109. številka. Ljubljana, v ponedeljek 12. maja. XVII. leto, 1884. shaja vsak dan ive«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za 6etrt leta 4 gld., po eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnifttvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledaliika stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Gg. volilcem I. razreda! Naš kandidat za I. volilni razred je gospod Henrik \i< man, knjigovezec in hišni posestnik. Volite ga jutri jednoglasno. Narodni volilni odbor. Rusi v Aziji. —o.— V Petrogradu razpravlja se sedaj o načrtu, po katerem se ima ustvariti delo, vredno Bilnega ruskega cesarstva! Rusija hoče položiti in graditi železnico, katera bode vezala zahod Azije z njenim vzhodom, katera od Jekaterinburga, mesta na vzhodnem pobočji Urala, pa do Nikolajevskega, do glavnega sibirsko-ruskega pristanišča ob Tihem morji, leta izpremeni v tedne, mesece v kratke dneve 1 Orjaško železniško podjetje, o katerem že več tednov sem premišljujejo strokovni zbori in shodi v prestolnici ob Nevi, postavilo se bode prelahko na stran v letu 1869. dovršeni, tolikanj občudovani npscificl<-železnici, ki je zvezala vzhod in zahod Severne Amerike. Že se je poročalo, da bode ruski car v kratkem določil komisijo, ki ima pregledati in preudariti na vse strani osnovo za velikansko železnico. Od Jekaterinburga, kjer se bode vezala z železnicami evropske Rusije, tekla bode preko Tobolska, Jeni-nejaka in Irkutska po celi, Širni Sibiro-Aziji do re-čenega pristanišča na Azije vzhodu; od Irkutska bi se napravilo postransko železnico v Kiahto, Kinezom odvzeto glavno občišče mej Rusijo in Kino; še druga stranska železnica bi naj šla iz trgovsko znamenitega Astrahana v Herat, v Heriruda lepi dolini ležeči „biser sveta*, in« v Bobaro. Vse te proge pa bi merile 12.000 kilometrov, stale bi sto milijonov rub-ljev in zgradilo ter dovršilo bi se jih v dvajsetih letib. Tako bode velika, slovanska Rusija odprla žile, po katerih se bode v prostrano, a mrzlo Sibirijo od-takalo evropško-kulturno vroče življenje; po katerih pradomovi človeškega rodii, najstarejša tvorišča zgodovine dobijo novih, rodilnih moči! Površen pogled na zemljevid nas že pouči, da z rusko mislijo na- poči neizmernim planjavam in zapuščenim rodovom v srednji Aziji nova doba, da Rusija z osnovanim činom odpre japonski in kitajski trgovini čisto nova pota, in da zlasti sebe primakne v obližje z Severne Amerike zahodnimi pokrajinami, ki za bodočnost obetajo tolikanj lepega! Kakor je nekedaj stari Rim svet preprezal s cestami, tako si Rusija v dobi današnji gladi pota po zarašieni zemlji, v zanemarjene in zapuščene rodove, ki se še vedno zibljejo v zibeli odraslega jim Človeškega sorodstva. In tudi tu je sličnost, da namerava Rusija graditi svojo orjaško železnico mej Uralom in Tihim morjem s pripomočjo vojaških čet, kolikor jej jih bode na ostajanje, — uprav tako, kakor je zmagoviti Rimljan razpostavljal svoje legije, da so v barbarih pripravljale pota njegovim vojnim in ustrojnim načrtom. Sedaj, ko so se stvari v evropski politiki zasukale, kakor se računati sme, na trdna tla miru, bode belemu carju mogoče, odposlati v Azijo veliko svojih trum ter ž njimi napraviti cesto, sezajočo noter tja v porečje Amurjevo. Vojakom bodo zaslužki dobro došli, delo jim bode šlo rado od rok in Evropa, po-zabivši dandanašnjega pričetka, bode iznenađena izvedela vest, da je končano delo, da je ustvarjen azijski orjak. S tem delom pa velika Rusija postane v Aziji le Še v večji meri popularna! S takimi kulturnimi naklonitvami pridobi si beli car novih zvestih rodov in utrdi si z njimi udanost tistih, ki so se mu doseči aj uklonili. Ne da se tajiti, da je rusko carstvo obrnilo že veliko skrbi na gospodarsko blaginjo svojih azijskih, dotlej na-se vezanih pastirujočih pod-ložnikov. V srednji Aziji se od leta do leta javna varnost bolj utrjuje, napravlja se večji red, ki je za pravilno napredovanje potreben v prvi vrsti. Z&-vetnica Rusija obnavlja srednjeazijski zemlji obraz, ker kamorkoli ona položi svoje velikanske prekope ter napelje vanje vodo, tam se prejšnje pustinje prerodijo v bujno naravo, v divne raje. Givilizatorno to rusko postopanje, katero še spremlja verska tolerancija in osobna carjeva naklonjenost, po srednji Aziji pripomoglo bode, da se ruska Oblast čedalje bolj razširi in globočje ukorenim v azijskih tleh. Baš v tem času gleda Rusija na to, kako bi nedavno priklopljeuo si velevažuo zelenico Merv uvrstila v svojo ogromno upravo, in kako bi sploh uredila ter ustrojila srednjeazijska svoja posestva. Zemlja mej Kaspiškim jezerom in mej Turkmenske pustinje dosedaj nezavisnim delom ima namreč postati nova, posebna pokrajina (gouver-nement), kateremu bi pripadalo i porečje Amu Darja do sipin Syr-Darja. Petrogradska vlada sama izreka, da od tod naj bodo vladane srednje-azijske krajine, katerim gospoduje ruski car. Izvestno pa se bode nadalje skrbelo, da tako zasnovana centralizacija prinese ruski politiki v Aziji novih sredstev, novih pospešil. Kadar namreč posamezne krajine dobijo svoje uprave, ki se bodo ravnati morale po poveljih iz središča, lahko bode nastavljati oblastva, vojništvo, vojna zakladišča, lahko bode krepke rodove vzgojiti za rusko stvar in službo ter držati najpotrebnejšo pomoč v bližini, katero je sedaj treba klicati iz evropske Rusije. A tako se bode ruska svetovna oblast po svoji volji razprostirala po zemljah najstarejšega sveta, množila bode svojo neizmernost, katerej priča je že njen bodoči gubernij, kateri je kot dosedanja „Srednja Azija" brez Merva sam meril 3,500.000 f"]km., torej skoro petkrat toliko, kolikor naša Avstro Ogerska 1 Da-si pa na tem ozemlji prebiva le 6 milijonov ljudij, vender utegne na njem bodočnost zavladati lepa; še se poznajo na njem sledovi nekdanjih srečnih in cvetočih kraljestev in časov, in česa ne vzmore dobra uprava, moč civilizacije! Ruski svetovni moči odpira se tu krasno polje, lepa torišče mladostno krepkega slovanstva. ^Slovenskega društva" zbor v Slovenskoj Bistrici. (Konec.) Kot dostavek k govoru g. Dečka predlaga g. dr. Gregorec sledečo resolucijo: „Slovencem koristijo le slovenske šole, v kar terih učitelji vseskozi slovenski poučujejo ter po slovenskih knjigah v slovenskem jeziku razlajo vse predmete; tudi nemščina se naj uči, ker ljudje to želijo, to pa takrat, ko so otroci za to že zadosti godni; slovenščina bodi poučevalni jezik, nemščina pa more biti poučni predmet.u Resolucija se jednoglasno vsprejme. Tretji govornik je bil g dr. Gregorec ter do-kazival, da je Slovencem le z nemškimi konservativci mogoče shajati, katere vodita kneza Alfred in Alojz LISTEK. Kako se dade hruške krasti. (Romanca.) (I=033.ktl» lz ,.ilc-ata".i ' Nerod ima prijetno hčer, V mladosti jasnem žari — Pazljivo pazi vsak večer, Da svet je ne popari. Nerod ima lejo drevo, Polni je1 Vselej cvetje, A prćdno sadje je sladko,' Uže pokrade sve"t je.' Zori mu v novo krasni plod, Prijazno se mu smeje. V gostilni se baha Nerod, 1'unosno pivcem deje: „DoBle mi krali hruške so, Ker baš ne blizka domu; Še letos poskuse naj jo, PoBreči-li se komu!" Garaš je mladec lep i živ, Neroda ljubi hči ga, Garaš je čvrst, vesel, šajjiv, Na delo stvar budi ga. Večer priplava, pride noč. Nerod bedi pod hruško. A da ga ne premore moč, Ima pri sebi puško. Kar se pod oknom hčerinim, Pojavi slika mrka: Garaš budi dekle pod njim Krepko na steklo trka. Nerod ga zre, zob Škriplje mu Čuj! okno plašno skripne . . Da reberca pretiptfe mu, Napne korake hipne. Domov povrne jezno se, Vse Špranjice preišče. Za voglom on oprezno se Zavije na torišče. Na hruško zleze živ i mlad, Potresa na vse kriplje, Da se rumenozreli sad Na tlil v obilji vsiplje. Srdit nazaj 6n pridivja, Razmatra zlo večerjo. A vnovo razgovarja ta Prijazno se se hčerjo. Nerćda lomi srd i smeh . . „Kaj bode narod golčal?" . . Garašu v zakon — lep uspeh! Da hčer, da bode molčal. Dober svet. Pijanec tožno vzdiha v lesi: „Kako je neki to, za Boga! Da me tako mori nadloga? Kaj mi početi je, vsi besi! kanili naj se nesrečnik denem, Da več v prihodnje ne zadenem, Le na nesrečo zlo povsod?" Zamolklo jek mu pravi: „V sod !" Ćivkoslav Lažan. Liechtenstein. Liberalci so Slovencem vseskozi sov- ; razni tako, da še jim v Bistrici niti proti plači prostora za zborovanje niso privoščili, med tem ko : je pravičen Nemec, g Adelstein, brezplačno svoje proaton na razpolaganje dal. Jednako je tudi v ! deželnem zboru. K ne/ Liechtenstein želi mirii s i Slovenci na podlagi pravičnosti in Še ob jednem meri njegova stranka na t>», da oi kmetski stan ! pogina rešila. Govornik doka/uje putem po številkah, kako so kmetje v liberalnej dobi se pogreznili v strahovite dolgove (kmetski ijudje imajo 2000 milijonov goldinarjev iutabuliramb, štajerski p e le tako pomagati, da izvolilo 8 slovenskih poslancev, ki potem z nemškimi kou-servativci v niaujiuo potisnejo ueniike liberalce Potem bode kakor kranjski tudi štajerski zbor skli cal strokovnjake v posvetovanje, kako bi se najini ivj i pa najlažji kmečkemu stauu pomoglo. Zato se naj Slovenci ne dajo od nemških liberalcev iz mest in trgov strašiti, nalagati in zapeljati. Lepa je zemlja slovenska. Zuto silijo tujci v njo. Branimo se torej Slovenci smo, Slovenci hočemo ostati iz živeti na slovenskih tleh tako spoštovani, kakor so Nemci na nemških. To je naša narodna dolžnost pa tudi pravica, celo od svitlege, cesarja priznana." Mej tem pride državni poslanec g. dr. Vošnjak ter uvidivši, da so ljudje uže utrujeni, spregovori le nikoliko prav živahnih in domoljubnih besed; zlasti tolaži in vspodbuja narod naj stanovitno vstraja v borbi za svoje pravice. Naposled bo zmaga naša in tudi Slovencem prisije solnce boljših dmj! Gospod poslanec pozdravi zbrane v imenu slov. poslancev posebno pa v imenu zastopnika Muri-borsko-Bistriškega okraja gosp. G o edin a. Potem pravi mej drugim: Jaz vidim, da še vedno bivajo tukaj vrli Sloveuci, kakor nekdaj, ko sem b;.l še jaz tukaj, da se zavedajo svoje narodnosti. Ali sedaj motijo vas liberalci, rekoč kaj hočejo vaši poslanci; oni vam ne morejo pomagati. Res, da mi ne moremo tako hitro vse popraviti, kar so liberalci zakrivili. Ali počusi bode šlo, kajti zdaj vidijo že celo na Dunaji, da jo kmetom treba pomagati. Če je dača veča, so to krivi tisti, ki so cenili zemljišča prev soko; in to neso bili Slovenci, nego nemški liberalci, iu tisti, ki so ž njuni držali. Ti so se malo brigali, ali bodete vi mnogo ali malo plačevali. Na Kranjskem so slovenski ceuilni možje cenili, iu sicer tako, kakor je prav ; tam so davki sedaj uižji. Srečal sem, v Ljubljani pred kratkem kmeta, pn«ed*ega ravuo iz davkarije: No, sem ga vprašal, Vi ste gotovo pustili ves denar tu notri." bO ne" — odgovori mi— „ mislil sem, da sem plačal za pol leta, pa so mi zapisali za celo leto, pa še mi je ostalo par krajcarjev." Tako je na Kranjskem, kjer so cenili narodni možje. Pn nas tukaj pa vladajo povsod Nemci, iu ti ne vedo drugega, kakor da upijejo: Učite se nemški, pa bode vam šlo tako dobro. Pojdimo v mesta iu trge, tam znajo skoraj vsi nemški; tam bi potem morali biti sami bog Umi! Kaj pa vidimo? Tam je | Še več siromakov, kakor pri nas Ne to, če zna mnogo jezikov stori, da človek dobro izhaja ; npgo če kmet dobro kmetuje, kroiač, čevljar itd. dobro debi, potem bode dobro izhajal, če tudi nič nemški ne ve Da bod m o napredovali, da pridejo boljši časi za nas, moramo skupno delati. Iu mi poslanci bo-demo skrbeli /a dobre postave, ki bodo tudi kmetu na prid, ne pa samo tistim, ki že mnogo imajo, kajti tistemu, ki ima mnogo, ni treba toliko skrbeti, kakor onim, ki imajo m -1 Bog živi slovenske vo-llce! (Burna pohvala, in klici živijo g. dr. Vošniak.) Tajnik na to prečit« telegrame, ki so došli iz Mozirja (dva), iz Konjic, iz Šmarja, iz Ormo..t (dva), iz Ptuja, z Dunaja. Sedaj izreče g. predsednik zahvalo g. poslancu dr. Vošnjaku, da se je tako dHleČ potrudil k nam, vsem domoljubom, ki so pripravljali zborovanje ter sklene zbor s trikratnim z navdušenjem vsprejetim „živijou presvetlemu cesarju. V zadevi dolenjske železnice zbml se je preteklo soboto v mestu ej dvorani po deželnem odboru Kranjskem sklicani železničui odsek. Kot zastopniki dolenjskih občin bili so prisotni i>g.: dr. A. Pozni k, c. kr, DOtar in župan v Ru-dolfovem, L. Golja, c ar, okrajni sodnik v Trebnjem, M. Terbuho vič, c. kr. major v pokoji, V. Kmet, učitelj pri sv. Lovrenci, A. S tepec, župan h Višnje gore. Razen teh udeležili so se tudi nekateri deželni poslanci. Deželni glavar grof T h ur n pričel je zborovanje Z naslednjim nagovori)m. Častiti zbor! Vsled deželnozborskega sklepa z dne 17. oktobra 1. 1. dovmil si je deželni odbor, povabiti železnico i odsek k današnjemu posvetovanju. Častitemu odseku razpravljati bode o potih in sredstvih, da se uresniči zgradba dolenjske železnice. Preverjen o izrednej važnosti iu neobhodnej potrebi te proge, sklepal je deželni zbor kranjski od 1. 1866. sem, skoro v vsakem zasedanji resolucije, katerim je ta zgradba bila smoter. Tukajšnja trgovinska in obrtna zbornica je že od 1. 1864 neprestano mislila na to, da bi se pospešilo to izredno deželno podjetje. Zbornica je v tej zadevi vedno jako živahno delovala. Ravno tako pa ho si prizadevali interesovani kro^i, korporacije, občine iu pod-j jetja, da bi se zgradba dotične železnice pričela. V j tem smislu odposlalo se je več peticij na trgovinsko ministerstvo in na obe zbornici državnega zbora in predložila se je na merodajnem mestu obširna spomenica. Vse te uloge dokazovale so potrebnost te železnice ter naglašale poljedelske, obrtne in trgovinske interese dežele, kakor tudi splošno narodnogospodarske razloge, tikajoče se koristi tovarn in podjetij, razcvet dolenjskih obrtij doseči le tedaj, ako se potegne železoična proga skozi Dolenjsko in zveze z translitvanskimi, eventuvelno z dalmatinskimi Železnicami. Da bi se dolenjska železnica izplačala, dokazano je s statističnimi podatki. Tudi deputacija šla je v tej zadevi na Najvišji dvor in bila najmilostneje vsprejeta. Vlada je že pred okupacijo Bosne in Hercegovine dolenjsko železnico vzela v svoj program in to železnico označila kot zvezo cis itavskih s hrvat-sko-dalmat nskinn progami. Odkar s ti se ti deželi privzeli v področje naše države, bi se smelo misliti, da se mora za dolenjsko železnico teliti, ne le z narodnogospodarskega, temveč še bolj s strategičnega stališča. Politični razgled. Notranje dežele. V Lju bi j an i 12. maja. Govori se, da vlada želi, da državni zbor vsekako se v tem zasedanji reši šesto poglavje obrtniškega reda. Ko bi se debata le predolgo ulekla, namerava se državni zhor sklicati še po Binkoštih. To pa ni popolnem verojetuo, ker večina a v tono-mistične nauke želi, da se zasedan)e konča še ta mesec. Cc»»tlti poslanci ne mislijo porabiti svoje večine pri volitvah v delegacije, a hočejo Nemcem ponuditi kompromis. Nemški časniki pa že poročajo, da Nemci ne bodo vsprejeli kompromisa. Kakor se iz Levova poroča, se že tam delajo priprave /a gallšltl deželni zbor. Predloge deželnega odbora se že tiskajo. Potovanje carskega namestnika na Dunaj jo neki v zvezi s tem, da se določi čas zborovanja deželnega zbora iu odloči kandidat za Levovski nadškofijski sedež. V petek je v ogerskej državnej zbornici bil silen škandal, ki je jasno kazat, kako sovraštvo veje na Ogerskem proti Rusiji. Mi moremo dvojiti, da bi taki prizori pospeševali dobre razmere z Rusijo. Poslanec Gabriel Ugron je interpe'oval mini-nistra notranjih zadev, da je hotel z nekim kandidatom neodvisne stranke napraviti v Gyerayoerskem okraji volilni shod, a tamošnji stolni sodeč je v zvezi z okrajno babico našuntnl razne potepuhe, da so a silo zabranili volilni shod. Pri tej priliki je Ugron napal Dobržanskega, poslanca tamošnjega okraja, in ga nazival lažnikom, ker je pred leti trdil, da ni v sorodu z iz rusinskega procesa znanim Dobržanskim, ter rekel, da mu hoče ž nekimi pismi dokazati, da je bil res v zvezi z onim in je še celo nekdaj skušal dobiti kako službo v Rusiji. Temu je ugovarjal Dobržanski in trdil, da so ona pisma ponarejena, a v zbornici je pa navstal silen hrup, od vseh stranij so kričali: „Kdo je pa pisal one pisma, če ne on." Ker je hrup postajal vedno večji, moral je predsednik zbornice zaključiti sejo. Nasledek tega škandala bode pa, da bode Dobržanski mjbrž prisiljen odložiti svoj mandat, in ga bodo odstranili iz politehnike, kjer je sedaj profesor, kajti zaupanje v njegov ogerski patrijotizem je preveč omajano, da bi še mogel ostati v javuej službi. Viiuiije države. Merniki državni zbor je vsprejel s 189 proti 157 glasom v saboto podaljšanje socijaliatovskega zakona. Za podaljšanje je glasovalo tudi mnogo članov katoliškega centruma. Ta nenavadni resultat je pripisovati deloma vladnemu pritisku, kajti 51 poslancev, ki neso hoteli glasovati za podaljšanje in se neso upali priti, ni bilo k seji. Znamenita je pa debata o tej zadevi. Knez Bismarck je dvakrat poprijel besedo, in drugikrat se je tako odločno izrekel proti liberalizmu, kakor še nikdar, rekel je, da se hoče boriti proti liberalnim principom do zadnjega dihljaja. Poleg tega je pa povedal Bismarck, da so se že kmalu po smiti carja Aleksandra delali poskusi po mejnarodnih dogovorih poostriti naredbe proti anarhistom, zltst5, da bi se morilci vladarjev ne smatrali za politične prestopnike, ter da so se dotična pogajanja razdrla zaradi trdovratnosti Angleške. Pri poslednjih volitvah na Spaujskem je izvoljenih 270 vladnih privržencev in 90 opozicijskih pristašev. — Po Kataloniji in Aragouiji raztresene Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXIII. Poglavje. Pot. (Dalje.) — Ne morem, oče moj! Davno me že OBoda kliče v daljno deželo. Davno že slišim zvenenje tatarskih lokov; in včasih, ko se zamislim, zdi se mi, kakor bi pušica žvižgala mimo mojih ušes. To zvenenje, to žvižganje mene vleče in vabi! Opat ni več zadrževal Maksima, opravil je zanj popotno službo božjo, blagoslovil ga je in žalostno so se poslovili od njega bratje. In z nova jezdil je Maksim na konji sredi zelenega gozda. Kakor poprej skakal je Bujan okrog konja in veselo gledal Maksima. Pri tej priči je zalajal in tekel naprej. Maksim je zgrabil za sabljo, pričakuje, da ga kaj hudega sreča, kar se je izza ovinka pokazal jezdec v rumenem kaftanu s črnim dvoglavim orlom na prsih. Jezdec je jezdil počasi, veselo žvižgal in držal na pisanej rokovici belega sokola v kapi in z zvončki. Maksim je spoznal jednega carskih sokol arj ev. — Maksim Gregorjevič! — odgovoril je vesel sokolar: — na zdravje! kako se ima tvoja milost? Tedaj tukaj si ti, Maksim Gregorjevič! A mi v slobodi smo mislili, kam si se izgubil! In kako se je razjezil tvoj oče! Bog obvaruj! Strašno je bilo gledati! Da, kaj vse govore o tvojem očetu, o carje-viču in knezu Serebrjanim. Sam ne veš, kaj bi verjel. No, slavo Bogu, dobro je, da si se ti našel, Maksim Gregorjevič! Kako se bode razveselila tvoja mati! Maksima je jezilo, da se je srečal s sokolar-jem. Pa Trifon je bil dober dečko in znal je molčati, če je to bilo treba. Maksim ga je vprašal, ali je že on davno odšel iz slobode? — Da, jeden teden je že tega, kar je na lovu ušel Adragan! — odgovoril je sokolar, pokazavši svojegp. sokola. — Da, ti ne veš, Maksim Gregorjevič ! Kako sem se jaz prestrašil, kako se je car name razjezil! Usmilil se je usmiljeni Bog mene in sveti mučenik Trifon pokazal je svoj čudež. Sokolar je odkril kapo in prekrižal se. — Vidiš, Maksim Gregorjevič: pred jednim tednom odšel je car na ptičji lov. Spustil je kaka dva pota Adragana, tretji pot je pa Adragan zdivjal. Začel je biti sokole, ubil je Smišljaja in Kružka, potem jo je proč odletel. Ne naštel bi bil do deset, ko ti je že izginil izpred očij. Jaz sem hotel teči za njim, pa kam! Zbešal je, pa ga ni bilo. Zdaj je naznanil poveljnik sokolarjev carju, da Be je zgubil Adragan. Car me je ukazal k sebi poklicati in rekel mi je; — Ti, Triška, si zanj odgovoren; ako ga dobiš — nagradil te bodem, ako ga pa ne dobiš — izgubiš glavo I Kaj sem hotel! Car nema navade šaliti se! Odšel sem iskat Adragana; šest dni Bem se okrog mučil, hudo mi ie bilo, treba bode dati glavo, mislil sem si. Začel sem plakati, in pla-kal sem tako dolgo, da sem od britkoBti aaspal v gozdu. Jedva sem zaspal, kar se mi zazdi v sanjah, da se nek svit razliPmej drevjem in zvonenje zvoncev zaslišalo v gozdjv^as^avši to zvonenje, rekel sem v sanjah sam pri sebi. Adraganovi zvonci bo slišijo. Gledam,, j>red menoj sedi na belem konji mlad vojnik, ves oblit s svitlobo in na roki drži s Adragana. — Trifon! — zaklical je vojnik: — tu nikar ne išči Adragana, ustani, pojdi proti Moskvi, proti Lazarjevi Živej zagraji. Tam stoji smreka, in na".tej smreki sedi Adragan. Prebudil sem se, in sam ne vem kako, da mi je precej prišlo na miBel, da je bil vojnik sveti mučenik Trifon. Skočil sem na konja in jezdil sem proti MoBkvi. Kaj, Maksim Gregorjevič? ko sem prišel na ono meBto; zagledam ustajniške Čete so pobegnile na Francosko. Pri Vi-nasei so ustajniki poskusili vreči iz tira žeteznični vlak, potrgali so bili Sine in prerezali brzojavne žice. K sreči se je to ob pravem času zapazilo. Volitve v narodno sobranje na otoku Kreta bo povsod po mestih in po deželi mirno se vršile, večina prejšnjih poslancev je zopet voljena. Naroduo Bobranje se kmalu guide. Govori se zopet, da buče :ln$rllja odposlati posebno ekspedicijo v Sudan, da otme Gordona. S tako izjavo se in ki hoče Gladstone protipostaviti grajalnemu predlogu konservativca Hicks Beacba. Ekspedicija odide v Sudan junija meseca, ako bodo klimatičue razmere dopuščale. Mor la pa bode prišla prepozno, kajti Mabdi ne počiva, ampak pridno deluje v Sudanu. Nedavno poslal Je Suakimskemu muftiju pismo, v katerem nagovarja Hvoje privržence odpovedati se posvetnej nečimernosti in Bogu služiti, ter se pokoriti emirju Othman Abu Becru (Osman Digmi). Zadeva egiptovske konference počasi napreduje. Predposvetovanja mej Francijo in Aoglijo se nadaljujejo. Francija pa, kakor se vidi, ui zadovoljna še s tem, da je Turčija pristopila na njeno stran in se izrekla /a razširjenje konferenčnega programa, temveč skuša še Italijo dobiti na svojo stran. Poprosila je namreč itaiiianskega zastopnika pri upravi blagajnice egiptovskih dolgov, gospoda Ba-ravellija, za tehničnega pnsednika pri konferenci. A zdaj se še ne more sklepati, ali bode to približanje imelo kaj vspeba. Dopisi. Z Dunaja 10. maja. [Izv. dop.] (Nemško -1 ibera lne personalne veBti.) Za drom. Koppom je šel že Henrik Reschaujer. „Par nobile fratrum", ki je nedavno na tukajšnjem porotnem sodiš.'-1 zmagovito zastopal nov pojem poštenja, „dio Texteinschaltuugenu namreč! Zmaga, ki sta jo onega dne dozivala nad Inomostskim listom, utepala se bode še obema. Ko bi si dr. Kopp ue bil po drugi strani pota poiskal iz državue zbornice, baš na tem grmu bi se bi nataknil, kakor se je urednik „schul-vereinovega11 glasila. Tako pa se je sedaj samo Resehauer prikradel na „Riug", moralično ves opraskan. Nemško-liberalui viri pa bodo našim potomcem molčali o celi tej stvari. Kaj pa tudi hočejo dru-zega? Grajati nečejo, hvaliti pa nemajo koga. Tako bo izstop Reschauerjev zagrebli mej dnevne dogodke brez lopate, iu molčali bodo, da trava preraste političen grob in njihove grehe! Kaj pa menite, da ne bo več vstal? Izvestno, vstal nam bode s starimi grehi iu starimi madeži bode zopet sedel na poslancev stol! Tisti, ki ga bode vzdvignili, so pa Nemci, ki bi radi nas Slovane vodili po potih parlamentarizma. Schdnerer ni tak junak, kakor viha rokove in bi človek na ta pogled mislil. Tudi oa je „ela-Btičen" (— „honni soit qui mal y pense"—), in še zelo! Kari Giskra, 21 let imajoči sin bivšega ministra, ga pozove na dvoboj, ker je o njegovem očetu izrekel žaleče besede v zadnjem glasovitem govoru. Vitez Schonerer je sekuodanta odslovil, in prav je imel. Ali nekaj časa pozneje piše Giskri list, v katerem opravičuje svoje besede, izgovorjene o pokojnem državniku v parlamentu, pod zaščito imuniteta, in to ni imel prav. Ker pa tudi Giskra junior ve, da si „elastičnega" poslanca moreš oviti okrog prsta kolikokrati hočeč, vil je slabotnega Schbnererja s pomočjo svojih sekundantov tako dolgo, da je vitežki govornik vzdihnil spokorjene smreko, in na njej Adragana, prav tako kakor je bil povedal svetnik! Sokolarjev glas se je tresel, in debele solze so mu lile iz očij! — Maksim Gregorjevič, — pristavil je, brisa-joč solze, — zdaj pa, če tudi prodam vse svoje premoženje, če tudi poj dem sam v sužnost, sezidal bodem kapelico na tem mestu, kjer sem našel Adragana. In na zid bodem ga velel naslikati tega svetuika, ravno tako, kakor se mi je prikazal: na belem konji, z visoko pouzdigneno roko, in na njej belega sokola. Ukazal bodem svojim otrokom in unukom slaviti ga, dajat brati maše njemu na čast in darovati mu pisane sveče, ker on ni hotel moje pogube, in rešil smrtne kazni Bvojega hlapca. Vidiš, — nadaljeval je sokolar, gledajoč sokola, — tu je Adragan, cel in živ! Čakaj, da ti snamem kapico! Kaj kričiš? Lej, zletel bi rad! Ne, bratec, počakaj? Dovolj si se že naletal, ne spustim te več! In Trifon je dražil sokola s prstom. — Vidiš ga, kako je hud! Kako grabi! In kako kriči! Sliši se celo versto daleč! Pripovedovanje Bokolarja je ganilo Maksimovo du5°- (Daljo prih.) besede: „Pater, peccavi!* Tako jo Schonerer pred-včerajnim odpuačenja prosil. To je žalostno za naš parlament, žalostno pa tudi za tiste, ki menijo, da jih Schonerer popelje preki črno-žoltib mejnikov v obljubljeno deželo, general torej, ki se dvoboja zboji, da si ga brez škode na svoji Časti lahko — „no-belu zavrne 1 Domače stvari. — (Shod volilcev.) Za dopolnilno volitev v mestni zbor namesto odstopi vsega g. F. Fortune bil je včeraj dopoludne ob 11. uri v čitalnični dvorani shod volilcev L razreda. Prišlo je 20 volilcev in ti so po predlogu predsednika gosp. dra. Karola Bleivveisa viteza Trsteniškega jednoglasno kandidatom postavili g. Henrika \lemana, knjigovezca in hišnega posestnika v Ljubljani. Prosimo p. n. gg. volilce, da se jutri v obilem številu udeleže volitve in oddajo svoje glasove za omeujenega g. kandidata. — (Črna velika maša,) osmina po pokojnem dra. Gogoli brala se je danes dopoludne po stolnem prostu Jožefu Zupanu v sv. Nikolaja cerkvi Navzoč je bil g. deželni predsednik baron Winkler, cesarski svetnik g. Murnik, vsi korarji semeniški gg. profesorji in vsi bogoslovci, sorodniki in mnogo znancev in spoštovateljev umrlega. — (Dnevni red mestnega odbora seji) katera bode v torek 13. maja 1884. leta ob 6. uri popoludne v mestni dvorani. I. Naznanila prvo-sedstva. II. Volitev podžupana. III. Volitev stalnih 8 odsekov mestnega odbora. IV. Volitev po jednega mestnega odbornika a. v stalni zdravstveni svet; b. v direktorij za mestni užitninski zakup: c. v vodovodni odsek. V. Volitev treh članov klavničnega ravnateljstva. — (Včerajšnji izlet „Sokola") izpal je izborno. Pri krasnem vremenu odkorakalo je zjutraj rano okolo 40 Sokolov z godbo in v spremstvu druzih narodnjakov proti lepemu Posavju. Povsod bil je „Sokol" presrčno in navdušeno vsprejet. V Šmartnu, kjer je bila ob 9. uri maša, v Hrastji iu v Dolu pokali so topiči in povsod pozdravljal je narod naše čile telovadce in izražal jim svoje žive simpatije. Obed in glavna zabava bila je v Dolu, v g. Levca preprijaznej hiši, kamor je popoludne v vozćh in po železnici prihitelo še veliko Ljubljančanov, mej njimi pa tudi prilično lepo število „Sokolov", tako da je bilo slednjih vseh vkupe 70 v Dolu. Zabava bila je živahna, izvrstna in udeleženci so polni hvale o včerajšnjem prelepem izletu, ki se je do zadnjega vršil v najlepšem redu, katerega pme društvo s posebnim zadovoljstvom zabeležiti v svojo kroniko. — (Nemški pogum.) Kakor amo poročali v sobotnem listu, priredili so nemški turnarji, kateri se sicer s predikatom „nemški" nazivljajo, a so od strani gosposke le kot „Laibacher Turnverein", kegljanje na dobitke na korist fondu nemškega „Schulvereina." A da si so kegljanje na dobitke naznanili po plakatih, si vender neso upali pristaviti, da bode čisti dobiček na korist ^nemškemu „schul vereinu." Je li to sramožljivost, ali „trema" ali ka-li? — (Ušel je) včeraj jako nevaren človek, iz sodnijskega zapora v Radovljici, Matija Ažman po imenu, kateri je v preiskavi zaradi hudodelstva ponarejenja javnih upnih listov, tatvine in goljufije. — (Škodljiva divjina na Kranjskem). Po izkazu gozdnega nadzornika pri c. kr. deželni vladi g. Golla, pobilo se je na Kranjskem ter odločena talija plačala za jednajst medvedov, osemnajst volkov. — (Planet Merkur) se Bedaj, a le še nekoliko dni, koj ko solnce zaide, vidi kot zvezda ve-černica, globoko stoječ v zahodu. Na gole oči se ga zagleda malo pred 8. uro, jedno četrt ure po tem pa že zaide. — Ob tej priliki tudi omenjamo, da Venera daje krasno svetlobo, stoječ na vrhu pravokotega trikota, kateri ona dela tačas z Jupitrom visoko na cenitu in z Merkurjem globoko v zahodni strani. Od Jupitra ne levo je videti Marta rudečega. — Merkurjeva luč lepo miglja, a vender se ga malo opazuje, ker je blizu solnca in se kaže le prav malo časa. — (Odbor akad. društva Slovenije na D u na ji) izvoljen od občnega zbora 7. maja 1884 je konstituiral se tako: predsednik: Hen. Turna, st. jur.; podpredsednik: Fr. Pavlin, st. tech.; tajnik: Jos. Samotorčan, st. jur.; knjižničar: Ivan Geiger, st. med.; blagajnik: Fran Rosina, st. jur.; odbornika Otokar Rybaf, st. jur. in Jos. Marok. st. med. ; namestnik F^rdo Šifrer. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 12. maja. „Times" poročajo: Mej Francosko in Kitajsko podpisale se je pogodba, v katerej pripoznava Kitaj francoski protektorat v Tonkingu in Quamanu v obstoječih mejah. Deželi Quangtung in Yuennan odpreti se občnej trgovini, Kitaj ne plača ni-kake vojne odškodnine. Kajira 12. maja. (Poročilo Reuterovo.) K Gordonu odposlali so se po vseh možnih potih novi seli, da mu izroče sporočilo lorda Granville-a z dne 23. aprila z vprašanjem, koliko bi vojakov zahteval. Gotove obljube za pomoč pa v Graville-vem sporočilu vendar ni. Razne vesti. — (E k splozieij a na železniškem vlaku.) Kakor so :z Levova poroča, se je na Karol-Ludovikovej železnici pri Slotvini bii/.u Bohnije vsled eksplozicije nekega poštnega zavitka užgal jeden vagon. Misli se, da je v zavitku bil dinamit. Ko se je zapazil požar, ustavili so vlak in osamili poštni voz. Poštni voz )e popolnem pokončan, iu od vsebine bo ni moglo ničesar rešiti, 417 zavitkov je zgorelo. Koudukter poštnega voza je ueki poškodovan * (Kratko in jasno.) K kardinalu Maza-rinu ptiš"l je nek prosilec. „Povejte v dveh besedah, kaj vam treba"? rekel mu je kardmal. „Glad in mraz", odgovoril je prosilec. Mazarin se je obrnil k svojemu tajniku in mu rekel „Zapišite: kruha in drv". * (Varal se je.) Nek vladar je vprašal jednega svojih dvornikov, zna li španjski. Dvornik je pa mislil, da mu dado kako visoko mesto pri španj-skem dvoru, in zato se je mesto zanikalnega odgovora, pridno poprejel se učenja španjščine in v dveh mesecih se jo je za silo priučil. Hitel je to naznaniti vladarju. Ta mu jo odgovoril; „To je jako lepo, sedaj boste lahko čitali Don Quixota v originalu." * (Originalen obred poroke.) V Novej Kaledoniji iu na Bosednjih otokih hodijo mlade deklice s patrijarhijalno prostoto po vodo k vodnjakom in potokom. Ako kakemu mladeniču dopade kako dekle, skrije se za grm, iu ko pride k potoku po vodo, porabi njeno brezzaščituost, jo pahue v vodo, potem jo pa za lase iz vode izvleče in pelje kot soprogo aomov. * (Nesreča na morji.) Parnik „State of Florida" zadel je 18. aprila v ladjo „Panama" blizu Novega Braun8chweiga. Rešene osebe je 20 aprila norvežka ladja „Theresa" vzela na krov, 25 oseb, 6 potnikov in 18 mornarjev, je 5. maja prestopilo iz „Tereze" na parnik „Titania", drugiJ|oteti, 4 potniki in 14 mornarjev, so se pa peljali dalje na „Theresi" v Quebek. Tretji častnik parnika „State of Florida" je pripovedoval, da so nesrečneži bil? 35 ur brez jedi in vode v rešilnem čolnu. Več njih je bilo samo v ponočnej obleki. Jedna sauni ženska je oteta, druge ženske so se branile ostaviti ladijo ter so se z ladijo vred utopile. Poziv. C. kr. okr. glav. v Postojini dovolilo jo z dopisom dne 7. t. m. štev. 4602 shod županov tukajšnje doline in okolice. K temu shodu se razun gg. županov vabijo vsi drugi za blagor ubogega ljudstva uneti domoljubi. Shod je odredjen na dne 18. maja t. 1. ob 2 uri popoludne pri g. M. Valen-čiči (Fajdiguci) v Trnovem. Namen dogovora je, kako bode se vzajemno postopalo, da Be zabrani tej dolini in celej obširni okolici preteča nesreča — prodaja vode Bistrice in Reke tržaškemu mestu. Na podlagi razglasa c. kr. okr. glavarstva v Postojiui od dne 31. marca t. 1. štev. 8229 naj dne 5. in naslednje dneve mesece junija t. 1. nobenega g. župana s polnoštevilnim občinskim odborom v Bistrici ne manjka, kjer naj soglasno iu brezpogojno proti prodaji omenjenih voda svoje mnenje odkritosrčno izrečejo. Vsakega domoljuba sveta dolžnost je, v tem skrajnem času za blagor sedanjosti in prihodnjo3ti povzdigniti svoj glasi — V obeh slučajih nadejam se obilne udeležbe. Potomci naši bodo nam pa /;\ izvojevani boj vedeli biti goto\o hvaležni, kajti voda Reka in Bistrica je še jedina nit, na katerej obstoj in napredek sedanjega in vseh prihodnjih rodov zavisi. Prem dne 11. maja. 1884. Andrej Frank, župan. Gg. pevci Ljublj. Čitalnice! Podpisani odbor nujno prosi vse gg. pevce, kateri se o Binkoštih udeleže velike narodne svežanosti v Mo-zirji, pevske vaje polnoštevilno obiskovati. Vaje so v i k torek in petek točno ob 8. uri zvečer v Čitalnici. Na zdravje! Pevski odbor. Tujci: dne 9. maja. Pri Slona < Eppenstein iz Frankfurta. — Farber z Dunaja. — Schallgruber iz Trsta. Pri HallCl: Gorup iz Trsta. — Moline iz Tržiča. Pri Južnem kolodvora t Mayer z Dunaja. — Remer iz Gradca. — Pamer iz Trsta. Tržne cene v KJubija"I dne 10. maja t. I. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . OveB, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, » . . . Koruza, „ . . . Leća „ . . . Grah „ . . . Fižol ■ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, n . . Špeh frišen „ . . n povojen, „ . . Sinovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mirko, liter...... Goveje meso, ki?ogram Telečje „ „ Svinjsko „ , Ko&trunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ , „ . gld. kr. 7 5 4 3 5 5 5 9 9 10 8 9« 53 87 25 20 69 40 41 94 86 64 74 90 2 8 64 64 72 40 42 18 05 87 50 Meteorologično poročilo. S G Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 10. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer _______ 742-84 mm. 740-32 mm. 74098 mm. ' + 9-3° C brez v. + 22-4° C si. vzh. +13-4" C si. vzh. jas. jas. 0-00 mm. al •5» 1 rH 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-08 mm. 739 06 mm. 739-54 mm. + 10-4° C -f-24-20 C + 16-6° C si. vzh. b1. zah. Drezv. jas. jas. jas. 0-00 mm. | Srednja temperatura obeh dnij je znašala 4- 150° in 4- 171°, za 2 0° in 4*0° nad normalom. JD-u-inaJsisa, borza dne 12 maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ren a.......... 80 gld. 85 kr. Srebrna renta .... . . 81 , 50 „ Zlata ren.......... 101 , 50 , 5°/„ marčna renta......... 96. 25 „ Akcije narodne banke ..... 864 . — , Kreditne akcije........ 321 , 10 London . ........ 131 . 60 , Napol.. . ......... a , 64*/, - C. kr. cekini. ..... „ 73 , Nemške marke 59 „ 50 n 4°/p državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 124 , — „ Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld. 173 n 75 „ 4"/„ avstr. zlata renta, davka prosta. . 101 ,70 „ Ogrska zlata renta 6°/„...... 122 , 50 . . .... 92 „ 45 , „ papirna renta 5°/0..... 89 „ 15 , 5°/o štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 »50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 J 25 Zemlj. obč. avstr. 4 V," 0 zlati zast. listi . 123 „50 , Dražba goH instrumentov na sapo. V soboto dne 17. maja /j nt rut ob 9. ari se na dvorišči magiHi n»i nega poslopja več dobro ohranjenih godbenih instrumentov na sapo po javnej dražbi proda in se bodo oddali največ pouujajoeemu proti takojšnjem plačilu. (321—1) Kateri žele kaj kupiti, se prijazno vabijo. Podpisani s tem naznanja, da je odprl prodajalnico glasbenih instrumentov v Ljubljani, na Dunajske] cesti št. 3, in prodaja: vse lnitrnmeate Is lesa in plofteevlne, citre, strane za gosli, citre in klavirje in druge njih dela; poprave se tudi točno in ceno izvršujejo. (320—1) S spoštovanjem Alb. Roncetti. Zahvala ljubim Ljubljanskim prijateljem in prijateljicam naše presrčuo ljubljene, nepozabljive hčere Marije Nedvved za mnoge dokaze prijaznosti in jako lepe vence. Žalujoči starini in sestra. (322) Boohnlg, posestnik mlina v Opavi. 1883. leta sllvovka . gl. 39 1883. leta bela vina gl. 10 1878. „ „ . , 50 1879. „ , „ 16 1883. „ troplnec . , 30 Pristni vinski jeslb „ 9 prodaja po hI. (224—6) .Jo*. Hravaitna v l*tnji. Štajersko. MOKA iz najboljše prave banaške pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaja po najnižjih cenah na debelo in drobno M. J. GVARDIA, (279-6) v Ljubljani, v Sloiiovih ulicah št. 50. Za bližajočo se sezljo priporoča najstarejša in najglasovitejša fina za snkno Mori ca Bum-a (ustanovljena leta. 1822) pristno Brnsko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gl. 1.— do gl. O.— meter. Bogata izbčr sukna sa suknje (Streich-und Kammgarnrockstoffe) od gl. 8.— do gl. 7.— in sukna sa hlače, najnovejši uzorci, od gl. 1.2© do gl. 6.— meter. Črni Peruviens za snkn)e in Tosklns za hlače od gl. 3.— navzgor do gl. 6.—, gl. 7.— in više meter. ' Velika zaloga vsakovrstnega snkna aa civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve, biljarde in vosove. sukua za požarne straže, veteranska in strelska društva in drnge korporacije Pristni angleški potni plaidi, :i metre SO cm. dolgi in 1 meter 66 cm. široki, po gl. 3.50, 4.75, 5.25 do gl. 16.—. TJzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša nad gl. tO.—, pošiljajo se franko. Gospodje krojaški mojstri dobe na zahte-vanje vsgledne kujlsice z mnogoštevilnimi uzorci franko. (149—9) 11 3: 2 E_ 3 a £. cof*,«. oo» a — rttlj g-sls J H 80 S ■H* W 2 — te* 22? m " —■ • Tr os CD » B 1 c_ g. je J* P Er_. ^2 ^ ps ^ _• g, k m rt.-— — os _* r* .- S B S « « ~ — 5 K s s <— m> im o C s C C as B lil < B D9 S- S p 3 B •ti.« SS 2 » 5: s H ^ S B It B a ■ p B s.80 9» 9 M pt.S II f ^\g, iS 8 3. •» OH f rs." W _ •o 1 J* S3 _ ' -o S " 2 i" e_, o S rt. g. pr — pr - _ r> = «r: c (»j S pr s c: ° •< g _3 "S w & »' c _ to £ B * * rt. 80 D" g pr^ IT i* f 2 02 Dnnaj sti centr. živinski _semBnj St. Man d< . ... M Dunajska blagajnica iivlnskega in mesnega seinn|a St. Mars oskrbijuje komisijsko proda|o na Dunajski živinski' semenj prislih tržnih predmetov po priseženih agentih, katerih skušena marljivost bode gotovo ustrezala vsem našim poŠiljavcem. (us Semnji za goveda bo v ponedeljek, za preslfie v torek9 za ovce in mlado Sivino pa v četrtek. mmm Živina se mora tako dopošiljati, da pride 2 dni, ali vsaj 1 dan pred oAmnjem. — Stroški za vožnjo, za krmljenje in semenj ter pristojbine ta agente tUI^ošiljsvcu zaračunajo po izvirnih cenah. ; Pošiljatve naj se pošiljajo na Dunajsko živinsko in mesno bla- gajnlco St. Man. Kot pristojbina za prodajanje bo bode za govedo nadalje zurkčnnilo '/^"/o, z» druge tržne predmete */io% zneBka, za katerega se je prodalo. v . Vsa naroČila se točno in solidno izvedo in vsa pojasnila daje Gospod Fragnerl Prosim Vas, račite mi po pošti poslati za priloženih 10 gld. zabojček z desetimi steklenicami Vašega dr. Kosovega zdravilnega balzama. Ob jednem mi dovolite Vam objaviti, da je to zdravilo izredne dobrote, kajti izza treh mesecev, kar je uživam, ne čutim nikakeršnih bolečin v želodcu, dočim sem jih prej 10 let trpel Nadalje ozdravil je tudi mojo soprugo bolečine na jetrih, katere je prej mnogo let trpela in ohrani mi sedaj tudi moje otroke po polnem zdrave, obvarujoč nas posebno mrzlice, ki je tukaj tako pogosta. Vsprejmite, gospod, zatrdilo mojega visokega Bpoštovanja, s katerim se znamenovam 0 Kazimir Masalski, nadzornik železničnih gradb v Aleksincu, v Srbiji. Hitra In gotova , pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljie domače swe*tstt<*, da se prebavljenje uravna, da so pravo mešanje krvi doseže, da se odstranilo aprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč j ako skrbno, upliva uspešne pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljeranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipnhotidriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja krt zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je' zdaj gotovo in priznano IJmtskn i(wmač« sredstvo postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. 15—3) VViener Vieh- und Fleischmarkt-Cassa St. Tiar-., Wlen. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povaod izrecno dr. icohov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, akp ao zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama. r»riivi dr, Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragncrja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Plocoll, lekar; V1J. Mayi, lekar; E ras. Blrsohltz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozv, lekar. V Postojini: Fr. Baooarcloh, I lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoli, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Christofoletti, lekar; A. de Oironooll, lekar; B. Ktirner, lekar J O. B. Pontoni, lekar. V O glej i: Doli a Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Loitenburg, lekar; G. Prendlnl, lekar; O. Bi Foraboschi, lekar; Jak. Serravalto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanettl, lekar. V Zagrebu: C. Ar a 2.1 m. lekar. K" Vse lokamo in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogrskej Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: Piažlio