CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNBaA CELJSKBSA OKRAJA VEČNA SLAVA iN HVALA velikemu borcu in sinu delovnega ljudstva Moši Piiadu Njegova zadnja pot... šel je na pot kot državnik svojega lju)ds4fva. Spremljale so ga naše želje, da bi potoval srečno in zaupanje, da opravi svojo nalogo tako uspešno kot jih je vedno znal le on. Sledili smo .po- teku raz-govoirov jugoslovanske parla- mentarne delegacije, ki jo je vodi v nDEstu ob Temzi in ga pričakovali spet dcnlov, tako kot pričakujemo' vsakega našega vC'd)Jtelja, katerega prisotnost težko pogrešamo doma. Svojo nalogo je opravil in hitel do- mov. Vajen sveta in tujine je vendar najbolj ljubil domovino. Kot revolucio- nar je pripadal svelu, njegovemju de- lavslkemu razredu, kot človek, čiča JaniTO, je bil priden jen na rodni kraj, na svoje prijatelje' in družino. Pričakoval;, so ga njegovi najbližji, pričakoval ga je njegov Beograd, pri- čakovali vsi Jugoslovani... V domo- vini se je prebujala pomlad ... Takrat pa je prišla črna vest, ki nam je usitavila dah in občutek za doje- m.anje resnice. Vso našo domovino je zavila žalost, ko so radijske postaje uradno potrdile žalostno novico, da je predsednik ljudske skupščine Moša Pijade resnično i-imi>l. Pariz, kjer S8 je na povratku domov za kratek čas ustavil (želel si je tiudi ogledati mesto in kraje, kjer je v mla- dih letih prebival), je postal kraj nje- gove smrti. Od tu se je začela njegova zadnja pot... Veleposlaništvo v Parizu se je spre- menilo v hišo žalosti. Poklonili so se mu uslužbenci veleposlan'štva pa tudi V£i3 delavski Pariz. Njegove posmrtne ostanke so z leta- lom v nedeljo prepeljali v Beosrrad. Letalo je plulo nad gorami in ravni- nami, nad mesti v č^nih zastavah, ki jih je omrtv.čila bolečina. Rojstno mesto je pričakovalo njegov povratek s trpko bolečino. Na le'ališču je bil zbran ves Beograd na čelu z najvišjimi preds'^avniki, njegovimi so- borc! in dolgoletnimi sodićlavci. Krsto s po-mr'-tnimi os^+anki predsed- nika Moše Pijada so položili na mrtva- ški oder v avli Ljudske skupščine. Od nede^ie do to-^ka so se zvrsitili m'mo n^e desettiscoi. Ljudska skupščina je b'la dob'csedno prekri''a z venci, kate- rih število je raslo v tisoče. Delegacije ;'z vse Jugoslavije so se prišle poklonit vislikcmu sinu. Na deset+isoče brzojavk sožalja je sprejemala beograjska pošta iz d'T'movine in tujine za njegovo so- progo LeiX) Pijade, za Ljudsko skup- ščino, Centralni komite^ZKJ itd. Zvez- ni izvršni isvct je imel žalno se'o. Beo- grad je sklenil postavi^ti spomenik ve- likemu pokojniku. Zveza novinarjev bo svoj dom imenovala po njegovem imenu. V globoki žalosti je Jugoslavija pri- čakala ponedeljek — dan njegovega po- greba. Vso noč je reka ljudi, ki so se prišli poklonit pokojniku, tekla mimo njEigove krste, ob kateri so se kot čast- na straža zvrstili najvidnejši predstav- niki oblasti, političnih organizacij in društev. Ob dveh popoldne, v torek, se je od palače Ljudske s^kupščine začel pomi- kati sprevod na Kalemegdan h grob- nici narc'dnih herojev, kjer so se od pokojnika poslovili njegovi najožji so- delavci — revolucionarji. Najprej se je poslovila 'podpredsednica zvezne ljudske skupščine tov. Lidija Sentjur- čeva, za njo pa predsednik Republike maršal Tito, ki je v svojem poslovil- nem govoru cipisai vse ogromne za- sluge, ki jih je pokojni Moša Pijade imel za razvoj delavskega gibanja v Jugoslaviji, spomnil se je neštetih tre- nutkov njunega skupnega dela, trplje- nja in ustvarjanja, oživel je spomin nanj kot borca za svobodo med osvo- bodilno borbo in končno vse njegove velike zasluge ter neizmerno požrtvo- valnosit pri graditvi nove Jugoslavije in končno velikanske zasluge za mir v svetu in enakopravno sodelovanje med ljudstvi sveta. Njegove poslovilne besede ob grdbu so se prepletale s spo- mini na človeka, ki je vse svoje živ- ljenje zastavil v službo svojemu ljud- stvu in v tej službi končno tudi omah- nil. Zadnja pot velikega sina socialistične, domovine iJVToše Pijada je bila pri kra- ju. Ob njegovem grobu so bili zbrani vsi, ki jih je ipcznal, tisoči in tisoči tistih, ki so poznali njega. Pa ne samo tisti, ki so bili prisotni žalni svečanos tin;/ ob težki izgubi njenega pied- secTn^Sia n^še globoko £0''aljc. Slava spominu Moši Fljiadu! OT'^Č NSKI LJUDSia ODBOR CELJE .,1 ICNE ORGA?.IZACIJE CELJA cii-LJSKA OBCINA STRAN 2 22. MARCA — Stev. 11 POGLED PO SVETU Ena od zadnjih glohokoumnih izpo- vedi, ki jih je dal Maša Pijade je veljala zunanji politiki naše države. Govoril je v angleščini pred predstav- niki svetovnega tiska in sam državni minister v Foreigu Ofjiceu, Alan Noble, mu je k govoru posebej čestital. »Samo politika aktivne miroljubne koeksi- stence je po definiciji nasprotna blo- kovskim koncepcijam«, je dejal pokojni revolucionar. »Zato blok, ki sprejme politiko aktivne koeksistence, vnaša v svojo politiko protislovni element. Ce pride do primera, ko prevlada blokov- ski interes, je jasno, da pride do ukrepov, ki so v nasprotju z načeli koeksistence.eč avtomobilov v Evro- pi, toliko kot Francija in Italija sku- paj, in je na drugem mestu na svetu takoj za ZDA. Ko je SZ dala svoje opombe na OEEC, češ da je tudi ona za široko gospodarsko sodelovanje, je omenila, da bo OEEC prav kmalu ka- pitulirala pred močjo nemških mono- polov. Zato je Žukov prostodušno iz- javil, da bodo ruske čete v Vzhodni Nemčiji ostale zaradi varnosti sociali- stičnega tabora, sicer »začasno«, ali vendarle z natanko določenimi pravi- cami. Skupščina Francoske unije ni rati- ficirala sporazuma z Indijo o izročitvi kolonij Fondichery, Karaikal, Mahe in Janam, ki so bile Indiji izročene 1. 1956 po pogodbi, dejansko pa že 1. 1954. In- dija je to imenovala neprijeten pre- obrat in revanšo za indijsko stališče pri sueški krizi. Trma Francoske unije in starčevska kratkovidnost pa se ne kaže samo v tej otročji gesti, marveč tudi v nesporazumu z Marokom, ki terja ure- ditev svojih južnih meja, na katerih bi Francija rada gospodarila s svojimi če- tami, ki jih ima v južnem Maroku in v Mauretaniji. V Tunisu morajo hočeš nočeš popuščati Habibri Burgibi, ki na- preduje v smeri proti popolni neod- visnosti Tunisa z »operacijo artičoke«, z realno politiko stanovitnih opredelje- nih akcij, ki vse izzvenevajo v klic: »Allez chez-vous! Francozi, pojdite do- mov!« Na Javi je Sukamo oklical obsedno stanje in poklical nacionaliste ter mo- hamedance zaradi sestave nove vlade. V Italiji pa je podal ostavko De Nicola, predsednik ustavnega sodišča, ker Va- tikan brani fašistične zakone o javni varnosti in pravicah policije in se s tem vtika v notranje zadeve italijanske dr- žave. V deželo pa je priletel tudi Nixon in Šepni si od tega obiska marsikaj obeta, posebno glede priskledovanja v Afriki, kjer je Italija v zadnjih 60 le- tih doživela pra?; tako velike poraze, kakor so bili veliki njeni apetiti. So v Italiji sile. ki bi rade ne samo v muziki, marveč tudi v politiki usekale »alla mi- litare«, za obnotntev svojega »Impera« žalostnega spomina. T. O. Nfekateri preveč - drugi premalo INVESTICIJSKI KREDITI OKRAJNEGA SKLADA OMEJENI. — MALO- MARNOST NEKATERIH PODJETIJ ZAVLAČUJE SESTAV PRIORITETNE LISTE. — CINKARNA BI POTREBOVALA MILIJARDO ZA NABAVO NA- PRAV ZA 2VEPLO. — UTEMELJITEV: »BREZ ELABORATA«! — ZA IN PROTI ŽAGAM VENECIANKAM — SUROVINSKA OSNOVA NASEGA LE- SA JE SKROMNA. — STROŠKI SO RASLI ZARADI NAVZKRIŽNIH PRE- VOZOV LESA. — NA LAVI BO USTANOVLJENO TRGOVSKO SKLADIŠČE ZA PRODAJO ŽAGANEGA LESA NA DROBNO. -. 2AGE VENECIANKE BODO ŠE LETOS ŽAGALE LES ZA NEPOSREDNO POTROŠNJO. Pred nedavnim je bila seja Sveta za Industi-ijo, obrt in blagovni promet, na kateri so razpravljali o vlogah gosfpo- darsMh organizacij za Cnvesticijske kre- dite iz okrajnega sklada ter o proble- mu žag veneciank. Ciani sveta so ugotovili, da je za le- toSnji okrajni investicijski sklad na- menjeno 277 milijonov dinarjev. Proš- nje za kladite je poslalo 25 podjetij (v skuipni vrednosti ene milijarde di- narjev, brez Cinkaime), nekaj pa je tudi taldh (Metka v Celju in Šentjurski LIP), ki imajo velike potrebe, za investicije pa še sploh niso prosili. Med podjetji je tudi mnogo takih, ki še niso oddali elaboratov, čsprav bi bilo za sesitavo prioritetne liste nujno. Med temi je tudi Cinkarna, ki bi potrebovala za nakup novih naprav za pridobivanje žvepla in novih pražUnih peči milijardo dinarjev, svet pa je prosila za letošnje leto za 55 milijonov dinarjev. Svet je ug)otovil, da so vloge posamez- nih podjetij nepopolne, ker se iz nji- hovih podatkov ne da formulirati do- končnih sklepov. Kjer je pri sestavi prioritetne liste 1956. leta prišlo zaradi naglice do nepravilnosti sestave plana, ki ga nato niso upoštevali in sprejeli, so člani sveta sklenili, da bodo razpo- slali vsem podjetijem okvirni form^ular s potrebnimi vprašanji o utemeljenosti investicij za leto 1957. Po prejemu teh podatkov bo svet sestavil prioritetno iisto. Železarna Store je zapi-osila svet za gospodarsitvo za investicijski kredit 100 milijonov dinarjev. Ker so sredstva okrajnega investicijskega sklada mi- nimalna, so sklenili, da naj dobi ta sredstva Železarna na račun delnega deblokiranja amortizacije. To vprašanje je za obstoj obrata valjame življenjske važnosti, zato je Izdal svet Železarni priporočilo. KAKO DELITI HLODOVINO? Po razpravi o okvirni prioritetni li- sti za inves^ticijske kredite je inž. Knez govoril o problemu žag veneciank, ki lahko žagajo les le za neposredno upo- rabo gozdnih posestnikov. Pred dvema letoma je posebna komi'sija popisala vse venecianke, ki obratujejo odslej v kra- jih, kjer so res potrebne. Pri izboru žag je odločala lokacija, tehnična usposobljenost žage, socialno stanje lastnikov itd. Zadnje čase je vedno več prošenj, da bi na veneciankah žagali les tudi za reprodukcijo. To bi . rade predvsem kmetijske zadruge (za mizarske in ko- larske delavnice, za zaboje itd.), grad- bena podjetja, privatni obrtniki, kate- rim ie žagan les, kupljen pri LIP, pre- drag! Tako bi radi razžagali 3000 m' hlodovine za blagovno proizvodnjo in reprodukcijo. Svet je menil, da bi bila s takšno privolitvijo prikrajšana lesna industri- ja, ki bo po družbenem planu letos razžagala 116.000 m^ hlodovine; v okraju pa jo še primanjkuje 30.000 m*. Prav zaradi teda prinjanjkljaja lesna indu- sitrija tfudi ni polno izkoriščena (kot v Višnji vasi in Gomilskem, pa tudi dru- god), ponekod pa je bila preobreme- njena (v Šentjurju pri Celju). Obrtna podjetja in delavnice so v nekaterih krajih ogrožene, ker jim LIP ne dado piotrebnih asortiinentov, poleg tega pa tudi prevozi neprimerno zvi- šiujejo ceno žaganemu lesu. Ker ima posestnik pravico, da razžaga na vene- ciankah les za lastno uporabo, je bOo zadnje čase vedno več primerov, da so prosidi za prodajo žaganega lesa, ki jim je ostal. Zaradi tega so vsa LIP sklenila po- godbe z gozdarskimi zvezami, razen goznega gospodarstva v Celju. Nekate- ra podjetja ee pritožujejo, da dobe manj hlodovine kot druga. V pretek- lem letu so dali namreč LIP 60 odstot- kov vsega lesa za izvoz in reproduk- cijo, letos pa je izvoz lesa znižan, iz- voz finalnih izdelkov pa je povečan. V razpravi so člani sveta ugotovUi, da je surovinska osnova lesa dokaj skromna in da so materialni stroški rsslii predvsem zaradi navzkrižnih pre- vozov. Tako so z Vranskega in Žalca vozili les na konjiško žago, iz Mesitinja v Šentjur in od tam v Celje. Predstav- nik obrtne zbornice je menil, naj bi organizirali skladišče rezanega lesa v večjih krajih celjskega okraja (kot Ce- lju, nekje v Savinjski dolini, v Slov. Konjicah, Laško pa bi se priključilo Celju), grajal pa je precejšnje razlike v cenah lesa. Svet za industrijo je sklenil, da se organizira sestanek potrošnikov in pro- izvajalcev hlodovine zaradi pravi.lne oskrbe okrajnih lesno industrjskih obiatov s hlodovino za žago. Nadalje so sklenili, da se na žagi Lava usta- novi trgovsko skladišče za prodajo ža- ganega lesa na drobno. To skladišče naj bi se alimentiralo iz proizvodnje žaga- nega lesa LIP Savinje, Sentjairja, Šo- štanja, Slov. Konjic, Nazarij in Mozir- ja. Če bi ta LIP ne bila pripravljena oskrbovati skladišče na Lavi s potreb- nimi količinami žaganega lesa po pred- pisanih cenah, bi se naj izkortistile ka- pacitete žage Lava, Polzela in Šem- peter. Člani sveta so sklenili, da naj žage venecianke še vnaprej žagajo les samo za neposredno potrošnjo gozdnih po- sestnikov. Organizacija ZB v Konjicah rešuje svoje naloge Nedeljski letni občni zbor organizacij^ ZB v Slov. Konjicah je pokazal, da j, ta organizacija lani zadovoljivo oprav. Ijala svoje naloge. V njenih vrstah sedaj 662 članov. Ta številka je vseka, kor prenizka, saj so v konjiški občim kar množično sodelovali v NOB. Po, sebno to velja za ves predel Pohorja^ od Zreč do Vitanja, področje Konjiške gore in okolica Spitaliča ter Stranic. Te. mu vprašanju bodo letos posvetili vej skrbi. Vse organizacije ZB v občini so ai mnogo prizadevale za postavitev spo. menikov padlim borcem in urejanju' skupnih grobišč. Tako imamo v občinj kar 15 sf>omenikov in 10 spominskih plošč, razen tega pa 35 dobro urejenilj partizanskih grobišč. Zelo lepe usipehe je imela komisija za borce ter komisija za otroke padlih borcev. FrippQve za nadomestne volitve v Celju PoročaU smo že, da so na zborih vo- livcev iX)vsod predlagali za kandidata v Ljudsko skupščino LRS tov. Mitjo Ribičiča. Volitve bodo v nedeljo, 31. III. Da bi volitve čim bolje uspele, se množične organizacije na področju I. volilne enote v Celjiu temeljito priprav- ljajo. V sredo zvečer so imele vse tri osnovne organizacije v I. četrti sesta- nek, na katerem so se pogovorili o pri- pravah za volitve. Sklenili so, da bodo z agitacijo v I. četrti skušali doseči naj- večjo udeležbo ter da bodo volitve čim- prej zaključili Tega sestanka so se udeležili tudi zastopniki orgainizacije SZDL v I. četrti. Le-ti menijo, da bo- do člani organizacije SZDL izvršili svo- jo državljansko dolžnost sto odstotno in v dopoldanskih urah ter da bodo voli- šča lepo okrasdlL Tudi tehnične priprave že zaključu- jejo. Okrajna volilna ikomisija je že iz- dala odločbe za volilne odbore in na- mestnike v vseh 24 vodliščih. V peteJ? zvečer pa je bilo v Narodnem domu veliko predvolilno zborovanje. Števil, nim volivcem je govoril kandidat tov. Mitja Ribičič. Se en teden nas loči od volitev. V tem č^u naj bi množične organizacije na področju I. volilne enote izvršUef med volivci agitacijo, da na dan vo- litev ne bo državljana, ki ne bi izpolnil svoje državljanjske dolžnosti. Ne samo to. Množične organizacije si bodo mo- rale prizadevati, da bodo volitve tudi čimprej zaključene, saj bomo s tem pokazali svojo visoko državljansko za- vest. Tovariš Tito o tovarišu Moši Tovariš Josip Broz-Tito je leta 1935 po prestani robij.i napisal daljše po- ročilo o razmerah na robiji z naslo- vom »Iz življenja komunistov na ro- biji v Jugoslaviji«. Iz tega poročila povzemamo odlomke, ki prikazujejo lik pokojnega Moše Pijade, ki je tudi v ječi ostal neomajen borec in revolu- cionar. »Posredujem le ikratek odlomek mo- jega srečanja in doživetja z Mošo Pijadom in še nekaterimi tovariši v lepoglavski kaznilnici. Vsaj približno želim opisati nekatere tovariše, po- sebno tovariša Mošo Pijada, ki že de- set let blodi po jugoslovanskih kaznil- nicah. Tovariš Pijade je bil skupno z nekaterimi tovariši že dvakrat pre- meščen iz LeF>oglava v Mitrovico in obratno iz Mitrovice v Lepoglavo. To česito premeščanje iz kaznilnice v kaznilnico delajo zaradi tega, ker re- žim misli, da so ti ljudje nevarni za mir in red v kaznilnicah, če so dalj časa na istem mestu. Ta premeščanja ■pa so v zvezi z raznimi maltretiran j i s strani žandarjev, kakor tudi uprave zavodov. Zaradi teh premeščanj in mučenj je izgubil svoje mlado življe- nje tovariš Vladko Šnajder. Samo primer, kako so maltretirali tovariše pri premeščanju iz zavoda v zavod. Tovariš Pijade mi je pripo- vedoval takoj, ko je prvič prišel v Lepoglavo: »Ko so nas v Mitrovid pripeljali na dvorišče, so nam žan- darji začeli groziti, da nas bodo po- bili kot zajce, če le mrdnemo na poti. Na to jih je hujskal upravnik zavoda, znani sadist in krvnik komunistov v Mitrovici Pušič. Zanidarji so nas vso pot psovali in nam pretili. Jaz in moji trije tovariši smo imeli vtis, da se pri- pravljajo, da nas pobdjejo in potem proglase, da smo hoteli zbežati. To je bilo »v modi« 1929. in 1930. leta. Ko smo prišli na postajo v Lepoglavo, je bila temna noč. do kaznilnice pa še kakih 800 korakov. Zandarjl so hodili za nami in nam grozili, da bodo takoj streljali, če bodo opazili kakšen sum- ljiv gib. Tako smo vso to pot prehodili v razpoloženju obsojencev na smrt, pričakujoč vsak trenutek, da bo za- grmel strel ali pa da bomo dobili nož v hrbet«. To delajo po nsilogu hlapca krvavega režima, da na ta način pri- pravijo borcem delavskega razreda predsmrtne trenutke. Tovariš Pijade je prišel v Lepoglavo s tovariši Ca- ki jem, Grulborom in Cipčićem. Do te- daj smo bili v Lepoglavi samo trije komunisti, ki smo bili obsojeni pred vojno fašistično diktaturo, državno so- dišče pa je pošiljalo vse v Mitrovico. Prihod Moše Pijada nas je zelo raz- veselil, posebno mene. Uspel sem mu preaki'beti delo v kaainilnišM električ- ni centrali, kjej- sem delal tudi sam kot električar. Tu sva bila skupaj vse dotlej, ko so me kazensko pre- mestili v mariborsko kaznilnico. To- krat sem imel priložnost spoznati zna- čaj in življenje tega našega tovariša, ki je bil 1925. leta obsojen na 20 let ječe, in to samo zaradi kapric reži- ma, ki je v tem času nameraval s to kaznijo prestrašiti Stjepana Radtča, ko je potoval po Evropi in odšel nato celo v Rusijo. Tovarišu Pijadi je bila kazen pozneje znižana na 12 let, pre- teklo leto pa je bil obsojen p>oleg dru- gih tudi on še na dve leti zaradi pre- I)evanja revolucionarnih pesmi, tako da mora sedaj vzdržati v ječi 14 let. Tovariš Pijade je star okoli 48 let, izgleda mnogo starejši zaradi trplje- nja v ječi. Tovariš Pijade je obisko- val slikarsko akademrijo v Miinchnu še pred vojno. iPozneje je kot umetnik delal v Parizvi, kjer pa je bil večkrat lačen kot sit. Med svetovno vojno je bil v Makedoniji, kjer je bil name- ščen na neki gimnaziji kot učitelj ri- sanja, nekaj časa pa je celo nadome- ščal upravitelja gimnazije. Cim pa se je vojna končala, je zapustil državno službo, kakor tudi slikarstvo in _ se posvetil novinarstvu kot komunist Na prvem jugoslovanskem novinar- skeni kongresu v Sarajevu 1920. leta so ga izvolili za prvega seikretarja te- ga združenja, ki se je ustanovilo na tem kongresu za vso SHS. Njegovo ostro pero je često ranilo nasprotni- ke delavskega razreda v SHS. Ure- jeval in neutrudno je sodeloval v raznih komunističnih listih in časo- pisih. Po prepovedi partije in revolu- cionarnega tiska je še naprej delal, dokler ni bil končno aretiran 1925. leta in obsojen zaradi tiskanja partijske- ga ilegalnega časopisa na 20 let ječe. Ko je prišel v ječo, ni klonil m m držal križem rok. Vedel je, kaj je -po- trebno^ delavskemu razredu v Jugo- slaviji, vedel je, da je treba preva- jati marksistično literaturo. Jugoslo- vanski delavski razred je rabil mark- sistično izobrazbo, to največje orožje v borbi proti buržoaziji. Tovariš Pi- jade se je lotil dela in s pomočjo še nekaterih tovarišev prevedel na naš jezik obsežno Marksovo delo »Kapi- tal«, prevedel pa je tudi »Revščino filozofije« in še nekaj drugih stvarL S tem svojim delom je napravil ogromno uslugo proletariatu naše države. Doslej je dostojno opravljal svojo komunistično dolžnost. Tovariš Pijade se je v ječi baiVil tudi s slikarstvom. Ker je bila kaz- nilnica ograjena z visokim zidom, smo stvar uredili tako, da je lahko slikal na strehi centrale, v kateri je delal. Ta streha je bila namreč rav- na. Naslikal je nekaj prekrasnih po- krajinskih slik. Ko je izčrpal razgled s strehe, je začel slikati oblake, v če- mer je zares pravi umetnik. To so njegove najlepše sUke. Pri delu v cen- trali je s posebno ljubeznijo pazil na stroje, ki so bUi v pogonu. Pogosto je izražal željo, da bi bil delavec — ko- vinar. Sicer pa je še vedno isti stari borec. Vse krivice s strani uprave ga razburjajo, pri tem ne pazi niti na di- sciplinske kazni, ki ga čakajo. Nekoč je kaznilniški učitelj, sicer režimski špijon, ki je v kaznilnici tudi cenzu- riral pisma, maltretiral nekega naše- ga mladega tovariša, ker ta v pismu ni napisal nekaj po učiteljevi želji- Pijade je šel intei-venirat k učitelju, pri tem pa je prišlo do prepira, v ka- terem je ta »šolmašter« imenoval ko- muniste bandite. Oba sta bila na ra- portu, na katerem je upravitelj kaz- nilnice videl, da učitelj nima prav, hotel pa je kaznovati samo tistega mladega človeka. Pijade p>a je zahte- val kazen tudi zase. Razumljivo, bilo mu je ustr^eno in tudi sam je piišel v samdco.« «. MARCA — Stev. 11 3 STRAN ZA PLUGOM... Cas za oranje Je tu. Kmet, na sliki, pripravlja novo površino, ki jo bo posadil s hmeljskimi sadikami. V prvi polovici marca 13 gozdnih požarov v celishem ohraia Vse kaže, da so se suhi marčni dnevi ter človekova neprevidnost in prav ta- ko malomarnost združili v eno silo, ki ee kaže v poraznih podatkih, da je bilo samo v prvi polovici marca letoš- njega leta na področju celjskega ok- raja kar 13 gozdnih požarov, od tega dva celo večjega značaja, in sicer na Humu pri Laškem ter na Grmadi pri Celjski koči. Številke povedo vse! Lahko* bi tudi go- vorili o nasitali škodi, toda na koncu bi 68 vendarle morali povrniti na ugoto- vitev, da je naša skuipna skrb za ču- vanje gozdov še vedno premajhna. Ljudje pozabljajp, da je že po zakoni- tih predpisih prepovedano kurjenje ne le v gozdu, temveč tudi v 150 metr- ekem paau pred njim. Predpis ima 6VOJO utemeljitev in opravičilo. Pa na- vzlic temu prepogostokrat vidimo, da gozdni in drugi posestniki radi kurijo trebež v gozdu ali v njegovi neposred- ni bližini. Posledice takšnega kurjenja so razumljive. Veliko gozdnih požarov 60 zanetili tudi neprevidni kadilci, ko 60 odvrgli še gorečo vžigalico, aH pa cigaretni ogorek. Med pogostimi po- vzročitelji gozdnih požarov so tudi otroci. Zato je prav, da ob teh ugotovitvah znova opozorimo, da je čuvanje gozdov liaša skupna skrb. Ta skrb ne leži le na organih, ki so neposredno vezani na preventivo, temveč prav tako na množičnih organizacijah, ki bi morale svoje člane od časa do časa opozoriti na posledice, ki lahko nastanejo za- radi Ineprevidnosti ali malomarnosti. V skrbi za čuvanje gozdov pred požari pa bi morale vidno vlogo odigrati še naše šole in opozarjati mladino, da je igra z ognjem zlasti v gozdu zelo ne- varna. Pravice stanovalcev Član zveznega izvršnega sveta moma markoviC o druž- benih odnosih na stanovanjskem podrocju Institucijo stanovalčevega prava smo uvedli ne da bi razvijali iluzije, da ima vsakdo pravico dobiti stanovanje, temveč, da bi zagotovili zaščito stano- val cev-državl j ano v v stanovanjskih odnosih. O tem je več stališč. Nekateri smatrajo, da pomeni stanovalčevo pra- vo — pravico stanovalcev, da dobijo stanovanje. Po tem stališču bi bila skupnost dolžna garantirati vsakemu državljanu stanovanje. Drugi zopet menijo, da je stanoval- čevo pravo treba ukiniti v kakršni koli obliki. Ti smatrajo,^ da bi bilo treba odpraviti intervencijo sodišča ter da je treba vsak stanovanjski spor od- stopiti stanovanjskemu organu ljud- skega odbora, ki bi naj po svobodni oceni razpolagal s stanovanji in jih raz- deljeval. To stališče bi pomenilo vra- čanje na administrativni sistem raz- deljevanja stanovanj in likvidacijo vsake zaščite stanovalcev. To bi omo- gočilo, da bi razni organi po svojem preudarku preseljevali in razdeljevali stanovanja. Stanovalčevo pravo ne pomeni, zlasti v današnjih pogojih, garancijo, da mo- ra družba preskrbeti vsakemu držav- ljanu stanovanje, temveč predstavlja le garancijo sigurnosti v stanovanju. Sta- novalčevo pravo — to so določene pra- vice, katere se stanovalcu lahko vza- mejo le izjemoma, kar bo točno z za- konom določeno v zakonu, ne pa da ga kdor koli vrže iz stanovanja. Človek je v svojem stanovanju namreč zašči- ten, in sicer napram organom uprav- ljanja in napram tistim, ki s stano- vanji razpolagajo. Stanovalčevo pravo bo z zakonom za- ščiteno vse dotlej, dokler bo koristnik stanovanja izpolnjeval svoje obveznosti napram družbi in investitorju. Te ob- veznosti so, da je stanovanje vedno v redu, da stanovalec lojalno sodeluje s hišnim svetom ter da izpolnjuje dru- go obveznosti iz pogodbe z organom ali pravno osebo, ki razpolaga s stano- vanjem. Iz tega je razvidno, da stano- valčevo pravo pomeni hkrati tudi dolž- nosti stanovalcev, ki bodo s predpisi točno določene. Pravo stanovalcev se ne uveljavlja le zaradi individualne zaščite pravic državljanov, temveč tudi zaradi drugih splošnih družbenih interesov. Le če ima koristnik zagotovljene trajne pra- vice za upravljanje stanovanja, bo tu- di zainteresiran za njegovo vzdrževa- nje in za redno in kulturno uporabo stanovanj. Predpisi tega prava predvidevajo tu- di ureditev odnosov podnajemnikov, saj je to eno od nerešenih perečih vpra- šanj. Vsaka enostranska in absolutna zaščita stanovalca ali podnajemnika je lahko škodljiva. Doslej je čutiti ten- denco, ki nudi zaščito le podnajemni- kom na primer, da ga lastnik ne sme izseliti iz stanovanja, da ljudski odbor lastniku sam določi podnajemnika, da določi nizke tarife za podnajemnike itd. Vse to pa ne vpliva stimulativno za sprejem podnajemnikov. Pretiravanje v ukrepih za zaščito podnajemnikov bi pomenilo, da nihče več ne bi hotel vzeti podnajemnika in nastalo bi mnogo teže stanje. Osnovno zaščito podnajemnika je tre- ba vsekakor zagotoviti. V določenih mejah mu je treba dati pravice, vendar takšne, ki bodo še vedno nudile tudi lastniku stanovanja določeno material- no in moralno stimulacijo. Nujno bo treba zajamčiti princip, da stanovalci sami odločajo o sprejemu podnajemni- ka. Naj oni sami izbirajo podnajem- nike ter naj vzamejo tistega, s katerim bodo lahko živeli. Postavlja se tudi vprašanje, kako iz- koristiti neizkoriščeni višek stanovanj- skega prostora, saj je danes splošno pomanjkanje stanovanj. Ali bomo to rešili samo z administrativnimi ukrepi aU na nek drug način? Ce bi ukrepali samo administrativno, bi likvidirali princip pravice do stanovanja. Čeprav se nekateri ukrepi za razdeljevanje stanovanj ne dajo odpraviti, bi bilo treba misliti tudi na nekatere ekonom- ske mere. Obstaja na primer predlog, da se najemnina ne odreja le po povr- šini in kvaliteti, temveč tudi po površi- ni, ki odpade na človeka. To pomeni, da bi naj vsakdo, ki ima več kot pred- videva minimalen stanovanjski prostor, plačal ta višek večkratno. Kdor ima višek stanovanjskega prostora, naj bi se preselil v manjše stanovanje. V praksi se to rešuje tako, da se v sta- novanje, ki ni »dovolj izkoriščeno«, vseli sostanovalec. Taka rešitev pa po- vzroča težave v stanovanjskih odnosih, kajti vselitev dveh ali več družin v eno stanovanje rodi vrsto negativnih posledic. Vsi problemi družbenih odnosov v stanovanjskih zadevah se bodo uredili 8 predpisi tako, da se bo administra- tivni aparat čimmanj mešal v družbene odnose. Kajti administrativni ukrepi nujno vodijo do nenormalnih pojavov v družbenih odnosih ter imajo za po- sledico distribucijo stanovanj. Hkrati pa bi se na ta način ustvarjal admini- strativni aparat, ki bi se pečal z vsa- kodnevnimi vprašanji, stanovalčeve pravice pa bi ostale v tem primeru le prazna fraza. 40 slušateljev srednjih in vis9kih šol štipendirajo Medtem ko ni imel obč. LO Žalec la- ni nikakih sredstev za štipendiranje, je letos v ta namen v svojem proračunu določil precejšnja sredstva. Poleg otrok padlih borcev, ki jih podpira že vsa leta, je komisija letos dodelila štipen- dije še 40 slušateljem srednjih in viso- kih šol. Med njimi je največ dijakov učiteljišča (15). Tako bo Občinski ljudski odbor Ža- lec z načrtnim štipendiranjem zagotovil TA potrebe prosvetne, zdravstvene in upravne službe dovolj strokovnega ka- dra, ki bo izpopolnil sedanje vrzeli. Jusoslovansiti narodi so izgubili enega najbolj predanih sinov (Nadaljevanje s 1. strani) Mitrovici in Lepoglavi prišel v Beo- grad in takoj je začel spet aktivno de- lati v Partiji. Ze januarja leta 1940 ga je policija protiljudskega režima po- novno aretirala. Do aprila istega leta je bil v koncentracijskem taborišču v Bileči, a februarja 1941 je bil ponovrio aretiran in je prišel na svobodo dva dni pred začetkom fašističnega napada na Jugoslavijo. Hitlerjev napad na Jugoslavijo ter kapitulacija je zatekla Mošo Pijada v Crni.gori, kjer je takoj začel priprav- ljati oboroženo vstajo in je sodeloval v julijskem uporu. Pozneje je prešel v Vrhovni štab, kjer je opravljal različne dolžnosti. Največ je delal na organiza- ciji nove ljudske oblasti. Tako je ak- tivno sodeloval k ustvarjanju AVNOJ in je bil na II. zasedanju v Jajcu iz- bran za podpredsednika tega najvišjega telesa nove države. Tovariš Moša Pijade je bil v Beo- gradu za poslanca Zvezne skupščine vseh treh sklicev, bil je predsednik ustavotvomega, potem pa zakonodaj- nega odbora Ljudske skupščine FLRJ, od 28. januarja 1954 je bil predsednik Zvezne ljudske skupščine. V vsej povojni dobi je bil pokojni Moša Pijade eden najvidnejših funkcio- narjev naše Partije. Na VI. kongresu je bil ponovno izvoljen za člana Iz- vršnega komiteja CK ZKJ, razen tega je bil član predsedstva Zveznega od- bora SZDL, Centralnega odbora Zveze borcev, redni član Srbske akademije znanosti, Združenja novinarjev Jugo- slavije, Združenja likovnih umetnikov. Za svoje nesebično in ogromno delo v korist delovnega ljudstva je dobil pri- znanje z najvišjimi odlikovariji, kot re- dom narodnega heroja, redom junaka socialističnega dela. Bratstva in enot- nosti, partizanske zvezde, zasluge za narod in drugimi odlikovanji. S smrtjo Moše Pijada so izgubili ju- goslovanski narodi enega svojih najbolj predanih sinov, vse delovno ljudstvo pa požrtvovalnega borca za napredek človeštva. Številka 32428: amater (Drobni zaipiski o celjskih študentih-miličnikih) Vedno, kadar sem zagledal moža v uniformi miličniika, sem podzavestno pospešil korak. Upal sem, da bom na- letel na kakšnega celjskega študenta- miličnika. Toda vedno sem se razveselil prezgodaj. Potem sva se srečala čisto slučajno. Najprej sploh nisem mogel verjeti, da sc mi je sreča celo blagovolila nasmeh- nili. Mislil sem, da je fata morgana. Pa je bil moj znanec v modri uniformi in s širokim svilenim trakom. Kdo bi si mislil, da je tisti trak tako važen. Pa je! Po njem razlikujemo miličnika pro- fesionalca od amaterja. Sonce se je priplazilo skozi oblake kot naročeno. Tega sem bil zelo veseL Potem mi je začel študent agronomije Ivan Stefančič pripovedovati: »Z dve- ma jurjema na mesec se v Ljubljani res ne da živeti. To je bil tudi vzrok, da sem sedaj »honorarni« prometni mi- ličnik. Sicer pa nas šoferji prav tako upoštevajo kot »ta prave«. Sprva smo delali po dve uri na dan. Vendar je to pomenilo večjo izgubo časa. Saj veš; eno uro porabim, da se oblečem in ja- vim, potem dve uri službe in pot do doma — eno uro ...« »In kako ste rešili to zadevo?« sem vprašal, ko sva stala ob robu pločnika za trebušastim kioskom. TAKO, MAJHEN OPOMINCEK, VESTE »Sedaj delamo po šest ur skupaj. Včasih, če kdo nima časa, se da zaslu- žiti tudi kaj več. Sicer pa ni naš edini namen zaslužek. Skrbimo za red in var- nost na naših cestah. Poleg tega še iz- piti v šoli, pogoji...«, je rekel in pre- sunljivo zažvižgal na piščalko, ko je neka ženska tiščala kar prek vsega kri- žišča. Opozoril jo je. kako mora hoditi prek ceste. Tako. majhen opominček, veste. Pa je kar zaleglo. Medtem sem vprašal: »Je prišlo med tvojo, službo že do prometne nesreče?« »Ja«, je živahno odvrnil, »bilo je ne- kaj malega. Ustavljal sem motorista, ki je vozil brez luči. Zbal se je kazni in hotel na cesti obrniti. Toda ker ni videl avtomobila, ki je pripeljal za njim, je moral hipoma zavreti. Bila je poledica, motorist je zdrčal v avto. Moja naloga je bila, da pokUčem 02. Nič drugega.« SMRT: 600 VOLTOV Poslovila Sva se. Uradno je pomahnil v pozdrav, to pa je bilo tudi vse. Po- tem sem spet nadaljeval S križarjenjem po mestnih ulicah. Bilo je že po pol- dnevu, ko sem »odkril« na Prešernovi cesti Artička, študenta fakultete. Vne- to se je sprehajal od križišča pri vladni palači pa do prvega drevesa ob troto- arju. Ze od daleč se je prijazno smeh- ljal. Povedal mi je marsikaj novega. O sebi namreč. Pravil je, bilo je še pozi- mi, kako je za las ušel smrti. Tisti dan je bilo 15 stopinj pod ničlo, ko je stal na ostrem ovinku na Aškerčevi cesti. Ko pripelje trolejbus, se nenadoma utrga vsa električna napeljava. »Ta- krat sem se vrgel v sneg. Ce bi se zapletel v tistih 600 voltov, b; mi res zelo slaba predla. Takrat sem imel res srečo«, je pripovedoval. »Si že kdaj v službi klical 02?« »Ne, imel sem lažje primere«, je rekel. »Ni dolgo tega, ko je neik kole- sar povozil žensko. Seveda so me takoj poklicali. Ko sem jo vprašal, kdo jo je povozil, ni vedela. Zvila si je gležnje. Prosil sem, naj gre kdo od ljudi — Ljubljančanov pri takih stvareh kar mrgoli — poklicat 04, rešilno postajo, Res^ pravi nek kolesar, da bo šeL Ml čakamo, avtomobila cd n( koder. Sel sem sam telefonirat. Povedali so, da jih ni še nihče klical. Tistega kolesarja nisem več videl. Prepričan pa sem, da jo je prav on povozil...« Ni povedal misli do kraja. z ŽENSKAMI JE KRIZ »Vidiš, tamle gredo otroci prek cesfte, pa moram zaustaviti promet,« je rekel in šel. Koso bili šolarčki varno na drugi strani, se je vrnil: »Največje težave so z ženskami. Zadnjič sta se pogovarjali dve kar sredi ceste. Tista, ki je imela voziček, ga je kar lepo pustila na cesti in potem sta se pogovarjali v neskonč- nost. Sel sem k njima in jima razložil, da to ne gre. Kam bi prišli, da bi se vsi ljudje pomenkovali takole sred; ce- ste. Komaj sem ju prepričal, v kakšni nevarnosti sta bili.« Potem sem se še bolj razveselil: prek ceste jo je primahal Cic (Cril Stros). Bil je v civilu, toda vedel sem, da je miličnik. Skoda, ker civilne osebe ne dajejo uradnih izjav »za štampu«. »Od Naselja do mesta je dolga pot. Ti pa se oglasi kdaj drugič, če hočeš kaj zve- deti.« »Mislim, da bo kar dovolj«, sem skromno pripomnil. »Sele sedaj, ko moram sam paziti na red na cesiah, vidim, kako se nekateri Iju-dje nedisciplinirano vedejo. Naša naloga je, da jih opozarjamo na napa- ke, ne pa, da jih zanje kaznujemo z denarno kaznijo in delajo potem spot vse po starem«, je rekel nekdo od treh. In to je bilo tudi vse. Zares, vse. Lahko mi verjamete. Nenadomestljivi vzornik NEKAJ BELEŽK IZ SPOMINOV PREDVOJNEGA KOMUNISTA. KI JE DELIL S TOV. MOŠO PIJADOM VSE TEGOBE KAZNILNISKEGA Življenja v sremski mitrovici Moše Pijada, velikega revolucionarja In vzornika delavskega razreda, ni več. Za njim so ostali sadovi njegovega živ- ljenjskega dela in spomin na človeka, ki je sebe zmeraj podredil koristim skupnosti. Zlasti dobro se ga spomi- '^jajo vsi tisti borci za pravice delav- skega razreda, ki so delili z velikim pokojnikom vse tegobe življenja v zlo- 6la. fovi skromnosti vemo, da je Janez, jjj pred leti še ni vedel, kam gre, ko režiser dejal: »Gremo na aranžirko« zaigral vrsto vlog, ki so nam ostal« v spominu: Dr. Matijo Donata (Opa-a, oija), »Bona'p>arta« (Življenje je lepo) Viljema Cecila (Marija S'tuart), "V^iillji,' ama (Od raja pa do danes), Vaisj^j (Kvadratura kroga), Marka (Slopcfl Ravnatelja gledališča (Nesmrtni Dorf Juan), Aleltsandra Ikonenka (Djulbezen štirih polkovnikov). Lorda Dobernoona (Admiral .Bribby), Louisa (At^omsCd ples), Pieta van Doerna (Mladost pred sodi- ščem), Kreona (Antigona), Seytona (Maobeth), Brk ca (Zločin) in Rikarda Kozloviča v Gloriji, kjer je lahko vsaj malo oživel hrepenenje po cirkusu kol cirkuški direktor, ki na pozna samo šale, ampak tudi težko delo in trplje- nje, dve s;vari, ki sta Škofa vlekli v cir;kuški 'sv^et Pa še /rioslej njegove najboljše kreacije, P. F. Queeg v za- devi Caine. ne simemo izpustiti, kjer je presegel filmsko kreacijo te vloge. Janez Skof ima vEil'ko volje in lju- bezni do gledališkega dela. Zaveda se, da se mo-a še vedno izpopolnjevati. Naučiti se mora toliko vsega, česar se prej ni mogel, ker ni imel priložnosti. Sedaj mnogo čita, naučiti se hoče tudi nekaj tujih jezikov in čeprav mu več- krat zananjkuje časa, se 'trudi in dela. Takrat, ko jo bil v Ljubljani na gle- dališkem tečaju, je videl predstavo Ljudomrznika in hotel je opustiti igral- ski poklic. Zbai se je, da kaj takeffl^ n-koM ne bo zmogel. Toda Ijiubezen ■ volja sta zmagali. Uspel je in še bd Ce pa ga bo še kdaj obšlo maloduišje se naj spomini filma »Kruh, ljubezefi fantazija«, ki ga je tako navdušil, dl je vzkliknil: »To je film! Zopet sen pričel verovati v življenje!« In prav te dni lahko v Celjiskon gledališču vidimo Janeza Škofa v na- slovni vlogi »VoLpona«, kjer znova do- kazuje, da ga lahl«) šteje gledališče med svoje prvake. Solsiti odbori immfo premalo povezave s sveti za prosveio in z družbenimi organizaciiami Družbeno upravljanje v šolstvu je v našem okraju doseglo že kar lepe uspehe, vendar pa bi kazalo opozoriti še na nekatere pomanjkljivosti, ki se po.favljajo pri malodane vseh šolskih odborih. Pred tedni je naš časopis že poročal o nekaterih dobrih šolskih od- borih, ki so iz okvira materialnih brig prešli tudi na reševanje vzgojnih pro- blemov. Danes pa se hočemo omejiti na sodelovanje šolskih odborov z raznimi družbenimi organizacijami in sveti za prosveto in kulturo. Zal, moramo ugo- tavljati, da te povezave skoraj ni bilo čutiti. Šolski odbori v tem pogledu niso zavzeli pravilnega odnosa, prav tako pa tudi sveti niso iskali zveze s šolski- mi odbori, niti niso sodelovali pri prvih začetniških težavah. V kolikor je bilo med enimi in drugimi povezave, je šla v glavnem preko upraviteljev in rav- nateljev šol. Sicer je nekaj primerov, da so občinski sveti za prosveto in kul- turo redno sklicevali predsednike šol- skih odborov ter jih seznanjali z nji- hovimi nalogami. Primeri so tudi, ko zastopniki sveta za šolstvo redno pri- hajajo na seje šolskih odborov, prav tako pa se tudi predsedniki šolskih od- borov udeležujejo sej občinskih svetov za šolstvo. Redki pa so primeri, da bi predsedniki šolskih odborov samoini- ciativno iskali pomoči pri šolskih sve- tih. Sorski odbori so v splošnem poka- zali tudi premalo aktivnosti za izobraz- bo in vzgojo pošolske mladine, čeprav so bili posamezni člani šolskih odbo- rov zainteresirani na teh problemih. Vendar pa imamo nekaj izjem, pred- vsem v kmečkih predelih, kjer so šol- ski odbori posvetili precej pozornosti pošolski mladini. Glede povezave med šolskimi odbori in družbenimi organizacijami moramo spet priznati, da je ta povezava na podeželju mnogo tesnejša kot pa v mestu. V mestu pa d( stikov med šol- skimi odbori in družbenimi organizaci- jami (čeprav so v šolskih odborih za- stopane skoro vse družbene organiza- cije) skoro ni prišlo. Krivdo za to je predvsem iskati v dejstvu, ker so čla- ni šolskih odborov iz najrazličnejših predelov mesta. Družbene organizacije so se doslej vse premalo brigale za delo šolskih od- borov. Zato pa navadno tudi šolski od- bori niso polagali obračuna svojega dela, ker jih na to nobena organiza- cija, niti zbor volivcev nista pozvala. Prav pa bi bilo, da bi množične organi- zacije, ki so v šolske odbore poslale svoje zastopnike, tudi nadzirale njiho- vo delo — poleg tega pa tudi konkret- no pomagale pri reševanju problemov. Intervju s torbo prodajalca časopifov Sele danes sem jo opazil na cesti. Saj veste, človek ne more gledati na deset stvari hkrati. Najbolj me čudi to, da sern šel že tolikokrat mimo nje, pa je nisem niti opazil. Tistega prodajalca časopisov na vo- galu sem si nekako zapomnil. Ce ne njega pa vsaj tiste njegove nespre- menljive vzklike: »Srečka! Srečke! Jutri bo žrebanje! Jutri žrebanje!... Te teee...« Toda nje, Torbe, v kateri so podremavali časopisi, res nisem ni- koli opazil. Prosil sem jo, naj mi tega ne zameri. »Živemu človeku se lahko vse primeri,« sem rekel. Predstavila sva se. Jaz: »Ta in ta, novinar.« Ona: »Torba za časopise,« je rekla in se vljudno nasmehnila. Bila je videti kakor zajetna gospa, v črno oble- čena. Kljub temu, da je že precej ob svojo barvo, je videti še kar pri moči. Se vedno, čeprav po tolikih letih. Pro- dajalcu časopisov se je zdela mnogo premajhna in je zato obesil nanjo še nekakšno mrežo. Kaj hočete, sožitje pač. Človek —■ pardon! tudi takšna čisto navadna torba — se mora vsemu privaditi. PokašIjal sem, izvlekel svojo črno beležnico in rekel? »Dovolite, da vam zastavim nekaj vprašanj v zvezi z...« »Da, je rekla Torba,« a odgovarjala bom bolj potiho. Oprostite, toda nič se no da pomagati. Sem precej prehlaje- na. Veste, ta hladna jutra...«, se je opravičevala. Prodajalec časopisov je sedel na robu velike trebušaste izložbe in kinkal. Danes prvič po dolgem času. Tako sva imela dovolj miru za kratek intervjujček. Jaz in časopisna Torba. Pot'^m sem začel: »Bi mi hoteli po- vedati kaj več o svojem življenju?« Medtem ko sem si prižigal cigareto (cigareto prižgem vedno šele s tretjo vžigalico), je rekla: »Kdaj sem nastala in kje, ni važno. Tudi to, kako sem prišla sem, ni tako važno. Da... tudi to ni važno ... mhmm ... (vljudno sem molčal, da je razmišljala). Da. Boli me, ker me ljudje ne upoštevajo. Ves dan se obešam prodajalcu časopisov za vrat, a tega se prav nič ne veseli. Samo godrnja čezme, da sem težka in kdo za vraga da me bo prenašal... Toda niti ne pomisli, da so v meni časopisi — ah, koliko časopisov, ki ga teže! — je vzdihninila. — Včasih, ko sem bila še nova, sem bila bolj vitka in črna barva na meni se je lesketala. Sedaj pa vedno bolj sivim... Saj veste: skrbi kako spraviti vame čimveč časopisov niso krokodilje solze. Sploh pa ...« »Ce dovolite, bi vas prekinil z novim vprašanjem: kaj mislite o časopisih, « katerimi ste imeli že opraviti?« sem re- kel in puhnil dim, da se je razlezel kot žvečilni gumi. Zdelo se mi je, da je v zadregi od- vrnila: »Časopisov, ki so v meni, ne berem, ker sem analfabet. Sploh pa seit kratkovidna, pa tudi: naj nimam ofi v sebi! Samo to vem, da me moj pro- dajalec zjutraj napolni z novimi časo- pisi in potem se prične zame križev pot. Komajda se čez noč malo poči j eni' Potem pa ves dan na ulicah, po gostil- nah, kjerkoli. Saj komaj čakam, da bod odslužila. Tako rada bi bila že v pO" koju. Veste, skromna penzija, tolik"' da se živi, pa je vse čisto drugače.•• Ampak morala bom še potrpeti. Proda' jalec časopisov je sicer usmiljen z m*' no, ker ve, da bi bilo brez mene huj«' le kako bi prenašal stotine tistih časO' pisov, ki jih proda vsak dan?« Sploh je Torba zelo rada govoril*' čeprav nekoliko hripavo. Toda proda' jalec je spravil v žep svojo opoldansK" dremavico in odšel na delo. Za vrat mu je vdano obešala nevelika črO* Torba, iz katere so zgolgočaseno poro^' žikovali naslovi časopisov. Ko sva se poslovila, sem ji obljubi^ da je ne bom več prezrl. Na cesti ^ ne. iz bistrice ob sotli Naša gledališka družina nam je pri- nesla na oder Golarjevo »Vdovo Rošlin- ko«. Dvorana je bila natrpana, da je bila gneča. V Bistrici ob Sotli imajo dobre igralske moči, zato bi bilo želeti, da se večkrat pokažejo. Vsi so dobro opravili svojo nalogo, za smeh je po- skrbel zlasti še Balantač v osebi tova- riša Zorenča iz Skopečnega. Roditeljski zbar na II. osnovni šoli Na roditeljskem zboru II. osnovne šole v Celju, ki je bil posvečen tudi praznovanju 8. marca,' je predavala prof. Gostenčnikova o družini. Opozo- rila je na mnoge prednosti, ki jih knajo starši doma pred vzgojitelji v šoli. Vzhičeni starši so predavateljici s toplim aplavzom izrekli priznanje. •Šolski upravitelj tov. Janko Pogač- nik pa je govoril o šolskih zadevah. Dober uspeh in lep obisk je delno re- zultat dobre povezave staršev s šolo. Razredni, kakor skupni roditeljski se- stanki, so izredno dobro obiskani. Tudi »a razgovore z razredniki starši radi prihajajo (vendar učiteljstvo želi, da opravijo to pred poukom ali med od- morom, da ne bi motili pouka). Učiteljstvo in novi šolski odbor po- svečata veliko skrb socialno šibkim otrokom. V povezavi s socialnim skrb- stvom rešujejo 110 primerov. Ugotov- ljeno je, da je nekaj otrok brez kosila, zato bodo vsi upravičenci dabili kosilo v šolski kuhinji. Vzgojitelji vodijo stalno skrb nad moralno ogroženimi in težko vzgojljivimi otroki. Težkih pri- merov je 9. Vzgojitelje je tudi zanimalo, če be letos obnovljeno pritličje šole, kjer go- stuje učiteljišče. Obe nadstropji sta bili pred dvema letoma lepo urejeni — pritlični prostori pa, ki ne odgovarjajo zdravstvenim, higienskim in estetskim zahtevam — še vedno čakajo popravila. v vojniku so zaceli s pri- pravami za gradnjo kulturnega doma Vse kaže, da se bo prebivalcem Voj- nika končno le izpolnila želja, da bodo dobili prepotrebni kulturni dom, kjer bo našla svoje prostore tudi knjižnica. Vojniška občina doslej sploh ni imela nobene primerne dvorane za množične sestanke, seje ter razna gostovanja in praznovanja. Zato je težnja po domu kulture tem bolj upravičena. Nov kulturni dom bo stal na pro- storu med občino, telovadnim domom in osnovno šolo. Načrti so že v izdelavi pri inž. arh. Janušiču. Po vsej verjet- nosti bodo z gradnjo začeli že v letošnji pomladi. Vneti domačini bodo vsak čas začeli zbirati gramoz, pesek in les, da bodo z začetnimi deli lahko takoj pri- čeli. iz podsrede Pred kratkim smo gledali Nušičevega »Pokojnika« na šolskem odru. Obisko- valci so bili z uprizoritvijo zadovoljni, kar naj bo igralcem v pobudo, da bodo še večkrat nastopili. 22. MARCA — Stev. 11 t^jj ^II«^^« ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI V BRASLOVCAPl JH) VSK ZIVO... po(iil>a'danska dela na poljih že Idiče- . toda Biaslovčanov pomladno sonce prebudilo. Ni jih zato, ker se niso Jadali »zimskemu spanju«. Ves ta čas v Braslovčah živahno. Ce ne na po- Uče7ici osnovne šole v Braslovčah pri delu na vrtu Ijih in vrtovih, pa v društvih in učil- nicah. Osnovna šola v Braslovčah predstav- lja nekak center društvenega življenja. Uprav'elia šole, ki ima na plečih poleg predsedništva krajevnega odbora še celo »rajdo« dolžnosti in nalog, smo našli med učenci pri ročnem delu. Iz- trgali smo ga iz te sredine, ker nas ie zanimalo kako izgleda šolski vrt. Slika, ki se nam je nudila, je biia takšna kakršno smo pogrešali vsa po- vajna leta okoli naših šol. Vrt je eno- stavno sijajno urejen. Tov. Kolar nam je povisdal, da bo^do letos vse šole v Savinjski dolini cibno- viie in uredile vrtove. Občina 2alec je .že dala pol milijona za to, pričakujejo pa. da bo tudi Poslovna zv^za izpol- nila svojo obljubo z drugo polovico milijona. Mimogrede je povedal, da bi Kmetijske zadruge lahko za ureditev šoI:ikih vrtov bolj skrbele, kot na pri- mer- zadruga v Braslovčah. Spotoma smo se oglasili v šolski ku- hinji, kjer se braslovška dekleta in žene vadijo kuharskih spretnosti v te- čaju. Ravno ta dan je prišel predavat strokovnjak iz Žalca, takoj za nj'm pa se je v šolski pisarni oglasil tudi pre- davatelj predvojaške vzgoje in končno še upravnik Kmetijskega posestva iz 2ovneka, ki je tudi prišel predavat. Vse to na en sam dan... Tov. Kolar je pripovedoval kako na- preduje gradnja vodovoda, kako bodo še leto; uredili vas. Na koncu pa nas je ob slovsisu povabil naj se oglasimo v maju, ko bo vsa vas v rožah. Baje bomo težko našli oloio, na katerem bi ne bilo cvetlic in grede brez rož na vrtovih. Pomlad Braslovčanov ni mogla zbu- diti. Imeli so polne roke dela tudi čez zimo, zdaj pa ga bo še več, ko sonce jHTobuja rast v prsti ter kliče staro in mlado na polja ... V .tečajih si dekleta izpopolnjujejo kuharsko znanje To je preteč m prenaporno MAROLT LOJZE, PODVRH 114 S tem naslovom sem se vsedel na motor in odbrzel skozi Savinjsko doli- no v Letuš. Mimo mene so drčale vasi Šempeter, Preibold, Braslovče, Letuš. Lepa je Savinjska dolina in sedaj, ko bo zasijalo loipilo sonce, bo njen čar opoj- nejši. Sklanjal sem sc za zaščitno stek- lo motorja in od časa dio časa krepko zajel pris'no sav'njsko^ sapo. Med po'jo sem opazil, da so kmetje resno z,^ abi- li za delo. Videl sem kmeta, ki je zmerno korakal za-plugom in o-al. V meni je zaigralo kot da bi p-ilisnil na orgle. Pred- mano je nastala podoba Groharjisvega Sejalca in občutil sem veliko sorodnost med umetnino in res- ničnim življenjem. Ustavil sem se v Podvrhu. Poiskal sem Savinjčanom do- bro poznanega Marovta. Pozdravila sva se in prijazni Marovt mi je pričel raz- lagati svoje križe 'in težave. »Mejdunej, delo mi zastaja. Tolikt) se mi ga je nabrailo, da ne vem ne kod ne kam. Zemlja je sedaj rahla in i-^ikoristi- ti moram ta čas. Največje preglavice mi povzročajo funkcije. Kar 14 jih imam. Enikrat moram na o''o- slavljali 'poznani :kra]ii in kar težko sem se vračal proti Celju. CELJSKI rEDJVIK T VSAKO rasoi KMETIJSKA ZADRUGA LJUBIJA — LEPA NJIVA V lanskem letu dva miliiona in 700 tisoč dobička Kmetijska zadruga Ljulbija — Lepa njiva, v katero je vključenih 198 čla- nov, je nedavno imela letni občni zbor. Iz poročil o delu v preteklem letu je razividno, da so dobro gospodarili, saj je zadruga limela nad 57 milijonov pro- meta in pri tem ustvarila 2,700.000 din čistega dobička. Dosežen dobiček so na občnem zboru namenili v glavnem za gradnjo nove sušilnice za hmelj, za skladišča in nakup nove motorne škro- pilnice. Tudi delo pospeševalnih odse- kov je bilo dobro. Sadjarski odsek je posvetil posebno skiib čiščenju in škropljenju sadnega drevja. Nasadili so veliko novih dreves, v teku pa je asa- nacija za nove sadovnjake na površini 10 ha. Skrbeli so tudi za dober potek aaSčitne akcije. Prodali so tri tone se- menskega ovsa in osem ton semenskega kTom?>irja. Na pobudo živinorejcev so pred krat- kim v Lepi njivi ustanovili osemenje- valno postajo. Zadruga je s svojega te- rena odpravila vse bike. Pregledali so tud: 325 goved. V čebelarstvu so opazili padec. Šte- vilo čebeljih družin je padlo od 140 na 100. Tudi število čebelarjev je padlo. •Treba bo zainteresirati mlade zadruž- nike za to panogo. Aktiv mladih zadružnikov in sekcija žena-zadružnic s^a dobro delali. Tudi hranilni in kreditni odsek sta opravila svojo nalogo. Vlagateljev je od 100 do 110. Stalne vloge se gibljejo okoli" dva milijona, bodo pa porastle, ko bodo kmetje prodali les, tudi na 4 milijone. Letos se bodo pK>svetili sadjarstvu, nabavi plemenske živine, gradnji gnoj- ničnih jam ter novim nasadom hmelja. Zbrali so za 40.000 kg umetnih gnoj'il prednaročila. Ristorna zadružniltd niso vzeli. Del so določili za naročnine »Kmečkega glasu«, preostanek pa pustili zadrugi za pospeševanje kmetijstva. NAŠ VRT IN CVETJE Marca imajo vrtičkarji polne roke dela, posebno tisti, ki niso opravili važ- nih jesenskih del. Zelenjadni vrt lahko gnojimo, leha- mo zemljo v grede, ki naj imajo 25 cm široke stezice (širina grede je 120 cm). Nato razkužimo semena, ker tako pre- prečimo marsikatero bolezen, zemljo pa r>azkužimo s ceretanom (10 g na vsak m*) — sicer pa daje zanesljiva navodila • tem vsaka kmetijska zadruga. Po vseh teh delih lahko posejemo na gredo pet vrst korenja (zemlja mora biti dobro predelana v stari moči) in Feteršilja, ki jih pomešamo s špmačo ali zgodnjo solato, ki hitro kali. Peter- šilj in korenje sta kulturi, ki počasi ra- steta. Razrasteta se namreč šele takrat, ko so vmesne setve že pospravljene. Na ^lage. Ta mesec lahko sadimo tudi zgodnje vrste nizkega graha v štirih vrsticah v globini 5—6 cm. Te grede ne «memo gnojiti z gnojem! Marca sadimo tudi čebulček, šalotke in česen. V zaprte, hladne grede sejemo seme paradižnikov, paprike in zelene ter seme cinij, aster, petunij, lobelij, salvij, seme dišečega grahorja in kapu- cinčkov. Kjer ni toplih gred, niti ni mo- goče pripraviti hladnih, zaprtih, sejemo semena v zaboj čke občutljivih zelen j av. Fižol, paradižnike, papriko in kuma- re sadimo v času, ko se nam ni več tre- ba bati mraza s slamo. Ne sejmo in ne sadimo prezgodaj, posebno takrat še ne, ko sta zemlja in zrak še prehladna, ker ne bomo dosegli kvalitetnih in bogatih pridelkov. Na koncu marca in začetku aprila lahko sejemo na prisojne in zavetne le- ge v grede kolerabo, zelje, ohrovt in karfiole. Ta mesec lahko izkoristimo tudi za škropljenje sadnih drevesc, katera že skoraj povsod napada ameriški kapar. Ker ima vsaka kmetijska zadruga svojo ekipo za škropljenje z referentom za za- ščito rastlin, vam priporočamo, da se po- svetujete s strokovnim vodstvom zadru- ge. Sadno drevje nam bo uspelo ohra- niti le z intenzivnim obdelovanjem in z vztrajnim zatiranjem nevarnega škod- ljivca. Koristae vzpodbude žena-zadnižnic v Mdnjih dneh so imele žene za- *:"užnice v našem okraju svoje zbore, »a katerih so razpravljale o svojih no- ▼ih delovnih programih za to leto._Po- sebno prizadevne so zadružnice v Zro- *ah, Preboldu, Braslovčah, v Mozirju, <^nijem gradu in Taboru. Da bi si žene pri vrtnih in poljskih o- speševanja kmetijstva. S tem v zvezi je bilo po vasish skupno 53 sestankov, katerih se je udeležilo preko 80O kme- tov-zadružnikov. Predstavniki KZ in drugi kmetijski strokovnjaki pa so osebno obiskali kakih 350 kmetov. Ak- cija je na splošno zelo dobro uspela. Na terenu je bilo zbranih naročil za preko 39 vagonov umetnih gnojil — enkrat več kot lansko leto, ZK bodo letos posvetile posebno skrb raznim manjšim melioracijam na skup- ni površini preko 40 ha. Redno gnojenje travnikov bodo po navodilih strokov- njakov opravili na površini 140 ha. Predvidena je tudi ureditev 152 hlevov, gradnja 20 silosov in 21 gnojnih jam. Na področju sadjarstva je predvidena asanacija sadovnjakov na površini 50 ha. Tudi površine jagodičevja bodo znatno povečali. PLUGI IN TRAKTORJI 2E POJO Letošnja zgodnja pomlad je tudi v mozirski občini pospešila spomladansko setev. Tako vidimo že nekaj dni na njivah kmete, ki pridno orjejo in se- jejo. Kmetijske zadruge so kmetoval- cem pravočasno preskrbele dobro se- me in umetna gnojila. Zadruge pa so tudi pravočasno popravile in izpopol- nile svoj strojni park, ki zadostuje za potrebe spomladanske setve. Zal pa se opaža, da je strojni park premalo iz- koriščen, zaradi previsokih cen stroj- nim uslugam. Čeprav gre setev neko- liko počasneje, se kmetje raje poslu- žujejo vprežne živine, ki je je na te- renu dovolj, pa tudi cene teh uslug so precej nižje. Novice IzILaškega Pred dnevi je bila v zdravilišču La, Sko izvedena krvodajalska akcija, kal tere se je udeležilo preko 70 Laščanov Naslednja akcija bo v tovarni lesne g^l lanterije v Rimskih Toplicah. Te akciji nameravajo v laški občini nadaljevati skozi vse leto. Minuli teden se je vnelo pobočje Hu, ma. Ker je bila trava suha, se je požar nenadoma razširil skoraj na vso povr, šino, pri čemer je nastala milijonska škoda. Gasilska društva so bila sicet takoj na mestu, vendar je požar uničij najlepši del smrekovega gozda. Požar so zakrivili otroci, ki so se igrali z og, njem. Velika materialna škoda ponovno opozarja: starši, pazite s čim se igrajo vaši otroci! Občinski ljudski odbor Laško je skup, no z vserni političnimi in družbenimi organizacijami organiziral žalno sejo na kateri so počastili lik pokojnega re-' volucionarja, Moša Pijade, HUM NAD LASKIM JE GOREL... OSiljen hrib nad Laškim je neke vrste posebnost in priljuMjena izletni- ška točka. Nanj se vsak rad povzpne, ne samo zaradi razgleda, temveč tudi zaradi pestre flore. Na tem hribu ra- stejo namreč redke planinske rože, kar je pri tej višini še večja redkost. Hum pa je vedno v nevarnosti po> žarov. Resje in suha trava, zraven pa mala neprevidnost z ognjem in že je hrib v plamenih. Gorel je že mnogo- krat. Zadnja leta sicer ni prišlo do požara, toda preteklo sredo se je zgo- dilo. Kako je do tega prišlo, pričata dva dokumenta, iDogodek je opistal šest- najstletni vajenec Stane Podhumšek, pričujočo 5'liko pa nam je poslal foto- graf amater Ludvik Krese: Hum gori! Bilo je lepo popoldne. Sonce je moč- no pripekalo, ko se je oglasil zategli glas sirene. Od vznožja Huma so se sukali i>od nebo veliki kolobarji dima. Veter je podpihoval plamene, ki so zajeli suho dračje in travo. Požar SQ je naglo širil. Toda tudi pomoč je bila že tu... Prihiteli so gasilci iz Laškega, Rečice in Celja. V bitko z ognjem so se spu- stili tudi obvezniki predvojaške vzgoje in meščani. Bila je huda vročina. Dim nam je silil v grla in oči. Stareši so se hudovali nad paglavci, mi mlajši pa smo s strahom in občudovanjem zrli v uničujoče plamene. V očeh sta- rejših je bila samo groza in misel na škodo, v nas občutek veličine razdiv- janega ognja. V četrti popoldanski uri je požar do- segel vrh in se začel širiti že na na- sprotno stran. Ljudje so se zagrizli v gašenje, kopali, podirali ožgana debla, mlatili z vejami po goreči travi in praznili polna vedra vode, ki so jih podajali iz rok v roke od 'podnožja do vrha. Končno smo uspeli. Požar je bil po- gašen. Baje je to tretji požar v takem ob- segu. Hum je bil rešen popolne ne- sreče, kajti redka plast zemlje na ska- lah se drži le z zelenjem, če pa bi ze- lenje zgorelo, bi ta prijazen hrib kma- lu postal gola skalnata škrbina. ALUMINIJASTO POHIŠTVO Delovni kolektiv Tovarne poljedel- skih strojev v Šentjurju, ki je lani zašel v težave zaradi zastoja pri pro- daji kmetijskih strojev, je prvi v Ju- goslaviji začel izdelovati aluminijasto pohištvo in aluminijasto gradbeno po- hištvo. Tovarna de^a sedaj pod novim naslovom »Alpos« In ima polletno pro- izvodnjo aluminijastega pohištva že razprodano. Izvaža'a bo tudi v afriški državi Kenija in Uganda. Razen tega bo tovarna nadaljevala s proizvodnjo kmetijskih strojev. Žalne svečanosti po celjskem okraju Menda ni kraja, kolektiva, ustanove, kjer bi se ne poklonili spominu pre- minulega predsednika Zvezne ljudske skupščine in revolucionarja Moša Pi- jade. Povsod so bile, pa četudi naj- skromnejše, komemoracije, na katerih so delovni ljudje obudili spomin na velike zasluge tega velikega sina de- lavskega razreda, katerega nenadna smrt je prizadela vse; jugoslovanske narode. Imamo poročila samo iz nekaterih krajev, toda prepričani smo, da so bile žalne svečanosti povsod, kjer bivajo in delajo naši ljudje. V ŠMARJU PRI JELŠAH so se na žalni svečanosti poklonili po- kojnikovemu spominu v ponedeljek. Komemoracija je bila v kino dvorani, O pokojnikovi življenjski poti in nje- govih velikih zaslugah je govoril pred- sednik občine. S tega žalnega zboro- vanja so poslali tudi izraze sožalja Zveznemu Izvršnemu svetu, preminu- lemu pa izkazali zadnjo čast z eno- minutnim molkom. NA VRANSKEM so se občani zbrali na žalni svečanosti v torek zvečer. O pokojniku je govoril sekretar občinskega komiteja ZK. Žal- ni komemoraciji sta blll tudi na obeh vranskih šolah. 22. MARCA — St«v. U 7 STRAN Ueč delavske mladine v Partizana pj-ed dnevi so zborovali telovadci p -tizana Celje-mesto, ki Imajo svoje tostore v II. osnovni Soli. Skrbno pri- ^ravljen in obiskan občni zbor je do- kazal, da so razmere v društvu prav l^obre, da več ali manj vsi spoznavajo rednost in koristi telesne vzgoje in se esneje oklepajo partizanskega društva tot v prejšnjih letih. Partizan Celje- ^esto združuje 432 članov, od tega 272 aktivnih, ki redno dvakrat teden- ^0 obiskujejo vadbo in te pod vod- tvom požrtvovalnih vodnikov in vod- nic seznanjajo s pestrim vadbenim pro- gramom. Glavno breme dela še vedno pada na vodnike in vodnice, ki morajo ^ti vodno na svojih mestih in po- Viprečno pri vadbni uri skrbeti za zapo- giitev 40 telovadcev oziroma telovadk. yq je vsekakor previsoka številka, ki zahteva od vsakega vaditelja izredno velikih naporov pri izvajanju kvalitet- ne vadbe. Društvo ima v svojih vrstah pretežno šolsko mladino iz osnovnih in srednjih šol, zelo nizek odstotek pa de- lavske In vajenske. Ta socialni sestav povzroča v društvenem življenju dolo- čeno nihanje, kajti med šolskim letom je delo društva na veliki višini, v času počitnic, ko se šolska mladina poraz- gubi, pa je že vsa zadnja leta ojjaziti periodično mrtvilo. Materialne težave niso pravzaprav dušile društvenega de- la. V ospredje pa se postavljajo nasled- nji problemi: 1. vodniški kader, 2. iz- boljšanje socialnega sestava članstva in 3. izgradnja telovadišča. Pomanjkanje vodniškega kadra je splošen problem partizanske organizacije, ki ga ni mo- goče rešiti kar čez noč, saj nam je več ali manj znano, da se vodniki vzgajajo skozd daljše oibdobje aktivnega dela in življenja v društvu. Sedanji izkušeni starejši vaditelji bodo morali iz vrst spvosobnih aktivnih telovadcev poiska- ti in vzgajali nov vodniški kader. Dru- gi problejn Partizana Celje-mesto bo možno rešiti s sodelovanjem mladinske organizacije in boljšo povezavo z vod- stvi celjskih vajenskih šoL Vsekakor je treba ta problem povezovati s tretjim — izgradnjo telovadišča poleg društve- nih prostorov v Kersnikovi ulicL Dru- štvo je danes prisiljeno vaditi v zaprtih prostorih, ker nima telovad-išča. Ze tri leta ga gradi poleg II. osnovne šole, v gradnjo je vložilo preko l,5O0.(KW din in veliko prostovoljnega dela, pa še ni prostor uporaben za vadbo. Vsekakor bi društvo pritegnilo v krog svojih ak- tivnih sodelavcev večje število mladi- ne, če bi imelo vadbo na prostem na urejenem telovadišču. Mladinske sku- pine Betona in učiteljišča so se trudile z udarniškim delom, da bi dovršile vsa dela pri urejevanju prostora, tudi TEP in Cinkarna sta z brezplačnim dovozom ugaslih ogorkov mnogo pomagali pri tej gradnji, treba pa bo še sredstev in, delovnih rok, da bo prostor lahko služil svojemu namenu. Vsekaikor bi lahko pričakovali pri gradnji tako nujnega objekta tudi večjo pomoč celjske obči- ne, saj bo telovadišče slxižilo tudi za pouk telesne vzgoje na II. osnovni šoli in učiteljišču, kjer je okrog 1300 šol- ske mladine. TEEK IN SOVINECOVA - NAJUSPEŠNEJŠA NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU! V Podkorenu je bilo te dni republiško smn- 2arsko prvenstvo srednjih in strokovnih šol, ki se ga je udeležila tudi 19-članska ekipa iz celjskega okraja. Največ uspeha so na tekmah t izbranimi smučarji iz Slovenije pokazali naši tekači, kjer je Verk Emil zaostal za zmagoval- cem le za nekaj sekund, Sovinek Ema iz Polze- le pa je zašla na progi, izgubila dragocene se- kunde in kljub temu bila še drugal Med 10 tekači so celjski mladinci bili na naslednjih mestih: 2. Verk, 10. Štrajher, 12. Polanc, 14. Zupane, 20. Kač in 21. Novak. V veleslalomu, kjer je nastopilo 35 tekmovalcev, med njimi celotna slovenska mladinska smučarska repre- zentanca, pa najdemo na 10. mestu Krumpaka, na 12. Zadravca, na 14. Grmeka, na 16. Roma, na 18. Delejo in na 20. Arzenška, od katerega smo pričakovali mnogo več, pa je med tekmo- vanjem kar trikrat pogrnil v sneg. Vsekakor še ni dovolj obvladal svojih novih smučil V skokih (23 tekmovalcev) pa so bili: 8. Naro- ločnik, 11. Tepež, 14. Ilančič, 15. Bečirovič in 16. Kotnik. VELIKO ZANIMANJE ZA ATLETIKO V VELENJU Pretekli teden so za uvod v atletsko aktivnosi priredili v Velenju propagandni atletski dan. Kar 94 mladih tekmovalcev se je zbralo na atletskih napravah na lepem stadionu. Tekmo- vali so v tekih, skokih in metih. Doseženih je bilo za začetek več odličnih rezultatov, ki ka- žejo, da bodo velenjski atleti in atletinje ob strokovni vadbi za celjskim Kladivarjem naj- močnejši atletski kolektiv v naSem okraju. 1100 MLADINE NA ŠPORTNIH IGRIŠČIH! Mladina H. gimnazije je svoj zadnji športni dan preživela v špotrnih igrah. Ob tolikšnem številu mladine so bila celjska športna igrišča premalo številna, da bi sprejela vse ljubitelje športnih Iger. V kratkem dopoldnevu je bilo odigranih 32 nogometnih, 24 rokometnih in 12 odbojkarskih tekem. Kdo bi našteval zmago- valce! Nihče jih ne pozna. Trdimo le lahko, da je med njimi tudi dobršen odstotek takšnih, ki bodo lahko nastopili v najkrajšem času v športnih društvih. ŠPORTNI NOVINARJI IN FUNKCIONARJI Pred dnevi je sekcija športnih novinarjev Novinarskoga društva LRS sklicala v Celju po- svet z vodilnimi delavci v telesno vzgojnih in športnih organizacijah. Na posvetu so celjski delavci na tem področju seznanili športne no- vinarje o perečih vprašanjih in problemih te- lesne vzgoje in športa v celjskem okraju, obenem pa opozorili športne no^^narje o vlogi tiska pri nakazovanju in obveščanju javnosti o osnovnih vprašanjih telesno vzgojnega in športnega življenja. Posvet je bil koristen, na- kazal je veliko problemov, ki bi jih naj v tisku načeli naši novinarji z analitično oceno, s konkretnimi primeri iz življenja naših dru- štev, odnosi do telesne vzgoje in športa, o nji- hovi družbeni funkciji, o vplivu telesne vzgoje in športa na delovno storilnost, za zdravje in prijetno razvedrilo naših ljudi, o rekreaciji, o telesni vzgoji na naših šolah, o telesni vzgoji kot važni veji preventivne medicine itd. Od golih športnih rezultatov in reportaž bo treba preko tiska s konkretnimi podatki opozarjati celotno javnost, še posebej pa odločujoče či- nitelje o Izredni važnosti telesne vzgoje in športa za zdravo rast in vzgojo naših mladih pokolenj. DVA SONČNA DNEVA NA GOLTEH Menda zlepa ne bo pozabilo 120 udeležencev letošnjega smučarskega prvenstva srednjih in strokovnih šol celjskega okraja čudovit pla- ninski svet In doživetja na Golteh, Toplo po- mladansko sonce, ki je ob prisojnih straneh gbndilo k cvetju žcfran, teloh, trobentioe in marjetice tudi na visini 1400 m, fe poživljalo le itak razgibane mlade smučarje. Na vrhu lledvedjaka, na višini 1554 m, je bilo nastopno mesto za veleslalom. Ves teren je bil zavit ^ snežno odejo, vladalo^ je popolno brezvetrje in sonce je že kar v jutranjih urah grelo na vso moč. Čudovit je bil razgled tega marčnega dne z Medvedjaka. Klic starterja je marsikoga zdramil iz prijetnega uživanja. — »Pozor, pri- pravljeni, smuk!« Kar 50-krat se je oglasilo to povelje in vselej takrat se je po severovzhod- nem pobočju Medvedjnka spustil po odličnem srencu mlad smučar. Z vs6 hitrostjo so viju- gali skozi številna vratca, da sc je za njimi kar »khdilo«. Premagati je bilo treba dolgo proso f>00 m, s skorajda 300 m višinske raz- like, vmes pa še presmučati skozi 32 vratic. Trd« so se spoprijeli mladi tekmovalci /v borbi s snegom in sekundami. m? manj prijetno ni bilo na položnih smučiščih pri Starih stanih, kjer je bil start in cilj za teke. V obliki osmice je bila speljana proga, tipično »poklju- ška« kot je dejal izkušeni tekač Verk, saj je vodil.1 skozi čudovite smrekove hoste in jase, vmes pa še preko znamenitih pastirskih staj in bajt. ki poživljajo že itak lepo okolico. Vse živo je bilo tudi v Moravi, kjer je 40 mla- dincev preizkušalo .svoje znanje na 22 m ska- kalnici. Povsod na tekmovalnih prostorih so pili zbrani najboljši predstavniki v tem športa u celotnega okraja. Srečal si že izkušene smnčarje-tckmovalce, med njimi tudi mlade pogumne skakalce, ki so se ob zadnji planiški prireditvi spuščali preko mostu 80-metrske ska- kalnice pod Puncami, tu je poleg srednješol- ska mladine iz celjske, žalske, šostanjske, »nozirske in šentjurske občine bilu zbrana tndi vajenska mladina, eni z večjimi, drugi z manj- šimi tekmovalnimi izkušnjami. Vsi so želeli pokazati kar največ znanja in si priboriti kar najboljše mesto. Kot je to že navada nn Jporinih tekmovanjih, tudi tokrat ni manjkalo presenečenj. Razveseljiva je ugotovitev, di so *e t ospredje prerinili tudi mlajši tekmovalci d in prosvetnih društev Celje, Gregorčičeva 5. Železniško prosvetno društvo »France Prešeren« Celje — plesna šola, priredi v soboto, dna 23. marca 1957 ob 20. uri v Narodnem domn PLESNI VENCEK s kulturnim programom in pestrim sporedom, ki bo pod vodstvom dipl. plesnega učitelja SIMONCICA iz Maribora. Igra orkester »Ronny«. Vabimo vse ljubitelje plesa, da se tega venčka udeleže. Člane plesne šole prosimo, da se istega dna zberejo v Narodnem domu že ob 17. uri, KNJIGOVODJA (lahko tudi upokojenec), sa- mostojen, vajen sestavljati letne bilance, dobi nekajurno ho:iorarno zaposlitev pri upravi stanovanjske skupnosti v Žalcu. Nastop služ- be takoj. Honorar se določi po dogovoru. ISCEM zakonca za vinogradniška dela v bližini celjskega gradu. Prosto stanovanje, kurjavai ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. V nedeljo, 24. marca bo prodaja majhnega posestva, sestoječega iz njiv, sadovnjaka im gozda v Kompolah št. 7, Šmarje pri Jelšah (po prihodu vlaka ob 8,30). PRODAM 3000 kg zdravega sladkega sena. Cena fo dogovoru. Vprašati T. Lešnik, Šmarje pri elšah. PRODAM POSESTVO, okoli 2 ha njive, pri Go- milskem in njivo okoli 1 ha pri kolodvoru Polzela, pripravna za stavbišče. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno malo posestvo s hišo v bliži- ni Laškega, primerno za rudarja ali podob- no. Zupane Kari, Laško Debro 14 ali telefon 23-21 Celje. UGODNO PRODAM kompletno 4,5 m« sušilnico »Linhart« v odličnem stanju. Naslov upravi lista. PRODAM ugodno njivo 6» arov v Drešinji vasi pri Petrovčah. PRODAM hišo v Stritarjevi ulici 20. Sek Frauc, Celje, Plečnikova ulica 27. PRODAM del hiše v centru mesta. Naslov upra- vi lista. PRODAM šivalni stroj v omarici, skoraj po- polnoma nov. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno mizarsko orodje. Sprejmem na stanovanje delavca v Celju. .Naslov » upravi lista. PRODAM parcelo, zazidljivo, 458 m* v najlep- šem delu Celja (Jenkova ulica). Naslov upravi lista. JABOLČNE DIVJAKE Se dobite osebno pri Je- len Antonu, drevesničarju v Šentilju pri Ve- lenju. ZAMENJAM enosobno 'stanovanje v bližini mesta za enako ali dvosobuo v mestu. Na slov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje v Zagrebu la enako v Celju. Naslov r upravi lista, izjavljam, da nisem plačnik dolfov, ki bi jih napravila moja žena Štefka. Curk Jož«, Celje, Dečkova cesta h. CELJSKO GLEDALI9CB Petek, 22. marca ob 16 — Shakespeare: Macb«th. I. šolski abonma. Sobota. 23. marca ob 2« — Štefan Zwelg: Volpo- ne. Red sobota in izven. Nedelja, 24. marca ob 15.3t - Miloš Mikelni Petra Seme pozna poroka. Red nedelja i* izven. Torek, 26. marca ob 20 — Štefan Zweig: Volpo^ ne. Red torek in izven. Četrtek, 28. marca'ob 16 in 20 — Večer operiill arij in baleta. Gostovanje članov SNO ta Ljubljane. Izven. ob 19,3« — MiloS Mikeln: Petra Seme pozn« poroka. Gostovanje v Vojniku. Petek, 29. marca ob 2« — Miloš Mikeln: Petr» Šenie pozna poroka. Gostovanje v Laškem. Nedelja. 31. marca ob 14 — Miloš Mikeln: Petra Seme pozna poroka. Gostovanje v To- polšici. Abonente prosimo, da poravnajo drugi obrok ivojih obveznosti, ki je že zapadel. Plačila sprejema dnevna blagajna, v dopoldan.sk ih ■rah pa uprava gledališča, Slaadrov trg 1. KINO UNION, CELJE Od 25. do 28. 3. 1957: »NA RAZPOTJU«. ameriški film Od 29. 3. do 1. 4.: »NOCOJ POJEMO«, ameriški barvni film KINO METROPOL. CELJE Od 2V do 2h. 3.: ,NK BODO MI VERJELI«, ameriški film Od 27. do 50. 3.: »SPOMLADANSKE SLANE«, ruski film Nedelja, 24. marca 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11.50 Zabavna glasba, vmes reklam« in objav« Ponedeljek, 25. marca ir,M Domače novice, reklame in objav« 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Športni komentar 17.35 Izbrali ste — prisluhnite! Torek, 26. marca t?,*« Domače novice, kmetijski problemi. reklame in objave 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,3« Radijski feljton 17.35 Poje Bing Crosby 17,45 Igrajo tamburaši »Fr. Prei«r«n« p. v. Janka Hočevarja Sreda. 27. marca 17,00 Domače novice, reklame in objave 17,15 Klavir igra pianistka Breda Rajhova 17,30 Kulturni obzornik 17.40 Glasbena medigra 17,45 Filmske melodije Četrtek, 28. marca 17,m Domače novice, reklame ib objav« 17,15 Izbrali ste — prislnhnitel 17.36 5 minut za naše gospodinje 17.35 Slovenske narodne 17,45 Igra Celjski plesni orkester p. v. Vendija Videča Petek, i9. marca 17,0» Domače novice, reklam« In objav« 17,15 Poje mladinski pevski zbor »Fr. 'Prešeren« na IL fimaaziJI p. v. Jurčka Vrežeta 17,30 Gospodarske vesti 17,35 Promenadnl koncert Sobota, 30. marca 17,i« Domače novice, reklame in ob>«ve 17.15 Izbrali ste — prislnhalte! FRITZ MALCKE (Nadaljevanje in konec) »Predrznost vas ne bo rešila pogube,« je čez čas pi-epričljivo rekel prefekt. »Vas tudi ne,« je odvrnil Rosenberg. »Kdo pa govori v njenem jeziiiu?« »Torej je le res, da ne živijo vsi Zidje v Jeruzalemu?« je z narejenim posmehom zaključil prefekt. »Da,« je rekel Rosenberg mirno, »v tem je nemara njihova usoda.« »Kdo vas je vprašal za pojasnilo? Kdo tu ukazuje?« »Vi. Kdo drug,« je ponižno rekel Ro- senberg. Molcke je pozelenel. »Zadavil bi vas,« je rekel, pihajoč kakor lokomotiva. »Toda za to je še vedno čas. Hočem vam prihraniti mu- ke, zato vas bom dal izpustiti. Častnika sta se debelo spogledala, Rosenberg se ni ganil. Molcke je razložil načrt, v katerem naj bi Rosenberg služil za vabo, ki naj bi ujela Eckerja in na tihem seveda tudi Rosenberga samega, in sicer tako, da bi ga zvabil v zasedo v neki krčmi na robu mesta. »V kolikor boste sledili naši volji,« je še rekel, »vam zagotavljam popolno svobodo...« »S čim mi to zagotavljate?« ga je prekinil Rosenberg. »In ža koliko ur?« Nasmehnil se je. Molcke j ev obi-az je poškrlatel. »Teslo neumno!« je kriknil. »Dajem ti priliko! Toliko vam je do življenja?« Pomolčal je, nato pa poklapano zdihnil: »V nasprotnem primeru, zagotavljam, je to vaš poslednji trenutek. Odločite se.« »Ce pustimo to, da se tu ne da z ni- čimer nič zagotoviti,« je dejal Rosen- berg, »ali pa mi zaupajte?« »Ne povsem, toda dovolj. Pobegniti ne boste mogli nikamor.« »Tu je žal potrebno popolno zaupa- nje. Polovičarstvo je izvirek vseh sla- bosti. »Zaupamo vam,« je ponovil Molcke, »s pridržkom možnosti pobega. Ta pa nikakor ne bo možen.« »Kako mi morete zaupati!« je vzklik- nil Rosenberg, »če nisem z vami?« »Sprejmete ali ne?« je rekel Molcke. Rosenberg je zmignil z rameni. »Kdo mi zagotavlja uspeh? Kje naj odkrijem Eckerja? In naposled, če se mi ga že posreči kako najti, kako bi ga naj prepustil usodi blaznefra fana- tizma! Ne, tega ne morem sprejeti. Išči- te ga sami. Vem tudi, da sem s tem neuradno podpisal svojo obsodbo, urad- no jo boste podpisali vi, toda kaj mo- rem, občutek, da sem storil prav in za- vest, da vas to ne bo rešilo neizogib- ne.ga po''ubljenja, sta vredna še zad- njega velikega trenutka ... V življenju sta namreč samo dva velika trenutka, na začetku in na koncu... vmes je samo prehajanje iz prvega v drugega. V tem je vsa modrost. Vi ste tudi že precej na koncu. In ni mnogo upanja. Radi bi mu ubežali. Kdo mu ne bi rad ube/.ai? Toda kam? V.lastni konec. Ta bo zelo neslaven, toda pošten in za- služen. Tak, kakršnega ste si narediM. Ecker in moja hčerka bosta takrat že da'eč. Nikar ga ne i.ščite. To je vso « Rosenberg je umolknil, nato pa s smehljajem dostavil: »Zdaj pa delajte, ka' ov vas je volja.« Molcke se je sunkovito okronil, dvig- nil '^''u'~'a''ko in zaklical: »Stražarja!« Častnika, kakor da sta se zdramila iz zamišljonosti, sta se pijano spog^e- da'a nato sta pogledala prefekta in na'o Posenberga. Ne]-ai trenutkov zatem sta vstopila stražarja. »Odpeljita ga!« jima je ukazal pre- fekt. Rosenberg se je obrnil ter mu vr3cl v obraz: »Zverina.« * Ko so proti večeru izza obzidja jot- nišrice odjeknili kratki s**"^ \ io Mo'ci-e gledal z olina svoje pisa-ne na dvo"'';'e ]-ier je videl posta'o ^ i je oma'''ni'a. Tedaj je pomislil ra "V o^^a in --a to. da .r^a mora nai^i ' n.''- -n.- vede! se je, da poslej ne bo ve' varen. »Ecker mora biti v mestu,« si je re- kel, slekel uniformo, si nadel civilno opravo ter krenil v lov. Tako je delal nekaj noči. Hodil je zmei-om ob isti uri po isti poti, ki je vodila iz jetnišnice do Cmega orla in od tod do Rosenbergovega stanovanja in nazaj. Tu je včasih pozno v noč ča- kal, kdaj se bo prižgala luč, toda z oken je gledala vanj tema. Ko se je nekega jutra vrnil v svojo pisarno, pa se mu je nepričakovano pojavil za hrbtom bivši vodnik Ecker s pištolo " roki. To je Molckeja do kraja zmedlo. »Kaj si se vrnil?« mu je rekel, kakor da ne more skriti presenečenja. »Ve- del sem, da se boš vrnil.« »Nazadnje sem te le našel,« mu je ta rekel s smehljajem. »Kakor da sva drug drugega iskala!« je vzkliknil Molcke. Pripravljal se je za naskok. »Nič ne poskušaj,« je rekel Ecker. »Kje je Rosenberg?« »Prepozno prihajaš. Pred nekaj dnevi je odšel.« Molcke se je zakrohotal. »Iz- jemen človek je bil, ta Rosenberg. Tak kakor ti.« »Mislil sem, da gre za prevaro,« je povzel Ecker, »toda preneumni ste, da bi me mogli prevariti. Torej je res?« »Da. Šel je. Zaradi tebe. Bil ti je zvest.« »In ti boš zdaj šel zaradi njega. Kdo bi si mislil?« »Tak ne bodi no neumen?« Molcke je pobledel. V njegovih očeh je zasijal strah. »Vse se še da popraviti.« »Izberi si smrt,« je hladno povzel Ecker. »SaMš se. Zmerom si bil veseljak.« »Bolje, da si jo izbereš sam, kakor da ti jo izberem jaz,« je hladno dejal Ecker. Molcke se je pognal kakor ris, toda Ecker ga je pobil na tla. »Pusti me, da se dvignem.« Molcke jo nekajkrat srdito udaril z nogo ob tla, kakor da je hotel pritegniti pozor- nost straže. »Ne razbijaj,« je rekel Ecker, »ali pa te pri priči zadavim.« »Kaj si zblaznel? je dejal prefekt. Njegov glas se je tresel. Bil je bled in hotel se je dvigniti. »T-O ostani tako,« je rekel Ecker. »Po- slej ti ne bo treba veČ vstajati, ti pes gariavi.« Segel je pod suknjo in iz- vlekel mesarski nož ter mu ga v na- skoku s podvojeno močjo zasadil skozi goltanec v tla. Molcke je globoko zavzdihnil. Nje- gov obraz se je spačil, iz ust pa so prihajaU nerazločni glasovi. Obležal je brez moči. * Ecker je še tistega dne zapustil mesto, policija ga je še dolgo iskala, toda brez uspeha. Poslej se o njem ni več govorico. Diplomacija starega Dubrovnika... Pomlad je tu, za njo pa pride po- letje, ko bomo odhajali na oddih. Mar- sikoga bo zaneslo na jug sinjega Ja- drana v Dubrovnik — mes1o z bogato zgodovinsko preteklostjo. Ne bo nam odveč, če bomo vedeli nekaj veič o pre- teklosti duibrovniške republike, toda tokrat ne o dubrovnšiki arhitekturi, temveč o njegovi diplomaciji, katere spretnosti se je imela mala samostojna državica za svoj obsitoj in bleščeče uspehe zahvaliti. Zunanjo politiko Dubrovniške repub- like in njeno diplomacijo jie vodil ce- loten zbor dubrovnišklh senatorjev. Pred celotnim senatom so brali vso tujo korespondenco in razpravljali o zunanjepolitičn h vprašanjih. Vsi sku- paj so dolcčali smer in poteze v zu- nanji politiki, odločali o strategiji ::n taktiki, ki so ;o podvzem.aii njihovi di- plomati na tujih dvorih. Senat je tudi z večino glasov volil nove diplomatske predstavnike. Mali svet, ki ga je predstavljala š©- storioa odbornikov — knezov, je pred- stavljal samo kanal, po katerem je v iSen&t ptrihajala korespondenca. Mali svet je opravljal zgolj tehnično plat zunanjepolitičnih poslov. Dubrovnilc ni imel p'^-^'bnega mini- strstva za zun.anjo politiko, čeprav je najmlajši član Senata opravljal neka- tere dolžnosti te vrste. On je bil neke vrste državni sekretar, ki je skrbel za zveze s tujimi predstavn.ki v Dubrov- niku. Kot po vsej Evropi, so tudi Dubrov- čani pošiljali v svet samo izredne po- dvore samo ob iztrednih prilikah, osta- jali tam samo nekaj časa, potem pa so se vračali na2:aj v republiko. Sele v sedemnajstem stoletju, mnogo pozneje slanike, ki so jih imenovali »polilisar- ji«. Na pot s^a odšla vedno po dva ali pa tudi trije. Odhajali so na tuje kot druge drilave srednjieiga ve^a, zače.i uvaja.i stalne predstavnike pJ tujih vladah, V osemnajstem in nekaj let v deveta najstem stoletju, do padca Dubrovnišij^ republike, so poleg »poklisairjev« im^j. nekaj vrst rednih diplomatskih pred- stavnikov v inozemstvu. Najnižji med njimi so bidi agenti z mandatno dobo treh let. Opravnik poslov j2 bil >po rangu nekaj višji od agenta. Opolnomo- čenih ministrov Dubrovnik skoraj ni poznal. Senat je zelo »škrtaril« z na- slovi. Izjema je bil samo bivši jezuitski ci)at Ayaia, ki se je dokopal do naslova opohiomočenega mmistra na Dunaju 1, 1797. Dubrovnik, ki se je od m.ajhnega ri- biškega naselja razvil do priznane drža- vice, je zelo zgodaj začel uporabljali diplomacijo in jo v stoletjih dopolnje- val in izpopolnjeval. Mesto je bilo na precepu med Zahodom in turškim vzho- dom. Republika je bila preslaba, da bi vodila čisto samostojno politiko, zato je cd diplomatske spretnosti njenih predstavnikov bilo odvisno marsikaj, da se je tako dolgo obdržala. Brez dvo- mx,a ni bilo lahko nihati med tema dve- ma ekstremnima vladavinama in če soj imeli pri tem stoletja uspeh, je to do-] kaz, da je Dubrovniška republika ime-.; la sposobne diplomate. i (Po članku dr. Bogdana Krizmanfli FilmPlaža" ali ljudje Z moskomi Morda je v.ćč kot golo naklučje, da so snemali ta film prav v Italiji. Pre- prosta zgodba je polna dvomljivih na- migovanj, drcibnih, toda učinkovitih prizorov o »fini« gospodi, ki je skrbno preslikana z moralo. Za kaj gre pravzaprav? Usoda žen- ske, ki je hotela uiti »registriranemu« življenju, ni več nova. Ob otroku skuša popi a vi ti in pozabiti vse, toda ljudje so zlcbni in neizprosni. Kmalu se v ob- morskem mestecu, v ka.erem je bila žena na počitnicah, razve marsikaj o njenem »drugsm« življenju. Vsi jo za- puste, le predsednik občine ji skuša pomagati, ker zaupa vanjo. Toda vse zaman. Njeno ime lahko reši le denar. Ostareli bogataš pelje pod roiko obupa- no gospo. Ljudje se čudijo, se klanjajo in jo pozdravljajo kot prej. Toda najbolj življenjsko resnično je tisto glavno, lahko bi rekli rdeča nit, ki je prepletena skozi ves li'm: skra- hirana, jetična morala odličnih dam, ki so ob morju na počitnicah, prefinje- nih gospodov z zlatcobrobljenimi naoč- niki in psčki, gospodov, ki si žele »spremembe«, če so nervozni in če se jdm dozdeva pravi čas za kaj takega. Prvič po dolgem času, da je pod fihrj^kimi reflektorji oživela vsakda- njost: Ljudje z denarjem žive pod krin- kami, znajo biti prijatelja in sovražniki. Seveda, ne pozalbimo, kaj takega je mogoče tam, kjer se še vedno razrašča kaptal, kjer ljudje uživajo v šikandalih in intrigah in je najvišji njihov cilj: osebna zadovoljnost. V naslovnih vlogah sta igrala Marti- ne Carol in Ralf Valone. V fiknu »Ne bodo mi verjeli« igrata Susan Haywoud in Rcbe.t Ycung. ..i-i i^.iiia: »i>Lopnice za siužinčad«. HLADNOKRVNI ZDRAVNIK — OPERATER V Ang-llji je l&tel nad bolmišnico avioa na reaktiviv' no^cn Ko je Turebil zivoraj Z)! d, je fnitisk zraka razbil 6itekle». ao'ciske avcirajid. Fresitirašene bolni'čaTike sio se razbežaJe od operacij-' Ske mize, toda zdravnik, ki je le an trnaiutek obstal, jih je s sfvojim primie- rom umiril. Lepo je operiral napre,?, re- šil paci-enita, in petem obvezal bel- ničairke, ki- so bile lažje ranjene ««i ra«- bit& steklenih drcbcev. GRADBENO PODJETJE »GRADNJA« ŽALEC sprejme slikanTiko-plesikaFsko in TttdoTodno- insitalatensiketa miojisitra. Nastop službe takoj ali po dogo- Toru. — Plača po tarifnem pra- vilraku. — Ponudfoe dostavite upravi podjetja do 15. 4. 1957. TOVARNA ORGANSKIH BARVIL V CELJU sprejme eirojepčsko z eventualnim zna- njem stenogr^af je. — Plača po tarifnem pravilniiku. Ponudbe s kra.kim, las no cčno napisanim živ .enjepiicm pošljite na upravo IK>djetj.a Tovarne organskih bau- vil v Celju, Celje, Cret 117. PO DVEH IN POL STOLETJIH — RLilABlLliACIJA DVEH ČAROVNIC V eni izmed amerišikih držav je senat proglasil dve ženi, ki so bile leta 1692 ooino.;io tel vi '.-^i.c / a r'CO"t-oljr vc o^o toj lOTt podpisov s faksimilami v cent:*alnem a^iiivu. Kot vidioio je v Ameriki vse mogo- če. Lahko gieste z avtomobilom t ban- ko, v.?- I g. v hI caliž'e .n ccio t ccl- Lev, ne da bi morali iz; topi ti.