SPAR SLOVENIJA, d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.sl PRAZNUJMO SKUPAJ! 1.594, Najcenejši izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leallet Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od l.l.'OS do 31.5/06 objavljen v različnih akcijskih letakih. Sear Hrastnik in Spar Trbovlje pon - pet: S.OO • ZO.OO, sobota: S.OO - 17.00. nedelja: 8.00 - 12.00 AKCIJA ZA VSE MODELE MAZDA prihranek pri opremi ali pol zdaj - pol čez 1 leto, brez obresti Ob nakupu nove Mazde Vam samo zdaj podarimo minimoto. Pohitite! Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,81/100 km; uradna emisija C02:119-257 g/km Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Selo 65, I4I0 Zagorje ob Savi, Tel 03/56 66 500, Fax 03/56 68 359, www.avtohisa-krzisnik.si Avtohiša Kržišnik vam za program SUZUKI nudi vroče akcijske cene z izjemnimi popusti ter financiranje z 11 % pologom Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda pogon za terenske užitke? Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 5 - 12,1 I/100 km; uradna emisija COz: 133 - 228 g/km SUZUKI Tel.: 03/56 64 730 suzuki@avtohisa-krzisnik.siy GSREpNJA KNlJlTNiCA lil, ______________________________________ UVODNIK Variacije na temo: Psi lajajo, karavana gre mimo. Psi lajajo! Karavana gre mimo! Psi lajajo. Karavana gre mimo. Hja, kar nekaj ločil imamo Slovenci še na zalogi - pa ne bi... Polna luna je šla že mimo, ampak takrat kužki bolj tulijo vanjo, kot pa lajajo. Mene pa očitno še kar nosi, drugače bi kakšno bolj priljudno temo izbrala za tokratni uvod v skorajšnje poletje?! Prepuščam vam odločitev, ali je luna ali zračni tokovi ali pa celo kakšen drugačen vir, ki povzroča nemir. Mogoče je kriva skrb, da česa ne bi zamudili?! Namreč, ko Trboveljčani praznujemo v polnem šusu, so zakurblali že v Hrastniku in na vodi čutim, da so tudi Zagorjani že nemirni pred startom v takšne in drugačne žurke, ki jih v Zasavju še ne bo zmanjkalo za eno lepo. Zdaj bi pa že lahko vsi Zasavčani verjeli, da smo rojeni pod srečno zvezdo. Kaj nam pa manjka? Imamo kruha in imamo iger-saj smo to hoteli, mar ne? Noja, nekateri velik kos kruha in še kaj na njem, drugi pač tanjšega in nič gor - igre se gremo pa prav vsi. In čisto vseeno je, kako in na kakšen način: po dveh, po štirih, preko ali spod... V vsakem slučaju je treba sapo spustiti not in ven - vdih, izdih, vdih, izdih - z igrami ali brez njih. Vzemi ali pusti! Tako so dejali in če je že tako, zakaj ne bi vzeli? No, zares pa je nekaj vzraku. Mogoče je pomlad zakasnila, poletje tudi, ampak vonj po potonikah se meša z jasminovim, bezeg je dodal svojo noto in binkoštni nagelj ima nekje vmes svoj duh... Gooooool!!!! Človek pač sliši tisto, kar hoče in tako kot hoče, enako se dogaja z vidom in le zakaj bi bilo z vonjem kaj drugače. Smo kjer smo in dokler smo...juhu, poletje je pred vrati in počitnice so se že obesile na zvonec... Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracerd.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO + MOKATlü PREISKATI: STRAN: Banka Zasavje predstavila lanskoletno poslovanje 9 50 let PŠ Mlinše in 60 let šolstva na Mlinšah 16 Rdeči revirji 21 Urša Prosenc in Madagaskar 24 Neosvinčeno 37 20 let dializne enote v Trbovljah 38 Žena cvet 43 ISKRENO SE VSI S ODELA VCI ZASAVCA VESELIMO Z NAŠIM OBLIKOVALCEM TONČIJEM VEDENIKOM IN MU ŽELIMO, DA MU POSLANSTVO A TIJA GRE ODLIČNO OD ROK -MAMICI IN HČERKICI PA OBILO ZABAVE OB TEM... Uredništvo NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 29. JUNIJA 2006 Naslovnica: SAM NA FUSBAL ME PUST, MAMI MOJA ZLATA... (St. R.) PISMA ■i----- Kadar komu rečemo „ BODI POGUMEN“, mu hkrati recimo „NISI SAM“ Phil Basmans Zasavska skupina za samopomoč Trbovlje, tako kot številne članice Društva onkoloških bolnikov Slovenije želi zaznamovati 20. Obletnico delovanja Društva z različnimi aktivnostmi. Ena od aktivnosti je KOLO ŽIVLJENJA. Na pobudo JAKE JAKOPIČA in GREGORJA PIRCA bo moška skupina za samopomoč - vseh nekoč onkoloških bolnikov - v petih etapah prekolesarila Slovenijo in obiskala vse večje bolnišnice s pomembnim sporočilom DA SE Z BOLEZNIJO ŽIVLJENJE NE USTAVI, in še NI VSEM ZMAGOVALCEM IME LANCE ARMSTRONG, DA IMAMO V SLOVENIJI VEČ KOT 50.000 DRUGIH ZMAGOVALCEV, KI SMO PRAV TAKO PREMAGALI RAKA, POLNO ŽIVIMO KI VERJAMEMO VASE IN SE VESELIMO VSAKEGA TRENUTKA.. Kolesarjenje bo potekalo od 13. do 17. junija. Zadnja - 5. etapa se bo pričela ob 7.30 uri v Splošni bolnišnici Trbovlje s predajo pisma o nameri direktorici Marini Barovič. Upamo, da bodo počastili prihod kolesarjev tudi vsi trije župani in direktor ter direktorici Zdravstvenih domov v Zasavju, še posebej pa jih bomo ponosno pozdravile članice naše skupine. Ob 8. uri bodo pot nadaljevali proti Ljubljanskemu Cityparku, kjer bo zaključni glasbeni koncert namenjen vsem, ki so se srečali z rakom, njihovimi svojci in prijatelji ter vsemi, ki prispevajo, da se bolezni upiramo kot je le mogoče. Častni pokrovitelj akcije je predsednik države dr. Janez Drnovšek. Članice Zasavske skupine za samopomoč vemo, da bolezen marsikoga prizadene tako, da bi se najraje kar nemočno prepustil toku dogodkov. Vemo tudi, da je za uspešnost zdravljenja zelo pomembno, da vsak pri svojem zdravljenju in okrevanju čim bolj dejavno sodeluje in soodloča. Tudi nam so bili v pomoč in vzpodbudo bolniki, ki so raka že preboleli, zato se vse z veseljem vključujemo v razne oblike pomoči bolnikom, ki se z boleznijo še spopadajo. V Zdravstvenih domovih Hrastnik in Zagorje ob Savi so predstavljane publikacije, ki jih izdaja naše društvo, prav tako v Zdravstvenem domu Trbovlje, vse od 13. do 17. junija. Toplo vam priporočamo, da upoštevate navodila na kartončkih SAMOPREGLEDOVANJE DOJK IN SAMOPREGLEDOVANJE MOD, kajti gre za vaše telo in gre za vaše življenje. V petek 16. junija pa bodo v času od 15.30 do 16.30 predstavljene publikacije pred Splošno bolnišnico Trbovlje. Da bi bolnikom omogočili prijaznejše bivanje na Onkološkem inštitutu, boste lahko prispevali prostovoljne prispevke in s tem prejeli v trajno last majico ali zapestnico z napisom ZMAGOVALKA oz. ZMAGOVALEC. Naročniki Mobitela lahko s SMS spročilom darujete 230 tolarjev vse do 31. avgusta in sicer tako, da na številko 1919 pošljete besedo KOLO Redno srečanje naše Zasavske skupine za samopomoč pa bo v četrtek 29. junija od 17. uri v Zdravstvenem domu Trbovlje, kjer lahko dobite še dodatne informacije o nadaljnjih akcijah. Trbovlje, 11/6-2006 Tončka Odlazek LEP POZDRAV, tudi v našem koncu bo potekala akcija KOLO ŽIVLJNJA, kjer dokazujemo, da se z boleznijo življenje ne ustavi, da imamo v Sloveniji več kot 50.000 zmagovalcev, ki smo premagali raka, ki polno živimo , verjamemo vase in se veselimo vsakega trenutka. http ://www. onkologija.com/sl/domov/o_nas/ naročilnica/ Na tej strani si lahko kupite moške in ženske majčke oziroma zapestnice z napisom ZMAGOVALEC / ZMAGOVALKA. Z nakupom tudi prispevaš k izboljšenju pogojev bivanja bolnikov na Onkološkem inštitutu! http://www.onkologija.com/ Pošlji ključno besedo KOLO na številko 1919, in tako prispevaj 230 sit za bolnike z rakom. Ta mail lahko pošlješ naprej vsem za katere misliš, da jih tole zanima... LPm lepa hvala! Tončka CE PA NIMAŠ ČASA, NAREDI VSAJ TO, DA TA MAIL VIDELO CIM VEC LJUDI BO!! ALI BI ODKUPILI STANOVANJE? Občina Zagorje ob Savi je najemnike občinskih stanovanj prek poslane ankete povprašala o interesu po odkupu stanovanj. Najemniki, ki bodo želeli stanovanja odkupiti, lahko svoje vloge do 30. junija 2006 posredujejo na Stanovanjsko podjetje Zagorje ob Savi, d.o.o., Cesta zmage 16 b. Na Stanovanjskem podjetju bodo najemnike seznanili z okvirnimi cenami kvadratnega metra stanovanjske površine, ki jo ponujajo v odkup. Prodajo zainteresiranim najemnikom bodo izvedli po predhodno opravljeni cenitvi v skladu z veljavno Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin. MaH ZRNO NA ZRNO: OSREDNJA SLOVESNOST V DELAVSKEM DOMU V gledališki dvorani Delavskega doma je v četrtek, 1. junija, potekala osrednja slovesnost v spomin na boj delavstva z Orjuno in v čast praznika občine Trbovlje. Nagovor župana ni vseboval besed o preteklosti in Orjuni, bil je usmerjen v sedanjost in prihodnost. Bogdan Barovič je povzel dosežke v času svojega županovanja, ob tem ni pozabil poudariti pomen dela, ki so ga opravili njegovi predhodniki. Minuto molka je sicer ne prepolna dvorana namenila Ladislavu Žigi Žgajnarju, predhodniku sedanjega župana. V nadaljevanju se je župan zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da bo letošnje dober mesec dni trajajoče praznovanje napolnjeno s številnimi dogodki. Društva, podjetja, organizacije in posamezniki so za ta namen pripravili kar 80 prireditev in s tem prav vsakemu občanu omogočili, da poišče kaj zanimivega zase. Barovič je izrazil razočaranje zaradi odsotnosti strankarskih kolegov, ki niso mogli mimo političnih sporov in se zaradi tega niso udeležili osrednje slovesnosti. Za razvedrilo sta s kulturnim programom skrbeli folklorna skupina Tineta Rožanca in skupina Arnika. Ob koncu slovesnosti je potekala podelitev nagrad. Naziv častnega občana za življenjsko delo na različnih področjih in njegov prispevek k širši prepoznavnosti občine je prejel Alojz Ribič. Po končani vojni je opravljal naloge na političnem in gospodarskem področju, predvsem na republiškem nivoju. Leta 1951 je za osem let prevzel vodenje rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je bil v tistem obdobju glavni nosilec razvoja na vseh področjih, tako na gospodarskem, komunalnem, šolskem, športnem kot tudi kulturnem področju. Višek njegovih prizadevanj je bila izgradnja Delavskega doma. Po njegovi zaslugi smo pred petdesetimi leti dobili enkratne kulturne prostore, ki so in bodo v naslednjih letih zaznamovali našo kulturo in življenje. Prvojunijsko nagrado za življenjsko delo in večletno nadpovprečno uspešno delo in uveljavitev na različnih področjih družbenega življenja je prejel Vekoslav Gulič. Z delom in življenjem je močno vplival na Trbovlje, ne le neposredno s svojim delovanjem, pač pa tudi preko svojih dijakov in učencev. Učil jih je več kot štiri tisoč (skoraj četrtino Trboveljčank in Trboveljčanov), nekaj je tudi takih družin, iz katerih je učil tri generacije. Priznanje za večletno nadpovprečno uveljavitev na športnem področju je župan podelil Janezu Jekošu - Iveku. Rokometu je posvetil spoštljivih 52 let, kot igralec, sodnik in trener, s svojim delom pa je postavil temelje rokometa in nogometnega kluba, za kar je prejel tudi Bloudkovo nagrado. Besedilo: Irena Metern Slika: arhiv občine Trbovlje TISIiOVKA ZA UVOD Ob praznovanju trboveljskega občinskega praznika se je župan Bogdan Barovič sestal s predstavniki sedme sile. Strokovne službe so pripravile Poročilo o delu občinske uprave v obdobju od 1.1. do 31.5.2006, z razveseljivo ugotovitvijo, da občinski svetniki delajo v korist Trbovelj. Večletni problem razmejitve lastništva Športne dvorane Polaj, čeprav je občina že večkrat predlagala Ministrstvu za šolstvo in šport, da določi višino deleža obeh, še ni rešen, vodstvo občine pa upa, da bo v kratkem...Finančno najtežja (300000 - 400000 EUR) investicija, prekritje nogometnega igrišča Rudar z umetno travo, naj bi bila realizirana v letu 2007. Če in ko se bo igrišče selilo na novo lokacijo, se bo s travo vred. Pred srečanjem z novinarji so predstavniki podjetja Spekter d.o.o., Doma upokojencev Franc Salamon in Občine Trbovlje svečano podpisali pismo o nameri za izgradnjo oskrbovanih stanovanj. Besedilo in slika: Irena Vozelj POZDRAV NAŠEMU Tradicija je že postala prireditev - tokrat na predvečer trboveljskega občinskega praznika-, ki jo že nekaj let pripravljajo učenci in njihovi učitelji in mentorji z Osnovne šole Tončke Čeč in Glasbene šole Trbovlje. Po promenadnem koncertu je bila v galeriji Delavskega doma Trbovlje odprta razstava likovnih izdelkov, na kateri so svoje umetnine na ogled vsem Trboveljčanom in gostom, ki so naslednji dan, za praznik, obiskali njihovo mesto, postavili mladi osnovnošolci. © FUNŠTERC_____ UREJENI ODSEKI POTI V okoliških bolj ali manj hribovskih cestah in poteh so se prav na dan občinskega praznika uradno popeljali po novo urejenih, obnovljenih in na sploh bolj svojemu namenu primernih prometnih povezavah. Odprli so javno pot z Dobovca do Kozlove gore (ne kozlove!!!) pri Garmuš in lokalno cesto s Kleka na Čebine na odseku Ahac -Kalc. Po dvajsetih letih so 2. junija uradno odprli javno pot Vovkova Loka - Planinska vas 8, Hribar. Skupaj z županom Bogdanom Barovičem in predsednikom KS Klek Bogom Jagrom je prerezal trak tudi Martin Glavač, kije pred skoraj dvajsetimi leti tedanjo kolovozno pot napravil bolj prevozno. Letos so jo asfaltirali s sredstvi KS Klek, občine Trbovlje in Terezije Hribar. Slika: arhiv občine Trbovlje Besedilo: Irena Vozelj Tokrat seje v Trbovljah MAT KULTRA res dogajal ob pravem času, le da je, zaradi čisto nepredvidljivih vremenskih pojavov, bila lokacija dogajanja tudi zelo nepredvideno prestavljena. V trboveljskem parku wmm2 ~~ ? naj bl bl1 res megažur lL£TA''\'' ui.1 ffgmtm«murr že takoj prvi petek in j | soboto v juniju s 3. revijo pihalnih orkestrov zasavskih glasbenih šol, izmišljanje in risanje grafitov, kuhanje enolončnic...., katerega ■ nadaljevanje se je dogajalo še kar v Trbovljah v soboto.. .vsega tega niso uspeli prestaviti v Mladinski center v Trbovljah, v bolj vremensko stabilno okolje, nekaj pa že... Besedili in slika: MaH DOBRIN Polaganje temeljnih kamnov je bilo v malce bolj oddaljeni preteklosti znamenje napredka in blaginje, pomenilo je nova delovna mesta, delo, zaslužek in... višji standard. Le zakaj bi bilo danes kaj drugače? Zasavski muzej Trbovlje bo večji za nov prizidek, katerega temeljni kamenje bil na občinski praznik položen. Prostorska stiska bo s tem omiljena in občani bogatejši za več prostora, ki bo namenjen ohranjanju spomina na včeraj in predvčerajšnjim. Nova delovna mesta pa zagotavlja temeljni kamen za gradnjo tovarne PLOBIRD d.o.o. ODKRITJE SPOMENIKA S sprejetjem Zakona o žrtvah vojnega nasilja je desetletja zamolčano dejstvo, da za trpljenje, ki so ga morali prestati zaradi nasilja, ki je spremljalo vojno, zaslužijo ‘vsaj’ spominsko obeležje, dobilo svoj epilog. V okviru občinskih praznovanj sta 2. junija v parku pred trboveljsko občinsko zgradbo župan Bogdan Barovič in vodja poslanske skupine DESUS Franc Žnidaršič odkrila spomenik izgnancem, taboriščnikom, ukradenim otrokom in pobeglim pred izgonom v želji, da se kaj takega nikoli več ne ponovi. Spomenik je zasnoval Jurij Kolenc v sodelovanju z Ano Kučan, relief na njem je izdelal akademski kipar Stojan Batič. Vodstvo krajevne organizacije DIS je večino sredstev, potrebnih za postavitev spominskega obeležja, zbralo samo od svojih članov, sponzorjev, donatorjev, del pa jih bo prispevala občina. Besedilo in slika: Irena Vozelj /AVSENIK SLAVIL VELIKI DAN V nedeljo 4. junija zjutraj je praznično pritrkavanje naznanjalo, da Zavšenik pričakuje ne le žegnanje, ampak še nekaj več. Slovesno mašo ob blagoslovitvi obnovljene podružnične cerkve Svetega Duha in nove kapelice Lurške Matere božje je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar, somaševali pa so nadškofijski tajnik Marko Čižman, kisovški župnik Janez Mrak ter zagorski župnik in prodekan Matjaž Križnar. Toliko ljudi se že dolgo, če sploh kdaj, ni zbralo v Zavšeniku. Tudi vreme je dobro služilo iskrenemu namenu organizatorjev. Versko-kultuma dediščina prednikov je ohranjena za prihodnje rodove, zato je bilo slavje na najmanjši podružnici župnije Šentlambert upravičeno. Obnova zunanjščine cerkve je na pobudo vaščanov Zavšenika in Kolka potekala od spomladi 2004 do spomladi 2006. Zgrajena in na novo prekrita je bila celotna streha zvonika, prav tako je bila na novo prekrita ladja cerkve. Cerkev je dobila novo fasado in žlebove, ki poleg zaščitne vloge prispevajo tudi k lepšemu izgledu stavbe. Slednjega dodatno poudarjajo obnovljena glavna vrata, nova stranska vrata in ravno tako pomembna vhodna vrata v zvonik. V cerkev se je napeljala elektrika, ki omogoča razsvetljavo preko lestenca in utripanje večne luči, na voljo pa je tudi vtičnica za klaviatumi inštrument, da lahko ubrano petje dopolnjuje glasbena spremljava. V načrtu je še obnova tal v notranjosti cerkve, kar bo zaokrožilo prizadevanja za ohranitev najmanj 400 let starega sakralnega bisera. Organizacijski odbor za obnovo cerkve v Zavšeniku se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z denarjem, materialom, neutrudnim delom ah kakorkoli drugače pomagali pri obnovi cerkve. Zahvala velja tudi ostalim, ki so se udeležili blagoslovitve obnovljene cerkve in s tem izrazili podporo tistim, ki so požrtvovalno sodelovali pri obnovi. Po maši se je slavje nadaljevalo. Prijetnega druženja ob dobri kapljici, okusnih jedeh z žara in zvokih ansambla Ržiški fantje seje udeležila velika večina udeležencev blagoslovitve cerkve in kapelice. Utrinek s slovesne maše ob blagoslovitvi obnovljene cerkve v Zavšeniku Besedilo: Boštjan Grošelj Sliki: Aleš Klopčič ČEMŠENISKI KONCERT Četrtega junija popoldne so se iz čemšeniške cerkve slišali ubrani glasovi ženske vokalne skupine Iris z Izlak in moškega PZ Lipa s Trojan. To je že tretji koncert, ki gaje organiziralo Turistično društvo Čemšenik z željo, da predstavijo lepote svojega kraja in popestrijo dogajanje v njem ter privabijo ljubitelje vsega lepega - petja, narave in druženja- v biser, ki se skriva pod Cemšeniško planino. Do sedaj so v cerkvi Marije Vnebovzete v Čemšeniku že prepevali MePZ Slavček iz Trbovelj, MePZ Ladko Korošec iz Zagorja in domači, čemšeniški pevski zbori. SLR Zadnje dni v maju sta se v Hrastniku oziroma na Dolu zgodila dva letna koncerta. MoPZ Svoboda ga je imel v petek, 26.maja 2006, v hrastniški športni dvorani, ŽePZ Svoboda pa v sredo, 31.maja, v kino dvorani na Dolu. Obiskovalci so na obeh prireditvah napolnili dvorani. Program moškega zbora je imel tri dele. Najprej so zapeli sedem ljudskih pesmi, potem pa so nastopili gostje : popularni Jože Buden, obetajoča Agnes Kumlanc in dvanajstletni harmonikar Klemen Kreže.V zadnjem delu pa so odigrali skeč, ki ga je režiral Dušan Kumlanc, potem pa so zapeli še osem večno zelenih melodij. Zborovodji Mateji Skorja smo zastavili vprašanje, če bo še ostala... »Res sem obljubila vodenje zbora samo za eno sezono, vendar so fantje tako prizadevni in prijetni, da jih ne morem kar zapustiti...« Tudi na Dolu je vseboval program tri dele. Najprej so se posvetili ljudskim in umetnim pesmim, v drugem delu pa so nastopili gostje - mešani zbor Slavček iz Trbovelj. Zapeli so šest ljudskih pesmi različnih narodov pod vodstvom Ide Virt, za kar so poželi dolg aplavz. Pevke z Dola pa so nadaljevale z operetnimi spevi in melodijami popularnih filmov. Na klavirju jih je spremljala Tjaša Sketako, na harmoniko pa Franc Vrtačnik. »Veseli smo sodelovanja s Slavčki na našem koncertu, saj se sicer srečujemo samo na raznih revijah ...« je poudarila zborovodja Karmen Lindič, ki je tudi članica pevske skupine Plavica. 28.SEJA OBČINSKEGA Dnevni red 28.seje občinskega sveta Občine Hrastnik, ki je bila v četrtek, S.junija 2006, je obsegal štirinajst točk. Obravnavali so poročila KSP Hrastnik za leto 2005 in Centra za ravnanje z odpadki za leto 2005. Med pomembnimi točkami je bil tudi sprejem predloga rebalansa proračuna Občine Hrastnik za leto 2006. Spreminjali so tudi meje med Podkrajem in Bmico ter KS Steklarna in KS Dol. Razprava je tekla še o spremembah financiranja krajevnih skupnosti, spremembah obratovalnega časa gostinskih dejavnosti,... Potrdili so tudi predlog za podelitev letošnjih občinskih priznanj, ki jih bodo prejeli: Peter Kauzer ml., Društvo Sožitje in Turistično društvo ter Miran Vidmar z Dola in Marija Mejač iz Savne Peči. BANKA ZASAVJE PREDSTAVILA LENSKOLETNO POSLOVANJE Zadnjega maja sta članica uprave Marija Marot in predsednik uprave Zdenko Fritz predstavila poslovanje Banke Zasavje v preteklem letu. Iz predloženih dokumentov je razvidno, da so kazalci vseh segmentov bančnega poslovanja v porastu, tako s pravnimi osebani, kot s fizičnimi. Zanimiv je podatek, da naložbeni delež komitentov izven Zasavja že dosega tistega, ki ga imajo komitenti s sedežem v Zasavju. Po besedah predsednika uprave Zdenka Fritza jim je to uspelo s hitrim in prilagodljivim odzivom na potrebe in zahteve trga, aktivnim trženjem in strokovno izvedbo. Večinoma gre za projektno financiranje pri izgradnji poslovno - stanovanjskih objektov, kjer se banka vključuje pri financiranju od nakupa zemljišč, izgradnji in financiranju kupcev stanovanj ter poslovnih objektov. Dotaknil in argumentirano zavrgel je tudi velikokrat načeto vprašanje monopolizma Banke Zasavje v samem Zasavju, rekoč, da fizična prisotnost v času elektronskega bančništva ne pomeni nič, le fiksni strošek, ki pa je bil k sreči ustvarjen v boljših časih. vodja uprave Banke Zasavje d.d. Trbovlje Zdenko Fritz in članica uprave Marija Marot Po tej logiki bi lahko tudi Poštno banko proglasili za monopolista, saj je prisotna na vsakem šalterju, kjer koli je poštni urad. Plačilni promet naj bi v bodoče prevzela tehnika, bančni uslužbenci pa naj bi svetovali, pomagali izbirati med produkti banke, tako pravnim kot fizičnim osebam. Na to se intenzivno pripravljajo in v nekaterih segmentih že izvajajo. Na novinarsko vprašanje, kaj bodo storili z vračilom države pred leti 1,8 miljarde preveč plačanega davka, seje predsednik uprave vprašal, kaj vse bi s tem denarjem takrat lahko storili, če bi bil na voljo in jim ga ne bi davčni inšpekor neupravičeno zasegel... Davčan uprava je sredstva sicer nominalno korektno vrnila, glede obresti pa so si še na različnih bregovih. Tudi prihod tuje banke v Trbovlje jih ne bo vrgel s tira, pričakujejo okrog dvo procenten odliv komitentov, ki pa ga bodo nadomestili drugje. Simulacije sicer niso delali, imajo pa izkušnje izpred nekaj let v Zagorju. Izzivov se ne bojijo, imajo pripravljene odgovore. Provizija na položnice je v skupini NLB najnižja, razlika je 60 tolarjev. Čisti poslovni izid banke za leto 2005 je po obdavčitvi 527 milijonov tolarjev, kapitalska ustreznost je z 12,9% presežena zaradi naložb od minimalne zahtevane 8%. Besedilo in slika MM •W Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik bo imela tudi v tem letu v Poreču letovanje za otroke. «Organizirali ga bomo v dveh izmenah,« je povedala Lilijana Oplotnik, »in sicer od 27J. do 6.8.2006 in od 16.8. do 26.8.2006...« Zaključili so tudi z razpisom za vodnike otrok v koloniji, velja pa se še pozanimati. Prednost imajo pedagoški delavci in posamezniki, ki že imajo izkušnje na tem področju. Starostna meja pa je 20 let. »Za letošnjo akcijo zbiranja odpadkov smo načrtovali 44 zabojnikov, na željo občanov smo jih dodali še 25,« je dejal Jože Gole z občine, ki je akcijo vodil. »To pomeni, da se je akcija prijela in občani vsako leto že čakajo, da se znebijo navlake. Tudi divjih odlagališč je vse manj,« je dodal. Akcijo čiščenja so imeli tudi ribiči in lovci na svojih terenih, še posebej pa velja pohvaliti KS Turje, ki je organizirala čiščenje na vasi in v bližnjih gozdovih. Vzporedno je organizirala akcijo odvoza nevarnih odpadkov tudi komunala. V dneh 12. in IS.maja 2006 so zbrali 50 kg barv in lakov, 40 kg pesticidov, 20 kg kozmetike, 250 kg akumulatorjev, 40 kg baterijskih vložkov in okrog 400 kg odpadnega olja, od tega 40 kg iz gospodinjstva. FančiMoljk /O J banka zasavje Ns- —^ Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VSE KAR ŽELITE VEDETI O UVEDBI EVRA (3.) Irena Vozelj nadaljuje klepet o uvedbi evra s Tomažem Pozničem, vodjo projekta evro v Banki Zasavje in Ljubo Strovs Štampfel, ki skrbi za stike z javnostmi. Več dodatnih informacij lahko dobite na spletnih straneh Banke Zasavje www.hanka-zasavje.si ali pošljete konkretno vprašanje na elektronski naslov lnfo@banka-zasavje.si Koliko časa bo trajalo obdobje dvojnega označevanja cen? V Sloveniji bomo obdobje dvojnega označevanja cen izvedli v dveh fazah, in sicer: 1. informativno dvojno označevanje in 2. dvojno označevanje. Prva faza - informativno dvojno označevanje cen se je že začelo 1. marca 2006. Vse cene so do uvedbe evra označene v tolarjih in preračunane v evre po centralnem paritetnem tečaju. Druga faza - dvojno označevanje cen se bo začela po določitvi fiksnega menjalnega tečaja in bo trajala še 6 mesecev po uvedbi evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Sloveniji, torej predvidoma do 30.6.2007. Kakšna je razlika med obema fazama? Bosta v obeh fazah tečaja enaka? Tako kot smo že v drugem nadaljevanju zapisali, se pri informativnem dvojnem označevanju za preračun uporablja centralni paritetni tečaj 239,640 SIT za 1 EUR, po fiksaciji tečaja bomo za isti namen uporabljali tečaj, kot ga bodo na svoji seji (predvidoma 11. julija, op.a.) določili finančni ministri članic in ni nujno, da bo ta tečaj enak centralno paritetnemu. To bo t.i. tečaj zamenjave, po katerem bo Slovenija izpeljala zamenjavo tolarjev za evre. 1 Ah so pri dvojnem označevanju cen m Da. Zakon predvideva več izjem, ki pa ne vključujejo bančnega poslovanja. Banka zaračunava strankam svoje 1 1 storitve po vsakokrat I veljavni tarifi. Kje je strankam v banki na - razpolago in vpogled tarifa (cenik, op.a.) storitev? Izvleček tarife je objavljen v Katalogu cen. Ta bo tudi v EUR-o bankovci z obeh strani obeh fazah obdobja dvojnega označevanja cen občanom na voljo povsod tam, kot je bil doslej, to je v vseh poslovalnicah banke. Ustrezno dopolnjene so tudi informacije na spletnem portalu banke pri predstavitvi posameznih storitev. Kdaj bo banka začela z dvojnim označevanjem stanja na izpiskih računov? Izpiski o prometu na računu za fizične osebe bodo dvojno označeni po določitvi fiksnega menjalnega tečaja (predvidoma 11.7. 06), in sicer: na sodobnih tržnih poteh Klik NLB, Proklik NLB in Moba NLB od sredine julija dalje, na papirnih izpiskih pa predvidoma od začetka avgusta dalje. Dvojno, v SIT in EUR bodo prikazana le skupna stanja, to je: stanje predhodnega izpiska (začetno stanje), skupni promet v dobro, skupni promet v breme, novo stanje (končno stanje). Od določitve fiksnega menjalnega tečaja do 31. 12. 2006 bodo na prvem mestu prikazane tolarske vrednosti, na drugem mestu pa vrednosti v evrih. Od 1.1.2007 do 30.6.2007 bo prikazovanje obratno - na prvem mestu bodo prikazane vrednosti v evrih, na drugem mestu pa informativno v tolarjih. Od 1.7.2007 se bodo skupna stanja prikazala samo v evrih. Naj opozorimo, da bodo posamezne transakcije na izpisku ves čas prikazane samo v eni (SIT) ali v drugi valuti (EUR). Komitenti imajo z banko sklenjene različne pogodbe, o depozitih, različnih oblikah varčevanja in seveda posojilne pogodbe. Tu mislimo pogodbe sklenjene v tolarjih. Ali bo veljala za zneske avtomatska pretvorba in pogodb ne bo potrebno spreminjati? Po obstoječih pogodbah se bodo tolarski zneski avtomatsko pretvorili v evre. Ne bo jih potrebno spreminjati, niti sklepati dodatnih aneksov. Od uvedbe evra velja namreč načelo kontinuitete (nadaljevanje veljavnosti) obstoječih pogodb, ki je določeno v 3. členu Uredbe sveta. Ta člen določa, da uvedba evra v ničemer ne spreminja medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank oziroma drugih določil pogodbe. Uvedba evra ne vpliva na spremembo pogojev iz pravnih instrumentov in ne odvezuje od obveznosti, ki izhajajo iz njih. Prav tako ne opravičuje neizpolnjevanja teh obveznosti in pogodbenim strankam ne daje pravice, da enostransko spremenijo ali odpovejo tak instrument (ali povedano na kratko - obstoječe pogodbe ostanejo nespremenjene, op.a) Kako bo s krediti,vezanimi na TOM ali z nominalno obrestno mero, pa v naslednjem nadaljevanju. Za stik z banko Zasavje je poskrbela: Irena Vozelj 'A' Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE ob Savi Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje tel 03 56 55 700, fax 03 56 64-011, e-mail:obcina.zagorje@zagorje.si Občina Zagorje ob Savi skladno z določili Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004) po javnem razpisu, ki je bil objavljen, dne 16.12.2005, OBJAVLJA PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM V OBČINI ZAGORJE OB SAVI Mesto Priimek Štev. to na in ime 6k prioritet ni listi 1. Fazlič Mehdina, Prešernova 10. Zagorje ob Savi 395 2. Tisnikar Tanja. C.9.avgusta 8a. Zagorje ob Savi 380 3. Žagar Nataša, Prešernova 10, Zagorje ob Savi 360 4. Ravnjak Jerneja, Naselje na šahtu 15, Kisovec 355 5. Omahen Klavdija, Kidričeva 11 a, Zagorje ob Savi 350 6. Zibret Danilo. Potoška vas 29. Zagorje ob Savi 350 7. Zupančič Urška, Okrogarjeva 2, Zagorje ob Savi 340 8. Hasiae Enis, Cesta zmage 49. Zagorje ob Savi 335 9. Smajlovič Ranis, C.20.julija 2b, Zagorje ob Savi 335 10. Zupančič Florjan, Cesta zmage 73, Zagorje ob Savi 335 11. Ibrahimovič Eliza, Cesta zmage 49, Zagorje ob Savi 330 12. Vedenik Romana, Petelinkarjeva 5, Kisovec 320 13. Vičič Irena, Podvine 13. Zagorje ob Savi 320 14. Pikelj Stanislava, Na bregu 8, Zagorje ob Savi 310 15. Dugalič Almira, Ulica talcev 38, Zagorje ob Savi 300 16. Rogatič Elvir. Kidričeva 4b, Zagorje ob Savi 300 17. Smajlovič Pašen, Cesta zmage 43, Zagorje ob Savi 300 18. Stošič Danijela, Rudarska 16b, Kisovec 300 19. Vanček Branka, Polje 2, Zagorje ob Savi 300 20. Lebeničnik Janja, Naselje na šahtu 33, Kisovec 300 21. Uran Boštjan, Rudarska 2, Kisovec 290 22. Smajlovič Elvir, Okrogarjeva . Zagorje ob Savi 280 23. Hribar Darja, Rudarska 2, Trbovlje 280 24 Kalšek Helena, Podvine 41, Zagorje ob Savi 230 25. Pavlič Hostička Katarina. Ulica talcev 24, Zagorje ob Savi 210 26. Pavšek Ana, Cesta zmage 22, Zagorje ob Savi 210 27. Pusovnik Jonatan, Polje 10 a, Zagorje ob Savi 200 28. Gluhak Olga, Cesta zmage 12 a. Zagorje ob Savi 110 29. Sokčevič Vlado. Polje 3, Zagorje ob Savi 110 30. Džaflč Rešid, Rudarska 10, Kisovec 80 KSEFTI INF.: 06 56 64 250. GSM: 040 267 411 NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno 1 Ime in priimek: Naslov: o E •j» o. >o o b c 0) > O >5 ö C Podpis: 2 g M "cö Z) Telefon: g o o. o a ^ — o o ss Davčna številka: > E Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ , E-mail: atv.signal@siol.net 1 NAJBOLJ GLEDANA | LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o 12J PODJETNIŠKA Na spletnih straneh www.gov.si/enskladi je objavljena baza ponudnikov za podporo potencialnim prijaviteljem projektov. Baza ponudnikov je nastala na osnovi pobude Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) z namenom izboljšanja povezave med potencialnimi prijavitelji projektov, sofinanciranih s strani evropskih strukturnih skladov, ter ponudniki različnih storitev pri pripravah na črpanje evropskih kohezijskih sredstev. SVRL poudarja, da navedena podjetja in storitve, ki jih ponujajo, niso posebej preverjena. Hkrati poudarjajo, da koriščenje storitev omenjenih podjetij na noben način ne vpliva na dodeljevanje sredstev v kasnejših fazah, saj se za izbor projektov za vse prijavitelje uporabljajo enaka pravila skladno z zakonodajo. SVLR tudi ne jamči za opravljene storitve in ne prevzema nikakršnih obveznosti v zvezi z njimi. Strokovnjake za pomoč pri pripravi razvojno naravnanih projektov in svetovalce s področja poslovnih funkcij lahko poiščete v katalogu podjetniških svetovalcev na www.japti.si. Za njihove storitve lahko z vključitvijo v program vavčerskega svetovanja podjetja pridobijo subvencijo v višini do 50 % neto vrednosti svetovalne storitve, v skupni vrednosti do 1 mio letno. Za vse potencialne podjetnike in brezposelne osebe z namenom samozaposlitve je zagotovljena pomoč pri preverjanju poslovne ideje, pripravi poslovnega načrta in ustanovitvi podjetja. Zanje program zagotavlja do 100 % subvencijo v višini do treh oz. dveh minimalnih mesečih plač. V mesecu juniju so z izvajanjem programa za Zasavsko regijo začeli na Regionalnem centru za razvoj. USTANOVITEV PODJETJA PREKO e VEM Julija 2005je začel delovati državni portal za poslovne subjekte eVEM, ki omogoča registracijo samostojnega podjetnika na enem mestu. Storitev je mogoče opraviti po elektronski poti preko svetovnega spleta tudi od doma ali na eni izmed vstopnih točk po Sloveniji (izpostave AJPES, upravne enote in krajevni uradi, lokalni podjetniški centri, obrtne zbornice, gospodarske zbornice in davčni uradi). Portal e-VEM nudi možnost opravljanja naslednjih storitev: vpis podjetnika v Poslovni register Slovenije (PRS), ki ga vodi AJPES, posredovanje davčnih podatkov ob ustanovitvi s.p. na DURS, prijava samostojnega podjetnika in otrok do 18. leta starosti v obvezno zdravstveno zavarovanje na ZZZS, vpis spremembe podatkov, ali naročilo izpisa podatkov iz PRS za poljubnega samostojnega podjetnika. Nov Zakon o gospodarskih družbah, ki je pričel veljati 4. maja 2006, v 474. členu pa daje podlago za ustanovitev d.o.o. tudi po elektronski poti tako, da se družbena pogodba sklene na posebnem obrazcu in preko eVEM točke prijavi za vpis v register. Vendar pa način in postopek prijave družbe za vpis v register na točki eVEM še ni predpisan s strani ministra za gospodarstvo. V tem trenutku zato še ni mogoča ustanovitev in priglasitev vpisa d.o.o. po elektronski poti. ZBIRKO OSEBNIH PODATKOV JE TREBA REGISTRIRATI Če vodite zbirko podatkov o zaposlenih, kupcih ali če se ukvarjate z direktno prodajo, ne spreglejte, kaj o tem predpisuje lani sprejeti Zakon o varovanju osebnih podatkov. V poplavi odmevnejših zakonov (na primer davčnih) je ostal malo opažen in tako velja zanj še danes. V resnici pa gre za strog zakon, ki posega v poslovanje praktično vsakega podjetja in predpisuje tudi visoke kazni za kršitelje. Če vodite zbirko podatkov o svojih zaposlenih, kupcih ali če se ukvarjate z direktno prodajo, potem bi morali določbe zakona dobro poznati. Za podjetja najpomembnejša določba zakona govori o vodenju zbirk osebnih podatkov. Vsako podjetje, ki vodi tako zbirko in ima več kot 20 redno zaposlenih, mora izdelati katalog zbirke osebnih podatkov. Poleg tega mora zbirko prijaviti Informacijskemu pooblaščencu 15 dni pred vzpostavitvijo. Podjetjem, ki upravljajo takšne zbirk osebnih podatkov in nimajo več kot 20 zaposlenih, pa pooblaščencu ni treba posredovati podatkov, kijih o svojih zaposlenih vodijo v skladu z delovnopravno zakonodajo. Se vedno pa morajo prijaviti zbirke osebnih podatkov o kupcih ali drugih posameznikih. Tudi ti upravljavci podatkov pa morajo vsem vpletenim posameznikom (zaposlenim) zagotoviti informacije, kijih zakon določa kot obvezne sestavine kataloga zbirke osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov taksativno določa 13 obveznih elementov kataloga zbirke osebnih podatkov. Katalog in več informacij najdete na spletni strani informacijskega pooblaščenca www.ip-rs.si. Besedilo: Irena Meterc V RR Centru je bila 8. in 9. junija 2006 dvodnevna mednarodna konferenca, na kateri so predstavili projekt »Z odličnostjo do enakopravnosti med spoloma«. V obliki razvojnega partnerstva so se povezali Oria Computers, Regionalni center za razvoj Zasavje in Center za socialno delo Trbovlje. Na tiskovni konferenci so s projektom, ki se že izvaja, dosedanjimi dosežki in aktivnostmi seznanili predstavnike tiska ter predstavili tudi mednarodno konferenco in dogajanja v okviru le-te. Od 2004-2007 poteka v Sloveniji v okviru Pobude skupnosti Equal več projektov, ki so namenjeni izboljšanju položaja manjšin, ki se soočajo z neenakopravnim položajem. Vlogo koordinatorja ima Oria Computers, partner je RCR Zagorje, ki je istočasno koordinator mednarodnega sodelovanja in Center za socialno delo Trbovlje. Z namenom izmenjave in nadgradnje obstoječih dobrih praks so vključeni tudi v transnacionalno partnerstvo Equal Wega z razvojnimi partnerstvi iz Španije, Italije, Avstrije in Slovaške. Tokratna tema udeležencev konference v RR Centru v Zagorju je nosila naslov Dobre prakse do enakopravnosti med spoloma/ Best practice to Gender Egual(ity). To je ena od aktivnosti v okviru projekta s ciljem identificiranja omejitev, ki nastajajo pri razvoju poklicne kariere žensk, ter izdelava strategije odpravljanja omejitev, kakor tudi aktivno spodbujanje večje zastopanosti žensk na ključnih delovnih mestih (gospodarski sektor). St.R. DAN ODPRTIH VRAT V torek, 6. junija 2006, so na Zavodu RS za zaposlovanje med 8. in 15. uro organizirali Dan odprtih vrat. V tem času so bili dosegljivi strokovni delavci in vodstvo Zavoda po vsej Sloveniji na vseh lokacijah, kjer Zavod deluje. To pomeni, da so bili na razpolago za vsakršno razlago na 59 uradih za delo, 12 območnih službah in Centralni službi v Ljubljani. Delo z vsemi naročenimi strankami je potekalo nemoteno. MaH KOLUMNA AL1ÜKSIJ POIUÜDINIK: E VIVA MUNDI AL! Naj živi njeno veličanstvo Žoga! Svet je obnorelo svetovno prvenstvo v nogometu. Najpomembnejša postranska stvar na svetu nas bo ‘rajcala’ cel mesec, 9. julija pa bo dosegla svoj vrhunec z velikim finalom. V državi, katere reprezentanca bo osvojila svetovni naslov, se bo nato še nekaj dni rajalo, potem pa se bo življenje vrnilo v ustaljene tirnice. Mehurček pene igralsko-navijaškega užitka se bo razpočil. Pričele se bodo priprave za novo klubsko in reprezentančno sezono. V Evropi se bodo denimo pričele kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2008, ko se bo spet ustavil čas. Kaj je tisto, kar nas tako priklepa na nogomet, da je najbolj igran in gledan šport na zemeljski obli? Kakšen zajedljivec bi dejal: “Saj to so norci. Za eno žogo se podi 22 ljudi!” Seveda, ker želijo nasprotniku zabiti gol, svojo mrežo pa ohraniti nedotaknjeno. Jasno, če bi bilo žog več, ne bi bilo več zanimivo. Točno je treba vedeti, kaj je tisti predmet, ki v nasprotnikovem golu zbuja evforijo, medtem ko v primeru, da se znajde čez črto lastnih vrat, povzroča jezo in obžalovanje. Za red, preglednost in večjo zanimivost tekme so tu še pravila, za katerih spoštovanje skrbijo sodniki. Tekmovalnost je človeku lastna, še bolj je vanj vsajena skoraj nevrotična potreba po obvladovanju in nadvladovanju. Na nogometni zelenici postanejo igralci zagrizeni borci, ki so pripravljeni “pustiti srce na igrišču”, samo da bi njihova ekipa zmagala. Običajno pa je nogometna vročica še bolj izrazita na tribunah za gledalce, kjer je očitno, da ljudje niso več navadni delavci, uslužbenci, podjetniki ali politiki. Prelevijo se v razgrete navijače. Svojo energijo dvignejo za nekaj ravni in postanejo eno z igro. Delujejo, kot bi tudi sami igrali. Pri tem sproščajo živalske strasti, ki spijo v človeškem bitju. Če pogledamo navijače, so kot eno. Ni pomembno, kdo in kaj so, pomembneje, da jih pred, med in po tekmi povezuje skupni imperativ. Združijo se v navijaški klan, katerega cilj se je poistovetiti s svojimi nogometnimi ljubljenci in jim s to zgoščeno energijo želje po zmagi čimbolj pomagati, da jo dosežejo. Niso fizično prisotni na igrišču, a tekmo doživljajo, kot bi bili. Igralci čutijo to psihično podporo, zato so v žaru borbe sposobni iti celo prek svojih običajnih sposobnosti. Če je rezultat tega zmaga, zaplavajo v fantastično moije evforije, ki se prenese nazaj na gledalce. Fenomenalen občutek, da si prekosil samega sebe, spodbudi valove pozitivne energije. Vsi dihajo kot eden, zato se vsi, igralci in gledalci, tudi veselijo kot eden. Postanejo podoba “božjega kraljestva na Zemlji”. V trenutkih, ko jih združuje nogomet, so polni prijateljstva, notranje pomiijenosti in ljubezni. To lastnost “sinov in hčera Adama in Eve” znajo izkoristiti diktatorji. Pripravijo okoliščine, v katerih se ljudje dobro počutijo in so zato bolj dojemljivi za ideje, ki jih sicer v običajnem telesnem, čustvenem, miselnem in duhovnem stanju sploh ne bi pritegnile. Hitler je bil recimo mojster tovrstne manipulacije. Nemcem je ponudil kruh, nato še igre ter jih obrnil okrog prsta. Večina Nemcev je bila namreč proti 2. svetovni vojni, saj so imeli že v 1. svetovni vojni velike človeške in materialne izgube, prav tako hude so bile dolgoročne posledice njihovega poraza. Toda nacistično podpihovanje sovraštva do domnevnih povzročiteljev in obljubljanje raja na Zemlji - tisočletnega nemškega kraljestva - iz ust Vodja je povzročilo med večino ljudi takšno evforijo, da so bili pripravljeni iti za temi sanjami do pekla in nazaj. Res so šli, kajti niso se zavedali, da njihov osvajalski pohod še zdaleč ne bo posut z rožicami. Omenjanje Hitlerjevih manipulacij naj ob nogometnem prvenstvu v Nemčiji ne izzveni kot nasprotovanje športu in sproščanju navijaških strasti. Vzgojeni navijači namreč vedo, kje je prava mera izražanja podpore svojim ljubljencem. Na nogometne tekme hodijo, da se odklopijo od ‘našponane’ vsakdanjosti, ki preseda vsakemu zdravemu človeku. Ena ključnih modrosti življenja je, da se znamo občasno potopiti v svet sanj. Skupinsko doživljanje iluzije enotnosti je še kako koristno za družbeno higieno. Bolje se je zgoniti in zdreti na “fuzbal placu” in ob njem, kot notranjo napetost sproščati na družinskih članih, sodelavcih, prijateljih ali (ne)znancih. To pa še ne pomeni, da nas nogometni užitki lahko tudi dolgoročno osvobodijo. Celo nasprotno: lahko nas zasvojijo do te mere, da začnemo živeti, kot bi bila igra (nogomet) naš kruh. Pozabimo, da imamo z njegovim spremljanjem kvečjemu stroške, medtem ko klubi, menedžerji, trenerji in igralci veselo ‘kasirajo’. To nas ne moti, ker je vendarle tako lepo lebdeti v nogometnih sanjah, čeprav v svojem bistvu nimajo z nogometom ničesar skupnega ... © DRUŠTVENO 27. in 28. maja je v organizaciji KDH potekal drugi pohod po hrastniških konjeniških poteh. Poleg dvanajstih domačih konjenikov so prišli še iz društva Sostro, Kumske konjenice in nekaj posameznikov. V soboto, 27. maja ob 8.30 uri so se zbrali pri domu krajanov na Kovku. Konjenikom je zaželel srečno pot hrastniški župan Miran Jerič in začeli so svoj 50 kilometerski pohod po mejah občine Hrastnik. S Kovka jih je pot vodila do Podkovka, Bmice in naprej v Hrastnik. Tam so prečkali Riklov most in se usmerili proti Dragi in Prapretnem. »Prvi postanek je bil v Retju, kjer smo se na povabilo KD Trbovlje mimogrede udeležili konjeniških iger, potem pa odjezdili v smeri Pleskega, Ostenka, Sv. Katarine in Čeč vse do Kala,« je povedal Janez Homšek, vodja odprave. Po kosilu so nadaljevali pot proti Marnem, do gostoljubne kmetije zakoncev Strmljan, ki sta oskrbela konje in konjenike. Pot se je z Mamega začela dvigovati in ob 20.00 uri so prispeli do cilja prvega dne, do Kopitnika. Preostali člani društva, ki se pohoda niso udeležili, so pomagali pri pripravah za konjeniški tabor, ki se je zavlekel pozno v noč. Naslednje jutro so jezdili preko Gor in se ustavili na kmetiji Tomažič. Ob 12.uri pa so se že vrnili na Kovk, kjer so dobili diplome, zemljevid konjeniških poti in majice. »Dobro voljo pa smo prinesli s seboj...,« je dodala Mojca Koritnik, aktivna članice DKH, ko seje začelo družabno popoldne. V četrtek, ll.maja 2006, se je 51 članov Društva invalidov Hrastnik odpeljalo v Savinjsko dolino, kjer so preživeli lep dan. Najprej so se v Polzeli oskrbeli z nogavicami, potem pa so občudovali nasade v Mozirskem gaju. Nekateri so po prihodu v Logarsko dolino klepetali ob čaju, nekaj pa se jih je povzpelo do slapa Rinke. Dan pa so zaključili v Solčavi na kmečkem turizmu 1000 m visoko, kjer so bili prelepi razgledi po snežnem gorovju. Privoščili so si kosilo in športno popoldne na ruskem kegljišču. Izlet sta vodili Slavica Bratuša in Minka Rizvič. Besedilo: Fanči Moljk GALERIJA MAT KIJLTRA 17 galeriji Mat kultra v Zagorju (stavba RR center, Podvine 36) je od 7. junija do konca meseca odprta razstava fotografa Ivana Jesenovca in slikarja Zvoneta Vrtačnika. Avtorja se bosta publiki v živo predstavila 23. junija, ko se dogajanje festivala Mat kultra s projekcijo kratkih filmov seli v RR center. Ivan Jesenovec razstavlja čmo-bele fotografije iz prve polovice devetdesetih let. Fotografije ohranjajo spomin na takratno kulturno dogajanje v Zasavju, ki seje izražalo s koncerti skupin kot so Laibach, s plesnimi in video projekti... Zvone Vrtačnik uporablja industrijske oljne in avtomobilske barve, s katerimi v simbole predeluje temne strani sodobnega sveta kot so nevarnost jedrske vojne, heroin, AIDS...; kaotičnost, hitenje in večno negotovost. Razstava je rezultat sodelovanja s KUD ART Litija. Slike: arhiv KDH GASILSKI ZAVOD TRBOVLJE USPEŠEN V KRANJU Združenje slovenskih poklicnih gasilcev in Javni zavod za gasilsko reševalno službo Kranj sta v soboto 27. maja v Kranju in okolici pripravila 5. tekmovanje slovenskih poklicnih gasilcev v peteroboju in 1. tekmovanje poklicnih gasilcev v triatlonu. V konkurenci 12 ekip je zasedba Gasilskega zavoda Trbovlje osvojila 3. mesto v kategoriji skupne starosti ekipe nad 200 let. Poleg gasilskih ekip so na peteroboju sodelovala tudi moštva ostalih organizacij oziroma služb sistema zaščite in reševanja (URSZR, ZD Kranj, Policija Kranj). Tekmovanje je potekalo etapno, vsako etapo je opravil eden od članov ekipe. Letošnja novost, triatlon, pa je bila sestavljena iz nošenja bremen, gorskega kolesarjenja in plavanja. Besedilo: Boštjan Grošelj Slika: arhiv Gasilskega zavoda Trbovlje V ŽALCU je 9. in 10. junija 2006 potekalo ČLANSKO gasilsko tekmovanje za Memorial Matevža Naceta na katerem so nastopale tekmovalne enote Članic A, članov A, članov B, Članic B ki so na regijskih gasilskih tekmovanjih v letu 2005 izpolnile pogoje za sodelovanje na tem državnem tekmovanju. Člani in članice so se v skladu z razpisom pomerili v treh disciplinah: v taktični mokri vaji, teoretičnem testiranju in vaji razvrščanja. V soboto, 10 junija 2006 pa so se na tekmovanju članom pridružile še tekmovalne enote starejših gasilk in gasilcev, ki so na regijskih tekmovanjih dobile vstopnico za sodelovanje na državnem tekmovanju in ti so se preizkusili v dveh vajah: V vaji s hidrantom in vaji raznoterosti za 7 tekmovalcev. Na letošnjem državnem članskem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta so se prijavile 202 tekmovalne enote, kar pomeni, da seje na tekmovanju udeležilo okoli 2000 gasilk in gasilcev v različnih kategorijah. Iz Zasavja je sodelovalo deset tekmovalnih enot, ki so se vse dobro uvrstile. M;i// KOLESA SO ZAGRIZLA V KUMLJANSKE STRMINE Kolesarsko društvo Partizan Trbovlje je v nedeljo, 4. junija, organiziralo 16. kolesarski vzpon na Kum, na katerem je sodelovalo skupaj 77 deleženk in udeležencev. Pred časom so ga zaradi negotovega septembrskega vremena, premaknili na junij, v okvir praznovanj občinskega praznika, vendar glede vremena niso bili mnogo na boljšem. Skoraj bi jih tudi v tem času presenetil sneg. Višinska razlika proge je 1119 metrov, sicer asfaltirana proga, dolga 10 kilometrov, teče zadnji kilometer in pol po makadamu. Vsak udeleženec kolesarskega vzpona na Kum je prejel spominsko kolajno Kum 2006, spominsko majico KUM 2006, toplo malico,osvežilni napitek in čaj. Podeljena so bila priznanja za prve tri udeležence po starostnih kategorijah in posebna priznanja za najstarejšega udeleženca in udeleženko ter najmlajšega udeleženca in udeleženko. ABSOLUTNI ZMAGOVALEC kolesarskega vzpona na KUM je bil rekreativni kolesar Miran CVET (ponovno) iz Hrastnika s časom 00:36:50. Pripadel mu je Pokal za absolutnega zmagovalca in športna ura znamke GUL, ki stajo prejela tudi drugo (čas: 00:40:35) in tretje (čas: 00:45:19) uvrščeni v absolutni konkurenci Simon ALIČ SIMON in Erik ROSENSTEIN. Prva med nežnejšim spolom v absolutnih rezultatih je bila Manca MURN na 50. mestu s časom 1:08:39. . , r, MaH Slika: e-revir OKROGLA + 50 LET PODRUŽNIČNE SOLE MLINSE IN 60 LET ŠOLSTVA NA MLINŠAII »Šolsko življenje vsakega kraja je kot pisan mozaik. Sestavljen je iz velikih in majhnih, uspešnih in neuspešnih, pomembnih in nepomembnih, veselih in žalostnih dogodkov.« Tako je bilo in še vedno je tudi na Mlinšah. »Šolsko življenje vsakega kraja je kot pisan mozaik. Sestavljen je iz velikih in majhnih, uspešnih in neuspešnih, pomembnih in nepomembnih, veselih in žalostnih dogodkov.« Tako je bilo in še vedno je tudi na Mlinšah. Šolstvo v naši krajevni skupnosti seje razvijalo tako kot drugod po Slovenji. Učenci naše Krajevne skupnosti so hodili sprva v šolo za Zasavsko goro, Vače in Kolovrat. Vendar je v krajanih gorela močna želja. Tu na Mlinšah imeti svojo šolo. Njihova prizadevanja so bila uspešna. Tako je Ministrstvo za prosveto s svojim odlokom 14. decembra 1945 odobrilo ustanovitev OSNOVNE ŠOLE MLINŠE z dvema oddelkoma. Za izvajanje pouka je bil izbran salon gostilne v Zarnikovi hiši na Mlinšah (slika okoli leta 1920). Šolski prostori so se leta 1952 preselili najprej v dvorano Zadružnega doma, nato pa v prvo nadstropje tega doma. 29. novembra 1956 pa je bil tu na Mlinšah še en pomemben dan, otvoritev nove šolske zgradbe. Zaradi povečanja števila učencev je šolska zgradba v letu 1996 dobila novo podobo in tako ohranja še danes, ko praznuje svoj 50. rojstni dan. »Ze od nekdaj ljudje poudarjajo pomembne življenjske dogodke s prazniki in praznovanji. In slavje ob 60-letnici šolstva in 50-letnici šolske zgradbe na Mlinšah je velik dogodek, častitljiv jubilej. Prav tak praznik je treba in ga je vredno lepo in s ponosom proslaviti.« Podružnična šola Mlinše danes V teh dejanjih takih praznovanj korenini naša kulturna dediščina in preko tega se zrcali naša kulturna sedanjost. Temeljna značilnost vseh nabranih let je bila nenehna ustvarjalnost, kjer so se potrjevali mladi, ki so šli skozi skrbne roke vseh tistih ljudi, ki sojih učili in vzgajali. To pa so seveda starši in učitelji. V vse, kar je doseženo, so vpeti mnogi napori in odrekanja. Ta pot dosežkov ni vodila po mehki travi, to je bila steza, posutaz grobimi kamni, pa vendar je vodila le navzgor, naprej proti soncu. In tako je še danes na tej naši mlinški šoli... Vsa leta OS Mlinše pomeni središče kulturnega dogajanja v krajevni skupnosti, saj ne mine noben praznik, ne da bi šola pripravila proslavo v kraju sama ali v sodelovanju s člani Kulturnega društva Mlinše. Sola danes V letu 1996je Občina Zagorje zaključila s prenovo šolske zgradbe in ob otvoritvi in predaji prenovljenih prostorov svojemu namenu smo na šolo povabili vse učitelje, ki so na šoli poučevali od vsega začetka, in ostale zaposlene. Srečanje je bilo prijetno in dogovorili smo se, da bi se želeli odslej srečevati vsako leto in resje tako. Vsako leto se srečujemo v drugi polovici avgusta in odziv je presenetljiv, kajti pri teh srečanjih nas podpira tudi naš župan Matjaž Švagan. Učitelji in drugi delavci šole Mlinše nekoč Prijetnoje prisluhniti pripovedi o dogodldh, ki sojih le-ti doživeli na Mlinšah, čeprav so nekateri poučevali le eno šolsko leto. Učitelji so v tistih začetnih časih režirali igre pri gledališki skupini, organizirali učence pri delovnih akcijah pri gradnji Zadružnega doma, vodili folklorno skupino, učili mlade kmečke fante cepiti sadno drevje, sejati, saditi... Več let je bilo v šolskem vrtu mogoče spomladi kupiti sadike. Krajani sejih spominjamo s spoštovanjem in ljubeznijo. Šola zagotavlja za potrebe gledališke skupine Kulturnega društva prostor za vaje za igre v zimskem času, v šoli so volitve, referendumi, razstave... Treba je izreči veliko zahvalo vsem, ki so nekoč delali in ustvarjali na mlinški šoli. Hvala torej za vse!» Tako razmišlja predsednik KS Mlinše- Kolovrat, Valentin Kralj. Pomemben pečat so v zgodovini šole pustili vsi nekdanji učitelji in delavci, saj so vanjo vložili večino svojega ustvarjalnega duha. Njihova ustvarjalnost se je nalezljivo prenašala na prihajajoče generacije učiteljev. Vedno prisotna zavest, da bi učenci dosegli čim boljše uspehe in bi ne bili prikrajšani za čare otroštva, je bila in je ena izmed vodilnih idej. Toje šola, ki se lahko ponosno ozira na uspehe številnih generacij, ki so uspeli na različnih področjih kulturnega, političnega in gospodarskega življenja. Mnogi pa so uspeli kot ljudje, ki so znali poiskati srečo in jo deliti z drugimi. Pri vzgoji in širjenju znanja mladih so uspešni tudi zato, ker uresničujejo zastavljene cilje skupaj z učenci, s starši in ljudmi tega kraja. Prav po tem je mlinška šola znana že od nekdaj in bo ostala taka in še boljša tudi vnaprej. »Zgodovino šolstva sem zapisala in ovekovečila v zborniku, ki je s pomočjo mnogih, v mesecu maju ugledal luč sveta. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste s svojo pisano besedo, slikovnim gradivom, strokovno pomočjo ali kako drugače pripomogli k izidu zbornika ob 50-letnici naše šole. Zbornik sta lektorirali Mojca Grden in Almira Sušin.« Tako o šoli v zborniku razmišlja ravnateljica Tatjana Krautberger. »Sole od kraja namreč ni mogoče ločiti, saj je dobesedno vraščena vanj. Učitelj je v preteklosti opravljal najrazličnejše posle, bilje nepogrešljiv. V šolskih in drugih kronikah so učitelji zapisani z velikim spoštovanjem. Ostali so v spominu krajanov in za sabo pustili trajne sledi. Tudi naš zbornik dopolnjujejo zapisi in razmišljanja bivših učiteljev mlinške šole. Ti dajejo našemu zborniku še danes težo in globino. Na našo prošnjo so se odzvali ljudje, ki so jim leta poučevanja na mlinški šoli v življenjupomembna in so gradili tradicijo te šole. Njim gre v prvi vrsti naša hvaležnost in priznanje. Danes se je šola znašla predpovsem novimi izzivi, ki se jim mora prilagajati, predvsem pa ni več edina, ki daje znanje, kot je bilo v preteklosti. Vloga šole se kaže v usposabljanju mladine, da bo znala sistematično in organizirano oblikovati sistem vrednost, ločiti bistvo od nebistvenega...« V letošnjem letu na Mlinšah torej praznujemo kar trojni jubilej: 60 let šolstva, 50 let šole Mlinše in 10 letnico obnove. Tako pomembne obletnice smo ob praznovanju krajevnega praznika KS Mlinše-Kolovrat obeležili skupaj s krajevno skupnostjo, v soboto, 27. maja 2006 na Mlinšah. Le to je bil še en dokaz tesnega sodelovanja šole s krajem. Praznovanja tako OKROGLA 117 + pomembnega jubileja so se udeležili mnogi krajani, nekdanji in sedanji učenci, učitelji, starši, ravnatelji šol, župan Občine Zagorje ob Savi, društva in drugi. Vsi udeleženci praznovanja so si na povabilo PODRUŽNIČNE SOLE MLINŠE po prijetnem sprejemu in bogati pogostitvi v šolskih prostorih lahko ogledali razstavo Šolstvo nekoč in danes. Najdlje so se obiskovalci zadržali v učilnici, ki je predstavljala zgodovino šolstva. Mnogi so ob gledanju slik poklepetali in obujali spomine iz šolskih dni. Še bolj veselo pa je bilo, ko so se srečali tudi z nekdanjimi učitelji. Pestra in bogata je bila tudi razstava, ki je pričala o številnih dejavnostih ter dosežkih učencev današnjega časa. Po ogledu razstave je sledila osrednja prireditev na igrišču. Vse navzoče je pozdravil predsednik KS Mlinše-Kolovrat, Valentin Kralj. Zaželel je prijetno praznovanje ter druženje ter spregovoril o pomembnosti praznovanja tega pomembnega jubileja. Ogled razstave Dobrodošlico je vsem zaželela tudi vodja podružnične šole Mlinše, Marija Ribič. Svoja občutja o mlinški šoli sta izrazili še nekdanja ravnateljica šole, Stanislava Flis ter učiteljica Marinka Brodar, ki je na šoli Mlinše poučevala kar 30 let. Čudoviti kulturni program, katerega je režirala Mojca Grden (tudi nekdanja učiteljica šole Mlinše), so izvajali: člani Kulturnega društva Mlinše, učenci in učiteljice Podružnične šole Mlinše, pevski zbor Kolovrat in ansambel Najlepši cvet. Po čudoviti prireditvi sta vse navzoče pozdravila tudi ravnateljica Tatjana Krautberger in župan Občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan ter ob tako pomembnem jubileju vsem iskreno čestitala. S skupnimi močmi društev, šole in posameznikov je bilo praznovanje tako pomembnega jubileja res čudovito in mnogim v lep in trajen spomin. Po samem ogledu prireditve so bili vsi povabljeni prijazno pogoščeni, saj so okusili še dobrote, ki jih znamo pripraviti Mlinšanke in Mlinšani. Za kakršnokoli pomoč ob našem jubileju in vsa podarjena darila se vsem najlepše zahvaljujemo. Marija Ribič, vodja Podružnične šole MLINŠE © INTERVJU | i-------------------- 27 LET TEREZNŠKEGA D II F S-A Da leta bežijo, ugotavljamo vse pogosteje. Zdi se nam, da smo komaj zaprli vrata šole, a se že »čez nekaj dni« znajdemo pred vrati ZPIZ-a. Vmes se je dogajalo in dogodilo marsikaj. Ko postanemo nemočni, da bi živeli sami, se mnogi med nami odločijo, da se preselijo v nov dom - dom upokojencev. Tam srečujejo svoje nekdanje sosede, sošolce, sodelavce,... obujajo spomine, se naučijo tistega kar jim še ni uspelo, hodijo na številne prireditve, kakšen izlet, ... Trboveljčani imamo dobro poskrbljeno za upokojence, ki se lahko preselijo v manjša stanovanja pri domu ali v dom. Kmalu bodo zgrajena tudi še varovana stanovanja. O tem in o drugih načrtih smo se pogovarjali z direktorico DUFS Danico Hren. Ob 27. jubileju vsem stanovalcem in zaposlenim iskreno želimo uspešno nadaljevanje začrtanih poti. ...urejena zgradba, okolica, domačnost, ko ob nogah smukne muca, cvetje na oknih... Kako bi na kratko predstavili prehojeno pot DUFS? Ko preteče 27. let življenja in se raznih doživetij, prijetnih in manj prijetnih, spominjamo, dobimo občutek, kot da seje vsako od njih zgodilo včeraj. Prehodili smo skupno pot, zaposleni in stanovalci, več kot četrtino stoletja in ob tem tkali in soustvarjali bogastvo in dober medsebojni odnos v smislu »knapovske« solidarnosti, kar se nam danes po toliko letih gotovo obrestuje. Pot je bila mogočna in trdna in uspešna in ker poti ne zmanjka, smo že pripravljeni na nove izzive. Vsak dom rabi vzdrževanje, obnavljanje, dograjevanje ... V vašem Domu imate veliko takega dela in verjetno načrtujete še več? V dokončanju imamo teraso 4. nadstropja negovalnega dela Doma, tam bodo prostori za terapevtsko delo s stanovalci z demenco. Hidroterapevtski bazen smo dokončali in ga že uporabljamo. Zaključena je investicija - rekonstrukcija tovornega dvigala na stanovanjskem delu Doma v bolniško potniško dvigalo. V letošnjem letu naj bi preuredili kopalnice stanovanjskega dela Doma. Večja investicija bo zamenjava oken z obnovo fasade s solarnim sistemom. Dom se vse bolj odpira. Storitve nudite tudi tistim, ki ne bivajo pri vas? Dom je večino čas polno zaseden in posledično se pojavlja čakalna doba. Zelo težko je komu odreči, da ne more priti v Dom. Ravno to je bil povod, da smo pričeli z izvajanjem storitev tudi na terenu. Dom izvaja razvoz obrokov hrane na domove, izvajamo frizerske storitve za zunanje uporabnike, fizioterapevtske storitve, dnevno varstvo, pomoč na domu, pranje perila. Pozitivna stran nudenja storitev izven Doma se kaže tudi v tem, da se bodoči stanovalci Doma seznanijo s storitvami Doma že pred eventuelnim prihodom, spoznajo se z zaposlenimi in je prehod v Dom milejši. S ponujenimi oblikami naših storitev lahko starejši ljudje dlje časa ostanejo v svojem domačem okolju. Tako z vsem omenjenim prispevamo k realizaciji alternative, ki naj jo imajo starejši v svoji jeseni življenja: ali si izberejo institucijo ali pa ostanejo v svojem domačem okolju s pomočjo servisnih storitev. Bili ste prvi, ki ste uvedli druženje v skupinah, kjer se srečujejo oskrbovanci, stanovalci in bližnji in daljni sosedje. 16. leto je že za nami od prvih Skupin starih za samopomoč. Projekt je zelo pozitiven, kar se odraža tudi v tem, da skupine še vedno delujejo, kvalitativno in kvantitativno rastejo. Se vedno je nekaj zunanjih voditeljic skupin, ki so bile pri začetkih ustanavljanja skupin. Sli smo tudi v nadgradnjo skupin in ustanovili Društvo up, skupine pa so se razširile tudi v lokalno skupnost. Projekt Skupin starih za samopomoč je nastajal v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka Ljubljana, sodelovanje še vedno poteka, posebna zahvala pri vsemu gre sigurno dr. Jožetu Ramovšu. Zavedate se, kako pomembno je, da so stanovalci, njihovi sorodniki in zaposleni v domu med seboj povezani, da se pogovarjajo in sodelujejo... Radi imamo življenje, tudi če je zanj potrebna pomoč nekoga drugega. V jeseni življenja se ta pomoč ponudi v obliki pomoči s strani sorodnikov, dnevnega varstva, servisnih storitev na domu ali pa pomoči, tako zdravstvene kot tudi oskrbne, v Domu. Vesela sem, da so starejšim v zadnjem času ponujene alternativne možnosti, kako preživeti svojo jesen življenja. V primeru, da se starejši človek odloči za življenje v Domu, lahko z odgovornostjo trdim, da je življenje v Domu kvalitetno življenje, dostojno starejšemu človeku. Ko nas pot vodi mimo Doma, nam v oči pade ogromna betonska zgradba in niti malo ne pomislimo, koliko ljudi, vsak s svojo življenjsko zgodbo, živi za temi zidovi. V našem Domu se je v naši veliki družini zbralo kar 205 stanovalcev, vsak s svojo življenjsko zgodbo, s svojimi navadami, željami, izzivi, sposobnostmi. Vsak človek je svet zase, je individuum, zato je še kako potrebna individualna pomoč vsakemu stanovalcu doma posebej. Se INTERVJU (@) naprej bomo soustvarjali vsi skupaj v Domu, tako stanovalci, njihovi svojci, zaposleni, javni delavci, prostovoljci, zunanji vodje Skupin za samopomoč starim, da bo vsak v našem Domu našel svoj prostor za ustvarjalnost, odgovornost in da bomo še naprej vzpodbujali že pridobljeno dragocenost medsebojnega sožitja. Organizirate tudi številne prireditve za stanovalce in obiskovalce. V domu praznujemo vse pomembne praznike. Rojstne dneve naših stanovalcev praznujemo enkrat mesečno. Organiziramo različne prireditve, razstave... Gostili smo številne znane ljudi, pesnike, pisatelje, poslance, ministre, pevske zbore, cicibane iz vrtcev, šolarje, dijake, gledališke in druge skupine. Naši stalni gostje so predstavniki RK, ZB NOB, Društva invalidov... Na kaj ste najbolj ponosni? Veseli smo, da se stanovalci pri nas dobro počutijo, saj mnogi pravijo, da imajo tu svoj drugi dom. Tudi njihovi svojci nas večkrat pohvalijo, to je za nas največja nagrada. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo ustanovili klub svojcev. Deluje že več kot dve leti in v tem času smo na ta način uspeli razrešiti marsikatero zadrego. Uspelo nam je pridobiti, kot petemu domu upokojencev v Sloveniji, certifikat kakovosti ISO 9001:2000. S tem smo se zavezali, da bo ostala kakovost naših storitev na vsaj taki ravni kot do sedaj, želimo pa si še mnogih izboljšav... Besedilo in slike: Irena Vozelj Q NAJ USPEH REKORDNA ZLATA RERA Učenke in učenci zagorske Osnovne šole Toneta Okrogarja so letos osvojili kar 11 zlatih priznanj na državnih tekmovanjih. To je dosedanji rekord šole, h kateremu so prispevali: Urša Klinc iz Zagorja s šestimi priznanji (slovenščina, matematika, biologija, angleščina, zgodovina, vesela šola), Nejc Petek z Brezovice pri Tirni z dvema priznanjema (kemija, matematika), po eno zlato priznanje pa so osvojili Tanja Vozelj s Kala (slovenščina), Ana Čebin iz Kisovca (matematika) in Tin Troha iz Zagorja (vesela šola). Osmošolec Nejc Petek je ponosen nad priznanji. Kemijski testi se mu niso zdeli težki. Pri matematiki je bilo težje, ker je le za las ujel udeležbo na državnem tekmovanju, zato mu ta uspeh več pomeni. Upa, da bo prihodnje leto zlatih priznanj še več. Osmošolka Ana Čebin je letos osvojila svoje prvo zlato priznanje. Ko ji je uspelo priti na državno tekmovanje, si je rekla: “Moram dobiti priznanje, ker bo to tudi iztočnica za morebitno pridobitev Zoisove štipendije.” Doslej ni vedela, da je matematika njena močna točka. Zaradi veselja do logičnega razmišljanja ji je sicer šla, vendar se ji je to zdelo nekaj samoumevnega. Z desne so Ana Čebin, Nejc Petek, Tin Troha, Tanja Vozelj in Urša Klinc ter ravnatelj Bronislav Urbanija Devetošolka Tanja Vozelj je temeljito predelala obvezno literaturo za tekmovanje in se dobro znašla pri testih. Zlato priznanje ji dosti pomeni, saj je edino, ki gaje letos dobila. “Če že greš na tekmovanje, hočeš kaj doseči, zato se zavzeto pripraviš; če ne dobiš priznanja, si malo razočaran,” pravi. Četrtošolcu Tinu Troha - edinemu med zlatonagrajenci, ki je še vključen v osemletni program, ki bo čez dobro leto prešel v zadnjo triado devetletke - se veselošolski preizkusi znanja niso zdeli težki, zdi pa se mu lepo, da je ob koncu dobil zlato priznanje. Letošnje teme so bile zanj zanimive, med njimi sta bila npr. kolesarstvo in nogomet. Devetošolko Uršo Klinc veselijo vsi predmeti. Trudi se, da bi bila čimbolj vsestranska. “Vsa priznanja se mi zdijo enakovredna, saj sem v to, da sem jih dosegla, vložila veliko truda,” pravi. V prostem času rada deska po internetu in bere. V zadnjem obdobju se recimo ukvarja s samoučenjem francoščine. Odkar ve zase, je radovedna. Ne zadovolji se zgolj s površinskim znanjem, ampak želi s poglabljanjem v stvari ugotoviti, kaj je za njimi. “Znanje mi bo pomagalo pri odločitvi, kaj je tisto, kar me poklicno najbolj veseli,” dodaja, zato se tudi tekmovanj ni udeleževala zato, da bi videla, koliko ljudi lahko premaga. Njen poglavitni cilj je bil preveriti, koliko zna. Trenutno jo najbolj zanimajo jeziki, zato se poklicno vidi v prevajalstvu. “Lahko pa se še spreobrnem; v srednji šoli imam še čas, da pretehtam svoje interese,” dopušča tudi druge možnosti bodoča dijakinja Gimnazije Trbovlje. S sošolkami in sošolci se je dobro razumela. Občasno je sicer prišlo do manjših sporov, ki pa so bili kmalu zglajeni. “Podpirali so me tudi pri mojih tekmovalnih prizadevanjih in se ob priznanjih Urša Klinc je bila šestkrat veselili skupaj z mano,” jih ^ata pohvali Klinčeva. Hvaležna je učiteljem, ki so si po pouku vzeli čas zanjo in ji pomagali, da se je dodatno pripravila na tekmovanja. Podporo in spodbudo vedno najde pri svojih starših, ki je niso silili k osvojitvi priznanj, so pa bili veseli vseh, ki jih je dobila. Življenje se ji zdi nekaj samoumevnega, vendar se ga trudi čimbolj izkoristiti. Zgodi se, dajo zgrabi kakšen “lenobni preblisk”, ki pa hitro mine - nenazadnje je lahko včasih tudi lenoba ustvarjalna. Ravnatelj Bronislav Urbanija, ki je zelo ponosen na zlate dosežke, zagotavlja, da so slednji potrditev uspešnega dela šole. Kljub temu poudarja, da so priznanja predvsem uspeh za njihove dobitnike. Prepričan je namreč, da je 90 odstotkov uspeha v delu, 10 odstotkov pa v nadarjenosti. “Pri slovenščini smo letos po zlatih priznanjih najboljši v Zasavju - z dvema zlatima priznanjema smo celo edina zasavska šola, kije osvojila to priznanje. To je eden izmed dokazov, da smo na pravi poti. V preteklosti smo veliko pozornosti namenjali pomoči učencem z učnimi težavami, premalo pozornosti pa smo posvečali nadarjenim. Lani smo začeli dokazljivo več pozornosti posvečati nadarjenim. S stanjem še nisem zadovoljen, so pa to začetki, ki tudi pomenijo en kamenček v mozaiku letošnjih tekmovalnih uspehov. V prihodnje moramo na tem področju narediti še več,” je odločen ravnatelj. “Cilj šole namreč je, da omogočimo vsem učencem, da v največji možni meri uresničijo svoj potencial. To ni odvisno samo od nas, ampak tudi od staršev in učencev. Če trikotnik starši -učenec - učitelj deluje, potem lahko vsak učenec doseže sebi primeren rezultat. Otroci so staršem dani v upravljanje. Toda ambicije staršev so velikokrat v škodo otrokom, ker s sledenjem interesom staršev ne razvijajo lastne osebnosti, ne delajo tistega, kar jih najbolj veseli. Starši in učitelji bi si morali prizadevati omogočiti otrokom, da čimbolj izkoristijo svoj lasten potencial,” zaključuje Urbanija. Ob tem ima npr. v mislih, da otroci veliko raje obiskujejo izbirne predmete, kijih veselijo, kot tiste, ki so jim jih predpisali starši. Zgodba je podobna pri izbiri srednje šole in fakultete, kjer prisila staršev običajno tudi ne obrodi dobrih sadov. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj FESTIVAL w RDEČI REVIRJI REPORTAŽA ©> ČETRTIČ V Hrastniku je potekal v dneh od srede, T.junija, do nedelje, 11.junija 2006, že četrti plesno gledališki festival v organizaciji zavoda Vitkar iz Ljubljane, ki ga vodita domačina Mojca Ulaga in Branko Potočan. »Vesel sem, da vztrajata,...« je dejal ob otvoritvi župan Miran Jerič. Mednarodno obarvan festival je podprla hrastniška in MO Ljubljana. .11 i .......I rilHmiilBMMMi Joco Žnidaršič, Fotograf z veliko začetnico Festival se je začel z legendarnim fotografom Jocom Žnidaršičem, ki je v galeriji DD predstavil del razstave iz Cankarjevega doma Nekoč je bil Tito. V avli so razstavili tri veličastne fotografije hrastniških marionet, ki jih je posnel uveljavljeni fotograf Andrej Blatnik. «Odkar sem jih pred šestimi leti prvič videl, mi niso dale miru ...,«je dejal. Poslikal je sicer vse in mogoče se znamenitim marionetam z Andrejem Blatnikom odpira okno v svet... Prvi dan festivala se je nadaljeval še v dvorani, kjer je igralka in pevka Vesna Pernarčič s svojo predstavo Piaf, Edit Piaf, uročila poslušalce. »Avtor veznega teksta o življenju znamenite pevke pa je moj oče...,«je pojasnila simpatična pevka. Potem se je vsak dan zvrstilo od pet do osem prireditev. Tudi na Dolu, V Turju in na Kalu. Delavnica salse pa je pod mentorstvom Darinke Matliev potekala vsak dan... Na račun so prišli tudi otroci z Burek teatrom, ljubitelji modernih glasbenih tokov - Sur, Icarus down, finsko gledališče, Gledalšče Glej, gledališče iz Latvije, avstrijska ulična predstava.. .Branko Potočan pa seje predstavil s filmsko adaptacijo. Andrej Blatnik, s čigar fotografijami se morda hrastniškim marionetam odpira pot v svet Vesna Pernarčič v vlogi Piaf Katalenapo burnem aplavzu Med najbolj obiskanimi prireditvami pa je bil v soboto, 10. junija, koncert skupine Katalena, ki bo čez mesec dni slavil že peto obletnico obstoja, kot je povedala Vesna Zornik, vitalna, svojevrstna pevka te vrhunske skupine. Fotografije in besedilo: Fanči Moljk @! REPORTAŽA OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA TRBOVLJE JE PRAZNOVALA Območna obrtna zbornica Trbovlje je praznovala 35-letnico obstoja in delovanja. Ob tej priložnosti je bila v petek, 9. junija 2006, slavnostna akademija v Gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Po uvodnem pozdravu predsednika Območne obrtne zbornice Trbovlje, Božidarja Drnovška, sta spregovorila gosta, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun in poslanec v Državnem zboru RS ter župan občine Trbovlje Bogdan Barovič. Za dolgoletno prizadevno delo na področju svojega obrtniškega dela in za delo v organih in sekcijah obrtne zbornice so prejeli priznanja najbolj zagnani člani Območne obrtne zbornice Trbovlje: Ivanka Jager, Robert Leskovšek, Branko Lobnikar, Jože Mešiček, Ksenija Mlinarič, Martin Račič, Jože Štimec, Jože Wallas, Božidar Drnovšek in Franc Vene. Dobitniki republiških priznanj, ki jih je podelil Miroslav Klun pa so Franc Malgaj, Janez Zakonjšek, podjetnika, ki sta dokazala, da se lahko s trdim delom in v koraku s časom lahko naredi veliko velikih dejanj, Doroteja Urbanija, od leta 1992 sekretarka OOZ Trbovlje, ki jo odlikujeta velika strokovnost, marljivost in odločnost ter Božidar Drnovšek, predsednik, ki od leta 1992 vodi območno obrtno zbornico v duhu časa in napredka. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA TRBOVLJE 35 let Po zaključku slavnostne akademije, ki so jo popestrili učenci Glasbene šole Trbovlje, so slavljencem voščili predstavniki območnih obrtnih zbornic Hrastnika, Zagorja in Litije. V avli je bila po uradnem delu svečanosti družabna prireditev s plesom za aktivne in upokojene obrtnike in njihove svojce. BesedikrMaH Slike: foto Weiss in MaH PREDSTAVLJAMO VAM f§) KATARINA 2006 - IV. BIVIČEV MEMORIAL Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja »Magnet« je priredilo Dirko za državno prvenstvo starodobnikov. Udeležilo se ga je več kot 76 motociklov različnih kategorij, od teh jih je tekmovalo 72. Po besedah Franca Malgaja, predsednika društva, so motoristi in Zveza zelo zadovoljni s traso, saj je ugodna konfiguracija proge, poleg tega pa še odličen asfalt, ki omogoča dober oprijem pnevmatik. Mestoma sicer huda strmina motorjem nič ne škoduje, saj so to po večini dirkalno prirejeni motorji, vsi pa so odlično vzdrževani, tako, da se jim leta ne poznajo. Tudi vozniki motoristi so tako naravnani, da »dihajo« s svojimi jeklenimi lepotci in jih pozorno vzdržujejo. Da se taka tekma, mimogrede, v prihodnjosti bo postala mednarodna, odvija v Zasavju, je velika zasluga prizadevnih članov društva in osebnih znanj na ministrstvu za promet. Predno se poglobite v slike, naj vas v imenu društva povabimo na 2. vseslovensko srečanje starodobnikov Zasavje 2006, v nedeljo, 18. junija. Besedilo in slike: MM © DRUŠTVENO URŠA PROSENC RAZSTAVLJA V HRASTNIKU Urša Prosenc, članica Foto kluba Hrastnik, razstavlja te dni v hrastniškem zdravstvenem domu, kjer bodo njene fotografije še do 17.junija 2006. Urša je sicer doma iz Trbovelj, tri leta pa že poučuje biologijo na litijski gimnaziji. Ljubezen do fotografiranja soji privzgojili starši, kasneje pa se je navduševala nad enkratnimi makro posnetki avtorjev National geografica... .Tako seje zastrupila z naravoslovno fotografijo tudi sama in iskala motive žuželk, dele rastlinja.. .Zadnje čase pa se preizkuša tudi z drugačnimi posnetki. Se posebej od lani, ko je preživela mesec dni na Madagaskarju, od koder so razstavljeni posnetki. Splača se pohiteti, še dva dni je razstava odprta. Fotografije: Urša Prosenc Besedilo: Fanči Moljk URŠA PROSENC MADAGASKAR doživetje rdečega otoka FOTOGRAFSKO DOKUMENTARNA RAZSTAVA f FOTO 1 KLUB Galerija zdravstvenega doma v Hrastniku do 17.6.2006 Podarjamo zelo kvalitetne znanstvene kalkulatorje TEXAS INSTRUMENTS, udobne kratke majice “ZASAVC”, z nami pa potujete v GARDALAND brezplačno! informacije: http://zasavc.gajba.net www.grafika-gracer.net NAJSTNIŠKA @ HRASTNIŠKI ŠOLARJI V RRUSELJ PO NAGRADO ZA NAJBOLJŠI PLAKAT NA TEMO PRAVICE OTROK V EVROPSKI UNIJI Skupina učencev - Aldina Selimovič, Maja Rot, Tina Šmit, Adem Dizdarevič in mentorica Mira Marinko z OŠ narodnega heroja Rajka iz Hrastnika - se je vrnila v četrtek,18.maja 2006, z dvodnevnega izlet v Bruselj, kamor so bili povabljeni na sklepno prireditev natečaja Pravice otrok v Evropski uniji. Izdelali so namreč plakat, ki govori o kršenju otrokovih pravic in zmagali v starostni skupini od 10-14 let. Natečaj je potekal v vseh državah članic EU. V Sloveniji so narisali kar 110 plakatov. V vsaki državi so izbrali dva zmagovalna plakata v dveh starostnih skupinah. V Bruselj je potovali še ekipa gimnazijk iz Dijaškega doma Koper iz skupine od 15 do 18 let. Ker so potovali z letalom, je bilo še nekaj časa za ogled mesta. Ogledali so si znameniti Atomium, nato pa potovali v približno 100 km oddaljeni Durbuy, kjer je pustolovski park. Tam so učenci merili moči z ekipami drugih držav v igranju zabavnega nogometa, veslanju po jezeru, plezanju po vrveh ... Naslednje jutro so se vrnili v Bruselj na slavnostno podelitve priznanj, potem pa so se še malo sprehodili po mestu, kjer so si privoščili znamenite praline ter uživali v mestnem vrvežu. V večernih urah pa so poleteli proti domu. Slika: arhiv šole Besedilo: Fanči Moljk NATEČAJ INOVATIVNOSTI ZA OSNOVNOŠOLCE: IZ ODPADNE EMRALAŽE IZDELUJEMO... ...iz odpadnih plastenk vrtno pohištvo. Tako so sklenili učenci-inovatorji Osnovne šole Ivana Cankarja Trbovlje in izmed 83 sodelujočih skupin šolarjev iz četrtega, petega in šestega razreda postali državni prvaki. Naloge so se lotili profesionalno in ob testiranju obremenitve, ki jo iz odpadne embalaže izdelano pohištvo prenese, ugotovili, daje dovolj čvrsto in trdno, da se ga resnično lahko uporablja na r0i šolskem dvorišču. Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, ki na celotnem območju Slovenije prevzema odpadno embalažo in jo usmerja v predelavo, je v lanskem letu pričela s sistematičnim ozaveščanjem osnovnošolcev o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo. V sodelovanju z nacionalno koordinacijo Ekošol je izvedla natečaj | inovativnosti. Ozaveščanje je bilo v letošnjem šolskem letu 2005 / 2006 osredotočeno na področje ponovne uporabe odpadne embalaže. Na natečaju je sodelovalo 170 šol iz vse Slovenije oziroma 13.000 učencev devetletk. Državni zmagovalci so, izmed 114 skupin šolarjev od prvega do tretjega razreda, otroci Osnovne šole Toneta Čufarja iz Ljubljane. Iz odpadne embalaže mleka in sadnih sokov so izdelali dežnik, ki pa zares ne prepušča dežja. Namen akcije je bil, da otroci sprostijo svojo ustvarjalnost in tudi sami začnejo razmišljati o tem, kako bi odpadno embalažo spremenili v uporaben izdelek. Strokovna komisija je v začetku junija izbrala najboljše regijske zmagovalce v vsaki triadi, ki si bodo ogledali izbrano kino predstavo. Državni zmagovalci, ki so izdelali najbolj inovativne in funkcionalne izdelke, izbrani iz vseh regij, bodo odšli v Gardaland. MaH OPERACIJA DIREKT V sredo, 31. maja smo v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah gostili novinarko Ano Jud in Miča Mrkaića, predavatelja na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Ana Jud v knjigi Operacija Direkt razkriva delovanje slovenskega tabloida, pri nastanku katerega je sodelovala tudi sama in zanj pisala več kot štiri mesece. Po mnenju Mrkaiča gre za eno najbolj šokantnih knjig tega desetletja. OECD raziskava je pokazala, daje med nami 80 % lenih bralcev. Ljudje berejo malo, če že, pa sploh ne razumejo, kaj so prebrali. Anina knjiga o novinarstvu in rumenem tisku ima dodano vrednost. Bralec spozna, da mora vse, kar prebere v medijih, jemati z rezervo in se vprašati, kakšen interes je imel avtor, ko je pisal besedilo. Knjiga prispeva k temu, da postanemo izbirčni bralci. Celoten slovenski medijski prostorje tesno povezan. O tem priča že dejstvo, daje večina založb zavrnila sodelovanje z Ano. Ana je pred objavo knjige besedilo poslala na FDV s prošnjo, da napišejo recenzijo. Ko so ugotovili, da razkriva Francija Zavrla, so bili že naslednji dan z vsebino knjige seznanjeni tako Zavrl kot Pristop, Dnevnik in še kdo. Edina profesorica s FDV, ki seje postavila na stran Ane Jud je Sandra Bašič Hrvatin. Ob tem se nam zastavi vprašanje, kaj je z ostalo akademsko stroko, ki vzgaja bodoče novinarje, in ali je tu razlog za današnjo žalostno stanje slovenskega medijskega prostora? Danes se soočamo s problemom nestrokovnosti slovenskih novinarjev. Večinoma so prispevki pripravljeni tako, da navajajo eno in drugo stran zgodbe, potem pa bralcu prepustijo, da si ustvari mnenje. Ali ne gre za strokovnjake, ki naj bi s študijem pridobili strokovna znanja, na podlagi katerih bi bili zgodbo sposobni zapisati s kritično distanco? Po mnenju Mrkaiča imamo v Sloveniji le okrog 50 novinarjev, ki bi bili sposobni komentirati gospodarsko in politično dogajanje. In kaj počne preostala slovenska novinarska stroka? Slovencem manjka »zdrave kmečke pameti«. Človek intuitivno čuti, komu lahko verjame. Ponavadi so to novinarji s hrbtenico, vendar ti niso medijsko popularni (morda zato, ker naše medije poganja kapital in ne novinarska etika?). Pravi novinarji znajo prepričati, bralec teži po njihovih člankih, ker čuti, da govorijo resnico. Večji poudarek moramo namenjati kritični selekciji informacij! Vendarle imamo po malem že vsega »poln kufer«, kot seje izrazila ena od udeleženk sredinega večera. Ste tudi vi že začeli ugašati radio ali televizijo? Ali nimate občutek, da govorijo samo o velikih problemih, o ubojih v Iraku in podobno. Kje je med temi prispevki mali človek? Zakaj so osebne afere znanih osebnosti postale pomembnejše od aktualnih problemov naše družbe, kot je brezposelnost ali nečisto okolje? Kdo nam meče pesek v oči in odvrača pozornost od pravih problemov? Dragi bralci, zavedajte se, da z nakupom časopisa plačate nestrokovnost. Na vas je odločitev, ali boste s tem nadaljevali ali pa se odločili za temeljito selekcijo informacij, kijih prejemate (plačujete). Se prej pa vas vabim, da preberete knjigo, ki vas zagotovo ne bo pustila neprizadete. AVTOPORTRET V Mladinskem centru Trbovlje je svoj AVTOPORTRET predstavila Mojca Drčar Murko, poslanke Slovenije v evropskem parlamentu. Kaj vse pa je znana Slovenka še bila in je, je v pogovoru z Alešom Guličem zaupala obiskovalcem na predstavitvenem večeru. NITKE ŽIVLJENJA V prvih junijskih dneh je v dvorani Kulturnega centra v Litiji gostovala Marija Ahačič Polak, ki je predstavila svoj knjižni prvenec Nitke življenja. Večer je organiziral Zavod za izobraževanje in kulturo Litija v sodelovanju s Tržiškim muzejem Knjiga opisuje kratko, a burno pot novinarke Direkta, ki se je tam zaposlila kot idealistka v želji, da bi razkrivala nesnago slovenske družbe. Ob tem pa je spoznala, da je prav Direkt eden glavnih producentov slovenskih gnojnih tvorov in da služi kot propagandno orodje prav tistim, ki bi se poštenega raziskovalnega novinarstva morali najbolj bati. V knjigi boste lahko brali o metamorfozi te novinarke od zveste vojakinje Direkta do upornice z razlogom, o psihološki škodi, ki jo tako zaposlenim kot bralcem prinaša rumeni tisk, o »udbovskih« metodah urednikov in novinarjev rumenega tiska in ljudeh, ki iz ozadja in v posmeh novinarski svobodi dirigirajo vsebino Direkta. Večina teksta je sestavljena iz dialogov in tekstovnih sporočil, ki so potovali med urednikom Direkta, Bojanom Požarjem, in njegovimi zaposlenimi. Vsebuje zajetne informacije o ozadju delovanja časopisa Direkt in predstavlja zanimivo branje, glede na to, da v slovenskem medijskem prostoru ni veliko knjig, ki bi se ukvarjale s podobno tematiko. Knjiga je fascinantno branje, napisana tako, da bralec strani kar požira! KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Pomlad se je sprehodila po svoji poti in že smo na pragu poletja. S čim nas je obogatila letošnja cvetoča kraljica? Smo jo zgolj površinsko dojemali ali smo si vzeli čas, postali za hip in ujeli dotik njene globine, neponovljivost njene pojavnosti, ki boža naše življenje? Oddaljujemo se od lanske zime in smo vsak dan bliže novemu hladu. Vmes sta še poletje in jesen, a treba ju je izkoristiti in si napolniti baterije za puste dni. Kajti vsak dan je lahko prazen, še zlasti, če se predajamo dvomu in brezupu. Nabrusimo kose optimizma, se da bodo grenke misli razblinile, kot smo zmogli ob rojstvu države Slovenije pred 15 leti. Naj živi svoboda srca, ki prebuja duha. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) POMLADNI ZAPIS KLEPANJE KOSE DVOMLJIVEC Prihaja, Večer se pripravlja, Vedno nekaj sprašuje, težko pričakovana, ko dan se poslavlja, o tem, o onem, o vsem. v rožnatih copatkah, mir se je ulegel prek cele vasi. Brez dlake na jeziku - zapredena v zeleno pajčevino le kako naj vem? regratom prižiga lučice Po vasi odmeva Ali ljubiti ali pustiti jo, ognjeno zlate. podolgem, počez, kaj pa vem, nekdo koso kleplje, lagati o sreči in ljubezni? V maju njen zven pa narahlo Ne vem! mina tortici ščemipo kosteh. eno svečko več ugasne To srce njegovo naj presodi, in pod veke, V ranem jutru, da sreča ne splava ne več gladke, ko mlada je rosa, mu po vodi. grenko sladke neusmiljeno reže solzice zatakne. sklepčna ta kosa. Sam bi moral razumeti, kar srce mu pravi, Vlado Garantini Ob rezkem klepanju sam se odločiti, pa me spreleti, dokler je še pripravi. morda že smrt koso kleplje svojo, Mnenje drugih ZASAVSKI USTVARJALCI, nič ne šteje, NA PLAN! da mene al’ tebe dvomljivec ustvarja sam z njo pokosi, naj si življenje s voj e. K sodelovanju vabimo vse, ki preden se v jutru pišete prozo, ker bo odslej rosa posuši. rubrika List v vsaki drugi Gregor Lesar številka Zasavca namenjena tudi Andrej Režun vašim stvaritvam! Besedila (izpis na papirju + disketa) pošiljajte na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. S svojimi proznimi deli boste obogatili List! V" “Modrost Življenja je vedno globlja in širša kot človeška modrost. ” (Maksim Gorki) FESTIVAL MAT KIILTRA PRISRČNO VABI na glasbeno-plesno-literami dogodek Čarovnija letnih časov, ki bo v petek 23. junija 2006 ob 20.30 v dvorani RCR-a, Podvine 36, Zagorje. Nastopili bodo Z. poeti in folklorna skupina Prosvetnega društva Čemšenik. KADETOM BRON XA EKIPNEM DRŽAVNEM PRVENSTVU Na ekipno državno prvenstvo, ki se je odvijalo v soboto 3. junija v Oplotnici je trener Jernej SIMERL peljal ekipo kadetov v sestavi: Kristijan OSTOJIČ, Nik ŽLAK, Rok LOPAN in Maks ŠMIDHOFER. Na prvenstvu, kjer so se pomerili tekmovalci in tekmovalke v vseh starostnih kategorijah, se je pomerilo 54 ekip iz 20 slovenskih klubov. Po temeljitem premisleku so se v klubu odločili, da jih bo letos na tem tekmovanju zastopala samo ena ekipa, kajti v vseh ostalih trenutno nimajo treh ali štirih tekmovalcev v isti starostni kategoriji, ki bi se lahko pomerili za najvišja mesta v državi. V zadnjem obdobju so v klubu dobro trenirali in tudi tempirali vrh športne forme za to tekmovanje. Med 10. ekipami so se že v prvem kolu pomerili s kasnejšimi državnimi prvaki, ekipo Grosupljega. Dvoboj so v skupnem seštevku nesrečno izgubili za eno samo točko razlike. OSTOJIČ je prvem kolu zmagal z rezultatom 1:0, v drugem kolu je ŽLAK izgubil, s trenutno najboljšim slovenskim kadetom in državnim reprezentantom, PETROVČIČEM z 0:2. LOPAN pa je v zadnji borbi kljub nenehnemu napadanju iztržil samo neodločen rezultat. Z uvrstitvijo v finale so Grosupeljčani omogočili Trboveljčanom borbo za bronasto medaljo. Ekipa Kranja, kije tudi veljala za enega izmed favoritov za zlato medaljo, se ni mogla dostojno upirati Trboveljčanom. Dvoboj sta dobila praktično že po dveh gladkih zmagah OSTOJIČ in ŽLAK. Tekmovalci so po končanem tekmovanju sicer bili malo razočarani, vendar se vsi zavedajo, da bodo imeli še mnogo priložnosti za dokazovanje. S tem se počasi zaključuje spomladanski del tekmovanj. Trboveljčani se bodo udeležili še mednarodnega karate turnirja v Sevnici v soboto 17. junija. Tja bodo odpotovali najmlajši tekmovalci, ki pridobivajo prve tekmovalne izkušnje na tekmovanjih izven Trbovelj. Junij je sicer še pestro izpolnjen z aktivnostmi, ki imajo družabne namene, zadnjo pokalno klubsko tekmo in zaključkom tekmovalne sezone, M.junija v telovadnici Osnovne šole v Trbovljah ter »MEGA« piknikom članov karate kluba skupaj s starši. Bogdan SIMERL BEST FIGHTER 2006 V Italjanskem Salsomaggiore je minuli vikend potekalo eno izmed največjih tekmovanj v kikboksu, ki se ga je udeležilo 7 predstavnikov kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje. Sodelovalo je 1400 tekmovalcev iz 34. držav. V kategoriji mladink -55 kg, je Tina Koder z zelo dobrimi borbami v finalu klonila proti hrvaški prvakinji in osvojila srebrno medaljo. Tjaša Krajnik je v kategoriji mladink -60 kg, v svojem debitantskem nastopu na tako velikem tekmovanju, z nekaj športne smole v 1. kolu morala priznati premoč izkušeni tekmovalki z Madžarske. Najmlajši tekmovalki zagorskega kluba pa sta nastopili tudi v disciplini glasbenih form. Tjaša je zasedla 5., Tina pa 6. mesto. Rezultat je pokazal, da klub vzgaja perspektivne tekmovalce tudi v tej zvrsti kikboksa. Med članicami v disciplini glasbenih form je Sabina Miklavčič zaostala le za predstavnico iz Belorusije, kije pokal Best Fighter osvojila že tretjič zapored ter tako na koncu prejela naslov pokalne podprvakinje. V isti kategoriji je komaj 16 letna Sara Vučko le za 0,4 točke zgrešila stopničke. Bila je četrta. Prav tako kot Tina in Tjaša, je tudi Sara tekmovala v športnih borbah, kjer je v kategoriji kadetinj -50 kg v prvem kolu naletela na kasnejšo zmagovalko iz Madžarske. Klemen Juvan, Primož Bračič in Igor Kalšek zopet dokazali, da sodijo v skupino elitnih tekmovalcev kikboksa v disciplini šemi kontakt. Primožu Bračiču je med člani -84 kg, kljub odlični borbi z Italjanom, le za eno točko ušlo odličje. V kategoriji članov -89 kg je Igorju Kalšku v borbi z Madžarom prav tako za las ušla uvrstitev v finale. Igorje na koncu osvojil 3. mesto. V zelo številčni kategoriji članov -69 kg je Klemnu Juvanu, spodletelo šele v 4. kolu, kjer je v zelo tesni borbi zmagal Madžar, sicer lanskoletni zmagovalec absolutne kategorije. Igor in Klemen sta se udeležila tudi tekmovanja Grandchampion, kjer se je pomerilo preko 70 najboljših tekmovalcev iz različnih kategorij. Igorje v prvem kolu klonil proti aktualnem svetovnem prvaku Di Leu, Klemnu pa seje z odličnimi borbami uspelo uvrstiti med najboljših 8. V četrtfinalu mu je, navkljub zelo dobri borbi, za točko ušla zmaga proti kasnejšemu finalistu, norveškemu prvaku Spissoy-ju. Zagorski Pon Do Kwanovci so se tako zopet izkazali na svetovni ravni in uspešno zaključili drugi del sezone. PDK Zagorje ______________ŠPORT © 2. MEDNARODNI MITING POKAL TERME PTUJ V soboto 13.5. in nedeljo 14.5. 2006 je plavalni klub Terme Ptuj organiziral 2. mednarodni plavalni miting POKAL TERME PTUJ. Mitinga se je udeležilo kar 554 plavalcev iz več držav in sicer iz BIH, Hrvaške, Nemčije in Slovenije. Od tega je nastopilo 272 plavalk in 282 plavalcev. PK Lafarge Cement Trbovlje seje tega tekmovanja udeležil s tridesetimi tekmovalci. Prvo skupino petnajstih starejših plavalcev je vodil Darko Raušl, drugo skupino s petnajstimi mlajšimi plavalci pa Boris Seiko. V prvi, starejši skupini so nastopili plavalci Luka Zupan, Tim Cestnik, Rok Leskovec, Jure Guna, Toni Šoper, Matic Vozel, Domen Dornik, Primož Podbregar, Peter Vozel in plavalke Maja Lindič, Nina Stendler, Tamara Seiko, Ana Nuša Moljk, Barbara Agrež in Tjaša Vozel. Drugo, mlajšo skupino, pa so zastopali pri dečkih Nejc Kos, Gašper Križnik, Pavao Cvitič, Mario Budimir, Jan Burgar, Alen Firšt, Jernej Santo, Žiga Kovačič in deklice Lara Hodej, Valentina Budimir, Tjaša Božič, Karmen Zmrzlak, Laura Pistotnik, Nermana Mujagič in Maša Stanič. Plavalci PK Lafarge Cement Trbovlje so bili zelo uspešni, saj so osvojili šest posamičnih medalj in tri v štafetah. Najbolje seje izkazala mlada, 12 letna plavalka Tjaša Vozel. Velika pohvala ji gre za zmagi v češkem Brnu na 100 in 200 m prsno, kjer je nastopila kot reprezentantka, na Ptuju pa je dokazala suverenost v prsnem slogu, obenem pa se preizkusila še v hrbtnem, kot priprava za mešano plavanje. Rok Leskovec je osvojil 1. mesto v 200 m prsno in 3. na 100 m prsno in se z resnim treningom razvija v dobrega plavalca. Barbara Agrež je bila 1. v disc. 200m prosto, Nermana Mujagič je bila 3. na 200 m prsno. V štafetah so plavalci PK Lafarge Cement Trbovlje osvojili tri medalje in sicer so si fantje v postavi Matic Vozel, Rok Leskovec, Tim Cestnik in Toni Šoper priplavali srebrno medaljo na 4 X 50 m mešano in bili v postavi Cestnik, Šoper, Leskovec in Dornik 3. na 4 X 50 m prosto. Dekleta so v postavi Ana Nuša Moljk, Tjaša Vozel, Maša Stanič in Barbara Agrež priplavale bronasto medaljo v disc. 4 X 50 m mešano. Pri mlajših plavalcih pa so se najbolje izkazali Jan Burgar, Mario Budimir, Gašper Križnik, Nejc Kos, Pavao Cvitič in Alen Firšt pri dečkih in pri deklicah Tjaša Božič ter Maša Stanič. Posebej moramo pohvaliti Alena Firšta in Tjašo Božič, ki sta nastopila v finalu na 50 m prsno in osvojila 6. in 8. mesto. Tudi najmlajši plavalci so plavali štafete in osvojili zelo solidna mesta. GRDELINI SV. DIJJE V SPLITU Po dolgih letih se je trboveljski plavalni klub ponovno udeležil ene izmed tekem, ki se odvijajo v prelepem dalmatinskem mestu Split. Plivački klub GRDELIN je letos tretjič organiziral mednarodni miting za najmlajše, ki se odvija v sklopu praznovanj mesta Split in sicer tekmovanje Grdelini sv. Duje. Tekmovanja seje udeležilo 588 tekmovalcev iz 19-ih hrvaških, treh bosanskih in treh slovenskih klubov. PK Lafarge Cement Trbovlje je zastopalo pet plavalcev: Gašper Križnik, Mario Budimir, Jan Burgar, Jernej Santo, Nejc Kos in plavalki Maša Stanič in Valentina Budimir. Odlično se je odrezal najmlajši Nejc Kos, ki si je v konkurenci 150. plavalcev letnika 97 v disc. 25m prosto priplaval srebrno medaljo, skupno pa se je v vseh 25m disciplinah uvrstil na odlično peto mesto. V letniku 96 je bil od naših najboljši Mario Budimir, ki se je po vseh štirih 50m disc.-prsno, hrbtno, delfin in prosto uvrstil na odlično sedmo mesto. Takoj za njim seje zelo dobro uvrstil tudi Jan Burgar z 12. skupnim mestom v vseh štirih disciplinah. Svoje rezultate je izboljšal tudi Jernej Santo. V letniku 95 je barve trboveljskega PK zastopal Gašper Križnik, kije tudi izboljšal svoje osebne rezultate in se prav tako dobro uvrščal med veliko hrvaško konkurenco. Tudi najmlajši dekleti Maša Stanič z dvajsetim skupnim mestom in Valentina Budimir sta se dobro znašli med hrvaško konkurenco. Plavali so tudi štafete 4X50m prosto in 4X50m mešano in glede na veliko konkurenco, so rezultati zadovljivi. V obeh štafetah so plavali Gašper Križnik, Jan Burgar, Mario Budimir in Jernej Santo. Glede na vse rezultate in osvojeno srebrno medaljo mladega Nejca Kosa dolga pot ni bila zaman. PEKARNA LENIČI SUVERENO V soboto 7. junija je bil v Sentlambertu 3. mladinski turnir v malem nogometu, ki gaje zgledno organiziralo domače športno društvo. Tokrat so prvič preizkusili junijski termin namesto oktobrskega. V konkurenci 7 ekip so največ znanja pokazali igralci Pekarne Leniči, prva domača ekipa je osvojila drugo mesto, v tekmi za tretje mesto, ki je še prinašalo pokal, pa se je zmage po izvajanju kazenskih strelov veselilo moštvo Športnega društva (ŠD) Mlinše. Najboljši strelec tekmovanja za igralce do 15. leta starosti je bil Haris Omerovič (Pekama Leniči), med vratnicama pa seje najbolj izkazal Boštjan Jerman (Šentlambert I). Opaziti je bilo veliko mladih talentov, ki bodo ob vztrajnem delu v nekaj letih pomembno krojili zasavsko malonogometno sceno. REZULTATI: Polfinale - Pekama Leniči : ŠD Mlinše 9:0, Šentlambert I : Ali Star Team 10:0. Finale za 3. mesto - ŠD Mlinše : Ali Star Team 4:3. Finale za 1. mesto - Pekama Leniči : Šentlambert I 6:1. Vrstni red - 1. Pekama Leniči, 2. Šentlambert 1,3. ŠD Mlinše. Besedilo: Boštjan Grošelj 35. LILE60V MEMORIAL V soboto, 3.6.2006, so plavalci nastopili v Krškem na 35. LILEGOVEM MEMORIALU. Tekmovanja se je udeležilo 195 tekmovalcev iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Slovenije. PK Lafarge cement Trbovlje se je tega tekmovanja udeležil z 24 plavalci, najmlajša med njimi pa je štela komaj dobrih šest let. V kategoriji dečkov in deklic so nastopili Primož Podbregar, Jure Guna, Luka Zupan, Tjaša Vozel, Laura Pistotnik, Valentina Budimir in Lara Hodej, za mlajše dečke in mlajše deklice pa Klemen Stanič, Josip Cvitič, Marko Hauptman, Nejc Šviga, Matic Pavšek, Nejc Kos, Mario Budimir, Jan Burgar, Pavao Cvitič, Gašper Križnik, Žiga Kovačič, Alen Firšt, Jernej Santo, Tjaša Božič, Karmen Zmrzlak, Nina Kos in že prej omenjena naša najmlajša Klara Volaj. Kljub temu, daje tekmovanje potekalo v zelo neugodnih vremenskih razmerah, bilo je hladno in deževno, so plavalci zelo dobro odplavali vse discipline in si priplavali kar 12 posamičnih medalj in tri medalje v štafetah. Tudi v točkovnem seštevku treh rezultatov sta bila najboljša trboveljska plavalca Luka Zupan in Tjaša Vozel. Luka Zupan je bil dvakrat prvi na 100m delfin in 100m hrbtno ter drugi na 100m prosto, Vozel Tjaša pa je slavila zmago na 100m prsno in bila druga na 100m prosto in 100m hrbtno. Tri odličja je osvojil tudi Jure Guna, kije bil prvi v disciplini 100m prsno in tretji v disciplinah 100m prosto ter 100m delfin. Odlično so plavali tudi najmlajši. Jan Burgarje osvojil srebro na 50m prsno, Mario Budimir bronasto medaljo na 50m prosto in Laura Pistotnik drugo mesto v disciplini 100m prsno. Odlično so plavali tudi v štafetah in v disciplini 4x50m prosto zlata odličja priplavali Primož Podbregar, Jan Burgar, Mario Budimir, Luka Zupan, bronasti pa so bili Gašper Križnik, Alen Firšt, Nejc Kos in Jure Guna. Izkazala so se tudi dekleta, ki so v postavi Laura Pistotnik, Nina Kos, Tjaša Božič in Tjaša Vozel prav tako osvojila bron. Vsi plavalci si zaslužijo pohvalo, saj so bili pogoji za plavanje izredno težki. Darko Raušl in Boris Seiko APRIL IN NAJ STA BILA NAMIZNOTENIŠKO OBARVANA Mladi hrastniški namiznoteniški igralci so v aprilu, maju in juniju nastopili na številnih namiznoteniških turnirjih. Namiznoteniška sezona je v polnem teku, mladi hrastničani pa vse bolj zavzeto trenirajo tako da jim je NTK Hrastnik omogočil nastop na kar precejšnjem številu turnirjev, ki so se odvijali v zadnjem času. V Cerknici je bil v organizaciji NTK Rakek letos že 5. medregijski namiznoteniški turnir za učence od 1.-9. razreda osnovne šole. Najbolj se je zopet izkazala Tamara Pavčnik, ki je letos zmagala že petič in je tako v regiji edina igralka, kije letos zmagala na vseh turnirjih. Sledil je 3. Pokalu Radelj za kadete in kadetinje razdeljene v različne starostne kategorije. Nastop na 15. državnem prvenstvo republike Slovenije za mlajše kadete in kadetinje posamezno in dvojice, ki je potekalo na Jesenicah 6. maja 2006 je bil za hrastniške predstavnike prvi nastop na državnih prvenstvih. V klubu so se odločili, da letos omogočijo vsem svojim igralcem nastop v Zagrebu na ZAGIPINGU, na enem od naj večjih namiznoteniških turnirjev za kadete in kadetinje različnih starostnih kategorij v Evropi. Na tem tekmovanju, ki ga odlični zagrebški organizatorji organizirajo v Domu sportova v maju, nastopa približno 1000 igralk in igralcev. Turnir traja tri dni in se igra v treh dvoranah na 41 mizah. Letos je na njem sodelovalo 15 držav iz BiH, Črne Gore, Danske, Francije, Nemčije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Makedonije, Romunije, Rusije, Srbije Švedske in Slovenije. NTK Hrastnik so tako v Zagrebu zastopah v kategoriji najmlajših kadetov Tilen Drnovšek, Darko Jorgič, Luka Selan in med najml. kadetinjami Tamara Pavčnik, med mlajšimi kadeti pa Matic Kolar in Dino Hankušič ter med ml. kadetinjami Barbara Selan. Vse skupaj 7 igralk in igralcev, oba trenerja Vesna Ojsteršek-Dmovšek in Jože Urh in navijači - starši. Treba je povedati, da se hrastniški igralci niso pustili zmesti in igrali celo veliko bolje kot je bilo pričakovali, glede na okolje. Ob koncu turnirja so se vsi skupaj zadovoljni, pa čeprav utrujeni, vrnili domov s spoznanjem, da delajo dobro in da ne zaostajajo veliko za najboljšimi. 29. maja so se Matic Kolar, Dino Hankušič, Tilen Drnovšek in Barbara Selan udeležili še 1. memorialnega turnirja v spomin na Gregorja Legišo, veliko prezgodaj umrlega namiznoteniškega igralca iz Preserij. Turnir je zelo lepo organiziral NTK Preserje. Lepo sta se odrezala Matic Kolar, ki je zasedel v predskupini prvo mesto in pa Barbara Selan, ki seje tudi uvrstila v nadaljnje tekmovanje, nato pa zelo tesno s 3/2 izgubila proti Sobočanki Matis, ki je trenutno na 4. mestu na slovenski namiznoteniški lestvici. Oba sta igral odlično. Hankušič in Drnovšek sta oba zasedla tretji mesti v skupini s po eno zmago in dvema porazoma. Oba proti boljšim in starejšim nasprotnikom. Barbara Selan - NTK Hrastnik ŠPORT ------(- ZAKLJUČEK NOGOMETNE SEZONE 2005/06 V vsesplošni evforiji zaradi te okrogle stvari, okrog katere se podijo svetovno znane zvezde zelenih terenov te dni, včasih malce neopaženo gre mimo še kakšno zanimivo (tudi nogometno) dogajanje. Sem slišala in bila celo povabljena na nekaj takega v Zagorju. No, jaz pa nogomet.. .radovednostjo prevladala pa sem se v soboto, 10.6. znašla na Mestnem stadionu NK Zagorje, kot predstavnica vašega časopisa, kjer šobile tribune navijaško razpoložene, na terenu pa borbenost mladih nogometašev na zavidanja vredni višini. Društvo za vzgojo mladih nogometašev »Vili Ameršek« že od leta 1996 organizira delovanje mladinskih selekcij NK Zagorje. Tokrat je skupaj z veterani organiziralo zaključek sezone 200/06 s pričetkom ob 12.00 uri. Igrale so se prvenstvene tekme mlajših, starejših dečkov, kadetov in mladincev. V prvi vrsti pa je to druženje igralcev, staršev, trenerjev in vodstva kluba NK Zagorje. — Mladi se ob takšnem druženju lahko naučijo veliko lepega in, kot r je poudaril Jani Lipec: «Dobro se učite, uspešno zaključite šolsko leto, uživajte pri gledanju svetovnega prvenstva v nogometu, saj se boste tudi tako kaj naučili. Potem pa r se kmalu spet vidimo na naših zagorskih nogometnih terenih, kjer ste vedno dobrodošli.« Dragi Zagorjani in vsi zasavski ljubitelji nogometa, da samo vidite " te postavne fante, pa če še slišite petje veteranov, kar dokazuje njihovo dobro voljo, ne bi razmišljali. V avgustu 2006 ste vabljeni, . _ da svoje nadobudneže brez skrbi pošljete v NK Zagorje. Postali „«p bodo mladi nogometaši Društva za vzgojo mladih nogometašev H »Vili Ameršek« f; j No, meni je bilo tam lepo, prepričana sem, da bo vam tudi! Besedilo: St.R.J.L. Slika: St.R. Jani Lipec z bodočimi nogometnimi zvezdami ŠD TRIMČEK - www.sd-trimcek.tk MEDOBČINSKE LI6E MALEGA NOGOMETA - ZAGORJE POKALNI PRVAK - EKIPA: BAR SLAVI/TREF Na tradicionalnem, že 19. pokalnem tekmovanju, ki ga je tudi letos organiziralo Športno društvo Trimček za malonogometne ekipe, ki tekmujejo v rekreativnih Medobčinskih ligah malega nogometa Zagorje, je letos sodelovalo 31 ekip. Na finalni del, torej med štiri najboljše ekipe v letošnjem pokalnem tekmovanju, seje uspelo uvrstiti naslednjim ekipam: Bar Slavi/Tref, Škoti Tingl Tangi, ŠD Sava/Placat in KMN Juventus. Polfinalni pari so obetali zanimive in atraktivne tekme, saj je žreb za vstop v finale določil, da se med seboj pomerijo v lokalnem kisovškem derbiju ekipi Bar Slavi/Tref in Škoti Tingl Tangi in v drugem polfinalnem dvoboju še ŠD Sava/Placat in KMN Juventus. O izenačenosti vseh štirih ekip v polfinalu nazorno govori dejstvo, da so zmagovalca obeh polfinal določili šele kazenski udarci, kjer sta več športne sreče in znanja imeli ekipi Bar Slavi/Tref in ŠD Sava/Placat, ki sta se uvrstili v finale. Za tretje mesto v pokalnem tekmovanju sta se tako pomerili ekipi Škoti Tingl Tangi in KMN Juventus, kjer je ekipa Škoti Tingl Tangi po boljšem izvajanju kazenskih udarcev osvojila tretje mesto. V samem finalu pokalnega tekmovanja pa je ekipa Bar Slavi/ Tref zanesljivo in učinkovito igro premagala ekipo ŠD Sava/Placat in tako postala POKALNI PRVAK za sezono 2005/06. Prav tako je imela ekipa Bar Slavi/Tref v svojih vrstah tudi najučinkovitejšega strelca (Nejc Vozelj) in po odločitvi tekmovalne komisije tudi najboljšega vratarja (Miha Gracar). Z zadnjimi krogi v Medobčinskih ligah malega nogometa se počasi izteka tudi tekmovalna sezona 2005/06. V prvi ligi je bil prvak znan že nekaj krogov pred koncem, saj je KMN Juventus suvereno opravil s svojimi tekmeci in zanesljivo osvojil prvenstvo. Prav tako je ekipa Šentlambert/Gamsi zanesljivo osvojila prvo mesto v drugi ligi in si s tem zagotovila napredovanje v višji rang tekmovanja. Višji rang tekmovanja za naslednjo sezono si je prav tako zagotovila ekipa Gasi bar, saj je osvojila prvo mesto v tretji ligi. V četrti ligi pa še potekajo odločilni dvoboji za uvrstitev v višjo ligo naslednji sezoni, tako, da bomo prvaka lige dobili šele po zadnjem odigranem krogu. V lovu za » Zlatim prstanom » časopisa Zasavc, nam po predzadnjem krogu sezone 2005/06 v Medobčinski ligi malega nogometa Zagorje, pogled na lestvico pove naslednje: VRSTNI RED ZA ZASAVČEV “ ZLAT PRSTAN “ Po 13. ODIGRANIH KROGIH SEZONE — 2005/06: 1. SMRKOLJ D. (ŠD Mlinšt II - tretja liga) 30,6 točk (47 zadetkov) 2. MNCEK (SI) Prapreče I- druga liga) 30,4 točk (38 zadetkov) 3. BIZILJ (ŠD Mliiiše II - tretja liga) 22,8 točk (3? zadetkov) 4. STARC (Škoti Tingl Tangi - piva liga) 21,0 točk (21 zadetkov) 5. VOZELJ (Bar Slavi/Tref - prva liga) 20,0 točk (20 zadetkov) RAZVEDRILO + Em 11 KRIŽANKA: MANJŠI OTROK. OBLEČEN LEV SRAJCO VLOŽEK Z BARVILOM V TISKALNIKU DRUGI RIMSKI PAPEŽ POKRAJINA V VIETNAMU DELNIČARJEV DELEŽ PRI DOBIČKU SPODNJI DEL GOBE FINSKI REU VOZNIK VATANEN H GLASBENO DELO I . 1 R UMRU MONASKI KNEZ ALBANSKO JEDRO NEKDANJE TURŠKE VOJSKE S JANEZ TRDINA 12. GRŠKA ČRKA SL. KNJIŽEVNIK (ANTIGONA) ATA GRIŽLJAJ ZNAČAJ, TEMPE- RAMENT SENENI DROBIR LUŠKA NAPRAVA ZBIRKA UMETNOSTNIH SUK * PROVINCA NA SEVERO- ZAHODU AFRIŠKE DRŽAVE ANGOLE VARUH. PATRON GENERA- T= NEEÄ PREBI- VALCI IBER- SKEGA POLOTOKA IZVRSTNO SORTNO BELO VINO SOLSKA OCENA TOMAŽ LORENZ VELIKA AZUSKA REKA PREBI- VALEC BRD NEMŠKI FIZIK EINSTEIN REKA V NEMČUI NEKD. JAP. PRESTOLNICA POL- ODPRTA VRTNA SENČNICA HLADNICA VEČJI KUHINJSKI APARAT RUTFNU SWIFTOVA 'DEŽELA PRITLI- KAVCEV' VEČJA OSTRA SKALA NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI NEKDAJ PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKUC, ZA STOPNJO NIŽJI OD SUBDIAKONA VANESSA REDGRAVE OČESNA SARENICA. TUDI CVETLICA PERUNIKA VODORAVNI ELEMENT TABELE POLOŽAJI V JOGI TEODORA NOVŠAK ŽGANI SLADKOR ZA BARVANJE PUAČ CIGANI POSLEDICA DALJŠEGA OBDOBJA BREZ DEŽJA EDEN OD TEMEUNIH TEHNIČNIH RISOV ŽGANJE IZ BRINOVIH JAGOD SPOJINA S KISIKOM, OKSID TRENUTEK JAPONSKI POLITIK it i IRC UL Mb ALOJZ GRADNIK 22. IN 25. ČRKA ZDRAVILNA ZEL PROTI PREHLADU KARL ALPIGER URADNO SLUŽBENO POROČILO ZLASTI V DIPLOMACIJI ZAJE- DAVSKE ŽUŽELKE BREZ KRIL REČICA IN NASELJE NA PRIMORSKEM SEVERNO- AMERIŠKI PLES STEP AKOLIT: pripravnik za duhovniški poklic KOMUNIKE: službeno poročilo ZAIRE: provinca v Angoli NAAB: reka v Nemčiji Vicoteka Jama V Postojnski jami so se izgubili Nemec, Anglež in Bosanec. Pa najdejo zlato ribico in ta jim reče, da vsakemu izpolni eno željo, če jo izpustijo. In kot prvi Nemec pravi, da ima dosti te jame in da naj ga že enkrat spravi ven. Rečeno, storjeno. Naslednji si Anglež zaželi enako, in že ga več ni. Pa pride na vrsto Bosanec, ki dolgo tuhta in na koncu reče: "Daj, pokliči onadva nazaj, da mi ne bo dolgčas." Krt “Zakaj krt pod zemljo z lahkoto pelje z motorjem 300 km/h?’’ “Ker ni zračnega upora!” Sesalci “Kdo so predniki sesalcev?” “Metle.” Avion Sredi prometne gneče ustavi moški na ulici taksi in reče: “Čim hitreje do letališča, ob 14. uri imam letalo!” Taksist odvrne: “Ura je že 14, tako ali tako ga ne boste ujeli...” Moški odgovori: “Moram, ker sem pilot!” Lovec “Kako veš, kdaj je lovec pijan?” “?” “Ko ima na rami psa in za sabo vleče puško.” PABERKOVANJE Vix Rialdi je prvak v origa-miju (umetnosti zgibanja papirja). Iz papirja je oblikoval tudi ladjico, ki je bila dolga pičle štiri milimetre. Papirje zgibal samo s prsti, le na koncu si je pomagal s konico Škarij, da je ladjico lahko razprl. Clark Whittington in George Doles, umetnika iz ameriškega mesta Winston-Sa-lem, sta se domislila nači- na, kako bi lahko uporabila avtomate za cigarete, ki so prepovedani v prostorih, kjer se zadržujejo tudi otroci. V avtomatih so sedaj razstavljena njuna umetniška dela - slike, keramika in stekleni okraski, ki jih prodajata za ceno škatlice cigaret. »Avtomati z umetninami« so kmalu postali zelo priljubljeni in sedaj stojijo že v 35-ih mestih. Razvedrilo KrdjSd CdS* ■ ■ ■ ■ "m ■ ■ PF! A5 36 strani izhaja občasno 320 SIT (1.34 €) VSEBINA sudoku slikovni sudoku kakuro slikovne uganke lovi za številkami križanke s številkami humor Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 24. junija 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 12/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 11/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Marinka Potočnik, Sallaumines 9,1420 Trbovlje - bon za 5.000. 00 sit Ivanka Kerin Trg pohorskega bataljona 7,1421 Kisovec-bon za 3.000,00 sit Gašper Križnik, C. 20.julija 13,1410 Zagorje- bon za 2.000. 00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO KONČNO LEPO VREME JE ČAS PIKNIKOV NAJ SE PRIČNE, A PIKNIKA BREZ KRUHA NI, TA V TRGOVINI JAKA PO UGODNI CENI SE DOBI OD 15.06. 2006 DO 28.06.2006 POLBELI KRUH 800 g 199,00 517 o,83 € VABLJENI TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 Kadar je praznik ali pa nedelja, samo da se družimo in veselimo, pa je dan lepši, čeprav nas v noge zebe. Po sliki sodeč je bil to eden redkih junijskih toplejših dni in tistemu, ki gaje objel naš krogec, bo še topleje, ko se bo prepoznal in hitro poklical Marto na 041410 734, da pove, kdo daje in to mora storiti hitro, hitro, najkasneje pa do 23. junija t.L, sicer bo bon za dve pizzi in dve coca-coli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah, čakal naslednjega. PIZZERIA ČEBELICA YRAÖCYI6 motej Yohrozorjero 2, IZLAKE. Tel.: 03/56-74 137 FONTANA ZA SLADKOSNEDE V Trbovljah je! Prijeten lokal, ki potolaži željne sladkega peciva, številnih okusov sladoleda ali pa kakšnega kosa bolj po mesu dišečega, vročega... Ha, imate že polna usta slin, se mi zdi. Ne preostane vam drugega, kot da se na hitrico odpravite v Slaščičarno Fontana na Ulici Sallaumines in si potešite silne želje. Ne, tudi žejni ne boste. Naravna limonada, oranžada, da ne govorim o kapučinu z rožico ali sadni kupi - za druge zadeve, predvsem tekoče, se boste morali kar sami potruditi in si ogledati, kaj neki bi se še dalo dobiti. O, tudi dobra družba, ki buli v televizor v teh dneh, se shaja tam. Upokojenci že zjutraj modrujejo o zaokroževanju cen navzgor ob uvajanju eura in vendar se v tej slaščičarni tega ni bati, saj bi, po velikosti ene kepice sladoleda sodeč, ki nenadoma postane velik hrib s čokolado polit, lahko trdili, da seje svet na glavo postavil. Manj daš, več dobiš. Kakorkoli že, prijazno vas bodo postregli, poklepetali z vami in zapomnili si bodo vaš obraz - in to se mi zdi še najpomembnejše od vsega! Pojdite in se prepričajte! V zastekljenem lokalu si lahko tudi potrebe po opazovanju mimoidočih potešite. Skratka: poskrbljeno je za vaše dobro počutje na vseh področjih... MaH © V RAZMISLEK — ^ i----------------------- LAFARGE RALLY ZASAVJE PRED VRATI Rally, ki bo letos v Zasavju že petič, je pred vrati. Atraktivne vožnje se bodo odvijale že ta vikend, v petek in soboto, 16. in 17.junija 2006. Startne ceremonije se bodo začele na Ulici l.junija v petek od 16.ure dalje, ko se bodo predstavile vse posadke z avtomobili, igrala bo Delavska godba Trbovlje, program pa bodo poživljale še mažoreke in plesna skupina BIT. Opozarjamo na posebnost tega relija, to so hitrostne preizkušnje (SS) v centru vseh treh zasavskih krajev, nadvse atraktiven pa bo tudi superspecial v Trbovljah. Predstavilo se bo tudi nekaj pred tekmovalcev v supermoto, ki bodo najavili sobotno prireditev v Zagorju. Gume v centru Trbovelj pa bo žgalo tudi driftanje sredi Trbovelj. Večina teh ogledov bo brezplačna, le zaradi visokih stroškov SS v Zagorju in Trbovljah bo vstopnina 1000 sit. Družina plača samo eno karto, pa tudi za mladino do 15 let ni vstopnine. V Zasavju se bo v teh dneh začela tudi druga tretjina državnega prvenstva, ki bo gotovo imela velik vpliv na končni razplet sezone. Junake petega Lafarge ravllija Zasavje bomo pričakali na cilju v soboto, 17.06. na Ulici l.junija ob 19.10 v Trbovljah. Predvideno zapor cest: Petek *6.6.2006 TVbovlf* Ui i junija Od križišča Dežman do rondoja Od 15.00 do 23.00 Cest® rondo, trg revolucije in ceain mimo nidnijko uprav* tftr bivJcgr» hotela ftuda? Od 18.00 do 22.00 Sobota 17.6. Zagorje oto Savi Cesta od odcepa z g avne ceste pred Izlakami (spodnje tzlake-b^vši Impenus) preko Gamberka. Rili, CernJenika, Do brijeva. Šontgotarda do priključka ceste za Tunel na Trojanah. Predvidena zapora C*SfO od 7.50do 13.30 Cesta od odcepa za Krače za En-jem, preko Krač, Zasavske gore, Rovlžča, Sentfamberla. Kala, do odcepa za Jab'ano Predvidena zapora cesfć; od 8.20 do U. 15 Rcgionala cesta preko mosta pod plazom Ftuardi do kozolca, mimo »Stulma - in zopet preko mosta v krogu, Dostop v Kctrcdož bo možen preko Sečnika iz Trbovelj, Predv/ctom zapora ceste Od 6.00 do 23 00. Trbovlje Ul t. juivja od Nnžriča Dežman do rondoja Od 15.00do 23 00 Cesta od bolnic® preko Kleka. Čebin , Vrhov od Gostišča Jager PfOdddena zapora ceste od 14.30 do 20.00 Trbovlje In HrMtnlk Costa od cenim Hrastnika preko Bobna, Čeč, Katarfite do Majcenove ceste v Trbovljah Predvidena zapora cest® od 14.10 do 19 30 Iniorirtacijo o prireditvi dotxto na tel. 041 623 490, 051 356 899 Fanči Moljk RAZVOJNO PARTNERSTVO SREDIŠČA SLOVENIJE Župani sedmih občin iz osrednje Slovenije, Dola pri Ljubljani, Kamnika, Litije, Lukovice, Moravč, Šmartnega pri Litiji in Zagorja ob Savi so 12. junija 2006 podpisali Pogodbe o ustanovitvi območnega razvojnega partnerstva Središča Slovenije. Gre za ustanovitev interesnega sodelovanja občin, ki so vključene v dve statistični oziroma razvojni regiji. Prva naloga, ki čaka razvojno partnerstvo, je priprava območnega razvojnega programa, ki ga bo do 50 odstotkov sofinancirala Služba Vlade RS za regionalno politiko in lokalno samoupravo. Župan zagorske občine Matjaž Švagan je pri tem poudaril, da so vključitev zagorske občine v omenjeni projekt podprle vse zagorske politične stranke, saj namen občine ni, da se zapira v ozke okvire sedanje zasavske regije, temveč da išče svoje interese tudi širše v osrednji Sloveniji. £ttyi:’//xada#e. MALI OGLASI ©) mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam otroško kolo BMX s pomožnimi kolesi, otroški voziček Hauck- zložljiv (marela) in zložljivo otroško posteljo Hauck. GSM: 031 738 391 Delo Iščem delo - začasno ali za daljše obdobje v naslednji obliki: pomoč pri gospodinjskih ali ostalih opravilih, varstvo otrok, čiščenje. GSM: 031 596 821 Iščem delo kot hišnik vzdrževalec, čistilec, z znanjem zidarstva, vodovodarstva, električarstva. Šifra: Zasavje Tel. 041 717 342 Iščem delo na kmetiji, navajen kmečkih del. Šifra: Zasavje Stiki Moški - 49 - išče žensko za skupno življenje. Najraje s svojo hišo ah kmetijo. Otroci niso ovira. Šifra: Zasavčan PGD Kotredež odda v najem stanovanje velikosti 70 m t v Gasilskem domu Kotredež. Najemnik opravlja tudi delo hišnika. Informacije: 041 612 504 - Potočnik Pisne prijave na naslov: PGD Kotredež, Kotredež 12a, 1410 Zagorje Opaž, suh smrekov-debelina 13,16, 20 mm in brune21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p.. Vransko 113, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Z" \ V_________________s Delo Redno ah honorarno zaposlimo svetovalce različnih profilov. Izkušnje niso potrebne, pomoč zagotovljena. Čaka vas dobra družba in redno plačilo. Informacije 051 363 540 CtC nCPREfniČAME Ulica 1. junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, dvoinpolsobno stanovanje, 62,64 m2,1. 1910, takoj vseljivo cena: 5.900.000,00 SIT (24.620.- EUR) TRBOVLJE, dvoinpolsobno stanovanje, 69 m2,1.1983, obnovljeno I. 2006, zelo lepo urejeno, CK, toplovod, balkon, dvigalo, takoj vseljivo; cena: 16.000.000,00 SIT (66.767.- EUR) ZAGORJE, enosobno stanovanje, 40,78 m2,1. 1948, renovirano I. 2004, zelo lepo urejeno, hitro vseljivo, bIMna *R, trgovin, pošte... cena: 6.900.000,00 SIT (28.793.- EUR) © KRONIČNO 1 i---------------------- Zasavski frker POBEG IN PRETEP Dne 3.6. ob 4.30 uri je v Šmartnem neznanec z vozilom trčil v ograjo ter nato odpeljal s kraja. Za neznancem je odpeljal tudi oškodovanec, kije povzročitelja izsledil, nakar je med osebami prišlo do spora. Eden od občanov je oškodovanca tudi udaril. Zoper kršitelje bo podan obdolžilni predlog zaradi kršitve javnega reda in miru, prav tako pa bo zoper njih podana kazenska ovadba zaradi povzročitve več kaznivih dejanj. DVA POBEGA Dne 5.6. ob 14.30 uri so bili policisti obveščeni, da se je na lokalni cesti Litija - Ponoviče zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je vozil v smeri Ponovič. Na prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini je iz nasprotne smeri po levem smernem vozišču pripeljal voznik osebnega avtomobila renault 5 temne barve, zato je oškodovanec v levem ovinku zapeljal naravnost ter trčil v drog. Povzročitelj prometne nesreče je po trčenju odpeljal s kraja prometne nesreče in ga policisti še niso izsledili. Nastala je le materialna škoda. Naslednjega dne ob IS.uri pa je na glavni cesti Litija - Ljubljana med Ribčami in Vernekom neznani voznik tovornega avtomobila med vožnjo v smeri Litije nepravilno prehiteval voznico osebnega avtomobila, kije zato morala zapeljati desno na bankino. Nastala je manjša materialna škoda. Voznik tovornega avtomobila je nato odpeljal iz kraja. Policisti pobeglega voznika še ugotavljajo. POLICIJA OPOZARJA Voznike in potnike v vozilih obveščamo, da bo v času med 05.06.2006 in 20.06.2006 na celotnem območju Republike Slovenije potekala preventivna akcija »VARNOSTNI PAS -VEZ Z ŽIVLJENJEM«. Namen akcije je vplivati na vedenje voznikov in potnikov v vozilih ter posredno zmanjševati najhujše posledice prometnih nesreč. Cilji akcije pa so: zmanjšanje teže posledic prometnih nesreč, povečanje stopnje uporabe varnostnega pasu in vpliv na spremembo vedenjskih vzorcev pri voznikih in sopotnikih, glede uporabe varnostnih pasov. Policisti bodo tako poostrili nadzor nad uporabo varnostnih pasov pri voznikih in potnikih na sprednjih in zadnjih sedežih v motornih vozilih, prav tako pa bodo nadzirali tudi uporabo otroških varnostnih sedežev. Zbral: Peter Motnikar Ravbajo kot srake OB ORODJE V VREDNOSTI 200.000 SIT Dne 6.6. ob 6.15 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec preko noči na delovišču na Podutiški cesti v Litji vlomil v gradbeni kontejner last podjetja Trgograd ter ukradel različno orodje ter podjetje oškodoval za približno 200.000 SIT. ROMI NA POHODU? Istega dne ob 18.45 uri so policisti pohiteli v Laze pri Gobniku, kjer so neznani storilci med 16. in 16.30 uro vlomili v gospodarsko poslopje v Lazah pri Gobniku, ko pa so opazili oškodovanko, pa so pobegnili. Policisti so ugotovili, da je več moških, ki so dajali videz Romov, vlomilo v gospodarsko poslopje. Ukradli so več orodja in električni kabel ter lastnico oškodovah za približno 300.000 SIT. S kraja kaznivega dejanja so se odpeljali s kombiniranim vozilom rjavkaste barve. BREZVESTNEŽ IZKORISTIL DEJANJE DRUGEGA BREZVESTNEŽA Ob Medijskih toplicah našli sode s kemičnimi odpadki Mnogi občani Zagorja ob Savi in Izlak so se v nedeljo popoldne spraševali, le kam hitijo gasilci in policisti. Odgovor je bil kmalu znan. Ustavili so se na parkirišču Medijskih toplic, kjer je osebje hotela ob pregledu okolice našlo nekaj 50-litrskih sumljivih sodov, ki naj bi bili napolnjeni z odpadnimi kemičnimi odpadki. Sodi so bili nameščeni za zapuščenim kombijem, domnevno last podjetja Stermecki d.o.o. iz Slovenskih Konjic. Zapuščen kombi je služil kot dobra »kamuflaža« za odvržene sode, saj tako s ceste niso bili vidni in jih je brezvestni lastnik lahko odvrgel očitno povsem neopazen. Poleg gasilcev in policistov je na kraj dogodka kmalu prispel tudi tim. mobilni ekološki laboratorij in prve analize so pokazale, da gre dejansko za agresivno snov, za kaj konkretno, pa bodo pokazale podrobnejše analize. Zadevo je sedaj prevzela kriminalistična policija, kije po besedah komandirja Policijske postaje Trbovlje Simona Sihurja v takšnih primerih dokaj uspešna pri ugotovitvi storilca kaznivega dejanja. MEDNARODNI SEMINAR ZA TRENERJE PDK ZAGORJE Del trenerske ekipe kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje se je minuli vikend udeležil tridnevnega mednarodnega seminarja iz borilnih veščin - Sport Camp Barada 2006. Mojstri borilne veščine Pon Do Kwan v sestavi S. Miklavčič, A. Mars, M. Karič, K. Juvan, P. Bračič in L Kalšek so se z veseljem odzvali povabilu organizatorja Tomaža Barade. Večkratni prvak v kickbox-u in taekwon-do-ju je povabil k sodelovanju svetovno najuspešnejše tekmovalce in trenerje različnih borilnih športov kot so D. Zavec, B. Tapilatu in Z. Galesic. Zagorski trenerji so izkoristili možnost in si tako pridobili nova znanja teakwon-do, boksa, aerobike, tae-bo, pilates ter cage fighta. VOZILI SMO: RENAULT LAGUNA EVOLUTION 2,0 DGI 150 KM Flavtistom, ki so v drugi polovici maja gostovali v Zagorju ob Savi, se je naša čudovita dežela zagotovo vpisala v srce. Pa ne le zaradi prijaznih ljudi in lepe okolice, pač pa tudi zaradi tega, ker so se naokoli po zaslugi Avtohiše Malgaj iz Trbovelj vozili z novo Renault Laguno. Novo? Da, novo. Dvanajsto leto že teče, odkar je bila Laguna »lansirana« na avtomobilsko tržišče. Vmes je doživela popolno prenovo, tudi tim. »facelift«, zdaj so pri Renaultu dodalo še novo paleto motorjev. Razlog več, da se je znašla tudi na našem testu, kjer je navdušila. Motor Čista poezija. Motor, opremljen s tehnologijo neposrednega vbrizgavanja po skupnem vodu »Common rail«, iz sebe iztisne kar neverjetnih 150 konjev. To je podatek, ki bo navdušil tiste z malce težjo nogo, če pa hkrati povemo tudi podatek, daje bila testna poraba 7,6 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov, potem bodo navdušeni tudi tisti, kijih čedalje bolj skrbijo cene goriva, ki rastejo navzgor. Tudi tovarniški podatki o porabi se gibljejo nekje okrog tega podatka, sicer pa moramo ob tem poudariti še eno kakovost, kije neposredno povezana z motorjem - izredno majhna slišnost motorja v kabino tako pri nizkih kot visokih vrtljajih. Zasluge za to majhno slišnost gredo seveda tudi izredno dobri izoliranosti kabine, kar nas že popelje v... Notranjost Če smo v uvodu že omenjali »facelift«, lahko mimo zapišemo, da se slednji čuti tudi v sami notranjosti. Vsa stikala so vozniku na dosegu rok, tako da ga nič ne odvrne od koncentracije pri vožnji. Mnogi, ki boste prvič sedli v laguno, boste zaman iskali ročno zavoro. Saj ne, da ta nebi obstajala, a je avtomatska in jo je ročno moč vklopiti s pritiskom na gumb na levi strani ob volanu. Renault zadnja leta poleg varnosti veliko poudarka daje tudi notranjosti, zato so tudi pri Laguni na voljo različni ambienti in stopnja opreme. Tako Evolution poleg serijske opreme dodatno ponuja avtomatsko klimatsko napravo z ločenim delovanjem za voznika in sovoznika, senčnike in električni pomik stekel zadaj, zelo zmogljiv radio s CD predvajalnikom, električno preklopljive zunanje ogledale (izredno praktično), že omenjeno samodejno parkirno zavoro, 6-stopenjski menjalnik, nadzor zdrsa pogonskih koles, nadzor stabilnosti vozila (ESP) in podkrmaijenja (CSV)... Zadnji elementi še dodatno pripomorejo k dobremu vtisu tudi za vozne lastnosti, kjer se je podvozje izkazalo zelo pozitivno. No, ker pa pišemo o notranjosti, dodajmo le še eno pripombo, ki smo jo pri Laguni sicer že omenili -prevelika sredinska konzola pri nogah pomeni pomanjkanje prepotrebnega prostora predvsem pri morebitnih daljših vožnjah. Varnost Veliko povemo že s tem, če omenimo pet zvezdic na testih Euro NCAP. Laguna ima tri osnovne lastnosti varnosti -preprečiti, popraviti in zaščititi. Pri tem ji pomaga veliko pasivnih in aktivnih elementov; od sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah (SSPP), sistem za pomoč pri vožnji in zaviranju, ABS, AFU, ESP, ASR, šest serijsko vgrajenih varnostnih blazin ter nenazadnje ojačana zgradba karoserije. Renault Laguna je bil in ostaja predvsem družinski avto, ki z novimi motorji zna pokazati tudi zobe malce bolj zahtevnim kupcem. Tistim, ki jih še kako zanima surova moč. Pa tudi na oko je izredno prijetna. In tudi to nekaj šteje, kajne? Testna Renault Laguna Evolution 2.0 DCI stane 5.835.000 SIT, osnovna cena Lagune z bencinskim motorjem 1.6 16Vpa je 4.898.000 SIT. Avtomobil nam je za test odstopila Avtohiša Malgaj Trbovlje, telefon 03 56 33 114. © KOFETKAMO | I-----—------------ ...Z DR. ANTONOM ADAMLJE: DVAJSET LET ODDELILA ZA DIALIZO V SPLOŠNI BOLNIŠNICI TRBOVLJE Pomena in vloge pravilnega delovanja ledvic v telesu se ljudje zavedo šele takrat, ko se njihova filtrirna moč zmanjša, kar povzroči spremembe v kemijskem ravnovesju, ki prizadenejo zdravje. Dieta in zdravila so prva pomagala. Ko to ne zadostuje več, je rešitev v dializi, ko prevzame funkcijo ledvic aparatura, ki poskrbi, da se odstranijo odpadne snovi iz telesa, regulira ravnovesje vode in kemičnih snovi, skratka odstrani strupene snovi iz telesa. V teh dneh mineva dvajset let od dneva pričetka delovanja dializnega oddelka v Splošni bolnici Trbovlje. Predstojnik oddelka za dializo, dr. Anton Adamlje, je v pogovoru za naš časopis prijazno odgovoril na nekaj vprašanj. Kakšna je, na kratko, zgodovina in razvoj dialize? Zgodovina dialize seje začela sredi 19. stoletja, ko je Thomas Graham ugotovil, da rastlinski pergament prepušča le vodo in kristalne snovi in deluje kot polprepustna membrana. Prve poizkuse na živalih z ledvičnimi boleznimi so izvedli trije Američani leta 1913. Konec avgusta 1924 je dr. Georg Haas prvič izvedel hemodializo tudi na človeku. Po večkratnih neuspelih poizkusih je 3. septembra 1945 dr. Kolffu uspelo dializirati 67-letno bolnico, nacistično kolaborantko z akutnim vnetjem žolčnika in akutno ledvično odpovedjo zaradi zdravil. Se vedno je bilo mogoče zdraviti samo bolnike z akutno, začasno odpovedjo, ko se delovanje ledvic po nekaj dneh ali tednih povrne. Dializo ni enkratno dejanje, saj jo je potrebno izvajati mnogokrat in dokaj pogosto. Vsakokrat je bilo potrebno »priti do krvi« preko obstoječih žil, ki so se ob tem poškodovale in postale ‘neuporabne’. Tak žilni pristop ni bil primeren za bolnike s končno ledvično odpovedjo. Sele leta 1960, ko so naredili »šant«, posebno, za dializo konstruirano in v žile vstavljeno, plastično cevko, se je odprla možnost tudi bolnikom s trajno odpovedjo delovanja ledvic. Zato je 9.3.1960 pričel svoje novo življenje z dializo 37 letni strojnik Clyde Shields in kmalu so mu sledili drugi. Prof. dr. Slavko Rakovec je na Urološki kliniki v Ljubljani izvedel prvo dializo 19. aprila 1959. Leta 1970 so pričeli na Interni kliniki v Ljubljani s kroničnim dializnim programom. Takrat se je med prvimi vključil v program Litjan, leta 1974 prvi Trboveljčan. Nekdaj so se vozili na dializo v Ljubljano. Kaj je botrovalo ustanovitvi dializnega oddelka v Trbovljah? Število Zasavčanov, ki so potrebovali dializo, seje povečevalo. Leta 1985 so se začeli usposabljati prvi člani bodoče dializne enote in v letu 1986 pričeli z delom v prostorih zgradbe bolnišnične uprave. Ali imate podatek koliko ledvičnih bolnikov je v tem času potrebovalo dializo in koliko jih je sedaj odvisnih od dializiranja? Od leta 1970 je nadomestno zdravljenje potrebovalo 163 bolnikov : 63 iz Trbovelj, 57 iz Zagorja in 43 iz Hrastnika. Zdravili smo tudi 30 bolnikov iz Litije, bolnici iz Radeč in bolnika iz Celja. Glede na to, da naše zdravstvo pestijo vsakovrstne težave, se verjetno tudi na področju vašega delovanja soočate z njimi? Kljub vedno spreminjajočim se pogojem delovanja zdravstva smo uspeli obnoviti dializne aparate, ki delujejo tudi po 17 ur na dan, po 300 dni v letu. Leta 1990 smo s prispevki občanov in podjetij iz vseh treh zasavskih občin kupili sodoben dializni aparat, kije deloval 10 let. Danes imamo najsodobnejše dializne aparate, stare v povprečju 2 do 3 leta. Izvajamo različne oblike hemodializ glede na potrebe bolnikov. Prepričani smo, da dobre dialize ne zagotavljajo samo najsodobnejša tehnologija in vrhunski materiali, temveč tudi in predvsem predano delo in dobri medsebojni odnosi. Nujno potrebujemo novega zdravnika in sestre. Prihodnost dobre dialize vidimo predvsem v zadostnem številu zdravnikov in sester, dobrem sodelovanju z bolniki, ker samo tako lahko zadovoljivo opravljamo svoje delo in poslanstvo. Prepričan sem, da smo dobro izkoristili naše moči, čas, prostore in opremo. Morda se bomo v prihodnosti preselili v novo bolnišnico, kjer načrtujemo tudi oddelek za dializo. (nadaljevanje iz prejšne strani...) Že dolgo je prisotna vrzel med potrebami bolnikov in našimi možnostmi, ki se vse bolj povečuje. V zadnjih letih smo razvili, po zaslugi dr. Leskovarja, UZ in RTG preiskave ožilja in arteriovenskih fistul ter ustrezen pristop k reševanju zapletov. POHAJKOVANJA © --------------------1 — Brez sodelovanja rentgenskega oddelka in rentgenologov KC v Ljubljani, še posebej dr. Ključevška, to ne bi bilo možno. Naslednja želja se je uresničila konec leta 2004, ko smo, v sodelovanju s kirurgom dr. Hrasteljem iz naše bolnišnice, pričeli sami operirati tudi arteriovenske fistule. Tako smo izpolnili vse pogoje za uspešno delovanje dializnega oddelka. v nadomestno zdravljenje. In kakšen je vaš nasvet vsem tistim, ki so zdravi, da bodo to tudi ostali? Zavedati se moramo, da smo najprej odgovorni za svoje zdravje sami. Nato poiščemo nasvet in pomoč pri osebnem zdravniku, ki večino problemov lahko uspešno rešuje. Ko bolezen že napreduje, se vključujemo tudi nefrologi, ki pa nas je za vse ledvične bolnike, ki naj bi jih bilo že 6 do 10 % celotne populacije, premalo. S skupnimi napori in medsebojnim zaupanjem vedno iščemo najboljšo obliko zdravljenja. Pogovarjala se je: Irena Vozelj OB POTOKU SUŠJEK - DO POLŠNIKA Posavsko zasavski planinci so si v okviru naravovarstvenih izletov izbrali tokrat naše področje. Zbrali so se pri gostilni Celestina, okrog trideset jih je bilo, kjer so jih prisrčno sprejeli člani športnega društva Sopota. Najprej so si ogledali vedno boj obiskani lehnjakov slap Sušjek, potem pa so se pod vodstvom biologa Dušana Klenovška iz Krškega odpravili ob potoku Sušjek proti Polšniku. Na začetku poti so se ustavili pri vodnem zajetju, ki ga upravlja Elektro Ljubljana. Z zajetjem povzročajo pomanjkanje vode na slapu, ker ne spuščajo biološkega minimuma...Pohodniki so obljubili podporo pritožbi, ki jo pripravlja Zavod za varstvo narave RS-območna enota Celje. Potem jim je Dušan, živi leksikon, razlagal ob položni poti o lastnostih in imenih cvetja.V ozki dolini so bile zaradi pomanjkanja sonca razmere podobne višjim predelom rastja. Neokrnjeno naravo so poživljali še naravni meandri potoka in ob njem rastoče cvetje - od alpskega srobota, medenike, razprostrte zvončnice, gadovca..., do navadnega lapuha. Vinko Šeško, organizator izleta, je planince po slabih štirih urah hoje v gostilni na Polšniku seznanil še z nekaterimi aktivnostmi v prihodnjih mesecih. Slike in besedilo: Fanči Moljk KINO / OBVESTILA Kino Delavski dom Zagorje Nedelja 18.06.06 ob 10.30 Ponedeljek 19.06.06 ob 17.00 ob 20.00 ob 20.00 Torek 20.06.06 ob 20.00 Petek 23.06.06 ob 20.00 Sobota 24.06.06 ob 20.00 Nedelja 25.06.06 ob 20.00 Ponedeljek 26.06.06 ob 20.00 Torek 27.06.06 ob 20.00 Kino Izlake Nedelja 18.06.06 ob 19.15 Nedelja 25.06.06 ob 19.15. Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 15.06.06 ob 18.00 petek 16.06.06 ob 18.00 sobota 17.06.06 ob 20.00 ob 18.00 nedelja 18.06.06 ob 20.00 ob 18.00 ponedeljek 19.06.06 ob 20.00 ob 18.00 torek 20.06.06 ob 18.00 sreda 21.06.06 ob 18.00 četrtek 22.06.06 ob 18.00 petek 23.06.06 ob 20.00 ob 18.00 Sobota 24.06.06 ob 20.00 ob 10.00 Nedelja 25.6.2006 ob 18.00 ob 20.00 ob 10.00 ponedeljek 26.6.2006 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 torek 27.6.2006 ob 20.00 ob 18.00 sreda 28.06.06 ob 20.00 ob 18.00 četrtek 29.06.06 ob 18.00 ob 20.00 Kino Delavski dom Hrastnik četrtek 15.06.06 ob 20.00 petek 16.06.06 ob 20.15 sobota 17.06.06 ob 18.00 nedelja 18.06.06 ob 20.00 ob 18.00 sreda 21.06.06 ob 20.00 ob 20.00 četrtek 22.06.06 ob 20.00 petek 23.06.06 ob 20.00 sobota 24.06.06 ob 18.00 nedelja 25.06.06 ob 20.00 ob 18.00 sreda 28.06.06 ob 20.00 ob 20.00 četrtek 29.06.06 ob 20.00 Kino Dol pri Hrastniku Petek 16.06.06 ob 18.00 Petek 23.06.06 ob 18.00 MATINEJA: OSEM UJETIH DA VINCIJEVA ŠIFRA DA VINCIJEVA ŠIFRA DA VINCIJEVA ŠIFRA ameriški, triler VELIKI POHOD BREZ POVRATKA 3 am.groz. POŽARNI ZID am.akc. triler MOŽJE X - ZADNJI SPOPAD BREZ POVRATKA 3 grozljivka FILM TEATER: KARAVLA VELIKI POHOD am.-avstral.voj.drama POŽARNI ZID am.akc. triler MOŽJE X: ZADNJI SPOPAD SREČNEŽ SLEVIN Krim.drama MOŽJE X: ZADNJI SPOPAD MOŽJE X: ZADNJI SPOPAD SREČNEŽ SLEVIN MOŽJE X: ZADNJI SPOPAD SREČNEŽ SLEVIN SREČNEŽ SLEVIN OČKA, NE GA SRAT! OČKA, NE GA SRAT! DIVJINA, druž.anim.sinhron. TRANSAMERIKA Drama DIVJINA KOLIKO ME LJUBIŠ? DIVJINA OČKA, NE GA SRAT! KOLIKO ME LJUBIŠ? DIVJINA KOLIKO ME LJUBIŠ? TRANSAMERIKA DIVJINA TRANSAMERIKA DIVJINA OČKA, NE GA SRAT! VELIKI POHOD Akc.vojna drama IZGUBLJENI Romant.drama VELIKI POHOD MISIJA: NEMOGOČE 3 am.akc. MISIJA: NEMOGOČE 3 OSEM UJETIH, am.akc.avant. MISIJA: NEMOGOČE 3 OSEM UJETIH MISIJA: NEMOGOČE 3 FILM DA TE KAP 4-am.kom.groz. FILM DA TE KAP 4 V KOT VROČE MAŠČEVANJE FILM DA TE KAP 4 V KOT VROČE MAŠČEVANJE FILM DA TE KAP 4 V KOT VROČE MAŠČEVANJE KARAVLA hr.čma kom. KARAVLA OSEM UJETIH, am.akc.drama FILM DA TE KAP 4-am.kom.groz. Medijski grad (ob slabem vremenu Delavski dom) Petek 16.06.06 ob 20.30 ABONMA IN IZVEN: KRALJ NA BETAJNOVI - SNG NOVA GORICA: Sobota 17.6. Valvasorjeva kapela na Medijskem gradu Petek 23.06.06 ob 19.30 koncert: LJUBLJANSKI MADRIGALISTI Medijski grad na Izlakah (ob slabem vremenu Valvasorjeva kapela) Sobota 24.06.06 ob 19.00 glasbeno-lutkovna predstava PRAVLJICA O ZLATI ROŽI glasbeno gledališče Melite Osojnik, glasba: Pergolesi, Tegner, Mozart, Gretry, Mendelssohn MAT KULTRA Se dogaja zdaj: v ZAGORJU 16. 06. in 23. 06. V ŠMARTNEM PRI LITIJI 17. 06.06 V LITIJI 17. 06. 06 V HRASTNIKU 17.06.06 V RADEČAH 24.06.06 KC Delavski dom Trbovlje Sreda, 21.06.06 ob 19.30 komedija BIL JE ŠKRJANEC - 7. abonmajska predstava- gledališka dvorana RELIK TRBOVLJE Sobota, 17.06.06 ob 17.00 odprtje likovne razstave 24.slikarskega ex.tempora v Galeriji DD Trbovlje DUFS Trbovlje Sreda 21.06.06. ob 16.00 : slovesnost ob 27.obletnici doma in podelitev certifikata ISO 9001-2000 DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRBOVLJE Petek 23.06.06 ob 18.00 POZDRAV POLETJU - Letno kopališče Trbovlje BODOČNOST ----------h Izberi svojo ljubezen in ljubi svoj izbor! Uporabna naloga: V osmih dneh se dvanajstim mamicam rodi petnajst otročičkov, od tega devet deklic in šest fantkov, kako je to mogoče? Pravilen odgovor je: 31.05.2006 Branka Pfeifer, Obrežje 67, Radeče - hčerki Tea in Lea Pfeifer Hočevar Alja Golob, Gimnazijska c.2, Trbovlje - hči Tonja Kurent 01.06.2006 Janja Žagar, Brdce 42, Dol pri Hrastniku - sin Enej Hartman Simona Stojnšek, Rajska ul. z, Rogatec - sin Gal in hči Živa Sonja Vončina, Lepa njiva 45, Mozirje - sin Mitja in sin Tadej 02.06.2006 Jana Zdovc, Senuše 52, Leskovec pri Krškem - hči Maruša Mežič 04.06.2006 Larisa Lazič, Trg Franca Fakina 2b, Trbovlje - hči Maja Kirn 06.06.2006 Renata Medved, Golče 3, Zagorje - sin Vid 08.06.2006 Andreja Benčina Gaberšek, Trubarjeva ul. 53b, Celje -hči Nia Benčina Kladnik Mojca Omahne, Naselje na šahtu 45, Kisovec, Zagorje -hči Deja 09.06.2006 Saša Mohar, Bevško 13, Trbovlje - sin Mark Robek 12.06.2006 Aldina Aldžič, Ul. padlih borcev 4, Hrastnik - hči Sara Kobinovič ISKRENO ČESTITAMO! DRUŠTVO LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL MAGNET ZASAVJE TRBOVLJE Nedelja 18.06.06 VSESLOVENSKI SHOD STARODOBNIH VOZIL S KROŽNO VOŽNJO PO ZASAVJU Mladinski center Trbovlje Četrtek 16.06.06 ob 21.00 PROJEKCIJA FILMA O PANKRTIH - mestni park (prostori MCT-ja) OSREDNJA ZASAVSKA PROSLAVA NA KUMU Sobota 17.06.06 ob 11.00 v počastitev 15. obletnice osamosvojitvene vojne in Dneva državnosti 6. SREČANJE HARMONIKARJEV SAVINJSKO ZASAVSKE REGIJE sobota 17.06.06 ob 16.00 pred Gasilskim domom v Čečah DOBRODELNI KONCERT Petek 23.06.06 ob 19.00 v gledališki dvorani DD Trbovlje - za nabavo gasilskega in reševalnega vozila OB 20.00 Na Kipah: KONCERT OB KONCU ŠOLE MOUNTAINBIKE KLUB TRBOVLJE Nedelja 25.06.06 DOWNHILL JAVOR - spust z gorskimi kolesi - tekma za slovenski pokal PLANINSKO DRUŠTVO TRBOVLJE Nedelja 25.06.06 POHOD NA MRZLICO ob Dnevu državnosti OTROŠKI PARLAMENT Ob praznovanju občinskega praznika sta trboveljski župar Bogdan Barovič in podžupan Metod Kurent dala besedo tud bodočim parlamentarcem. V sejni dvorani Občine Trbovlje so se zbrali številni mlad predstavniki trboveljskih osnovnih šol od najmlajših z rumenim ruticami, do najstarejših, ki se že pripravljajo na valeto. Pogovaijali so se o željah in potrebah najstnikov in izrazili tud svoja mnenja in poglede na različne teme, ki jih tarejo Predvsem so to otroška igrišča, igrala in vama pot v šolo. MaL © RAZMIŠLJANJA / OGLAS ŽENA CVET Te pomladi in poletja poleg narave cveti tudi nežni spol- pod pogojem, da posluša nasvete modnih ustvarjalcev. Saj ni nič novega, tudi prej je ženski spol bil naklonjen cvetnim motivom, ki so bili neke vrste zaščitni znak.lzjema so le hipijevski časi, ko so moški nosili cvetne srajce in rožico v laseh, sicer se jih pa izogibajo, češ, da so rožice v garderobi rezervirane le za dame. No, kar se moških in mode tiče se je situacija nekaj malega spremenila, tako da se na njihovih srajcah od bombaža in lanu, ki se praviloma nosijo čez športne hlače, lahko najde kakšna rožica, a vse ostalo je enobarvno, progasto in možato.... Z ženskami in aktualno modo je zadeva drugačna. Če želijo lahko izberejo katerikoli kos garderobe s cvetnim motivom-blago za krila, bluze in obleke je potiskano z večjimi ali manjšimi vzorci. Na suknjičih, farmarkah, pasovih,.. .so rožice našle svoje mesto v obliki vezenine. Sandale, natikači, čeveljci, tudi imajo obvezno rožico, če že niso narejeni iz podobnega vzorčastega materiala. Izgled torbic je v skladu z obutvijo, pa najsi so to usnjene ali platnene s cvetnim vzorcem. Cela torbica je lahko pisana, ker so rožice največkrat iz usnja, svile ali kvalitetne plastike, narejene v naravni velikosti in posute po celi površini. Platneni klobuki, ki ji jih bomo nosile, ko bo sonce (končno) zažarelo, so se tudi razcveteli in če še to ni dovolj, je tudi nakit v znaku cvetja. Da bi bilo vse kompletno je tudi spodnje perilo dobilo cvetni izgled, kar skupaj z nežno čipko izgleda resnično sveže in seksi Se lepše je, če je podloga temne ali pa bele barve z modrimi, roza ali vijoličnimi detajli. Poleg perila se da videti tudi body majica ali cel body s cvetnim vzorcem. Če je narejen iz tanke volne ali svile z dolgimi rokavi ali samo z naramnicami, je dobra kombinacija s kratkim krilom ali hlačami. Verjetno se sprašujete kako se znajti v vsem tem rožastem živžavu, da ne bi na bi bil na koncu to kič. Najbolje je upoštevati neka enostavna pravila. Oblačila na katerih so večji motivi naj ne nosijo visoke dame močne postave. Dovoljena je le bluza z drobcenimi cvetki ali sandale ali torbica s tem motivom. One z manekensko postavo, če profesionalno niso modeli, naj tudi bodo pozorne. Karkoli izberejo v modernem pomladnem ali poletnem desenu, dovolj sta le dva kosa s cvetnim motivom, vse ostalo naj bi bilo enobarvno, da umiri barvni ognjemet. In še pika na i- cvetni parfum, le če odgovarja vašem stilu. LETNO TERMALNO KOPALIŠČE PREDPRODAJA VSTOPNIC ZA KOPALNO SEZONO PODALJŠANA DO 19. J UNIJ A 2006! - Posebna ponudba pri nakupu prenosljivih in neprenosljivih letnih vstopnic za podjetja, sindikate in društva - Izredno ugodne cene prenosljivih in neprenosljivih letnih vstopnic za posameznike - Še dodatno 20% znižanje cen do začetka glavne sezone!!! - Še nekaj... Poletja še ni, zato ga ustvarjamo skupaj z vami... Letno termalno kopališče Medijske toplice je v predsezoni že odprto med tednom od 11. do 19. ure in ob vikendih od 9. do 19. ure. Več informacij na telefonu 03 56 73 150 ali na spletni strani www.hotel-medijsketoplice.si Hotel Medijske Toplice d.d. Medijske Toplice 1 Sl - 1411 Izlake Tel.: +386 3 56 73 100 Fax.: +386 3 56 73 155 www.hotel-medijsketoplice.si info@hotel-medijsketoplice.si REKLAME --------h Reforme so korak naprej za vse nas. S prihajajočim paketom reform Slovenija jutri bomo v Sloveniji povečali blaginjo in izboljšali kakovost življenja. Spodbudili bomo podjetništvo in konkurenčnost gospodarstva, dvignili raven izobraževanja, pocenili državno upravo, izboljšali zdravstvo, poskbeli za hitrejši razvoj regij in povečali zaposlenost. Reforme so korak naprej za vse nas. Kinodvorana Delavskega doma v Trbovljah, 27.6.2006 ob 17. uri. Vabljeni na javno razpravo, na kateri bomo govorili o kakovostnem in učinkovitem zdravstvu. Razpravi bo sledila manjša pogostitev. www.slovenijajutri.qov.si /*■• I r*r«4* *»«4. Slovenija «k Avtoelektrika Aleksander Grajžl s.p. Avtoelektrika Grajžl s.p. Kovinarska 4a 3000 Celje Tel.: 03/49-14-440 GSM.: 041/625-016 Nudimo: servis in montažo klim, montažo avtoakustike, montažo vlečnih kljuk, servis in prodajo akumolatorjev, popravilo avtoelektrike... GtO GRAFIKA GRACER www. g raf i ka-g racer. si GRAFIČNE STORITVE priprava, oblikovanje, osvetljevanje, izdelava tiskarskih plošč TISK: offset tiskanje (eno, dvo, tro, štiri ali tudi vec barvni tisk) DIGITALNI TISK KNJIGOVEŠTVO in DODELAVA (spenjanje, zbiranje, broširanje, spiraljenje, številjenje, perforacija, izsekovanje, plast ifikacija, lakiranje) ZALOŽNIŠTVO KNJIG IN REVIJ (knjige, rokovniki, razni novoletni program, koledarji...) PROSTOVOUNO ... SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA V treh mesecih lahko izkusite razburljivo in aktivno vojaško življenje,^ se usposobite za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in opravljanje različnih bojnih nalog. Spoznate lahko osnove vojaške taktike, radiološko-kemično-biološke obrambe, inženirstva, zvez in sanitete. Prostovoljno služenje traja tri mesece. Med služenjem ste zdravstveno in nezgodno zavarovani, usposabljanje pa se vam šteje v pokojninsko dobo. Zagotovljene imate prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in plačilo. Vojaški rok lahko prostovoljno služite v: - vojašnici v Novem mestu - napotitev 18. septembra 2006, - vojašnicah v Postojni in Murski Soboti - napotitev 2. oktobra 2006. www.slovenskavojska.si Prijavite se lahko v: Izpostavi za obrambo Trbovlje, Obrtniška c. 12, telefon 03/56 30 895; pisarni Zagorje, Kidričeva c. 11, telefon 03/56 68 685 ; pisarni Hrastnik, Pot V. Pavliča 5, telefon 03/56 43 673. ... SPOZNAJ SVOJE MEJE IN JIH PRESEZI! Morebitna vprašanja lahko posredujete na e-naslov: Izpostava.za.obrambo.Trbovlje@mors.si c HPUWKA SlOVtNUA MMSltSIVO M OWAMIO SlOVtNSKA VOJSKA GRAFIKA GRACER I /JVJČicfj* i®» yjhJjjr 1 POLET A ,, ČiSI «MM® v TISTI, KI NAM B000 POMAGALI 1 PRIDOBITI DVE Z-LETNI NAROČNINI/ NA ČASOPIS ZASAVC GREDO Z NAMI NA NEPOZABNI , (ZLET V GARDALAND! fe/ÄMT3 Posojilna kartica KARAIMTA Celje - skladišče D-Per 6/2006 5000019050,12 - z njo bo pogled lepši in posojilo vedno pri roki Prednosti - plačilo na vseh prodajnih mestih z nalepko Karanta, - možen dvig gotovine v enotah bank bančne skupine Nove Ljubljanske banke, - plačilo obveznosti - le 20 % mesečno od porabljenega zneska in - dodatna ugodnost pri odobritvi posojila. COBISS o banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje Vloge in podrobnejše informacije v vseh enotah Banke Zasavje