domače, slovensko lice. Vojaški invalidi bodo še vsi vnovič poklicani k razpregledu (superarbitraciji) pri kateri se jim bo na novo priznala invalidna pokojnina. Nadprcgledna komisija bo v kratkem začela z nadpregledi, ki se bodo vršili za vse na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v Istri bivajoče vojaške invalide pri vojnem dopolnilnem poveljstvu v Ljubljani. V prvo se pozovejo vsi tisti, katerim je bila že ali pa jim bo v kratkem ustavljena pokojnina, potem pa pridejo še ostali na vrsto. Vojaški invalidi, ki še niso 31 bili dosedaj pri nadpregledu in se zaradi v vojaški službi pridobljene hibe, bolezni ne morejo preživljati sami ter se poleg tega nahajajo v slabih gmotnih razmerah ali celo v bedi, brez vsakih sredstev in podpore, se poživljajo, da se pismeno in sicer potom okrajnega glavarstva ali orcržništva prijavijo pri dopolnilnem poveljstvu v Ljubljani, ki jih bo potem čimpreje vpoklicalo k nadprcgledu v svrho priznanja pokojnine. V prijavah, katerim naj se priloži če le mogoče spričevalo zdravnika, je natančno navesti ime, čin, polk, rojstno in naborno leto, domovinsko občino, okraj ter bivališče. — Vojno dopolnilno poveljstvo Ljubljana. Za vrnivše se vojake in invalide. Uredništvo Bogoljuba-* je dalo ponatisniti iz svojega lista -Pozdrav in naročila vrnivšim ;e vojakom in >Tolažilno pismo invalidom ali ranjenim vojakom < v 20.000 izvodih — z željo, da to vojakom in invalidom kolikor mogoče v roke pride. Te dve tiskovini sc dobita v Ničmanovi prodajalni v Ljubljani; en izvod stane 20 vinarjev, oba skupaj 40 vinarjev. Pri več izvodih znaten popust. Priporoča se, da dobri ljudje vzamejo ali naročijo po več izvodov in vojakom raz-dele. Kdor pa ne plača lahko, dobi tudi tastonj, samo da pride v roke tistim, ka-lerim je namenjeno. Razdeli naj se bivšim rojakom po vsem Slovenskem! Civilna obleka padlih vojakov se od-laju samo proti potrdilu pristojne občine, la jc mož res mrtev in da je prosilec res apravičen civilno obleko umrlega sprejeti. — Kader ljubljanskega pešpolka. Na naslov Narodne vlade. Naši mladeniči in možje so imeli v vojski nalogo in dolžnost, ljudi streljati. Toda glej, doma pa še divjačine ne sme ustreliti, čeprav mu še toliko škodo naredi. Zakaj naj je lov samo gospodi dovoljen kmet pa samo koš na ramo? V vojski jc moral biti prvi in zadnji, doma pa še puške ne sme pokazali, sicer ga ima takoj orožnik v svoji oblasti. Če so bili Italijani pa Francozi in Rusi prekleti, zakaj pa ne bi bil tudi zajec preklet, da bi ga smel vsak posestnik ustreliti, če mu škodo dela? Ravno tako je z lisico, ki je sčimo v enem kraju naredila tekom enega leta čez tisoč kron škode. Potem seveda ne more kmet dajati kuretnine na trg, gospoda pa ne kupovati. Kateri gospodje imajo veselje do lova, naj se gredo kratkočasit na grajščakova veleposestva, kmet naj ima pa pravico, da sam brani svojo kmetijo pred roparsko živadjo! — iCmet iz Dobrine. Telovadba. Poverjeništvo za uk in bo-/očastje je izdalo naredbo o telovadbi šolske mladine pod vodstvom Orlov in Sokolov in sicer ločeno, v sledečem smislu: a) naraščaj je dovoljen obema organizacijama, odločitev se prepušča staršem; b) obe zvezi (Orlovska in Sokolska) naj preskrbita naraščaju dobre vaditelje; cj učiteljstvo n*ij v šoli omisli vsako agitacijo; č) uporaba šolskih telovadnic naj se določi enakomerno obema organizacijama; d) podrobnosti dogo-orita obe Zvezi. Nemci so zasedli Grabštajn, slovenski kraj blizu Cclovca. Ker so se v njem že nahajali srbski oddelki, so jih Nemci napadli, jih nekaj pobili, druge pa ujeli. Narodna vlada je poslala zato na Dunaj naj-ostrejši ugovor. Gorenjski vlak*. Dne 21. decembra t. 1. se opustita na progi Jesenice—Ljubljana in obratno mešana vlaka št. 1741, odhod z Je enic ob 3. uri 11 minut zjutraj, in 1770, odhod iz Ljubljane ob 2. uri 52 minut po- | 41 poldne, ter vozita mesto njih osebna vlaka št. 1721 in 1716. Vlak št. 1721 odhaja z Jc-nic ob 5. uri 19 minut zjutraj in prispe v Ljubljano na glavni kolodvor ob 7. uri J o minul zjutraj; vlak št. 1716 odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 11. uri 54 minut dopoldne in prihaja na Jesenice ob 2. uri 31 minut popoldne. — Nadalje se istega dne otvori med postajami Rateče-Belapec-Kranjska gora pri čuvajnici ši. 11 začasno postajališče >Planica« za osebni promet m prtljago do 50 kg teže. Odprava se vrši v vlaku brez vsake dokladc. Odiiod vlakov iz Planice: Ob 8. uri 31 minut dopoldne in 6. uri 46 minut zvečer na Jesenice ob 11. uri 23 minut dopoldne in ob 10. uri 58 minut zvečer v Trbiž. Vrednost naše krone. Francozi zahtevajo za 1 frank 2 K, Italijani pa za 1 liro 2 K 50 v., dasi ima frank višjo vrednost i kot lira. Kdo izmed iz Rusije došlih ujetnikov ve kaj o Petru Grad (7. lovski bataljon), ki je bil do maja 1918 ujet v mestu Omsk v Sibiriji, naj blagovoli proti povrnitvi stroškov sporočiti Frančiški Grad, Dragomelj 18, p. Domžale Kranjsko. Prošnja. Kdo ve kaj o Francetu Jež. Bil je ujet v Romuniji in sc je nahajal v Sipote 50. Sporoči naj Mariji Jež, točas \ Trbovljah II. Kdo izmed vračajočih se ujetnikov iz Rusije ve kje se nahaja Matevž K o z j e k ? Zadnjikrat se je oglasil 19. marca 1918 kot vojni plen. gorod Verhaturi vini sklad, gubernija Perm, Rusija. Obvestila prosi in stroške povrne Franc Kozjek, Dob, S\. Jurij ob juž. železnici, Štajersko. Narodni davek. Šolska mladina v Tržišču je nabrala narodnega davka 14 dec, na dan narodnega praznika, 136 K 57 vin. Prireditev šolskih otrok dne 1. decembra pa je prinesla 346 K 50 vin. Skupaj je poklonila šolska mladina 483 K 7 vin. narodnega davka. Iz naših društev. Izobraževalno društvo v Retečah pri Šk. Loki priredi v nedeljo, 20. decembra in ponovi na Novega leta dan vsakikrat ob 3. popoldne veselico z vsporedom: 1. Sinovo maščevanje; 2. Za letovišče, burka. Razne vesli. Nemške izgube, (.isti priobčujejo statistično podatke o nemških izgubah v vojski. Nemčija j" imola 1,600.000 mrtvili in 4,064.000 ranjencev. Pogreša se 2,030.000, v ujetništvu pa je 618.000 mož. Vojna odškodnina Nemčije. Predsedniku Wilsonu so predložile onientino državo svojo odškodninsko zahteve proti Nemčiji. Zahtevajo 280 milijard vojno odškodnine. Oddaja premoženja. Oddaja premoženja v Nemčiji jo preračunjetm na 50 milijard mark. Italijanskim ujetnikom, ki so so veselega srea vračali proti domovini, se no godi preveč dobro v Trstu, kamor so jili spravili in kjer jih je še sedaj več tisoč. Prišlo je že tako daleč, da so so bili uprli. Hočejo jih jjoslati veliko število v Afriko, kor so boje. da so bolj-ševiško razpoloženi. Neki višji italijanski častnik jo nahrulil večjo skupino ujetnikov, da so zakrivili lanski poraz na TolminsKom. Predsednik portugalske ljudovlade umorjen. Iz Lizbono, glavnefta mesta Portugalsko, so poroča, da jo liii predsednik portugalsko ljudovlade Sidonij Paes dno 15. dec. na kolodvoru \ Lizboni umorjen. V trenutku, ko je predsednik nameraval stopiti v vlak in se odpeljati v mesto Oporto, jo oddal dosedaj nožnim morilec tri krogle iz samokresa na predsednika. Kljub smrtnima ranama jo predsednik Paes bil pri življenju in pri popolni zavesti šo tudi tedaj, ko so ga spravili v bolnišnico. Kazjarjonu množica jo morilca, kojegn, ime šo ni ziiuno, na licu iriosla do smrti pre- tepla. Njegovega spivinljovalca -o |. obražen narod. Med tem ko pride na ■ .kili 100 llrvato\ til takih, ki no znajo no brati no pisati nu vsakih 100 Srbov 43, prid.- n . vsa. kili 100 Slovencev 15 takih, ki niso zmo>ei pi-sanjii m branja. češkoslovaška država bo ime ki I ; jo. nov probivulcev — toliko kot Jugoslu\ij.i In bo merila 120.(100 kvadratnih km. Brezposelnost. Na Dunaju Jo zaiv fin-manjkanja premoga 50.000 delavcev lue/ po-*ln in se lo število poveča vsak dan i . Inoo. Vidi se, da so razmere povsod slab- kc pri nas. Wilson pride v Rim, kjer ho ol.i-, !>apež;i. Tako je prav. 800 madžarskih d. ov popravlja \ Itolgradu eeste in železnici Plačevali m vzdrževati jih mor« nind? iliti vlada. Slavni Mackensen — interniran. V* k'>-vodja Mackensen, pon.is Nemcev in strah njihovih sovražnikov, deli z Nemčijo približno enako usodo. Ko je zapustil Itoinunijo ter sc jieljal preko Ogrske v domovino, so ga . Hu-dimpošti prijeli in zaprli. Mož so jo nekaj asa branil. |ia ni nič pomagalo. Vsak teden drugi ministri so nu t »grškem. Vlada postaja vodili) bolj HO('iali> n* Dopis!. Stranska vas pri Kandiji. Španski strai že poslavlja iz naše okolice. Zahteval je pri -cej žrtev zlasti od ženstva. — Šolski praznik narodnega uiedinjenja se je 14. decembra tudi tukaj obhajal. Mladina se je polnoštevilno udeležila službe božje; tokrat izjemoma s šolsko zastavo in malimi narodnimi zastavicami. Tatovi so obiskali v noči med 15. in 16. decembrom posestnika g. Franca Bele, po domače Petelinški" v Stranski vasi. Odnesli .so mu vprego za en par konj (komate). Ljudstvo si je namreč nabavilo izredno veliko vojaškij. konj, ki pa so večjidel brez vprege. Ker si jo sedaj novo vprego jako težko omisliti, jo bo marsikateri nepoštenjakovič skušal na ta ua-čin — kupiti. Torej, pozorl Skrbi naj vsakdo, da bo imel te reči varno spravljene. Breznica. Prvi narodni praznik smo obha* jali jjrav slovesno. V soboto, 14. decembra so imeli šolski otroci primerno narodno slavnosl v društveni dvorani. V nedeljo so pa pokazali možje, fantje in dekleta, da se zavedalo, kako važen je ta dan v zgodovini slovenskega naroda. Vse jc prišlo v cerkev k zahvalni božj; službi. Gasilci v svoji uniformi, fantje in dekleta pa v narodnih nošah. Popoldne so si udeležili slavnostne prireditve v društveni dvo rani. Tu so nastopili pevci, tamburaši, bila stn dva govora, deklamacije fn na koncu so šolsk' otroci uprizorili živo sliko. S petjem narodne himne se je slavnost zaključila. Bled. Praznik narodnega ujedinjenja smo praznovali na Bledu prav lepo. V soboto dopoldne je bil med streljanjem skupen obhod. V nedeljo dopoldne slovesna služba božja; popoldne pa slovesna pobožnost za blagor Jugoslavije. V cerkvenem govoru se nam je pojasnilo razmerje do naših pravoslavnih bratov Srbov, ki jim naj gremo z ljubeznijo naspro(i V cerkev so prišli dekleta, fantje in možje, kakor nekdaj v davnih časih, v narodnih nošah —• G. dr. J. Mohorič je z jasnimi besedami jčrtal razvoj dogodkov ter nam pojasnil raz-nere, v katerih bomo živeli zanaprej, Nato je dckiamirala gdč. Marija Zupan pesem M. Elizabete: biovenski dom, tvoj dan je vstal«, pevski zbor je zapel dve pesmi in nazadnje »Lepo našo domovino- , — Le naprej po poti poštenega dela in veselja na podlagi krščanskih načel, to je naše geslo za srečno bodočnost jugoslovansko. — Isto popoldne se je vršil tudi shod Jugoslovanske demokratične stranke. Šmartno pri Litiji. Po večletnem odmoru smo v Šmartnem zopet oživeli. V nedeljo, dne 15. dec. so se vse zastave korporativno udeležile slovesne službe božje. Po sv. maši se je prebrala pred cerkvijo adresa Narodnega Veča m odgovor nanjo. Po narodni himni in s prisrčnimi Zivio-klici na mlado našo Jugoslavijo se je vršil obhod po vasi in so se društva z zastavami udeležila slavnostne seje občinskega odbora v > Društvenem domu«. Nekaj ljubeznivega in ganljivega je bila popoldanska prireditev s slavnostnim govorom, petjem, de-klamacijo in živima slikama. V nedeljo bomo imeli popoldne v društveni dvorani fantovski sestanek in občni zbor telovadnega odseka . Orel«. Pripravljamo tudi igro Divji lovec-.. Iz Borovnice. L i.rl je 15. novembra 1918 v ipidemični bolnici v Opavi v Šleziii zgledni mladenič Franc Molk z Krega pri Borovnici. Prej vedno zdrav in čvrst, si je nakopal hole-zen na laškem bojišču. Bil je dober telovadec in je vedno vneto sodelovala za Orla- in pri njegovih prireditvah. Pokoj njegovi blagi duši! Bil je edini sin stare matere, katero je zelo ljubil, katera je težko pričakovala njegove vrnitve, a dočakala je mesto sina domov kruto vest, da je umrl. Veiikovec prej in zdaj. Mesto Iranklurta-lic. ki smo jih bili vajeni videti pri vsaki priliki v velikem številu po mestnih ulicah, vinra-io /.daj v mestu jugoslovanske zastave — ob mestni hiši sta razobešeni kar dve. Veliko nemških napisov je snetih ali izbrisanih in ne dolgo, pojavili se bodo samoslovenski napisi, kar ie tudi edino prav. Znaki naše sužnosti in našega lila pčevanja naj izginejo. — V uradih ie sme brez strahu občevati slovenski in prepevajo se po gostilnah in ulicah tudi slovenske in srbske pesmi. Na glavnem trgu pa plešejo v prostih uricah srbski vojaki kolo. Lepaki, prej zgolj nemški, so zdaj slovenski; mestn?. občina ie nabila pomirljiv oklic na prebivalstvo v obeh jezikih. — Vse občuduje takten nastop naših jugoslovanskih častnikov in discipliniranost moštva, ki naravnost obožuje svojega mladega iioveljnika. Resnih pritožb o vojaštvu, ki smo jih bili vajeni prej, .še ni bilo slišati. St. Vid pri Lukovici. Praznik ujedinjt-nja Jugoslavije smo v St. Vidu pri Lukovici slovesno proslavili. V soboto je bila ob devetih šolska sv. maša. Po maši so narodne gospe in gospodične pogostile v šoli vse otroke. V nedeljo, 15. decembra je bil za Št. Vid narodni pra/hik. Aled pritrkavanjem zvonov in pokanjem topičev so korakali mladeniči, dekleta in /ene v naindnih nošah proti lepo okinčani cerkvi, kjer se je po prebrani adresi vršilo darovanje za oslepele vojake. Nabralo se je 129 K 51 vin. Po slovesni sv. maši se je zapela zahvalna pesem in prvič narodna himna Lepa iiaSa domovina«. Popoldne se je po cerkvenem opravilu vrstilo v šoli petje, deklamacije in govori. Potem se ie razvil slavnosten obhod po vasi. Vsa vas je bila v mlaiih. zastavah in zastavicah. Iz Trate v Po'juuski dolini. Veseii praznik ' njedinjeiija Jugoslovanov smo tudi Iratarci i kar moč slovesno praznovali. Iz his so vihrale številne zastave, okna in stene so bile kar pokrite z mnoi?obroinimi zastavicami vseh slovanskih narodov. Nad cesto so se dvigali slavoloki x navdušujočimi naoisi. V soboto zvečer se je vršil slavnostni obhod s pevci in sol-sko mladino na čelu. Mladina s pisanimi razsvetljenimi lampijončki je zelo povzdignila sprevod. Skoro vsa okna so bila bogato razsvetljena. Glavna slovesnost pa je. bila v ne-Jel-o. Od ljudske šole proti cerkvi se |c pomikal krasen sprevod. Po slovesni sv. maši, pred katero se je brala adresa Narodnega Veča in regentov odgovor, je imel župan pred SoUato okinčano cerkvijo slavnostni govor, v katerem je izeazil f>a?a Cuvstva ob zedinlenju Jugoslavije. In zopet se je vršil obhod med petiem in živahnimi Živijo-klici. lako smo todi na zunaj pokazali, da smo iskreni Jugoslovani, kljub temu, da so od začetka skušali nekateri zadrževati med nami narodno prebil ien je. Iz Kamne gorice. Meseca aprila smo naročili pri Kranjski industriji družbi na Jesenicah tri jeklene zvonove, katere smo dobiti 14. novembra in naslednji teden smo jih potegnili v zvonik. Zadnje delo, namreč obešanje zvonov, je vodil in srečno izvršil J, Pogačnik, in lako so nam zvonovi zapeli dne 21, novembra zvečer. Vsi smo se čudili lepim, močnim glasovom zvonov, katerim skoraj ni poznati, da »o jekleni, posebno od daleč ne, i"ehta|o skupaj 2253 kilogramov. Keči se mora, da tovarna zelo napreduje v tej stroki, l'o pričajo naši zvonovi, pa tudi oni na Breztah in na Dobravi. Zelo hvaležni moramo biti tovarni zaradi nizke cene. po kateri nam ie vlila zvonove, namreč po 1.80 K za kg za večja dva zvonova in po 2 K za malega — prav po tisti ceni, katero nam je nastavila meseca aprila, ln tako imamo za 5 tisoč kron prav lepo zvonenje. Z mirnim srcem priporočam tovarno na Jesenicah za nove jeklene zvonove, ker bronastih se ne bomo tako hitro dobili, vsaj po nizki ceni ne. S. Ažman, župnik. V mošenjski župniji se je narodni praznik ujedinjenja prav .slovesno vršil na Bre-ziali in v Mošnjah. Deklet v narodnih nošah je bilo toliko, da so odposlale še v Radovljico zastopništvo v ovenčanem vozu z najlepšim parom konj. Popoldansko slavnost je v Mošnjah povišal govornik dr. Siler iz Ljubljane, kateremu so po krasnem govoru pevke v narodnih nošah za odhodnico zepele prav navdušeno: Lepa naša domovina-. Na predlog krajevnega tajnika se ie izrekla navdušena pohvalna resolucija za pravočasno ujedinie-nje in ogorčen protest /.oper invazijo Italijanov. Na Brezjah so ustanovili ta dan Orla«. Iz Št. Jurija pod Kumom smo dobili do-jiis, ki odgovarja liti dopis od ravnotam \ 50. štev. »Domoljuba«, kjer se poudarja delavnost dosedanjega župana Medveda. Drugi dopisnik gloda stvar iz popolno druge luči in pravi, dn jo bilo odino prav, dn je g. Medvod odložil županstvo žo zavoljo toga, kor jo kot vnet Su-stcršičijanec izgubil vsako zaupnnje med Ijud-sl vom. Kor pa jo dopis preveč osebnega zna-čnja, ga no moremo dobesedno priobčiti. Pač pa smo podali dol njegove vsebino, (ta so sli-šita oba zvona. — Uredništvo. Dražgoše. (Naši grobovi med vojsko.) Zločestna vojna vihra nam jo pobrala 15 mož in rnladoničev; kakih T. vojakov so pa še pogreša. katerih gotovo no bomo več videli. Dvajset odstolkov žrtev, bilo jih jo okrog 100 k vojakom vzetih. — Družina, ki jo dala 5 sinov v vojsko, je letos izgubila najmlajšega in najstarejšega sina. Padel jo bil tudi prvo loto vojske naš nepozabni predsednik mladeniške Marijino družbe; pred kratkim pa nas jo doletela bolestna novico, da je španska bolezen umorila njegovega brata, kapelami na Notranjskem. Meseca avgusta je pri svoji sestri na Češujlci umrl marljivi naš največji in nad vso marljivi gospodar Fr. G., svotova-lec ključar in šolski nadzornik; (a incscc pa smo pokojiali njegovo motor. — Nušo izobraževalno društvo pogrošn. dn nas no obišče več in navdušuje za vso dobro \oliki prijatelj narodno izobrazbo, dr. Krek. Kako vneto je go-voril o društvenem življenju na Slovenskem o priliki, ko liuiri jo blagoslovil »Dom« v jirvom letu vojsko. — Bolj \(-selii vest pa jo da bomo kmalu dobili dva nova jeklena zvonova; tudi španska bolezen nam jo procoj prizanesla, lo (lvn otroka sta za njo umrla. .To zdrav kraj tu, kakor so jo ilr. Krek izrazil. — Če šo pristavimo da bo g. Ilajnriher nam olajšal promet na Rudno da lx> naredil žično vspenjačo za blago in ljudi, — \snj pot jo »proklanoci slaba — potom smo za lotos dosti povedali._ Iveri. Svoje srce nam le taki radi razodenejo, ki vidijo, da mi ne stikamo za njihovimi skrivnostmi; pravične sodbe pričakujeio od nepristranskega sodnika, ne pa od radovednega. Ljubi slovenski starši! Vaši otroci so Vaša krona. Krona sijajna časti, če so Vaši otroci čednostni in marljivi, krona kakor iz razbeljenega jekla, ki Vas žfte v čelo in srce, če so Vaši otroci hudobni, L otroki ie gotova skrb, pa negotova sreča. /lasti negotova v takih časih, kakor so sedanji. V viharju se rože osipljejo in ioini|0, ne pa razcvitajo. Očetov mnogo ni bilo dolgo doma, matere so bile vprežene v skrbi za vsakdanji kruh od zore do noči, šolski pouk in vzgoja s.a bila pa tudi zelo pomanjkljiva, že radi nerednega obiska in slabe prehrane učencev. Slabega, pohujšljivega in zapeljivega pa toliko: razuzdanost, trdosrčnost, tatvina, zalit jivost, preklinjevanje, godrnjanje zoper oblasti in Boga. Kako na| se nam mladina v teh zmedah ohrani dobra? Živimo v času nadomestkov. Ko je pristnega blaga malo ali nič, mora pomoči zasilno blago; nadomestek. Tako smo imeli in še imamo nadomestke za živila, za svečavo, za obleko, obutev, stanovanje. Pa tudi za domačo vzgojo ga je ponekod treba. I riporočamo Vam v to svrho, ljubi slovenski starši, naša mladinska lista (časnika) »Vrtec« in > Angelček«. Prej v mirnem času sta Vam bila pri vzgoji na pomoč; zdaj morata tuintam prevzeti celo vodstvo. Če pa odvzamete to vodstvo, se ne boste smeli čuditi, če pride nad Vas po vojni šibi še družinska šiba. Kako korist bo imela Vaša mladina od dobrega mladinskega časnika? Svoje lastnine, če je dobra, je vsakdo vesel. Zlasti je pa še olrok zavzet zanjo. Mladinski list (časnik) postane otroku ljub tovariš: rad biva ob njem, rad ga posluša, bistri se ob njem, uči se. kratkočasi: koristno porabi čas. Izvede tudi mnogo rajši vse, kar mu priporoči mladinski list kot dobro; zastudi in zasovraži pa tudi mno.rio huje vse. kar mu njegov časnik opiše kot hudo. Tudi vemo, da se dobri nauki v knjigah ali časnikih za mladino mnogo rajši in trajnejše primejo otroškega srca, kot pa uslmeni. Zakaj pač? Zato, ker se podajo vodno v pri-kupljivi, izbrani obliki. Tudi otrok tu nič no ve, kdo ga uči in bodri; nauk sprejme, ker čuti, da je dober in koristen. Drugače je pa doma in v šoli: »Ti me učiš, ker me morašl« ln včasih še oseba otroku ni dosti prikupna, ali pa je vzgojiteljeva beseda preokorna, če ne celo osorna. Ljubi slovenski staršil S temi vrsticami Vam priporočamo zlasti dva mladinska lista z uličnimi slikami: »Vrtec« in »Angelček«. Vrtec< izhaja za otroke že 49. leto in je bolj za odrastlo mladino (od 10. do 14. leta). Stane na leto s prilogo Angelček: vred 9 K in pride otrokom v roko vsak mesec ena številka. Angelček« je pa bolj za mlajšo deco (od 6. do 10. leta). Izhaja že več kot 25 let. Stane na leto 2 K 50 vili. in pride otrokom tudi vsak mesec ena številka v roko. Zlasti »Angelček« naj naroči vsaka krščanska hiša, koder so mlajši otroci I — Kjer ie pa hiša količkaj premožnejša in razboritejša, pa naročite oboje: > Vrtec« in »Angelček«. Ta vsotica za naročnino se že pozabi,- donašala bo bogate obresti — duševne koristi —, ki sc t zlatom ne dajo kupiti. Pišite in pošljite naročnino na naslov: Upravništtro »Vrtca« in »Angelčka« v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 80, ali pa izročite naročnino svojemu gospodu župniku ali kaplanu, ali pa gospodu učitelju ali učiteljici, ki Vam bo vsak rad postregel in Vam list naročil. Vojaške podpore. Vzdrževalnine, amerikanske podpore, podpore beguncem in podpore vojaškim poškodovancem ali invalidom. Uredništvu prihajajo dan za dnem številna pisma, v katerih naši čila ji povprašujejo radi te ali one v nask .i orne- 5» njene podpore. Ker nam jc nemogoče na vsa posamezna pisma posebej odgovarjati, podajemo v naslednjem mali pregled in pojasnilo, kako zadeve sedaj stoje, 1 Glede vzdrževalni ire jc vlada sklenila, da sc še nadalje tako, kakor jc bilo to doslej v navadi, izplačuje: a) \ sem invalidom ter vdovam in sirotam v vojni umrlih vojakov (uradni list št. V., naredba 63); b) vsem rodbinam, katerih vzdrževatelj jc ali ujet ali se še ni vrnil iz vojske ali pa služi v narodni vojski SHS (izvzeti so samo službujoči pri narodnih Dbranah), če jim to potrdita na plačilni poli občinski in župni urad. To potrdilo je treba pred vsakim izplačilom obnoviti (uradni list štev. V., naredba 63); c) vsem rodbinam, katerih vzdrževatelji so se sicer vrnili domov, a so radi bolezni, ki so si jo nakopali v vojni, za delo nesposobni, če jim to nezmožnost potrdita zdravnik in občinski urad (uradni list št. XVIII., nar. 167); d) vsem rodbinam tistih vojaških poškodovancev, ki še nimajo nakazane invalidne pokojnine, ozir. ugotovljene mere nezmožnosti za delo, ako potrebo podpore potrdita na plačilni poli občinski in župni urad (uradni list štev. XVIII., naredba 167). Vzdrževalnine, ki so zapadle pred 1. novembrom in bi jih bilo treba izplačati za nazaj, se izplačajo Ie v slučaju nujne potrebe, to je le tedaj, ako bi bila sicer podpirancu resno ogrožena njegova prehrana, kar pa morata potrditi občinski in župni urad (uradni list XVIII., naredba 176 in uradni list XIII., naredba 125). Torej so slučaji, v katerih se mora izplačati vzdrževalnina, še vedno jako številni. Vendar je pa vlada določila, da lahko davčni uradi do nadaljnjega odlože izplačevanje vzdrževalnine, ako je po stranki predloženo potrdilo o nujni potrebi (slučaja pod d) in v zadnjem odstavku) v očitnem nasprotju z uradnimi podatki pri davčnem uradu (uradni list XVIII). Kdor bi se čutil po tem ukrepu davčnega urada po krivici prikrajšanega, se lahko priloži na pristojno komisijo (uradni Ji st XVIII). Kdor bi utegnil rabiti za kak tak slučaj še kakega podrobnega pojasnila, naj se obrne na Narodno vlado SHS v Ljubljani, oddelek za vojaške podpore. 2. Glede amerikanskih podpor je Narodna vlada odredila, da jo smejo davčni uradi še nadalje izplačevati samo tedaj, če je v Ameriki bivajoči vzdrževatelj oče aH mož podpisane osebe in je izplačilo podpore res tako nujno, da bi bila sicer podpirancu resno ogrožena prehrana, :To pa morata spet potrditi občinski in iupni urad. Če misli kdo, da se mu godi krivica, se lahko pritoži na pristojno komisijo (uradni list XVIII., naredba 125). 3. Glede državne begunske podpore. Izplačevala se bo odslej le tistim, katerim občinski in župni urad njihovega bivališča na plačilni poli potrdita, da so še begunci, to je, da si še niso ustanovili novega stalnega bivališča, da so v potrebi in nepreskrbljeni, zlasti, da so brez trajne javne ali zasebne službe in brez službenih prejemkov in pokojnine (uradni list štev. XVIII., naredba 175). 4. Glede invalidov je stanje sedaj tole: Za vzdrževalnine njihovim rodbinam velja zgoraj povedano. Pokojnine in dokiade jim bo pa šc nadalje izplačevala penzijska likvidatura intendance II. voju (Pcnsionsliquidatur der Intendanz des 11. Korpskonimandos, Wien IX., Lakicrergassc 3). Ker jc mogla naša vlada to izposlovati šele začetkom decembra in je promet šc sedaj marsikje otež-kočen, sc utegne to izplačilo za mesec december nekoliko zavleči; a invalidom sc ni treba bati, da svoje pokojnine ali dokiade ne dobe. To velja za one invalide, ki so že doslej dobivali pokojnino in dokiade. Tisti vojaški poškodovanci pa, ki so bili sicer že za invalide spoznani, a šc niso dobili plačilnega naloga in šc ne prejemajo pokojnine in doklad, naj se zanje takoj obrnejo pismenim potom na Vojno dopolnilno poveljništvo v Ljubljani«, Ambrožev trg št. 17. Nakazalo jim jih bo samo, ali jim pa povedalo, kam se naj obrnejo. Isto naj store tudi tisti vojaški poškodovanci, ki jih komisije še niso niti spoznale za invalide, pa sc vsled hibe ali bolezni, dobljene v vojni, ne morejo sami preživljati ali so razun tega v slabih gmotnih razmerah ali cclo v bedi, brez pomoči ali podpore. O prošnjah, ki jih je vložiti na omenjeno dopolnilno poveljstvo potom okrajnega glavarstva ali orožniške postaje, naj navedejo svoje ime, čin, polk, rojstno in naborno leto, domovinsko občino, okraj in bivališče in jim prilože po možnosti zdravniško spričevalo. Dopolnilno poveljništvo bo le reveže "čimpfeje poklicalo k nadpregledu (superarbitraciji), da se jim priznata pokojnina in doklada in bodo mogli shajati. > Sploh pa namerava vlada dati vse poškodovance znova pregledati in jim nanovo priznati podpore. Nadpregledna komisija bo začela prav kmalu poslovati. Nadpregledi sc bodo vršili za vse vojaške pohabljence pri vojnem dopolnilnem po-veljništvu v Ljubljani, Ambrožev trg št. 17. Prvi pridejo na vrsto ravnokar omenjeni reveži, potem se bodo pozvali tisti, katerim je že bila ali jim pa bo v kratkem ustavljena pokojnina, potem pridejo vsi ostali. Za proteze (nove ali popravo) naj sc vojaški pohabljenci obračajo na invalidni oddelek na obrtni šoli v Ljubljani, Gospodarski del. Gospodarska obvestila. Razprodaja drož se je sedaj tako uredila, da bode popolnoma krita potreba slovenskega ozemlja. Tvrdka Fischlovi sinovi v Celovcu bo dobavljala po 250 kg dnevno tvrdkama M. Vovk-Košmerl in Maks Zaloker v Ljubljani, ki bodeta zalagala Ljubljano in okolico; razpošiljala pa bosta tudi naravnost svojim dosedanjim odjemalcem na deželi sorazmerne množine. Interesentje na Kranjskem in Koroškem naj se tedaj obračajo po drože naravnost na omenjeni tvrdki. Slovensko Štajersko pa bo v prvi vrsti preskrbovala tovarna v Račjem. — Vloge na prehranjevalni urad Narodne vlade aHi> v I.mbljani naj se opustijo. Kupčija s prešiči in teleti prosta. Ka- kor doznamo, je Narodna vlada SHS skle-irtla, da je zanaprej kupčija s prešiči in teleti prosta. Promet s plemensko govejo živino in z govejo živino v gospodarske namene )e v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani prost. Izvažali tako živino izven območja Narodne vlade SHS v Ljubljani more sc samo z dovoljenjem te Narodne vlade. Ta naredba nc izpreminja nikakor predpisov o prometu s klavno živino in živinskih po-tovalnih listih. Vsled tega se odreja, da se vsaka prodaja in vsak nakup plemenske goveje živine ali goveje živine v gospodarske namene naznani županstvu in zaupniku Vnovčevalnicc za živino in masi . Ljub-ljana, 16. dec. 1918. — Prelat Kalan s. r. Zavod za pospeševanje obrti je prejel manjšo množino karbida, katerega bo razdelil med obrtnike. Interesenti naj prigluse svoje potrebščine pismeno na zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cc-sta 22. — 1 kg karbida stane 1 K 80 v. Izobrazbi. Slabe knjige in časniki. Z novim letom naročamo časniki' Obenem dajemo kot novoletna darila tudi raz-lične knjige. Treba pa jc, da smo pri obojem previdni. Kot katoličani imamo dolžnost, rta naročamo in kupujemo samo dobre, poštena knjigo in časnike. Kavno v ta namen se natn zdi umestno, da zopet opozorimo »Domolju-hov o« bralce na nevarnost in vpliv slabih k n j i g in časnikov, da -i- jih vedo tem bolj ogihati. Katere knjige in liste pn imennjeiiio slabo? 1. Slabi so oni proizvodi, ki tajijo Merski- resnice, bodisi eno, več ali vse; ki vzbu-jajo čitateljem dvorno nad verskimi nauki ali take nauke malenkostno pretresajo in s m e s i j o. 2. Slabi so oni listi in knjige, ki nasprotujejo božjim zapovedim in imajo za dovoljene ali celo poveličujejo stuiri, ki nasprotujejo božjim zapovedim: na pri nit upor, samoumor, dvoboj, razuzdanost, nečistost. prešeStvo, praznoverje itd. 3. Slabi so oni listi in knjige, ki naj s p rotu j o jo cerkveni oblasti, njenim naukom, njenim pravicam in njenim imprlt' vam. in 4. Slabi so tudi oni listi, ki hujskMjo k zaničevanju in uporu zoper postavno Obstoječo državno oblast ali ljudi poživljajo li kateremukoli slabemu dejanju. To so torej slabo knjige in časniki. Kdo pa piše tako stvari? Premnogokrat ljudje a silno majhno izobrazbo, ljudje, ki dostikrat niti srednjih šol niso končali, ljudje, ki niso. proučili nikdar cerkveno zgodovino in verskih resnic, pač pa so že v zgodnji mladosti omadeževali svojo življenje z najgršlmi pregrehami: torej ljudje, ki hočeš nočeš morajo pisati zmoto in laž, če začno pisati, pisati zlasti o verskih in nravnih resnicah. Toda liodimo pravični I Včasih pišejo v tuke knjige in listo tudi možje, polni duhovitosti in bistrega uma, možje ki so se mnogo učili, j>a pri tem pozabili tega, kar je najbolj potrebno — Hogn, možje, ki so za svoj razum mnogo pridobili ali izgubili najdražje, namreč vero. In reči moin-> mo: taki možje so nevarni pisatelji. Največkrat jih vrže grdo življenje ali užaljeno s a m o 1 j u b j o v boj zoper krščanstvo, in tedaj teptajo s slepo strastjo vso, kar' govori,za. krščanstvo. »Pišejo vso in o vseiU." Zdaj presojajo oblast škofov in papežev. MH določujejo mejo cerkveni oblasti in vpijejo o zloral.mli. — Zdaj vlečejo na danjazno težkofe in jih na rešujejo. Zdaj zavijajo- zgodovinska tlejstva, iz katoliških mož napravljajo pošasti, iz. verskih sovražnikov pa junake. Zdaj pravijo, da jc vera brez pomena za življenje in zasmehujejo pobožnost. Zdaj se stiku z vso -zlobnostjo in prctkailostjo umor,. . samomor, dvoboj, nenravnosi. O sodnijskib obravnavah poroča lako, da so nekak učni ločuj za zločince. Takim pisateljem je vso dobro, kar jim služi v dosego njih namena. Enrigu škofa povišujejo, du drugega ponižujejo; en rod hvalijo, da druge pogrde. Včasih bi so nam zdelo, da so polni nežnosti za katoliško Cerkev in vero; rekli bi, da jOttajo v sliski cerkvenega poglavarja; o ne-nravnosli in brezbožnosti sveta, navajajo sv. pismo, govore o prvih časih krščanstva, pojo slavospevo nekaterim svetnikom, a lo zalo, da polom brezskrbneje grdo Cerkev'in papeža. — Skratka laki pisatelji mešajo luž in resnico, čednost in greh, dobro in slubo...« In vpliv njihovih spisov? V trojni smeri ;Ko pokaže zu posameznika, kakor tudi za celo družbo. 1 ' Prvič je gotovo, du taki spisi morajo prej ali. sloj iztrgati tudi živo vero. celo, .globoko vernemu človeku iz srca. Dvomiš nad to trditvijo? Pomisli, kuj pa je vera! »Krščansko verovati so pravi vse za resnico imeti, kar jo Bog razodel in nam po katoliški Cerkvi zapoveduje verovati.« Vera jo. torej priznanje resnic, ki niso sioor jiroti mojemu razumu, vendar pa mnogih izmed njih no morem razumeti s svo jim razumom. Vera je torej služba, vera zahteva pokorščino. Skušnja pa kažo, da v sled izvirnega grehu slednji izmed nas čuti v sebi oni klic: Ne bom služil. Zato so tuiij« verskih stvareh lako rud zaje dvom v našo srce. In če smo še slabo poučeni v vimi. kar se velikokrat godi pri onih, ki bero ta&e knjigo, potem ni čuda,- da so nam vsiljujejo dvomi, če beromo ugovore in napade na Cerkev in vero in to tom bolj, ker jo lužo dvome vzbujati, kot pa dvome pobijati. (":o pa do-denemo, du jo srce že skvarjeno po grehih, potom jo povsem naravno, du so oprimemo dvomov. Saj sum želi, dn bi no bilo res, o čemer mu s toliko resnobo govori njegova vorn in s čemer mu grozi. Zuto so mu ljubi taki spisi. V njih išče razlogov, du bi utešil, umiril sam sebe. da jirav živi, da bi bil nosjiumoton, če verjame to, kar gu Cerkev uči! Da! slabo knjige in časniki iztrgajo vero iz srca posameznika in cele družbo. Saj je to priznal veri sovražni francoski minister pred loti, ko jo izjavil, du jc bilo Cerkvi sovražilo časopisje tista moč, ki jo lokom zadnjih 30- 40 let trem četrtinam francoskegu ljudstvu iztrgulu vero iz. srca. In nedavno jo re-l^ebinoki jirosvitljenec: »Odkar veliko berem Cwk-vi nasprotno knjigo, nimam več nobene vero. Najprej sem bral »Skrivnosti iz Pariza«, poten i »Večnega Juda«, nato »Ho veže« in tako KHifie izgubljali verski sledovi, čimbolj so so 0Wi<}'tisnile v spomin posameznosti prebranih dogodkov.« . Drugič so pokaže kvarni vpliv slabili knjig in časnikov v čednostnem življenju Krščanska vera namreč uči globoko resnico, du človek, kakor hitro pride na.svet, čuti v sebi vslod izvirnega greha tudi kiili zu drugo grehe. Hudega torej ni treba sojati v arfio, suj sumo poganja. Strasti ni šo treba podžigati, saj sirmo vzžnre. In sedaj slubo knjige ifi. časniki!... Če kdo rišo prizor zu prizorom, vsak poln strasti, poln pohoto in bravoi svčejo vase to strast, ali nc postaneta srce in domišljija otrovana? Zato je čisto gotovo, da čim bolj so množe slabe knjige in časniki, tem bolj so množi tudi nenravnost, podivjanost, zločini in sumomori. Priča nam jo Vsakdanjo življenje, priča zu to so sodnijsko jiroiskavo. Zlusti pa num je neoporečna priča italijanski zdravnik Cesaro I.ombroso. Vso. svojo življenje jo posvetil preiskavi javnih, zlasti votikih političnih zločincev in skušal jo dokazi, da vsak, ki je postal zločinec, jo pravzaprav moral postati, ker je že od rojstva prejel take telesne lastnosti, ki so ga sililo k zločinom. A vendar jo bil prisiljen priznati, da 8ev .večkrat, kot naravno telesne lastnosti, je k n,v o zločinov prebiranje slabili knjig in fašistov; zato jo zahteval, da se take knjigo m čftsniki no smejo dali ljudem v rofto. To pre-1 pričanje so mu zlasti vcepili zločinci-anarhl- sti. Proučeval jo namreč, odkod naenkrat toliko javnih zločinov ravno po lotu 1870. In prijel jo do zaključku: Okrog toga lotu so začeli širili anarhisti svoje spise v silni množini. To spise so brali ljudje sicer majhnih dušnih zmožnostij pa silno domišljije in to jih jo privedlo, du so začeli segati tudi po najvišjih glavah. Tako je izjavil Oliva, ki skušal umoriti Alfonza XII.; »Vsako minuto sem porabil zu branje svobodomiselnih knjig.« Enako jc bral ruski pop Gapony, ki jo povzročil krvavo revolucijo mod ruskimi delavci in lako nešteto spravil ob življenje, vso, kar nnt jo prišlo pod roko, dasi jo bil duševno zelo omejen. Jasno jo torej, da so slabo knjige in časniki kvarni za versko-nruvno življenje. Kvarni so pa tudi zu človeško zdravje. Sicer se ljudje logu malo zavedamo, vendar jo od zdravnikov in zlasti šo od voditeljev norišnic priznana resnica. Ta vpliv so pozna posebej pri ženskah in otrocih. Že pred leti jc francoski zdravnik Tissot trati, da so današnje žensko ru(no vslod preobilega čitanja raznih ljubezenskih zgodb tako rahlega zdravja. Isto pojave namreč, ki jih opazujemo pri človeku, ki izgubi mnogo krvi, opazujemo tudi pri bralcih in bralkah raznih romanov in šo veliko bolj pri ženskah in nedorastlih. ker je njihov telesni ustroj boli nožen. Pri takih ljudeh trpi domišljija, zato se pa skrčijo in zo|iet preveč: razširijo možganske krvno celice. Odtod pride, da postanejo vrtoglavi, ojioša jim spomin, pri najmanjšem vznemirjenju izgubijo zavest, postanejo polni nepotrebnega strahu in pretiranih slutonj, hitrih krčev in celo popolnoma histerični, kar volja šo v večji mori za žensko kot za otroke. Dosti naj ho! Jasno za vsakogar. Kdor I j u b i sobo i 11 svoje, kdor ljubi časno i n v o č n o srečo, no bo jo m a 1 in n o b o d r u g i m d n j n ! slabih knjig in časopisov. P u č p a bo poskrbel, d a so širijo dobro k n j i g e ,. k n j i g n , kakršne z a 1 a g u pri nas: Katoliška k n j i g a r n u v Ljubljani in časopisi kot so naš; Slovenec, Domoljub, Bogoljub, M 1 a d ost, (": as, V r t e c Zor u itd. Marsikaj. i. Najprvo eno ljubljanskim cestarjem . Silno veselje imajo ljubljanski mestni očetje nad prekrščevanjem ulic, cest in trgov. Človek, ki par let ni videl Ljubljane, kar strmi. Naenkrat stoji sredi znanih hiš, cestno ime mu je pa tuje, in revež ne ve, kje stoji. Tudi sedaj se snuje veliko prekrščevanjc. Človek z dežele bi svetoval samo eno: Počakajte, možje ljubljanske srenje, saj se tako ne mudi. Med vojsko sle se z nekaterimi imeni prenaglili, vsaj med sklepanjem miru se nikar nc prenaglite. Po sklenjenem miru bomo videli, če smemo imeti v Ljubljani »trg svobode«, »Wilsonovo cesto« i. dr. Kaj pa, če bo na tisoče — »Slovenec« piše, da do 700.000 — naših bralov prišlo v italijansko sužnost! Torej le počasi, oo še zmeraj dosli zgodaj. II- Narodni praznik. Vreme kakor nalašč. Lepšega dne si skoro ni mogoče želeti. In vendar še ni bilo pravega veselja. Preveč naših ljudi je še zunaj hiše. Marsikoga boli vipavski škandal; pa lega bomo preboleli in pozabili, samo da nam enkrat vrnejo naše ljudi. Potem bo šele pravi narodni praznik. Upamo, da bo storila mirovna konferenca vse, da pridejo Jugoslovani do svojih pravic in do svojega ozemlja. To bi se potemtakem zgodilo do prihodnje spomladi. , , . , In na spomlad naj bi potem narodna vlada prenesla praznik narodove združitve, . narodnega vstajenja. . . , .... Spomladi! Dnevi so lepši in daljši, vse kipi, vse rasle, vse poganja; to je podoba VSta,Zemiia v svoji prelestni obleki in kresovi 'po naših gorah in - če Bog da — srebrn, glasovi novih zvonov - to bo veličasten praznik Jugoslavije! Takih zimskih dni, kakor je bil prvi jugoslovanski praznik, ne bo več mnogo. Letos je bil sredi zime lopel pomladanski dan, poln življenja. Zanaprej pa naj bi bil ta praznik spomladi, ko bo odnehala mora. ki nas še tlači. III. Obiskal me jc prijatelj. Pa sva govorila to in ono. Tudi Wilsonovih načel sva sc lotila. In prijatel mi je odkril veliko resnico, Wilsonova načela so lepa in dobra. Toda, kar imajo dobrega in lepega na sebi, lo uči naša sveta vera že skozi dolga stoletja.« m res! Ali poznate deset božjih zapovedi? No, saj ni treba vseh deset, samo nekaj: Ne ubiiajl .. Ne kradi! . . . Ne želi svojega bližnjega, blaga!.. . Ali poinate, kakšna je čednost pravičnosti? Saj jo sveta vera postavila med štiri poglavitne čednosti. Škandal pa je, da mora katoliške narode evropeiske, njih voditelje in vlade učiti teh' načel Wilson. Škandal! Čudno pa to ni. Sveta vera je bila — da bi ne bila več! — državnim voditeljem trn v peti. Zato pa leže oni in še mnogo drugih na: svojih trebuhih pred Wilsonom in občudujejo njegovo državniško modrost, ki nosi na sebi spričevalo duše, ki ie po svoji naravi krščanska, bi rekel stari Tertulijan, če bi danes pogledal iz groba. Sveti večer. Priredil po K. — Fr. Ks. Steržaj. (Dalje.) III. Sneg je vedno bolj nalelaval. Kobila je komaj SDeljaja v breg proti cerkvi gori. Pod kopiti st . je »štulilo«, da se je parkrat iz-podtaknila. Jezno je natezal Janez vajeti, parkrat je celo občutno ošvrknil z bičem po nji. Vse preveč počasi je šla žival. Na vrh klanca je sedel na sani, udaril po kobili in s silo nategnil vajeti. Žival je nerodno poskočila in se spustila v lahen tek, pa zopet odnehala. Temnilo se je vedno bolj. Izpod visokega Sludora so se komaj razločevala rdečkasto razsvetljena okna, pokazala se v temi in zopet izginjala. Janezu je bilo že skoraj žal, da se j'e na pošti toliko časa zamudil. Kdo pa je tudi mislil, da se bo tako hitro zvečerilo in da bo taka pot. Osamljeno je zalajal pes, ko je vozil skozf Studorsko vas. Lučka pri kapelici sredi vasi ob cesti je slabo razsvetljevala prostor med hišami, kjer se stara bohinjska cesta obrne v precej strmem klancu proti studorskemu pobu. Janez jc stopil s sani na železnega mačka pri zadnjem koncu, da bi zaviral — a ta jc v sneženi mehki luži odskakoval in pod sanmi je škripalo jeseni posuto kamenje. Gregorinov Janez je parkrat zarobantil in stopil zraven sani. Bič je zapel po hrbtu, kobila je nategnila in se spustila v dir. Kdaj bom še doli?« je zagodrnjal in jezno plunil v stran in skočil za vozom ter sedel zopet na lojtrnico. Potisnil si je klobuk na oči, da bi se po moči ubranil snegu, vzel čedro iz žepa in si skušal prižgati tobak. A' vedno 11111 je ugasnilo. Naposled ie jezno vrgel. ogorek v sneg, potisnil pipico v žep, zapel si površnjo suknjo ter roki stisnil v podpazduhi. Vse ga je jezilo. Jezil se je nad kobilo, nad samim seboj, nad snegom in naposled tudi na neumno družbo, ki ga jc tako zamudila. A kaj! — Saj si je sam kriv. Čemu pa ni peljal kar naravnost. Že davno bi bil doli, lahko bi se že vračal. — Tako pa, komaj na četrtinki pota je šele, predno bo še pri |ezeru in potem na Bukovnem — brr! »Hi —« je zavpil, kakor bi si hotel izbili te misli iz glave. »Kar je — je.« se je tolažil. Vesel bo lahko, če bo do polnocmce doma. A ta tolažilni izrek mu ni veliko pomagal. Snežilo je venomer v debelih kosmičih, ki so ina .gosto padali po cesti, po drevju, po konju, P° "opolnoma se je stemnilo. Kobila je poti2 časi stopala po cesti. Iz nozdrvi sc ji je dvigala sopara, tuintam jc težko zahropela in enakomerno stopala po vodenem snegu, ki je pljuskal na vse strani. •Na Fužinah bom ustavil pri Gašperju. — Luč moram dobiti,« je zagodrnjal voznik in udaril po kobili. Temno je izginila cerkvica sv. Pavla mimo sani; prikazova'e so se lučice iz oken obcestnih iiiš. Na kiantu pri Alostnici ie zavrl ter naposled ustav il pred gostilno on cesti. Vrata v gostilno so bila priprta. Skozi častila okna je rdečkasto brlela luč. Iz notranjosti se ie slišalo zamolklo govorjenje. Janez je otresel sneg raz suknjo, udaril s klobukom ob vrata, prislonil bič k steni in stopil v hišo. Gost tobakov dim mu je udaril nasproti. Ničesar ni razločil. Jožefovka! je zavpil, posodite mi luč za nocoj. Na Bukov no moram, pa ne vidim nič, tako je tema.« O, Janez Gregorinov, ali si li? Kaj praviš! Luči bi rad! Takoj, Škrjanček. takoj! —-Pa ga spij pol litrčka, medtem bom pa luč pripravila. No, ali boš? xN'ocoj ne! Pozno je že, pa drugič, mati.« »No, pa drugič, pa ne smeš pozabiti. Saj 1*0 poznaš, našo kapljico! Kaj bi že rad? — -uč? — Anica, hitro daj svetilko! Kako se pa kaj imaš, .lanez? Nič ne prideš kaj k naiu. Kai te moti tam doma. da te nič ni? — Na pošlo hodiš, kaj ne! Hm! Ti si pravi ocvirek, li! Ali ho kaj ohceti pred pustom? Ne vem, mati! Ali bo kmalu luč?* — je mencal .lanez A, ja! Saj res! Luč hočeš! No, Anka, je že luč? se je obrnila Jožefovka proti čum-nati. Je že tu je dejala Anka in dala Janezu svetilko. Pa ga res nc boš nič nocoj, Janez? No, eno četrtinko ga boš pa le!« Ne utegnem! Pa vdrugo! Hvala za luči« 'Janez je hitro stopil skozi duri, prijel za bič f>o steni in sedel nato na voz. No, no! Je že dobro. Saj veš, če prideš po tei -gasi«, se oa k nam oglasi!- Se bom že! Pa lahko noč, mali! — Hi!« Udaril je po kouju in sani so se polagoma izgubile čez most v temi. Samo slabotni plešoči žarki svetilke so plahotno begali -'.i se zibali v nočni, snežni temini. »Loj ga no! lak stiskač je, kakor je bil stari. Še '.a ferkeljček- ni dal. Pa še luč sem mi> posodila —i je godrnjala gostilničarja. ko je pripirala vezna vrata. »Ali se je že odpeljal?* je vprašala Anka mater. ■ 1 kaj pa! — No. ta lakomnik, še četrt si ga ne privošči. »Mudilo se mu je. kakor ste videli. Pa Vreme je tako.- »Vreme ne bo nič boljše, če gre naprej, iili oa soije kozarec vina! Pa ga ni, ta pe-stuhl« •Ga bo pa v drugo!« »V drugo, v drugo! Danes ga pa ni!« je gagodrnjala Jožefovka in jezno zaprla vrala. IV. Samo kobilin tooot in prhanje se je čulo. Tema vsepovsod!. Komaj vidno se je pokazala cerkvica svetega Janeza ob jezeru in izginila v temi. Tc-mne, s snegorti obložene smreke so se vzpeivale kvišku kot strahovi, vrhovi pa so izginjali v snežinkah. Hotel pri sv. Janezu, tnežnarija, Murova vila — vse ie spalo v zimski noči. Nikier glasu , .. Poltenim obrisi so vstajali v migljajoči svetlobi ob cesti, stegovali se, zasvetili in se zopet izgubljali v temi. Samotno je odmeval zamolkli udar kopit in pluisk snežene brozge izpod njih. Tako čudno samotno, sredi smrekovega, zasneženega gozda. Toda, čuj! — Glas! Ženski glas. Janez je zastal s sanmi in s-kočil na cesto 7. voza. Zopet! Počakaj! Počpkaj! Naj sc peljem s teboj! « — Nato zopet rezek vzklik: >Pomo,č! Pomoč!- f)2 Vsa notranjost je Janezu vstrepetalu. j Takoj pridem!- je zavod. V trenutku je ustavil kobilo, priveza vajeti z vso naglico k lojternicl, nato pa skoCU z bičem v roki vstran, odkoder se je začulo * Plt,Napol razločno je zagledal gručo pri gosti smreki onstran ceste. .. > Pusti! — Sveta Pomagavka! Pomagali« se je iznova začulo iz gošče. , , Kaj pa je ? « je zahropel glasno 111 zagledal temno žensko postavo, ki se je iztrgala dvema moškima iz rok. > Porco! Luigi — e un uomo!> (Samo eden je, I.oize!) je zaslišal moški glas pred sebo|. Pred Janezom sla stala dva bradata možaka s palicama v rokah. In sedaj? — Ravno prav sta mu prišla nocoi v pest. Ravno prav je razpoložen. Zažvižgal mu je bičevnik po zraku in lopnil na glavo najbližjega, da se je ta ječe opotekal proti smreki z roko loveč se po zraku, kamor bi se oprijel. Drugi, tretji udarec, naglo drug za drugim kot strela po rokah, da se je opotekel in opotekaje se izginil v smrekovem gozdu, kakor zajec, ko mu je pes neposredno za petami. Medtem pa jc drugi planil sunkoma proti Janezu. Ecola. beslia! je zavpil in sunil proti prsim. A Janez je skočil vstran, udaril iznova z vso svojo silo z bičevnikom po roki, da je napadalec z glasnim krikom omahnil in se zavalil v sneg. Kakor podlasica na miško se je vrgel Janez nanj, mu z nogama pokleknil na prsi in ga začel z žilavima pestema obdelavati po glavi, da je oni pod njim vpil, brcal, otresal se — ne da bi se mogel otresti in ogniti udarcem pristnih bohinjskih pesti. Aiutto! Aiuttol' (Pomoč, pomoč!) je vpil Lahon pod njim in skušal izmakniti glavo udarcem težke železne pesti Čaka^, ajuto! Pokazal ti bom, kaj sc pravi na Kranjskem napadali ženške! Iznova ie udarjala korenjaška pest kamor je zadela. Nato pa se je zravnal, sunil I.aha z nogo in se globoko oddahnil. •No, to mi je odleglo,; ie zahropel_ zamolklo, medtem ko se je oni počasi dvignil iz snega in šepaje in preklinjajoč izginil za sodrugom. Bog naj ti povrne, Janez, se je oglasila ženska za njim, In ta glas je bil vzklik hvaležne poštene, mlade duše, ki je prihajal iz dna srca. Podala mu je roko v zahvalo, nato pa se sklonila in pobrala bič iz razhojenega in povaljanega snega in ga mu. podala. -Ali me poznaš?t je začudeno vprašal. Kdo pa si?: I kaj pa, da te po/.nam! Vsak otrok ve, da je nocoj Gregorinov na poti. > No, in čegava si pa ti?; je nestrpno povprašal. >Žvanova sem, z Nemškega laza.. >Tako! Še pol ure imaš do donia.t -Da. Skoro ravno toliko, kakor ti. In če ti je prav, naj grem s teboj. Ta dva La-hona sta me prestrašila, da komaj hodim od strahu. Pa gori sedi! Kaj pa si tukaj iskala nocoj? — A, bodi brez strahu! Ta dva ne bosta prišla več nazaj. Kaj sem iskala ponoči okoli, vprašaš! Mati so nekai oboleli, pa sem šla po botro, da bi prišli za nekaj dni k nam. Zamudila sem se nekoliko, ko sem morala nakupiti nekaj svečk za jaslice.- V drugo pa bodi doma, da ne bo zopet nevarnosti zale!< -Posvetil si jima ti nocoj dovolj. Ne bosta si upala več. Tako močan si, sam proti dvema, da si se le upal!' >A kaj, to ni nič! Še dva, pa bi se jih nocoj ne bal. Sem že take volje. Sedaj pa le sedi na voz, da ne boš zadaj hodila. Kobila je močna!« Ne. Hvala! Slaba po! je, tako težko vozi. Bom že šla za teboj. Glej, kako se je kobili naštulilo na kopita. Posvetila ti bom, ti pa odbij z bičem sneg raz njih.« Janez je za trenutek osupnil. Kako si upa to dekle njemu ukazovali. — Pogledal jo je, nato se je sklonil in z bičem otrkal nabrani sneg raz kopit. »Kako je potna kobila,- je pripomnili spremljevalka. Da mora ravno danes tako snežiti! j( zagodrnjal. Janez. Veš kaj? Pelji z mano na Nemški laz saj je komaj deset minut vstran, da se ko' bila nekoliko odpočije.. Pa ne! Če sem že do tukaj privozil, bom pa še naprej, akoravno bolj težko.< >Sc pa nazaj grede oglasi za trenutek, saj te ne bo konec.« ... No, vabiš pa že tako, kakor bi bila Ko. drinova. o katerem pravijo, da iina vsega dovolj.- . Saj sem tudi. mu je hitro odgovorila in se mu prijazno nasmehnila. Kako to, da si tako hitro uganil?« _ Ne vem, kar tjavendan sem dejal Pa zaradi svečk samih se gotovo nisi toliko zamudila, gotovo si bila na pošti.'. Počasi je dekle zmajalo z glavo Na pošti? Čemu neki,« je odgovorila tako od-ločno, da jo je Janez kar pogledal. In zakaj ne?;. Ker je nocoj sveti večer, mu ji mirno odgovorila. In na tak večer so pošteni ljudje doma, ne pa po gostilnah,« Janez je osupnil. > Na to pa res nisem mislil. No, pa zaradi malega veselja, ki si ga človek privošči, še ne bo pogubljen Tega tudi nisem rekla. Vendar priprava za v cerkev tudi ni, še manj pa Prenehala je. No, le povej naprej, kaj si pri nehala,« jo je silil Janez. Saj si sam lahko misliš . . .< Janez je parkrat zamahnil z bičem la-koj mu ni padlo v glavo, potem pa sc it domislil, da bo šla najbrže jutri tudi k obhajilu. Izprva si je ni upal vprašati kar naravnost, naposled pa je dejal: Kaj ne, najbrže si bila še nocoj pri spovedi?; Drugemu bi nc povedala, je pristavila polglasno, ■ tebi pa, sai si mi poprej pomagal iz nevarnosti. O — bilo bi hu|še nego smrt., A branila bi se bila, dokler bi le količkaj dihala,; je odločno zatrdila. -Ves svoj živ dan ti bom hvaležna in molila zate,« Janez se je nasmehnil, nekoliko iz samo-Ijuhja, nekoliko iz ganjenosti. Torej si bila res pri spovedi?« > Zakaj pa ne? Jutri tako ne bi utegnila in ko sem v Srednjem videla gospoda pri cerkvi, sera šla k spovedi.; > Pa bi šla drugo pot! Čemu še v mraku delati gospodu nadlego.« Ne! Praznik je pa le praznik! Posebno pa še jutrišnji. Cel dan bi mi bilo dolgčas, ko bi ne mogla iti k obhajilu. Človek se občuti ■sani srečnejšega in bi rad osrečil še druge,' je pristavila bolj tiho. Janez je utihnil. Nehote se je spomnil črnooke Zotke. l akih besedi še nikoli ni slišal od nje, kakor jih je ravnokar od te deklice. No, saj bi bilo to tudi tako čudno nasprotje in protislovje, če bi ona enako govorila, medtem ko so se pri-prosti kmelski deklici tako prilegale. Molče sta stopala ob saneh. Janez, ki sicer ni bil slab kristjan, sc je vedno bolj zavedal, da se sveta noč ne imenuje zastonj tako. >:Kaj sem že mislila vprašati,« povzame zopet dekle, »komu boš razdelil te darove nf< Bnkovnem nocoj? *Oh, saj jih je bilo že nekaj pri materi Slepi Cili. starima Ogrizkoma. Gašperčko-vim . . .< Stoj, stoj! Pri Gašperčkovih je vse kje vrženo kar jim boš dal. Vsa vas jih pozna Stari krade divjačino, otroci pa, kar dobe. Ravno zadnjič je rekla najmlajša pri nas: /daj pa bomo dobili od Gregorinovih krompirja in masla. Na maslu bomo pekli fan-covle, krompir ho pa za prešiča, da se bo zredil.; Jezno je Janez zamahnil z bičem: >-Tako, tako!« »Kaj pa Boštjanova Urša, je bila kaj pri vas?« > Tvoj oče dela red zoper kugo, ki je ni nikjer. Saj je nazadnje hvale vredno, da 42 |e previden, toda jaz ti povem: Če bi bilo meni ime Joahim, pa bi imel tako vino v kleti, Homa pa tako ljubke otroke, pa tako lepo feeno — pri moji veri! malo bi se brigal za kugo, ki naj jo brcne kukavica.« Bertold vstane, prime Henrika za pas ter ]j>a obrne proti benečanskemu ogledalu, ki je med dvema zlatima rajčicama nekoliko od 6tene naprej viselo. Glej, glej!» je liropel. V ogledalu je bilo videti, samo štiri cole fciroko, kolikor so bila odprta vrata, sobo hišne gospe Rcgine Helene, ki je tudi stala pred zrcalom v svoji sobi. V ogledalu nasprotne sobe so se zrcalila njena sneženobela ramena, ki so gledala iz ognjeno rdečega 'atlasa, beli vrat, krasna, zlata lasna mreža in pa smehljajoče se lice z jamico. Hoja!« je hehctal Berlold, ki je_ nategnil kosmate obrvi. »Tako lepo ženo ima tvoj oče. — Jaz pa sem star cepec s krivimi nogami,«. je vzdihnil ter je široko stopil k mizi in svojemu vrču, sam sem in vedno bolj sam.« Pa se oženi!« se je smejal mladi Henrik. Res, res, le veselo, le veselo se oženimo, pa si denimo vrv okoli vratu! je hudomušno zavpil, obenem pa je radovedno opazoval v ■zrcalu gospo, ki je vzela kosmič med prste ter je lepotičila svoj že tako cvetoči obraz. I)a, oženi sc!« je rohnel Bertold pred svojim vrčem. Tebi je lahko govoriti pri tvo- I'ih enoindvajsetih letih. Lahko se smeješ ti, u so vse punice zatelebane vate. Toda, če jih ima kdo na hrbtu oseminpetdeset. pa take rdeče krtače pod nosom, potem pa še krive moge. ■ -Saj si se ženil pri Grintalci ali pri Pan-ičevi, nc vem že kje. Poskusi še enkrat, siccr postanejo krevlje še bolj krive. > Ženil sem se, ženil sem se, klavrno odvrne Bertold. Nasedel sem pri Uršuli in pri Suzani. Zastonj sem se naučil iz glave knjigo o lepem vedenju.« Z gromovitm glasom je začel trobiti stavke iz te knjige: Dobe se ljudje na deželi, ki govore, kakor bi rjovel ali tulil osel, kar je zelo nespodobno! — To sem se iz glave naučil, dal sem si napraviti novo obleko — hlače dvajset vatlov široke — tudi dva šopka sem kupil pri vrtnarju. Z modrim šopkom sem šel najpreje k Pančevi. Ravno je bila pri nji njena teta. Tako-le sem začel: >Gospica Suzana! Sanjalo se mi je, da sem petelin, vi pa moja kokoš. O sveti Vid! to je bilo narobe. Suza je postala rdeča kakor kri, pa je stekla preč, da je nisem nikoli več videl. Teta me je takoj prijazno postavila na cesto. Namreč, vedi! Suza je tako nedolžna, da misli, da je mož srne jelen, ovce pa divji kozel.« »Kako pa si opravil pri Grintalci?- je poredno vprašal Henrik. Te je le tudi ta na cesto vrgla? »Ne! odvrne mrklo in nejevoljno Berlold. Nasprotno, bila je sladka kakor slašcica, pa tam sem se sam ven vrgel. Henrik! Nc noval V«nero, Da že prihaja, rečem ti nič drugega o nji, kakor to-le: Ni lepa, ni lepa, ni lepa, o joj, o joj!« >A tako, ie menil Henrik, ki mu je iz oči in rflasu gledal posmeh. Ni dosti lepa zate, tebi bi se pač podala kaka Venera, boginja lepote in ljubezni.<■ O ti satan ti, francoski! Kaj gohezdaš? Kaj morem jaz za svoje rdeče krtače? — Pa glej — če kdo volka kliče! — Komaj si ime- To in ono. ■ Led in ledene gore. Kakor se premika voda, tako se premikajo tudi ledeniki, seveda primerno počasneje. Vendar je hitrost včasih zelo velika, moramo pa premisliti, da je to led in ne voda. V bližini južnega tečaja znaša hitrost ledenikov 10 metrov na mesec. A neki ledenik pri Jakobshavnu na Grenlandiji napravi povprečno 20 metrov na dan. Še hitrejši ie pa neki ledenik v zalivu Scoresby na Grenlandiji, 31 metrov na dan. Visoko gori v Gren-Jandiji ali pa okoli južnega tečaja pada neprestano sneg. Sneg se zgosti, pride mraz in nastane led. Led pa teče naprej in pride do obale. Ko visi nekoliko čez breg, se odlomi in kosci plavajo v morje: takim koscem pravimo ledene gore. Takih ledenih gora je videl en-82 krat raziskovalec Kane v zal vu Baffm 280 in nobena ni bila nižja od 60 metrov omislitij>a moramo, da moli samo ena sedn na nad vodo šest sedmin je pa pod vodo. Ln l|ubl|an k graa je plaval torej na moriu, šest p» pod mini. Nemški učenjak Drvgalskii ,e videl P" Jakobshavnu ob Grenlandiji ledeno g?™, k. se ie ravno odcepila od ledenika; vis.no e na 137 metrov; torej ie ie bilo še za dve taarm gori pod vodo. Meri! je sedemdeset takihgo-ra; 27 jih je bilo pod 50 metrov, 25 od 50 do 70 metrov, 14 od 70 do 100, ŠUr, so bile p« višje od 100 metrov. Fna največjih doseda zna nih ledenih gora je bila ona, ki |e plavala od decembra 1854 do aprila 1855 po Južnem Atlantiku ali Atlantskem oceanu. Vsaj takrat so jo videli, srečalo jo je 21 ladij. Tudi merili so jo in dobili enkrat širino nad 00 kilometrov, širino 75 km (73 km jc od Ljubljane do 1 rsta). Višina na najvišji točki je znašala 90 metrov, torej jo jc bilo 540 metrov, za celega sv. Josta, pod vodo. Ladja Valparaiso« je sredi septembra 1008 oplula neko tako goro, ki ie merila v širino 44 km (razdalja od Ljubljane do Ljubelja), v dolžini pa 125 km (od L ubliane do Gradca ali Rovinja ali Senja). Na dve uri daleč je bilo slišati bučanje morja, zaganiajočega se v ledene stene. Površina je bila večja, nego pol kranjske dežele: umeje se, da je največja ladja, n. pr. »Titanik . proti takemu velikanu samo orehova lupina. Globočina morja. Da je morje zelo globoko, si lahko mislimo: vendar pa malokdo ve, da je poprečna globina morja veliko večja kakor poprečna višina gora. Če bi bilo vse morje enako globoko, bi znašala globočina 3500 metrov; če bi bila vsa zemlja enako visoka in bi ne bilo ne hribov in ne dolin, bi znašala višina samo 650 metrov. Naše Adrijansko morje ni bogvc kako globoko; najgloblja točka je nekaj nad 1200 metrov. Največje globočine so v Pacifiku ali Tihem oceanu, enkrat 9427 metrov, drugič 0636 metrov, enkrat pa 0788 metrov. To ie, kolikor je dosedaj znano, zaenkrat najgloblja točka morja. Če vidimo razburkano morje, mislimo, da je razburkano do dna Pa ni res. Najhujši viharji ne sežejo dalje kakor do 30 metrov, tam se voda še čiito malo gibke, naprej pa nič več. Pa tudi ne vidi se tako globoko, kot si ljudje predstavljajo, samo do 65 metrov. Torej vlada -.plošno v svetovnem morju razen čisto gori ob površini večni mir in večna tema. J{dor potrebuje po ceni luč naj takoj naroči po povzetju, dokler jc še kaj zalope, našo karbidno sve-tiljko najnovejšega sistema. Cena fino emailirane svetiljke zna^a '" . f ,. Karbid vedno v znlopi pri K. Čnmnrnlk & Ko. Ljubljana, Dunajska cesta št. 12. mlatilr.ico Kdor si hoče naba- vitidobro In trpežno ________ za rofni in vratilni pogon, dalje stiskalnico za sadje in grozdje, mline za grozdje, decimalne tehtnice, kotle za žganjekuho, klinje zn slamo-reznicc, ročne m ine zn mletev moke, itd., naj si ogleda mojo zalogo, dokler so imenovani stroji v zalogi na razpolago. Drugi poljedelski stroji se pa lahko narofajo pri Franc Hitti v Ljubljani A\artinova cesta St. 2. Največja zaloga poljedelskih strojev v Jugoslaviji. Rezan in tesan les ter bukova drva kupujem frnnko vagon postaja oddaje. Ponudlie na naslov: Anon Rcschitz lesna trgovino, Ljubljana, Pisarna Dvorni trg 1 II Mlini za dišave primerni za vse nnmcne. prodaja tvrd-ka ADOLF OPPENHEIM, Mor. Ost-rova Bruckeng 13. Zahtevajte prospekte m pobližja pojasnila. Zahvala. Spolnujem tem potom svojo prijetno 0 kg naplačilo I< n-— vod) naroča se pri Bosan. dein. društvu za •'«» triko, Jajce, Bosnn. — Plača naj se nap roj poštni nakaznici v Jajcu, večje vsote pa P"10"; Industrijalno banke v Sarajevom na račun e renje tvrdke. . Primanjkljaj na transportu ur kupec. k. a. a«talna ilvljonjsh« in r«ntn« nazgodna In jamatvana zavarovalnica t Ljnbljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetja In unrt, zdmženo tnd z vojnim rizlko, otroških dot, lentna in ljndaka nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavori. Absolutna varnoat. Nizka premija. Naiugodnujši roboti »n voino /nvar< vame Zavuu um ulji oa vsnjeuinoau. — Pro&pukf. sastouj in poitnma prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo poil najugodnejšimi pogoji.- 183; Naznanilo! Ker je poštni promet zopet odprt, lahko jedaj zopet razpoAilmm raznovrstno W barvo ta prebarvan je blaga in stare obleke in sicer: črno, modro (plavo), rujavo, zeleno, rudečo, lilo in Sivo v zavitkih po 60 vin. Prosim, kdor Se barvo potrebuje, za takojšnic cenj. naročilo. Za eno žensko obleko je treba 8 zavitkov oftrvo, Razpošilja se po pošti. Vsakemu naroČilu se pridene tn| In pa. slovensko navodilo, lahko nekaj kg AUl Kari Lolbner, trgovinaburv za obleke, Celje, pri „Zvoncu". miši - podgane stenice-ščurki izdelovanje In razpoiiliatev preizku*. radikalno nčiokuiočega uničevalo. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma Za podgane in miii K 5.—| za Ičnrke K S.—| tinktura za stenice K 2*—; posebna močna tinktura za stenice K 5'—; uničevalec moljev K 2"—; praiek proti mrčesom 2 in 4 K; tinktura proti olem pri ljudeh 3 K; mazilo za uli pri živini 2 K; praiek za uii v obleki in perilu K 2'—; tinktura za bolhe pri pseh K 1 '50; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalce rattlin) K 3'—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M. Jfinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. 500 kron S vam piaCam, ako vaSn kurja oCesa, brada-| vice, oliscancl ne Iz-ineio v treh dneh rez bolečin z motim uničevalcem korenin „Hiabalsam '. — __—--LonCek i jamstvenim pismom 3 K, S lonCkl 7 K,'6 lontkov 11 K. Na stotine zahvalnih In prlznalnth pisem. Zobobol odstrani „Fldes pri na|lrdovratne|Seni revmatičnem zobobolu, ko odpovedo vsa druga sredstva. In pri votlih zobeh. Ako brez uspehu, denar nazaj. Lena 3 K, 3 lube 7 K, 8 tub II K. Kemeny, Koši ca (hasaa) L Postiach 12 C 244, Ogisko. ISMRT! podgane, miši se popolnoma zatro s sredstvom »nattentods flko nI uspeha, se denar vrne. Sti.tlne zahval Cena K 3 Skstlie K 9--. stenice, uSI, bolhe. fnr se nn|fllo 2 zalego vred radikalno s »Tbiera.-sredslvom, tena: K s-—. 3 kartone 7 K. PraSek proti mrCesu dodsn K 2--. Kemeny, Kasdiau, I. Ogrsko. PoSlnl predal i2-C. 344. Razširja te »DOMOLJUBA"! ZOBOTREBCE vseh vrst kupuje po najvišji ceni in v vsaki množini tvrOka Mihael Omahen, Višnjagora. Kupim za seme smrekoue storže, lar eno in deieljnoseme. Prodam dobro Strojno Olje kmetovalcem. Jos. Jezernik, trgovec, Stob, p. Domžale. 508ti Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je: VZAJEMNA ZAVAROVALNICA proti požarnim Škodam in poShodb] cerhuenih zoonoo Ljubljana, Dmajsha cesta 1?, Ljubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1 raznovrstno izdelane stavbo, kakor tudi stavbe med casom zgradbo. 2 vse premično blago, mobilije. poljsko orodjo, stroje, živino, zvonovo in enako, 3. vso poljsko pri-•iolke, žita in krmo, i zvonove proti prelt mu. 5. sprejema tudi zavarovala na živijenjo, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebo za deželno mžjeavstrijsko avarovalnico, t d katere ima tudi dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašalo 1. 191»! K 906.828*91. s« poskočno koncem 1. 1017 na 1,081.838 64 Tedaj, 6imve« jo zanimanje za ta edini slovenski zavoil tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljsl glavno poverjenlštvo v Celju ln na Proseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeniki. Cone primerne, biti a ceni'e v in takojšnjo izplačilo Agitirajte za ,Domoljuba' najbolj trpežne vrsta se dobi pri tvrdki luan Jelacšn, Ljubljana Emonska cesta 2. 47«J3 USTANOVLJENO LETA 1893. Mm peliiorno društvo v LjuiliP REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM, dovoljuje članom POSOJILA pioti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene pre- iemke. — Vračajo se posojila v IVfc, 15, 224 ali 30 letih v odsekih rux st. (Ce; ki ; — i. biite« iz ekia ) I- . V. r:.o- A stni brivski aparati 1 /| ponikP.K l'S0, C v • - 2 ) rezna rezerv.rcz;la } tnc. 12 K., la-i - n ' ; j brath strižn.kl Iv ^ j 26'- l'o- iii« / A. se p > povzetju ali t predplačilu. Zame- <' na dovoljena flr denar na*nj. Krema za britje iSvJii!: va brez vode. t porcelanusti lonček 7 K, 1 ducat 60 K. Milo za Mtli sA '/ K, 1 kf! 34 K. - Potil)« »e proti [laprcjpniiljatvi dtnarja M. Jiiiikct, eksportna trifovma. /ajri-h 1. Petrinjska 3 III . tlrv. lino (libcCe komati H<; cjr kosi K IS--, l ko.-. K :K--, VI kos. K 62- :■,:-.» M.;, Ul„ lini.W MILO za ka kron 26 - PoSilja proti predplačilu m. Jiinker, izvozna tvrdka Zagreb 1, Petrinjska 3. — Hrvatsko. I. r > STVJ1-- ' JlV v g! ki.., iiatUD ur. zatnine in brljaiitov ie zaupljiva stvar zaio se pri nakupu olirniio nu tvrdko F. ČUDEN S!W samo nesprtti rl. pošte v Ljubi lani. &m- Ccpoit o belo platno morfcie dobiti z vporabo nasepa izbornena luua PHflŠEK ZH PLHTiSO. Velik prihranek fn malo truda pri praniu. 1 zavoi 150 gramov K 1-—, 250 Hramov K 1-60, 'iŠO fiiamov K 2-50. Najtrsnj se mori rarocitl 10 zavojev! Pri naročilu i kg popust! Hazpošilja se po pov-7pUu. Prodajalci dobe popust. Zavod za i.voz \f. f KJeto^"'^ Zastopniki za prodajo strojnega olja za vse tovarne, za avtomobile, motorne pluge, rnažo za vozove, tehu. vazelin, surogatni firnež in barve se sprejemajo za takojšnji nastop. Oglase nuj se pa le izurjeni gospodje. Ponudbe na kemično tovarno Hugon Polak, Kral. Vinogrady, Jung-mnnova trida 33. 4811 —3 3 o je posebno prikladen za rezanje vseli vrst mesa, sočivja, boba itd. — Cena komadu M eo- UliitičftSHL-mlin za mah je izborno poguben zamletcv maka, dišav, orehov cladkoro, kave itd. — Cena komadu K 24"—. Mlin za drobljenje kosti ... K 320-—. Stiskalnica za krompir in sadje K 20-—. Razpošilja z Dunaja proti predplačilu glavno zastopstvo maK Bohnel, Dunaj IV,, MargaretenstraOe 27, odd. 57. Prospekti zastonj. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestilu sredstvaza krmila. Da to krmo živine, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj so primeša 2 krut na teden krmi ene peat polno IUlnnf n" i1' l'1'- I'1 ' rnkoczy-a rediin' prašek. MM Peket velja 3 K, 5 i aketov 1B K poštnine prosto. > paketov zadostuje za " mesece zn enega vola, kravo ali prašiča, da sc zreti., Dobiva se pri \ iikem trgovcu. Glavna zaloga: ckama TmSt6czy zraven rotovža v Ljubljani. Mustin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnomi na razstavah: na Dunaju, v l'arizu, Londonu in ltiniu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Srbečico, liSale odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir zakonito zajamčeno uSkaboloim1- mu-žilo". Popolnoma brez duha, ne mu?,o, Poskusni lonček K 4-—- veliki 1. (j — porcija za rodbino K 16-—. Zalogu t.a Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem eleini, Ljubljana, Marijin trg. 1520 u/.ito na vaihtvono znamko „Shaboiorni'\ ^ '.aas kupuje po najviliib ccnah PETER KOZINA & CO, LJUBLJANA, BREG 20. 1172 POSOJILNI« regislrovana zadruga z neomejeno zavezo isa v Ljubljani, v laslitem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo l v,t sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1, ure in jih obrestuje po 5n 3 10 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čisto 3 krone na teto. |y »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih j=J vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči g račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v ,.Ljudski posojilnici1' ko popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. SfJ Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron. _____ sVetoVnoznana razpošiijalniea Izbe m ur, zlatnine, ireb mine H- SUTT]4Ef^ samo v Lijubljani st Izdaja konzorcij nDomoljubaH. 12 Odgovorni urednik Josip Gostlnčar v Ljubljani, Tiskala Katoliška tiskarne