'*' -* UREDNIŠTVU TRIBUNE! Člani učiteljskega aktiva ZK na slavističnem oddelku filo-zofske fakultete v Ljubljani smo na seji 21. II. 1974 obrav-navali v Tribuni sproženo za-devo, nanašajočo se na dodeli-tev stanovanja univerzitetnemu profesorju dr. E. Štampaiju, ki na tukajšnjem oddelku predava hrvaško in srbsko književnost. Sklenili smo, da sporočimo svoje povsem soglasno mnenje: 1. Da postopek anonimne skupine asistentov ni v skla-du z uveljavljenimi demokra-tičnimi postopki samouprav-ljanja, ki omogočajo nepo-sredno sodelovanje pri delu fakultetnih organov. 2. Da je bilo pisanje Tribune v zvezi s to zadevo skrajnje neresno, za prof. Štamparja pa žaljivo. 3. Glede na več kot dvajsetlet-no delovanje prof. Štampar-ja na Slovenskem in njegove zasluge pri važni posredniški in povezovalni dejavnosti med hrvaškosrbsko in slo-vensko kulturo, podpiramo odločitev stanovanjske komisije pri filozofski fakul-teti, da je sporno stanovanje dodelila prof. Štamparju. 4. Poudarjamo tudi, da so sta-novanjska vprašanja asisten-tov za fakulteto važna vprašanja in tudi stanovanj-ska komisija se je zanje vedno po svojih močeh zav-zemala, vendar je pri tem prevečkrat naletela na pre-hude ovire. Način, s kakrš-nim naj bi se razčiščevali spori v zvezi s tem, pa ni s pisanjem Tribune k temu nič prispeval. Ljubljana, 25. II. 1974 Sekretar osnovne organizacije ZK: Tomo Korošec Kljub dejstvu, da smo ,,asis-tentski problem" že zaključili z uredniškim prispevkom z naslo-vom ,,Za poglobljeni pristop k stanovanjski problematiki" ter s tem istočasno odprli in zahteva-li možnost, da se razpravljanja m razmisijanja prestavijc^ia drugo, relevantnejšo raven, danes še objavljamo pričujoče pismo komunistov Oddelka za slavistiko FF, čeprav menimo, da je omenjeni uiedniški prispe-vek iz prejšnje številke že vna-prej odgovonl na njihove po-stavke. Toliko o tem. Uredništvo sveCani zbor delovne skupnosti na strojni fa- KULTETI Ob sprejetju nove republiške ustave je bil v cetrtek, 28. februarja 1974 (pomemben tienutek v sloven-ski zgodovini) svečani zbor delovne skupnosti. Nima nobenega posebne-ga smisla iazpravljati o novi sloven-ski ustavi, ker je bilo o tem že toliko rečenega. Svečani zbor na strojni fakulteti je bil (o tem smo lahko trdno prepričani, zaradi izjemnosti zgodovinskega trenutka) samo ena izmed manifestacij naših delovnih Hudi. Zato sta govornika (prof. Porjak in študent Vodičar) ginjena in navdušena obenem, ko sta pou-darjala bistvene prednosti in no-vosti, ki jih prinaša nova ustava. Posebej pa sta še poudarila, čemur se lahko pridružimo vsi, da je samo še od nas (morda pa le? ) odvisno, če bomo uveljavili vpliv delovnih ljudi na bistvene odločitve v naši družbi, torej, ali se bo ideja samo-upravljanja res uveljavila. Torej čakajo nas še velike naloge! Po iziedno simpatičnih govorih, ki sta trajala resnično primerno dolgo, je sledila zakuska oziroma sproščen pogovor med udeleženci svečanega zbora. In to je ravno tisti (no, svečanosti ni ravno zametavati) del, ki je največ vreden. To je spioš-čen pogovor med študenti in profe-sorji. Nova ustava res ,,približa študenta delovnemu človeku oziro-ma ga spreminja vanj, ga postavlja kot subjekt učnovzgojnega pro-cesa", toda to še ne pomeni, da bi temu resnično bilo tako. Skupno delo, projekti, naloge, podobni problemi in hotenja, to naredi skup-nost, ne pa deklaracije, ustave ln podobno. Študentje preživimo na univerzi lep del svojega življenja, pa se nenehno dogaja, da hodimo s profesorji drug mimo drugega. Smo pa objektivno vsi prisotni pri istem delu! Škoda je, da se zakuske ni ude-ležilo še več študentov in profesor-jev, kajti možnosti za nevezan po-govor je vedno premalo. Se je pa seveda potrebno tudi potruditi, stopiti izza ograje svoje individual-nosti in s piedestala pomembnosti ter se nekoliko potruditi. Če štu-dentu ponudiš, da naj kar svobodno sodeluje pri ,,samoupravljanju" in v učnovzgojnem procesu, s tem še nisi nič naredil. Za to se je potrebno nenehno truditi, vzgajati; topli zaupanje k temu mnogo doprine-sejo. Na univerzo ne prihajajo stroji, ki jih lahko naviješ in potem poče-njajo, kakor si žetiš. Odnosi med študenti in profesor-ji so še vedno zelo hladni; tudi stroj-na fakulteta ni posebna izjema. Toda vtis imamo, da si vsi prizadeva-jo (študentje in profesoiji), da se situacija popravi. Tako pomemben trenutek, kot je sprejemanje nove ustave, pa nas ponovno spomni, da je še zeio dalec do tega, ko bo štu-dent subjekt učnovzgojnega pro-cesa. CF AKTIVNOST SKUPNOSTI §TU-DENTOV PRI EVIDENTIRANJU STUDENTSKIH KANDIDATOV ZA DELEGACIJE Priprave na volitvepotekajo živahno tudi med študenti. Dele-gatski sistem skuša čutiti večina. Na iniciativo 10 SS LVZ so fa-kultetni odbori oz. izvršni odbori SS po fakultetah, višjih šolah, akade-mijah evidentirali možne kandidate za delegacijo delovne skupnosti. Na evidenčnih listah so predvsem štu-dentje prvega, drugega in tretjega letnika, ker bi sicer niihovo članstvo prenehalo pred iztekom mandatne dobe. Zakon o volitvah pa določa, da ni potrebno opraviti nadomest-nega glasovanja za izpraznjeno de-legatsko mesto, dokler ni v diužbe-nopolitičnem zboru prenehalo članstvo eni petini delegatov. Sele potem se opravi nadomestno glaso-vanje za vsa izpraznjena delegatska mesta. Na večini fakultet so statutame komisije (tu so tudi študentski pred-stavniki) sprejele statutarni sklep o oblikovanju delegacije, sestavu in številu članov delegacije, načinu izvolitve. Ponekod so se domenili, da bo delegacija sestavljena iz 9, 12 in več članov (od teh 1/3 študen-tov) ter da je mandatna doba dve leti. V delovni skupnosti z največ 30 ljudmi opiavljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. Tak primer je na VŠSD, kjer je pedagoških in ostalih delavcev manj kot 20. Študentje morajo svojo delegacijo oblikovati tako, da bo njihovo zastopstvo eno-tretjinsko Na zboru 27. februaija so potrdili 10 evidentiranih možnih kandidatov za delegacijo, na volit-vah 28. marca pa jih bodo izvolili 9. Niso si pa še na jasnem, koliko bo trajala mandatna doba za študente, ker statutarna komisija tega še ni obravnavala. V četrtek, 28.2.1974 je bU zbor študentov na Fakulteti za elektro-tehniko. Po uvodni obrazložitvi pomembnosti delegatskega sistema, poteka evidentiranja, kandidacijskih postopkov ter volitev so študentje (prisotnih je bilo čez 250) potrdili vsakega predlaganega kandidata za zbor zdiuženega dela. Potrdili so tudi kolege - kandidate za delega-cijo družbenopolitičnega zbora občine. Ne Ekonomski fakulteti je štu-dentski svet evidentiral najbolj aktivne študente, med njimi je več članov ZK, na kandidatni hsti je l/3študentk. Na Filozofski fakulteti šteje ce-lotna delegacija 15 članov, od tega 5 študentov z mandatno dobo 2 let. Studentje Fakultete za strojniš-tvo so imeli skupščino 28. februarja. IO SŠ FS je skupaj s sveti letnikov že prej evidentiral 28 študentov. Od teh je prišlo na skupščini v ožji iz-bor 12 kandidatov tei z volitvami 5 možnih kandidatov za delegacijo OZD. V statutarnem sklepu še ni točno določeno število članov skup-ne delegacije OZD, je pa omenjeno, da šteje delegacija od 5 do 15 čla-nov. Po vsej verjetnosti pa bo skup-na delegacija štela 12 članov. Na SKupscln^nzvDiI^Tr itaza družbenopolitični zboi občine Ljubljana-Center. Tudi pravniki so imeli na isti dan zbor, kjer so potrdili kandidate za zbor združenega dela. Poleg tega so študentje obravnavali aktualne probleme, tako študijske kot ob-studijske. Tudi na vseh ostalih ljub^anskih visokošolskih zavodih so evidentirali zadostno število študentskih kandi-datov. Skoraj vsak dan pa na zborih in skupščinah Skupnosti študentov kandidatno listo dopolnjujejo in potrjujejo možne kandidate za de-legacije. Marko MOREL KANDIDACIJSKE RENCE V MESTU KONFE- Na pobudo IO SS LVZ je bil imenovana intervencijska grupa ,,za spr^mljanje in usmerjanje volilnih priprav na fakultetah. Zelo ,,teža-ven" položaj univerzitetnega sindi-kata, kadrovske spremembe kUiz-višnem odboru Ss LVZ ter čas semestralnih počitnic so zahtevali hitro, jasno m učinkovito akdjo dodatnega evidentiranja študentske tretjine v fakultetnih delegacijah, konzultiranje možnih kandidatov in izvedbo predkandidacijskih konfe-renc, ki so na fakultetah oblikovane kot skupščine oziroma zbori štu-dentov. Veliko težav je bilo zaradi zelo poznega spiejemanja statutamih sklepov, ki obravnavajo oblikovanje delegacij na posameznih visokošol-skih zavodih. Dodatne težave so predstavljale nejasnosti ob disloci-ranih oddelkih posameznih fakultet in pa delegacije, kjer so vsi zaposleni delegati (na primer, ko je zaposlenih le do 30 delavcev v OZD). Menimo, da je Skupeost štu-dentov v zelo kratkem času uspešno aktivirala študentska vodstva na fa-kultetah, visokih in višjih šolah ter akademijah. Iz dosedaj zbranih podatkov je možno ugotoviti, da bo Skupnost študentov vse priprave, vključno s predkandidlacijskimi konferencami, zaključila v roku. Za 12. marec so nanueč sklicane občin-ske kandidacijske konference, dan kasneje pa bo splošni zboi Ljubljane kot mestna kandidacijska konferen-ca. Vloga študentov na teh konfe-rencah je žal minimalna, saj je avten-tičnih predstavnikov njihovih inte-resov zelo malo na kandidatnih lis-tah. 1. marca naj bi izšel ,,volilni raz-glas". Menimo, da smo v zaostanku s tako pomembnim aktom. M. ZALAR KOMISIJA 10 SŠ LVZ ZA DRUŽ-BENO-EKONOMSKI POLOŽAJ ŠTUDENTOV Sotialno-ekonomska kornisija pri 10 SS LVZ je najmočnejša komisija IO-ja in deluje že ves čas obstoja SS. Dejavnost komisije je bila vedno usmerjena na probleme materialne preskrbe študentov oziroma tako imenovanega ,,študentskega stan-darda". Ukvarjala se je s problemi štipendiranja in kreditiranja, sta-novanjsko problematiko študentov, problemi prehrane in dmgiini dejav-nostmi, ki so v neposredni zvezi s socialnim položajem študentov. V letošnjem letu pa se je komisija preimenovala v komisijo za druž-beno-ekonomski položaj študentov. Razlog za to novost je bil v tem, ker se ob problemih materialne preskrbe študentov vedno bolj pogosto in zahtevno govori tudi o vlogi študen-tov v družbi, njihovem družbeno-ekonomskem položaju na univerzi in navezovanju študentov na življe-nje s konkretno otganizacijo zdruze-nega dela oziroma delovno skupnos-tjo. Prvi sestanek komisije je bil 21. februarja. Na sestanek so bili po-vabljeni poleg ožjega jedra komisije tudi predstavniki fakultet, višjih šol in akademij, kar naj bi v nadalje postala normalna oblika dela te komisije. Prisotni so bili seznanjeni z dejavnostjo komisij na visokošol-skih zavodih. Lahko ocenimo, da so se komisije ukvarjale predvsem -s samopomočjo študentom, reševale so individualne primere in so se le v ožjem krogu pogovarjale o širših problemih materialnega položaja študentov. Zato se je komisija odlo-čila, da mora socialna in družbeno-ekonomska problematika študentov postati enakovredna dejavnost vsem ostalim. Poudarjeno je bilo, da so dober materialni položaj študentov, urejena stanovanja in drugi pogoji dela važen faktor pri rednem, kvafi-tetnem in hitrem študiju. Poleg tega so skušali oceniti razpravo o novem družbenem dogovoru o nalogah pri' oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS. Vsi pnsotni so menili, da mora iniciativna grupa za družbeni dogovor čim prej uskladiti predlog dogovora in predloge iz javne razprave. Zopet je bilo pou-darjeno, da je delitev na kadrovske in osnovne štipendije povsem ne-sprejemljiva. Študenti so menili, da je vsakemu največja stimulacija prav to, da dosega dobro oceno in da je nagrajevanje takih, ki imajo dober materialni položaj povsem nepotreb-no, saj jim že tak položaj daje do-ločen privilegij. Valči ŠKERBEC SEJA TISKOVNEGA SVETA V torek, 26. februarja 1974, je zasedal tiskovni svet pri SZDL. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o temeljnih vsebinskih zasnovah in sestavi družbenih orga-nov nekaterih časopisov. Med njimi je bila tudi Tribuna. Zakon o tisku, ki je bil sprejet v lanskem letu, namreč zahteva od vseh časopisov, biltenov oziroma vseh tiskov, da imajo izdajatelja, temeljno vsebin-sko zasnovo, družbeni organ in odgovornega urednika. Dolžnost SZDL oziroma njenega tiskovnega sveta pa je, da razpravlja o vseh temeljnih vsebinskih zasnovah. Razpravlja tudi o sestavi vseh druž-benih organov. S tem se zagotavlja javnost, pravilna idejna usmeritev, pri sestavi sveta pa se zagotavlja, da vsi, ki so zainteresirani za izdajanje nekega tiska, uveljavljajo preko izda-jateljskega sveta svoj vpliv. Sestanek tiskovnega sveta je vo-dil predsednik RK SZDL, Mitja Ribičič. Najprej so bile na vrsti razprave o temeljnih vsebinskih zasnovah in sestavi izdajateljskih svetov Teorije in prakse, Občana, Pavlihe in Gospodarskega vestnika. Tiskovni svet oziroma njegovi člani so razpravljali zelo temeljito in tudi zelIVO - STUDEHH (Po oktobru 1974 ne bo šla v CTK niti ena knjiga ne revija več!) Koncepcija razvoja knjižničarstva v Sloveniji, ki je bila sprejeta leta 1972 v Skupščini SRS, predvideva mrežo univerzitetnih knjižnic: — osrednja knjižnica za družbene vede, — osrednja knjižnica za tehniške vede, — osrednja knjižnica za medicinske vede, - fakultetna knjižnica, - oddelčne knjižnice, - inštitutske knjižnice. Nagel razvoj znanosti in tehnike, medsebojno povezovanje posameznih disciplin namreč zahteva sodobne oblike organizacije in poslovanja knjižnic. Ravno povezovanje področij govori proti obstoju in razvoju ozko specializiranih visokošolskih kakor pa tudi univerzalnih univerzitetnih knjižnic. Očitno je potrebno stremeti po oblikovanju sodobnim visokošolskim potrebam ustreznih zaokroženih knjižnih sistemov. S tem se tudi borimo proti drob-njakarski nepreglednosti in drobljenju moči na eni strani, kakor tudi proti ogromnim sistemom univerzalnih knjižnic na drugi. Koncept razvoja v tvorbo osrednjih knjižnic za družbene, tehniške in medicinske vede ob primernem sistemu medsebojnega povezo-vanja in zunanje odprtosti je dovolj širok predvsem proti strogi specializaciji. Izredno ugoden pa je za razvoj mejnih področij znanosti kakor tudi za njihovo medsebojno povezovanje. V tem konceptu bi bila osrednja knjižnica za družboslovne vede Narodna in univerzitetna knjižnica (posebej bi morala biti poudarjena in opredeljena njena funkcija nacionalne knjižnice), osrednja knjiž-nica za tehniške vede bi bila Centralna tehniška knjižnica, osrednja knjižnica za medicinske vede pa bi bila Centralna medicinska knjiž-nica. Torej, osnovne smeri razvoja univerznega knjižničarstva so že začrtane, toda kmalu se ustavi pri realizaciji. Več ali manj se vse tri knjižnice, ki naj bi imele vlogo osrednjih knjižnic, borijo s prostorskimi težavami. Nekoliko na boljšem je Centrabia medicinska knjižnica, ki bo kmalu dobila ustrezne prostore za svoje delo in razvoj v prostorih nove medicinske fakultete in predkliničnih centrov, kd so jih pred kratkim začeli graditi. Stavba Narodne m univerzitetne knjižnice ie dokaj nefunkcionalna, zato bo potrebna za uspešen razvoj centralne knjižnice za družbene vede nova stavba. Naj-ugodneje bi bilo, da bi se ,,naselila" v bodočem družboslovnem centru poleg FSPN, ekonomske fakultete in morda še pravne fakultete. NUK bi se v tem sistemu pač dalje razvijala kot nacionalna knjižnica, ki hrani vso domačo knjižno zbirko (zbira tudi tuje tiske, ki govore o naši literaturi, vse tiske slovenskih avtorjev, ki izidejo v tujini, bibliografija . . .). Najhujše prostorske probleme pa ima Centralna tehniška knjižnica. V svojem 25-letnem razvoju (približno sto tisoč knjižnih zvezkov, letos tudi približno milijonta izposojena knjiga) se knjižnica stiska v za knjižnico neustreznih prostorih, ki pa so poleg tega še prepolni. Stavba v TomSčevi ulici namreč ni bila grajena za potrebe knjižnice in ne vzdrži tako velikih obremenitev, med drugim pa je tudi zaščitena kot kulturni spomenik. Za potrebe knjižnice preurejene kletne prostore pa so police s knjigami že zdavnaj popolnoma zapolnile. Kljub prostorskemu problemu pa lahko ugotovimo, da je CTK sodobna knjižnica. Knjižnice posebej še za tehniške vede morajo biti do svojih upo-rabnikov predvsem ,,agresivne". Informacije jim morajo nenehno posredo-vati, ne pa čakati, da uporabniki zaprosijo zanje. To zahteva strokovno mora biti jasno povezana v celotnem jugoslovanskem in evropskem prostoru (INDOK - center za informacijsko dokumentacijo in koirnunikacijsko dejavnost). Nujna je selekcija informacij pa tudi retrospektjvna informacija. CTK je odprta in služi hkrati tehniškim fakultetam, visokim, višjim in srednjim šolam v SR Sloveniji ter tudi slovenskemu gospodarstvu (to je počenjala že znatno prej, ko je postalo povezovanje s ,,prakso" moderno). Da je začrtana pot CTK pravilna, kaže velik ugled (tudi mednarodni), ki ga knjižnica ima (na leto sposodijo okrog 80 % vse svoje knjižne zbarke). To je bilo možno doseči predvsem z avtomatizacijo in strokovno obde-lavo gradiva. Že letos bo CTK izdala katalog vseh revij s področja prirodo-slovnih, tehniških ved, biomedicine ... pa tudi centralni revialni katalog za celotno Slovenijo. CTK ima tudi najpopolnejšo zbirko standardov oziroma literature o njem. Kot smo že povedali, je prostorska stiska CTK neznosna. Uslužbenci se poleg tega stiskajo v zdalec premajhnih prostorih, tako da praktično že motijo drug drugega pri delu. Kljub temu, da je bila knjižnica vedno na vrhu vseh prioritetnih grad-benih načrtov in programov (Skupščina SRS, IS SRS, Center za razvoj univerze ...), pa je dan izgradnje nove stavbe še izredno daleč. Akcija teče že več kot deset let. Nesmiselno bi bilo naštevati oziroma opisovati, kako je akcija natančno potekala. Toda kljub temu poglejmo vsaj najjvažnejše! Izvršni svet Skupsčine SRS je junija 1971 odobrU 53 starih mifijonov za adaptacijo kletnih prostorov v knjižna skladišča, tako da bi mogla CTK prebroditi čas do nove gradnje. Istega leta je formiial tudi gradbeni odbor, ki naj bi vodil akcijo za izgradnio nove CTK. Ko je IS SRS siedi leta 1972 odobril CTK sredstva za izdelavo programskih osnov, je gradbeni odbor in kolektiv CTK resno upal, da je gradnja pred VTati. Nato so ugotovili, da bo S) gradnji ekonomske in medicinske fakultete dobila prioriteto CTK. edtem so bili v Inštitutu za urbanizem pri FAGG pod vodstvam prof. Eda Ravnikarja narejeni tudi načrti, po katerih naj bi bil CTK del univerzitetnega ,,super - bloka". Ta naj bi stal na prostoru, ki je za gradnjo CTK že rezerviran, poleg FAGG na Jamovi ulici (med Jamovo ulico in Tržaško cesto na Viču v Ljubljani). Stroški CTK-inega stolpiča (,,super - blok" naj bi sestavljali trije stopiči, ki bi imeli skupne kleti in pritličje), ki bi se dal graditi ločeno od ostale stavbe, bi bili po sedanjih predračunih nekaj nad 9 milijard starih dinarjev. Stroški so sicer dokaj visoki, res pa je, da bi bila knjižnica iu:ejena po najsodobnejših principih. S tem bi bil pioblem Cen-tralne tehniške knjižnice izredno zadovoljivo relen, saj bi bila CTK vkom-ponirana tudi med ostale fakultetne zgradbe; ne bi bila ločena od njih, kakor je sedaj. S tem bi bila knjižnica znatno približana študentovm, to je se-danjim, in s tem, ko je knjižnioa povezana tudi z gospodarstvom, tudi bodočim uporabnikom. Knjižnica bi se še uspešneje vključila v izobraževalni proces. Programske osnove bi morale biti sprejete že jeseni 1972, toda prišlo je do dveletnega odloga. Akcija poteka sedaj sicer še z iniciativoi gradbenega odbora, toda v imenu univerze. Pri gradnji oziroma financiranjui se gradbeni odbor oziroma kolektiv CTK boji prehoda na nov sistem financiranja šolstva. To naj bi se financiralo preko interesnih skupnosti; v primeriu CTK bi o gtadnji iazpravljala Izobiaževalna skupnost Slovenije. V tem primeru, pa bi gradnjo obravnavala enakovredno z vsemi drugimi prošnjami, ki pa so se pojavile znatno za CTK, ki je na potrebnost nove knjižnice opozarjala že več kot pred desetimi leti. Očitno je, da v novem sistemu flnanciranja ne bo več gradenj iz prora-čunskih sredstev republike, toda kljub temu bi moral biti Izvršmi svet SRS, tisti, ki bi sprožil akcijo za sklenitev družbenega dogovora za financiranje gradnje. To bi bila že moralna dolžnost po tem, ko je bila gradnja CTk vedno med prioritetnimi na programu IS. Nenadoma (? !) je gradnja CTK izpadla iz besedila družbenega razvoja SR Slovenije 1971 - 1975. Se vedno ni uradnega odgovora, zakaj se je to zgodilo. Prav tako ima CTK ugovor na osnutek zakona o knjižniicah (zakon je v pripravi), ki ne upošteva univerzitetnih knjižnih centrov, in to ne glede na Koncepcije razvoja knjižničarstva, ki jih je sprejela Skupščina SR Slo-venije že leta 1972. Tudi na to še vedno ni odgovora! Torej kljub večletnim prizadevanjem, kljub temu, da je CTK sodobna knjižnica, ki je odprta študentom in gospodarstvu, kljub temu, da dela kolektiv in uporabniki CTK v nemogočih in izredno revnih razmerah .-.,. pa o gradnji še ni ,,ne duha ne sluha"! Jasno se sicer zavedamo, da naša družba ni zelo bogata, toda ključne ,,investicije" so nujne. Hitra in sodobna infor-macija je postala že predpogoj za uspešnejše delovanje sodobne družbe. Kdo bo odgovoren za posledice, ko po oktobru 1974 ne bo šla v CTK nobena kniiga ne revija več? Znanost se hitro razvija in vsak dan brez najnovejših informacij pomeni nazadovanje. Kaj več kot obljub CTK ni bila ravno deležna. Kar zanimivo je ugotoviti, da je bila ena možnih lokacij v preteklosti, ki je bila namenjena CTK ravno lokacija na Trgu revolucije, kjer pa sta se potem naselila Maximarket in Ljubljanska banka. Je že tako, da je večina fakultet v prostorski stiski, nekatere pa celo v neznosni. Kljub nekaterim domišljenim projektom pa se kažejo nekatere gradnje izredno nedomišljene, posebej kadar gre za globalno naČrtovanje. Mnogo govorimo o reformi univerze, o sodobnih načinih pouka, o vseh mogočih projektih in interdiscipliniranostih in še in še, toda ob tem pozab-ljamo (ali pa tudi ne!), da morajo biti za to temu primertii delovni prostori, kjer ne bo stiske in večizmenskih predavanj. Študij naj bi posta.1 način živ-ljenja, študentje bodo preživeli še več časa na fakultetah pri vajah in raz-iskovanju. Za to pa so potrebni pogoji! Sodobno urejen sistem icnjižnic in prostorov za študij (čitalnic) pa je predpogoj za študij. Informacije se ne-nehno kopičijo, nemogoče si iih je vse zapomniti. Potrebno je uistezno skla-diščenje, da so zmeraj pri roki. Pri tem pa je knjiga in revija postala eden izmed osnovnih pripomočkov pri študiju in delu. Tudi Skupnost študentov je v lanskem letu s posebno spomenico podprla gradnjo CTK. Toda tudi to je že zopet samo moralna podpora, je pa znak, da se študentje zavedamo resnosti in pomembnosti problema. Verjetno se bo moral podreti strop v CTK, moralo bo priti do nesreče, ki bo terjala tudi kakšno smrtno žrtev, da se bo gradnja začela! Tega pri nas sicer nihče ne želi, toda tolikokrat so potrebne radikalne ,,akcije", da se kaj premakne. To pa še posebej velja, če je potrebno dati denar za zadevo, ki pač ne prinaša dohodka neposredno - to je za šolstvo. Torej, nujno bo potrebna takojšnja investicija, kajti sicer bo CTK začela stagniiati, njen razvoj se bo ustavil, kar pa prav gotovo ni v družbenem interesu. Končno bo že potrebno zbrati potrebna finančna sredstva in začeti z gradnjo. Ura je že dvanajsta! Cene FILIPIČ ODPRTO PISMO JAVNOSTI 0 POLOŽAJU CTK Študentje naravoslovnih in tehniških fakultet v Ljubljani želimo opozoriti strokovno in širšo javnost o položaju Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani (CTK). CTK je bila ustanovljena 1.1949 pri takratnem rektoratu tehniš-ke visoke šole. Od leta 1954 do 1960 je bila knjižnica priključena Tehniški fakulteti oziroma Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. 1> januarja 1961. leta je CTK postala samostojni za-vod Univezre v Ljubljani. Leta 1950 je knjižnica dobila prostore v sedanji stavbi na Tom-šičevi ul. 7, kjer še danes posluje. Že od vsega začetka je bila tipična stanovanjska stavba, neprimerna za sodobno in funkcional-no knjižnično poslovanje, vendar so bili v začetku prostori knjiž-nice glede na velikost primerni. Prostore v stavbi je CTK delila s takratnim rektoratom Visoke tehniške šole in kasneje s fakulte-tami. L. 1954 je bila knjižnica prostorsko močno utesnjena, tako da je morala do 1. 1964 s postopno izselitvijo dekanatov tehniških fakultet in z adaptacijami povečati svoje prostore, če je sploh še hotela delovati za javnost in uskladiščiti vedno večjo knjižno za-logo in zalogo neknjižnega gradiva. Leta 1954 sta bila celo drugo nadstropje in del podstrešja spremenjena nazaj v stanovanjske prostore, v štiri stanovanja stanovanjskega fonda Univerze. Even-tualna zasedba teh prostorov pa za knjižnico ne pomeni rešitve prostorske krize, ker teh prostorov zaradi premajhne nosilnosti stropov ne more uporabiti za knjižna skladišča. Knjižnica si že nepretrgoma deset let prizadeva, da bi dobila novo knjižnično zgradbo. V letih 1963 in 1964 sta bila pripravljena idejni projekt in kompletni glavni projekt za novo knjižnično poslopje, kateremu je blla odobrena lokacija na Trgu revolucije. Ko je bila ukinjena gradnja na Trgu revolucije, se je s tem odložila tudi gradnja nove stavbe za CTK. Tudi vsi nadaljnji poskusi, da bi knjiž- nica rešila krizo s preselitvijo v druge, večje in primernejše prosto-re, niso uspeli. Zato je bila ob praznovanju 20-letnice CTK na slavnostni seji sprejeta spomenica, da je treba nadaljevati odločno akcijo za zgraditev CTK v osrčju tehniških fakultet. Ker ni bilo ob koncu leta 1970 v knjižnem skladišču nobenega prostora za nove knjige in drugo gradivo, je CTK s sredstvi izvršnega sveta Skupščiiie SR Slovenije adaptirala in opremila kletne prostore za knjižna skladišča. Le-ta bodo omogočila knjižnici poslovanje in delo komaj do srede l 1974, v tem času pa bo treba zgraditi novo knjižnico. Do tega leta bodo v kleti zgradbe poleg ostalih prostorov tudi vsi hodniki spremenjeni v knjižna skladišča. V pritličju zgradbe se uporabljajo že sedaj vsi prostori, vključno z dvema glavnima in dvema stranskima hodnikoma, za skladišče knjižnega in neknjiž-nega gradiva. Tudi v I. nadstropju se uporabljajo vsi prostori (čelo bivše verande je adaptirano za knjižna skladišča), II. nadstropje zasedajo 4 stanovanja stanovanjskega fonda Univerze. III. nadstrop-je — podstrejše - uporablja se le z adaptacijo pridobljeni mansardni prostor za zasilno skladišče starejše literature. Kriza s prostori se kaže v skrajni preobremenjenosti celotne stavbe, saj je celo vsak hodnik izrabljen do kraja, tako da vzbuja preobremenjenost stavbe že resno zaskrbljenost strokovnjakov. Kljub takim pogojem dela v knjižnici 37 oseb, ki se z vso požr-tvovalnostjo trudijo, da bi slovenska tehniška inteligenca (v proiz-vodnji, raziskovalnih ustanovah in na univerzi) dobila v roke pravo-časno, poceni in kvalitetno strokovno informacijo. Brez teh in-formacij si ne moremo misliti ne napredka slovenske znanosti, ne uvajanja nove, moderne tehnologije v slovenska podjetja, kakor tudi ne vzgoje tehniških kadrov na naših šolah in na univerzi. Zato pošiljamo apel vsej slovenski javnosti, da moralno in materialn podpre upravičene zahteve po čimprejšnji izgradnji nove CTK. 10 SS LVZ Predsednik 10 SŠ tehniške fakultete TISKOVNA KONFERENCA O NIŠKE KNJIŽNICE V četrtek, 14. februarja, je pred-sednik odbora za gradnjo nove centralne tehniške knjižnice, prorek-tor prof. Sašo Sedlar, sklical tiskov-no konferenco, na kateri je seznanil novinarje o sklepih 2. seje gradbe-nega odbora, ki je bila 11.2.1974. Prisotni novinarji, in s tem, upajmo, tudi širša slovenska javnost, so bili seznanjeni tudi z dolgoletnimi na-pori CTK oziroma njenega gradbe-nega odbora, kako premagati pros-torsko stisko, ki tare CTK. Ustvariti je potrebno normalne pogoje za delo in omogočiti pogoje za razvoj CTK. To slovenska javnost, in to ne samo strokovna, tudi pričakuje. Gradbeni odbor je sprejel program-ske osnove in idejni projekt za gradnjo CTK, ki naj bi bila v sklopu ,,Super - bloka". Ta naj bi po na-črtih katedre za urbanizem in druž-bene zgradbe pod vodstvom prof. Eda Ravnikarja stal poleg fakultete za gradbeništvo na Jamovi ulici ozi-roma bolje, med Jamovo ulico in Tržaško cesto. Ta prostor je za grad-njo nove CTK že rezerviran. Ceprav GRADNJI CENTRALNE TEH- si kolektiv CTK že več let upora-vičeno prizadeva in tudi je sloven-sko javnost že večkrat seznanil o prostorskem problemu CTK, bo potrebno novo gradnjo nekoliko popularizirati. Toda, kakor vedno - ustavi se pri denarju! Celoten projekt za grad-njo nove CTK, ki naj bi bila izgra-jena po najsodobnejših principih gradnje knjižnic (upoštevana raču-nalniška obdelava, nranjenje in po-sredovanje informacij...) bi stal po predračunu nekaj več kot 9 milijard starih dinarjev. ,,Super - blok" pa je projektiran tako, da bi se dal stolpič (blok bi imel skupne prosto-re in predavalnice v pritličju in tri stolpiČe; enega od teh bi imel CTK, ostala dva pa različne fakultete lju-bljanske univerze) CTK izgraditi sam. , Gradnja nove CTK je bila v zad-njih desetih letih vedno na vrhu prioritetnih list oziroma gradbenih planov (poleg ekonomske in medi-cinske fakultete) republiške skupš-čine in izvršnega sveta, Centra za razvoj univer2e .. . Akcija se vleče brez bistvenega uspeha, razen seveda obljub. Zato gradbeni odbor apelira na IS in skupščino SRS, da naj bosta iniciator za sklenitev družbe-nega dogovora za financiranje grad-nje. Očitno je, da bo moral IS spro-žiti iniciativo za sklenitev samo-upravnega sporazuma o gradnji, saj mora, če se že ne zaveda nujnosti gradnje CTK, čutiti vsaj moralno dolžnost, da CTK-ju v tej situacij pomaga. Leta 1971 je IS skupščine SRS odobril CTK skoraj 60 mili-jonov starih dinarjev za adaptacijo kletnih prostorov v knjižnici. IS je odobril tudi sredstva za izdelavo programskih osnov, ko je bilo že zdavnaj jasno, da v prostore CTK v oktobru 1974 ne bo več šla nobena knjiga ne revija, kar pomeni dejan-sko smrt oziroma prenehanje dela knjižnice. Zaiadi teh ,,investicij" je bilo jasno, da je gradbeni odbor oziroma kolektiv CTK pričakoval, da je gradnja že pred vrati. Toda kaže, da bo začetek gradnje znatno premaknjen, kajti v novem sistemu hnanciranja bo morala o gradnji CTK razpravljati Izobraževalna skupnost. Kot je na tiskovni konferenpi povedala ravnateljica prof. Šlajpa-nova, pomeni vsako zavlačevanje te za univerzo kakor tudi za gospodar-stvo prepotrebne gradnje v bistvu demoralizacijo požrtvovalnega ko-lektiva CTK, ki že več let dela v nemogočih pogojih. Vsi uporabniki in obiskovalci knjižnice se čudijo, PRIPIS UREDNIŠTVA kako je sploh mogoče v tej prostor-ski stiski (še enkrat povejmo: OKTOBRA V CTK NE BO VEC PROSTORA ZA NOBENO KNJIGO NE REVIJO!) delati, in to tako uspešno in po najnovejših knjižni-čarskih načelih. Police so prenatr-pane, znanstvenih sodelavcev ne uporabnikov čitalnice ,,nimajo več kam dati". Na srečo je vedno mno-go knjig sposojenih (med letom sposodijo v CTK okrog 80 % vseh publikacij, ki jih imajo). Kolektiv je v nenehnem strahu, da se jim bo stavba sesula, ker ni bila zgrajena za potrebe knjižnice in ne prenese tako velikih obrementiev. Uslužbenci bodo začeli po malem zapuščati službo v CTK, ker fizično ni prosto-ra za delo ... Verjetno se bo moral strop nekega dne zaradi preobremenitve res zrušiti, da bo gradnja res stekla, ne glede na vse Koncepcije razvoja knjižničarstva v SRS, ki daje CTK-ju centralno vlogo na področju tehnič-nih knjižnic v Sloveniji. Nihče si še danes ne more predstavljati posle-dic, ki jih bo imel zastoj v delu, če prostorski problem CTK kmalu ne bo rešen, če ne bo mogoče dobiti najsodobnejših informacij iz tehni-ke. CTK je že dolga leta povezana tako z univerzo kakor tudi z godpo-darstvom (in to že znatno pred tem, ko je povezovanje s ,,prakso" posta-lo moderno). Razvoj tehnike je bliskovit in vsak dan brez informacij pomeni nazadovanje. cp V vseh prejšnjih številkah si je Tribuna prizadevala prikazati in osvetliti nekatere nepravilnosti, pomanjkljivosti, nedomišljenosti... na ljubljanski univerzi (oziroma sploh v naši družbi). Ob tem pa je Tribuna vedno dajala tudi konstruktivne rešitve in predloge, kako se lahko taka situacija popravi. Lahko ugotovimo, da ni šlo nikoli za noben cenen senzacionalizem. Pomanj-kanje stanovanj je v naši domovini izredno kritično. Zato ni nič posebej presenetljivega (je pa izredno žalostno), če je ljubljanska univerza v izredno hudi prostorski stiski. Situacija je že katastrofalna in že ovira normalno delo! Skoraj vse fakultete, knjižnice in inštituti delajo v izredno nemogočih in revnih prostorih. To klavrno stanje je potrebno kmalu rešiti. Izobraževanje oziroma investicije zanj so za napredek vsake družbe nujne. V ta kontekst pa so seveda všteta tudi primerna stanovanja za profesorje in študente. O teh problemih smo že pisali in še bomo. To hočemo, ker hočemo tudi pomagati pri razrešitvi vprašanj, ki se nas tičejo! Problem Centralne tehniške knjižnice pa je samo eden izmed mnogih prostorskih problemov, ki tarejo ljubljansko univerzo in vse, ki delajo na njej. ^A^ ZAHTEVN/ KRO/C; ,-, ZA ..- 'sateljico -oe^ P^P^^VANJA Smradek V našem Ijubem Delu (ča-sopisu) je bilo zapisano, in ni važno kdaf točno že, saj je čas nekaj, kar fe za Deio proizvod Dela samega. Pa ta čas ni druge-ga kot koncentrat večnosti, saj ima Delo na razpolago nekaj pisateljev(ic), ki nas pmv pridno oskrbujejo z resnicami za vse čase, t.j. z večnimi resnicami Ena produktivnejših tvork večnih resnic ob vsaki pogrošni priložnosti (če pogrošna ni, jo pa pogrošno naredi) se podpisu-je z lepo zvenečim slovenskim imenom Barbara Goričar. Tako je bilo onega dne (če je to sploh bil kakšen dan) to ime zapisano pod suprafamiliarno tolažbo Slovencem za vsakdanjo rabo in za pomoč pri gospodinjstvu in se je nanašalo na konec tacen-ske komune. Avtorica tega zdri-zastega teksta se najprej malo pojoka nad ubogimi mhdimi romantiki, ki so v skromnosti (in ojoj, menda ob m-m-mami-l-l-ih-h) želeli uživati, da jih je bilo nekaj skupaf in da so hoteli dobro, in to še pod skrbnim varstvom uniformiranih zastop-nikov družbene skrbi. Ali bog se jih usmili, ki ve, da tako ne gre - se dvigne učeči prst (če je to sploh kakšen prst). Naša Barbika že ve, saj bi to po vsem sodeč morala biti kar se da pre-izkušena ženska, ki ve, kako je življenje lepo v prihodnosti. Iz take svoje pameti (če fe to sploh... ) potem razsodi: „ Vidite, pa se je spet izkazalo, da je življenje težko in nič z rožicami posuto fkot bi radi razni hipici) in ni mogoče nič drugače kot živeti resno v mo-nogamni familiji, še zlasti pa ne na grenki slovenski zemljici." Za našo Barbko je že tako. Če za življenja nisi sposoben kakš-nega večnega modela živetja, potem lahko samo še dokažeš, da nič drugega ni mogoče, niti za krajši čas, saj le-tega sploh ru. A vendar se zdi, da se Barbki in njef podobnim v srčku nekaf premika, saj tak poskus, kot je bila tacenska komuna, kdo ve zakaj, čutijo kot poziv, da bi vsi živeli dntgače. Takšni logiki fe takoj Jasno", da če kdo kaj hoče iz sebe,hoče samo celemu svetu pokazati Tako naša Barb-ka skuha močnik kategoričnih Hrib pred nami je čakal. Stal je v negibnosti in osamljenosti, pokrit s težkimi oblaki, razcefranimi, z grdo visečimi cunjami navzdol. Nepremičen in sam, tiho stoječ, in drsel je mimo. Odprl sem se in si vtisnil v srce, v dušo, hrib in potem je prihajalo vame z vseh strani in vse, kar se je pomikalo proti meni, je ostalo in ni se izgubilo za nami In ničesar ni motilo. Vtiskovanje začetkov, pri-tiskanje, ki je samo na videz utrudljivo in naporno, v resnici pa je mnogo manj kot vse napenjanje in radoživo drhtenje v narejenem, skoraj bi latiko rekel nagnusnem. Bil sem sam, vendar mi samota ni bila odveč, ni pritiskala name, prijetno mi je dela in me hladila, in smrad z leve se mi niti ni zdel več tako smrdljiv. Potihoma in enakomerno je vdihovla in izhdihoval tisto majhno količino zraka, ki je pripadala njegovemu telesu, kar je izražal že njegov obraz, skoraj čisto usnje, iz katerega bi lahko naredili otroške čevlje, čisto majtine otroške čevlje. Hotel sem vzbuditi v sebi čustvo gnusa in zaničevanja, vendar se ni poja-vilo, ni hotelo priti in me narediti finega in plemenitega. In zato sem sklepal, da sem rojen v blatu in da pripadam blatu, kajti takega človeka bi že lahko zavrgel in mu rekel, pravzaprav ne njemu, da smrdi. Pogledal sem skrbneje in opazil urejeno priletnost, otroke in družino. In, hudiča, kaj če tak človek smrdi? Saj ni sam kriv! Kmalu bi se spustil v filozofsko spekulacijo o smradu, za kar pa nisem bil razpoložen in se mi ni zdelo primerno, ker se je smrad začel spreminjati v levo prijetnost. Zlezel je v dve gube, porinil brado globoko na prsi in roke je imel prekrižane na kolenih. Od-dajal ga je samo še kupček smradu. Pokrajina se je spreminjala, in tudi zapirala in odpirala se je. Tako sem sklenil zaspati, ker je prijetno in čas mine mimogrede. Z njo se nisem več pogovarjal. Ker v očeh, ki so spominjale na rahlo prašičje, zavite v temnozamolklo svileno kožo, ki jo je izdajala, nisem našel ničesar, sva prisiljevanje pretrgala tako, da sva brala. Edino kar sem razbral v njenih očeh, je bilo vprašanje: all smrdi ali ne. Zanalašč ji nisem odgovoril. Rekla mi je, da sem filozof, filozof, in ali se dosti bavim s fllozofijo. Potem sva obmolknila. Usta so se zaprla, misli so se užalile. Je že tako. Od leve strani pa je kmalu s smradom začela prihajati tudi toplota, prav nežno, in zdelo se mi je, da v kolobarjih in iskreno. Odprl sem se ji. Glava mu je ležala vedno bolj navzdol in ga ni motil hrup in nič mu ni prišlo do živega. Roke so se sklenile v pobožen ples in plesale v tihi radosti počivanja. Miroslav BOLClNA imperativov - last tistih, ki so se nekaj časa imeli kar fino in so odpotovali na drug trip in mogoče še zdaj mislijo, da nam je v življenju biti lepo in se sploh niso zavedali, da s tem, če nočejo živeti po stoletnih modelih, sploh komu kaj ho-čejo. Ha, pobčki in frajlice, pa se vam je usralo! MI RESNI LJUDJE vemo zdaj še bolj kot prej, da fe tisto, kar je prav -prav. Barbara Goričar vse vzne-mirjene in že poprej zgražajoče se potolaži end ši bigin tu sing: ,,ob-la-di ob-la-da lajf gouz on bralalala lajfgouz on". Dovolite mi majhno osebno digresijo. Pred kratkim sem bil srečal nekoga, ki je tudi bila ženska in fe rekla, da fe to živ-Ijenje v akvariju. In gotovo ste že videli ribe, ki se zaletavajo v akvarijsko steklo, a pametne ribe plavajo po sredini akvarija in so bolj ali manj tiho in tiho jim je še dolgo biti. Pa nasvidenje, Barbka, pri kakšnem drugem tvojem zafrka-vanju (če je to sploh kakšno zafrkavanje, ali pa je življenje ali vsakdanjostno cvitjenje, če sploh kaj je), če se bo še komu drugemu Ijubilo igrati se cibiribi v akvariju panslovenskega večnopisa Delo. Darko ŠTRAJNOV P. S. Posebno zahvalo Danie-hi V. Levskemu za tisto figuro iz ,,MRAVLJE VIKTORJA" (če je to sploh figura, če ni \ . in če sploh kaj je), ki sem si fo dovolil sposoditi za manjšo obrabo v zgornjem krokiju (če je to sploh kroki). P. P. S. Pa še nekaj, Ijuba Barbka. V potrditev posebnega časovnega smisla naj povem še to, da je obravnavana komuna doživela konec žekakšno leto in pol, preden je ta konec zaznal vaš večnopis. Je pa v tem času obstajala v bližini na Brodu nova komuna, ki se je pred kratkim razšla (vzdrževanje barake in mačk po Blažu in Fen nima značaja komune). Upatife torej na nov družinski poduk s strani Dela čez kakšno leto, ko bo obstajala še kakšna nova komuna, ki pa bo zopet za Slo-venstvo obstajala šele po tistem, kar si tjubiteiji tradicionalne familiarne idilike imenujejo ,,propad". Najprej naf povem, da gre pri tem prispevku za polemiko. Polemiziram pa s stališči, ki so bila objavljena v deveti in deseti številki pod naslovom PREBERJTE VSI (posebej pa še tisti, ki mislite drugače). V prvem kadru polemike bom skušal kapniti majčkeno rožnate zarje v absohitno temo propadle znanosti. Tako absolutno črni so lahko samo končni, pojavni deli nekega procesa in še to se na koncu razkriva kot mistifikacija, fetišizem. Znanosti ne bomo pripisali samo tistega, kar se izkazuje znanstveno samo v ožini politične zavesti, niti ji ne botno dali dokončne samostojnosti, v kateri fe potem mogoča kot objekt manipulacije. Za to pa moramo predpostaviti, da je sama znanost proces in da v odnosu do politič-nega nastane odločilna redukcija. Obstaja tradicionalna teza, da je univerza znanstveno - peda-goška ustanova; s tem je samo odraženo stanje, v katerem se dva sistema (znanost in vzgoja) pokrivata v obliki neke zgodovinsko prehodne institucije - univerze. Mati znanosti je ekonomija. Govorimo lahko o zgodovinski de-litvi dela, kife skrajno naivnemu naziranju vidna kot ločeno eksisti-ranje čiste znanosti in čiste politične ekonomije. Takemu naziranju je že vsaka inovacija čista znanost, zato ji daje ustrezno ime apli-kativna znanost. Tako se srečujemo z ,,znanostjo", katere prva naloga je zapopasti realnost in jo racionalizirati. Aplikacija je poli-gon meščanske ekonomije. Tudi ko bi se znanost neznansko pribli-žala krivulji, ki jo začrtuje politična ekonomija, med njima še vedno ne bi mogli postaviti enačaja. Čisti funkcionalni odnos ukinja znanost. Pa saj ne dela samo za trg, še zdaleč ne. Politična ekonomija (oz. ekonomija meščanstva) izloča zase nerabno, ki pa še vedno ostaja kot možnost. Za znanost se mi zdi še najbolj pri-merna oznaka, da je neznansko naiven in optimističen otrok, kije ravno s tem najdragocenejši. S tem, da producira stvari, ki so ne-gacija ozkosrčne ekonomije, ohranja svoj človeški značaj. Travme prihajajo iz njenega trenutnega družbenega bistva, ampak to jo postavlja pokoncL Nekoč bo ekonomija v današnji podobi crknila, in takrat bo tudi znanost nekaj drugega. O njeni smrti pa ne go-vorimo tako enostavno. Zakaf tako poudarjam to krvno sorodstvo znanosti in ekonomije? Zato ker je embrionalni razvoj znanstve-nega spoznavanja pač podoben njenemu zgodovinskemu razvoju in to daje čisto določen analitični instrumentarij presojanja. Grobo skicirano - delitev dela znotraj počlovečenja narave je visoka, zato so zveze med posamičnimi pojavnimi deli neštetokrat posredovane; obstaja pa kriterij, ki še vedno odkriva celovitost, in to je na kratko povedano praksa Družbeno zlo nekega hladilnika (pojavno so stvari zle, ker same po sebi ne odkrivajo svojega bistva) plava na vrhu nekega determinacijskega procesa, vendar do neke mere vpliva na vso dejavnost, ki je omogočila njegovo proizvodnjo. Tudi na zna-nost. Drugi sistem fe vzgoja. Tudi ta je danes masovna proizvodna ustanova, proizvodna pa v ironičnem smislu. V prvi vrsti je (odtu-jena) oblika samoreprodukcije meščanskega svetu, pogojujoča kulturo nekega obdobja. Vzgoja je plen. (Plijen se vodi s pobjed-ničkom povorkom, kao što je uvijek bio običaj. Nazivaju ga kuV turnim dobrima." W. Benfamin, Povijesno-filozofijske teze, 3). Meščanski svet svoja samoreprodukcijo zakriva za lestvico ,,vred-not", ki so lahko, vzete same zase, videti zelo humanistične. In celo tista vzgoja, ki prenaša na nove generacije upornost, nekon-formizem, skepticizem, ateizem, je odtujena vzgoja. Da pa nekate-rim, ki me politično ne prenašajo, ne bi dajal v roke po nepo-trebnem neumnih argumentov (češ da rušim, da anarhiziram itdj, ponavljam, da komunistično gibanje nadomešča vzgojo z demo-kratičnimi odnosi, tržišče se v zadnji opredelitvi prenaša s politič-nega na socialno. Toda o tem govori dosti napredna psihoanaliza; jaz sem tu samo apologet Walta Whitmana, ki mu gre za ,,novo institucijo bratske Ijubezni med tovariši". Zgodovinski trend samo ilustrira to bistveno povezavo med vzgojo in razrednim gospostvom. Ne moremo mimo dejstva, da je današnji šolski sistem nadaljevanje tistega, ki ga je razvila meščan-ska revolucija. Vhdajoči razredi so si zagotovili vpliv tako s pro-gramiranjem v šolah kot tudi z nastavitvijo učiteljev. Učitelj nam-reč ne more biti vsakdo, in konformnost se je izkazovala in se še vedno izkazuje kot bistveni pogof učiteljevanja. Vseeno pa je ta konformni princip (tako kot vsak abstraktni sistem, t,j. tak, v katerem ,,material" ne igra več nobene vloge; primerjaj recimo stalinske čistke ali pa sedanji položaj v Čilu) izrazito neustvarjalen in dolgoročno destruktiven, zato fe delna avtonomija šole nujna. Vseskozi pa se ohranja vsaj implicitna zveza s politično močjo vladajočega razreda. Tako navaja Marx (18. brumaire L.B.) primer Uu t/"~~\\ francoskih šol in krajevne samouprave, katerih samostojnost je padala, ko se je krepil oblastni sistem (policija in državni nameš-čenci) skupaj s kleronu Nekako tako fe treba gledati tudi na avtonomijo univerze, ki ni koncesija vsemogočnega kapitala, ampak moč univerze same. Tako kot so bortni mešetarji Ijubosumno čuvali borzni prostor pred tujci, si je tudi univerza zagotovila avtonomip predvsem z bojenu Če danes država posega v nfeno avtonomijo v vedno večji in dras-tičnejši meri, je to znak velikih sprememb, katerih znanilci so bile povezave s proizvodnim sistemom. Tudi tega ne gre kar tako zavreči in obsoditi, saf se je tradicionalna vloga intelektualca raz-blinila v veiiko večjih množicah, njeno naslonilo - striktna avto-nomija univerze - pa fe postala anarhizem, Kapital slavi svojo premoč, ker je pač najlaže ugonobiti sestradanega in bolehnega obkoljenca. Med politiko in visokošolskim študijem ne posredufe več avtonomija, ki ni toliko funkcionalna (združevanje znanstvenih ustanov samo ob univerzi je že prerasla koncepcija), ampak druž-bena situacija. Bralcu Muževičevega teksta se je verjetno vtisnila v spomin vsa črnina predstavljene mu znanosti in precej naivno obravnavanje vzgoje. No, proti takemu poenostavljanju polemiziram. Kajti če kaf ubijamo, ubijamo staro družbo, ne pa človeka samega. Razbili bomo vse oblike, ki reproducirajo razredno družbo: vzgojo, po-lično ekonomijo, znanost, politiko, vrednote, umetnost, religijo v svoji samoumevni danosti. Nobena od teh reči ne bo preživela vesoljnega potopa v nespremenjeni obliki. Toda zavedati se mo-ramo, da se skriva ta odtujitev ravno v nasprotju znotraj njih samih, v njihovem protislovnem življenju. Mnogi recimo vidijo v tehnolo-giji bavbave in mistificirajo tako imenovano ,,tehnokratsko refor-mo univerze". Potrebno je le okrepiti tisto delo študentov (v tem primeru je tudi politika normalen podaljšek dela), ki ga rodno opredeljuje. Samo v barbarizmu je še mogoča delitev na akademike in neakademike. Ne želim poakademiti celotnega sveta, ampak vzeti nepristen blišč tistemu, kar med drugim imenujemo tudi intelektualna dejavnost. Marjan PUNGARTNIK OPOZORILO DRAGIM BRALCEM Torej, pripravite se. Konec marca izide skupna številka vseh devetih študentskih časopisov Jugoslavije (razen če mogoče ne izide). Številka bo zelo lepa in kot nalašč za ljudi, ki radi berejo. Torej: če hočete zvedeti skoraj vse o jugoslovanskih fakultetah, kateri časopis je boljši od Tribune (čeprav, naj vam zaupamo, takega ni), in sploh, če vas zanima zanimivo, pripravite se: Tribuna, Studentski list, Student, Index, Studentska reč, Studentski zbor, Nasi dani, Botar ere — Novi svet, Katedra v skupni številki 48 strani, 90.000 izvodov, 2 din, za Slovenijo v slovenščini, v drugih republikah pa v drugščini. Berite, berite, berite ... TUDI TAKA OBLJUBA DELA DOLG ,,S tem pa slučaja Solženicin" ne bomo zaključili. V naslednji številki bomo objavili nekaj razmišljajočih pnspevkov ljudi, ki bodisi kot študentje, bodisi kot predavatelii, delujejo znotraj ljub-ljanske univerze." Tako se je glasila obljuba. Naslednja številka je zdaj tu, razmišljajočih prispevkov pa ni. Vzrokov je več. Prvič: uredništvo teh prispevkov ni uspelo pravočasno zbrati, drugič: številka je bila že zapolnjena, tretjič: razno. Zato smo se odločili: naj bo o Solženicinu le dovolj. Ce pa kdo le misli drugače kot Marek co., Tribunine strani čakajo na njegove misli. No? ! Uredništvo TRIBUNA POTREBUJE PRODAJALCE TRIBUNA POTREBUJE PRODAJALCE TRIBUNA POTREBUJE PRODAJALCE 80 par od prodanega izvoda 80 par od prodanega izvoda 80 par od prodanega izvoda TRIBUNA POTREBUJE PRODAJALCE NA CESTAH - NA FAKULTETAH NA GIMNAZIJAH - NA CESTAH TRIBUNA, Trg revolucije l/II Heibert Marcuse svoboda freutti "*»*,* ova (začetek konca in pa konec) Življenje je izkušeno kot boj s samim seboj in okoljem; je trpe-če in premagano z zmagami. Njegova substanca je neugodje, ne pa ugodje. Sreča je nagrada, sprostitev, slučajnost, trenutek — v vsa-kem primeru ni cilj eksistence. Ta cilj je raje delo, ki je esencialno odtujeno delo. Samo v privilegiranih situacijah dela človek v svo-jem poklicu ,,za sebe", sploh zadovolji lastne potrebe svojega po-klica, tako sublimirane kot nesublimirane. Navadno je zaposlen ves dan, da bi izvrševal predpisano družbeno funkcijo, medtem ko je izpolnjevanje sebe, če sploh je možno, opredeljeno na omejen pros-ti čas. Družbena razporeditev časa je povezana z razporeditvijo nagonov, ki so izoblikovani že v otroštvu. Samo omejevanje Erosa omogoči omejitev prostega časa, tj. prijetnega časa na minimum, ki je odtegnjen času, nasičenem z delom. In čas, podobno kot eksis-tenca sama, je razdeljen na osnovno vsebino ,,odtujenega dela" in na podrejeno vsebino ,,ne-dela". Toda razporeditev nagonov, ki rušijo princip ugodja, istočasno omogoča etiko, ki je postala vse bolj odločilna v razvoju zapadne civilizacije. Posameznik nagonsko reproducira kulturno negacijo principa ugodja, odpovedi in delovni zanos. V represivno prikroje-nih nagonih postane družbena zakonodaja zakonodaja posamez-nika samega. Nujna nesvoboda se pojavlja kot akt njegove avtono-mije - torej kosvoboda. Če bi se freudovska teorija ustavila s tem, potem bi bila nič drugega kot psihološka osnova idealističnega koncepta svobode, ki bi nato dajal neko filozofsko osnovo dejstvu kulturne dominacije. Tak filozofski koncept definira svobodo v nasprotju z ugodjem, tako da se kaže kontrola, četudi je to potla-čenje nagonsko čutnih teženj, kot pogoj za možnost svobode. Za Kanta je svoboda nujno moralna — notranja, inteligibilna — svo-boda in kot taka je nasilje: ,,Manj ko je moč človeka fizično in bolj ko ga je moč moralno prisiliti (preko čisto mentalne predstave dolžnosti), bolj svoboden je." (1) Sestop iz kraljestva nujnosti do kraljestva svobode tukaj je napredek od fizičnega do moralnega nasilja. Toda objekt nasilja ostane isti: človek kot člen ,,čutnega sveta". Moralno nasilje pa ni samo (le) moralno; ima svoje lastne zelo fizične institucije. Te so od družine do tovarne in armade in zajemajo posameznika kot učinkovita utelešenja principa realnosti. Politična svoboda je Tazvita na tej dvojni bazi moralnega nasilja. Izsiljena od absolutizma v krvavih pouličnih spopadih in bitkah je ustanovljena, zavarovana in nevtralizirana v samodisciplini in samo-odpovedi posameznikov. Le-ti so se naučili, da je njihova neodtuj-ljiva svoboda subjekt dolžnosti, niti malo pa ne tistega, kar je potla-čenje nagonskih teženj. Moralno in fizično nasilje ima skupno ime — dominacija. Dominacija je notranja logika razvoja civilizacije. V priznavanju tega je Freud v soglasju z idealistično etiko in pa liberalno-buržo-azno politiko. Svoboda mora vsebovati nasilje: pomanjkanje, boj za eksistenco in amoralna narava nagonov povzročijo, da je potlačenje nagonskih teženj nujno potrebno — in alternativa je napredek ali barbarstvo. Ponovno je treba poudariti, da je za Freuda osnovni razlog za nujno potlačenje nagonov integralna zahteva principa ugodja, tj. dejstva, da je organizem določno usmerjen k umirjenosti preko izpolnitve zadovoljstva, miru. ,,Konservativna narava" nagonov jih naredi neproduktivne v najbolj polnem pomenu besede. Naredi jih neproduktivne za odtujeno produkcijo, ki je gonilo kulturnega napredka, naredi jih tako neproduktivne, da celo samoohranitev organizma ni neki originalen cilj, vse dokler samo-ohranitev pomeni prevladovanje neugodja. V kasnejši Freudovi teoriji se ne pojavlja več neodvisna težnja po samoohranitvi; le-ta je manifestacija ali Erosa ali agresije. Zaradi tega razloga morata biti neproduktivnost in konservativnost prevladana, če je človeštvu do tega, da razvije civilizirano komunalno življenje. Pomiritev, mir ter princip ugodja so brez vrednosti v boju za eksistenco: ,,Program, da bi postali srečni, kar nam princip ugodja vsiljuje, ne more biti izgotovljen." (2) Represivna transformacija nagonov se izkaže kot biološki ustroj organizma: zgodovina vlada celo znotraj nagonske sestave. Kultura postane narava takoj, ko se posameznik nauči priznavati in obnav-jjati princip realnosti iz lastne notranjosti, skozi nagone. V omeje-vanju Erosa do postranskih funkcij seicsualnosti in (s tem) izobliko-vanju uporabnega destruktivnega nagona postane posameznik, v svoji pravi naravi, subjekt - objekt družbeno koristnega dela, dominacije ljudi in narave. Tudi tehnologija se je razvila iz potla-čitve: celo najvišji dosežki, ki naj bi oblikovali človeško eksistenco, manj nadležno pričajo o svojem izvoru v posilstvu narave in s tem v umiranju človeške narave. ,,Posameznikova svoboda ni produkt civilizacije." (3) Takoj ko si civilizirana družba vzpostavi represivno transfor-macijo nagonov, nastane psihološka osnova za trojno dominacijo: prvič, osnova za dominacijo nad nekom samim, nad njegovo lastno naravo, nad čutnimi težnjami, ki želijo le ugodje in zadovoljitev; drugič, osnova za dominacijo dela, ki je dosežena po takih discipli-niranih in nadzorovanih posameznikih; tretjič, osnova za dominacijo zunanje narave, znanosti in tehnolo-gije. K tako razdeljeni dominaciji pa pripada ustrezna trojna svo-boda: prvič, svoboda iz edine nujnosti zadovoljevanja posameznikovih teženj, tj. svoboda za odpoved in tako za družbeno sprejemljivo ugodje — moralna svoboda; dragič, svoboda od poljubnega nasilja in anarhičnega boja za eksis-tenco, socialna svoboda, ki je opredeljena z delitvijo dela, z zakon-skimi pravicami in dolžnostmi — politična svoboda; trejtič, svoboda od moči narave, gospostva narave, tj. svoboda spre-meniti svet s pomočjo človeškega uma - intelektualna svoboda. Psihična osnova, ki je lastna tem trem aspektom svobode, je nesvoboda: (tj.) dominacija posameznikovih nagonov, dorninacija, ki jo družba naredi za drugo naravo in ki ohranja institucije domi-nacije. Toda civilizirana nesvoboda je zatiranje parcialne narave: gre za racionalno nesvobodo oz. racionalno dominacijo. Vse to pa je racionalno do tiste meje, ki naredi možen razvoj od človeške živali do človeškega bitja, od narave do civilizacije. Toda, ali to ostane racionalno, ko je civilizacija iazvita do skrajnosti? To je točka, na kateri freudovska teorija dvomi v razvojj civiliza-cije. Ta dvom nastaja znotraj poteka psihoanalitične prakse, klinič-nega izkustva, ki je Freudu odprl pot do teorije. Tako je to v posamezniku, in s tega stališča posameznika - dejansko pa s sta-lišča bolnega, nevrotičnega posameznika — je ta civilizacija vpraš-ljiva. Bolezen je posameznikova lastna usoda, osebna zgodovina. Toda v psihoanalizi se osebnost razrkiva kot poseben primer sploš-ne usode, te travmatične rane, ki je represivno transformacijo na-gonov naložila človeku. Ko potem Freud vprašuje, kaj je civilizacija naredila iz človeka, civilizacije ne primerja z idejo nekega ,,narav-nega" stanja, temveč bolj z zgodovinskim razvojem potreb posa-meznika in možnostmi za njihovo izpolnitev. Freudov odgovor ravno kaže na to, kar je bilo rečeno. Bolj ko civilizacija napreduje, bolj učinkovit postaja njen aparat za razvoj in zadovoljitev driižbenih potreb, bolj krute so žrtve, ki jihnapre-dek izvaja med posamezniki z namenom, da se ohranja nujnost nagonskega ustroja. Ta teza, ki jo vsebuje freudovska teorija, trdi, da represija na-rašča s kulturnim razvojem, zato kei tudi agresija, ki naj bi bila potlačena, narašča. Zdi se, da je trditev več kot vprašljiva, če pri-merjamo današnjo svobodo s predhodno. Seksualna moralnost je prav gotovo dosti bolj sproščena, kot je bila v devetnajstem sto-letju. Ustroj patriarhalne avtoritete in s tem družine kot posrednika vzgoje, kot ,,podružabljanje" posameznika, je gotovo znatmo oslab-ljena. Politične svoboščine na Zapadu so seveda mnogo bolj razšir-jene kot preje, četudi je v njih še vedno živa substanca fašističnega obdobja — tu ni potrebe po dokazovanju rasti agresije. Ko pri vsem tem upoštevamo večjo liberalnost javnosti in privatne moralnosti, potem nujna povezava, ki po Freudu obstoji med temi dejstvi in nagonsko dinamiko, nikakor ni takoj razvidna. (4) m ^ Vse svobode so predeterminirane in izvršene po tehnično- 1^1 administrativni kolektivizaciji in podrejene ne tako politični oblasti ¦ V/ *> instinktov kot zahtevam aparata. Aparat pa zajema javnost in privatno eksis-tenco posameznika, tako tistega, ki upravlja, kot tudi tistega, ki je podrejen. Zajema delovni in prosti čas, službo in počitek, naravo in kulturo. Toda s tem aparat vpada v notranjo sfero osebe same, v njene nagone in inteligenco, kar se kaže kot v zgodnjih stopnjah razvoja: to se ne pojavlja kot intervencija brutalne zunanjosti, oseb-ne ali naravne moči, celo ne kot prosto delujoče tekmovanje ekonomije, temveč bolj kot popolnoma objektiviran tehnološki um, ki se kaže kot lažno racionalen, metodično nadzorovan — in legitimiran. Tako množice enostavno niso več dominirane, temveč uprav-ljane. zgodovina. Toda v psihoanalizi se osebnost razkriva kot poseben primer splošne usode, celote kot izračunljiv in manipula-torski popravek, ki zahteva potrditev v aparatu. Kar je bilo sprva politični subjekt, je postalo neki objekt. Antagonistični interesi, ki so bili sprva nezdružljivi, navidezno izginejo v neki resničen ko-lektivni interes. Vsekakor pa je s tem politična slika obrnjena Ni več avtonom-nega subjekta, ki preko objekta upravlja in delujoč sledi lastnim opredeljenim interesom in ciljem. Dominacija teži k temu, da bi postala nevtralna, zamenljiva, ne da bi celota sama bila spremenje-na s to spremembo. Dominacija je odvisna le od zmožnosti in težnje ohraniti in razširiti aparat kot celoto. Viden politični izraz take nevtralizacije je naraščajoča podoba enačenja političnega je-zika in političnih simbolov v naprednih deželah, kjer so si politične stranke sprva nasprotovale v svojih ciljih in strategiji. Podobno je tudi s supranacionalnim in suprakontinentalnim združevanjem, ki se dogaja kljub vsemu odporu in ki se ne ustavi niti pri deželah z zelo razližnim političnim sistemom. Ta politični prikaz lahko služi osvetlitvi zgodovinske funkcije psihične dinamike, ki je razkrita po Freudu. Politična kolektivi-zacija ima svoje nasprotje v nevtralizaciji psihičnega ustroja, ki je bil na kratko že opisan. Gre za poenotenje ega in superega, preko katerega je egovo svobodno soočenje z očetovsko avtoriteto vsrka-no po družbeni razsodnosti. Tehnično-administrativni kvaliteti dominacije ustreza avtomatizacija in postvarjenje ega, v katerem svobodna akcija otopi z reakcijo. Toda ego, ki je bil oropan svoje neodvisne moči do ustroja lastnih nagonov in izročen superegu, je vse bolj subjekt destrukcije in vse manj subjekt Erosa. Superego je namreč družbeni posredo-valec represije in področja družbeno porabne destrukcije, ki je nakopičena v psihi. Tako se zdi, da so psihični atomi sodobne družbe ravno tako eksplozivni kot družbena produkcija. V ozadju tehnično-administrativno ovrednotene kvalitete poenotenja se pojavlja nevarnost iracionalnosti, ki še ni bila obvladana — v Freu-dovem jeziku -, pojavlja se kot krutost do žrtev, ki jo obstoječa civilizacija mora zahtevati od posameznikov. Z naraščanjem produktivnosti so tabuji in nagonske ovire, na katerih počiva družbena produktivnost, varovani z vedno večjim hrepenenjem. Ali bi lahko rekli, če gremo v ozadje Freuda, da je to tako, ker skušnjava po uživanju te naraščajoče produktivnosti v svobodi in sreči postaja vse bolj silna in racionalna? V vsakem primeni, Freud govori o nekem ,,stopnjevanju občutka krivde" v napredku civilizacije. Govori o njenem naraščanju ,,morda do ekstremov, ki jih bodo posamezniki s težavo prenašali". (5) V tem občutku krivde vidi ,,izraz konflikta ambivalence, izraz stalnega boja med Erosom in destrukcijskim nagonom ter nagonom smrti." (6) To pa je Freudov revolucionarni vpogled; konflikt, ki je odlo-čilen za usodo civilizacije, je konflikt med realnostjo represije in skoraj enako realno možnostjo odstranitve represije, torej med porastom Erosa, ki je nujen za civilizacijo in enako nujno potlačit-vijo njegovih zahtev po ugodju. Do takrat, ko se lahko emancipa-cija Erosa poudaija, kot se poudarjajo družbeno zdrave pridobitve, postaja njegova represija vse bolj groba. Ravno tako kot ta represija slabi moč Erosa, da se ustavi nagon smrti, tako sprošča tudi des-truktivno energijo iz svojih okovov in osvobaja represijo do dosedaj še neznanih razsežnosti. Po drugi strani pa to ustvarja bolj intenziv-no kontrolo in manipulacijo neke politične nujnosti. To je usodna dialektika civilizacije, ki po Freudu nima razlage — tako kot nimata razlage boj med Erosom in nagonom smrti ter boj med produkcijo in destrukcijo. DPP (l)Immanuel Kant, ,,Metaphysische Anfangsgruende der Tugendlehie," Die Metaphysik der Sitten, v dveh delih (Koenigsberg: Nicolovius, 1797), 2:6. (2)SigmundFreud, ,,Das Unbehagen in der Kultui" (Civilisation and Its Discontents), Gesammelte Werke, 14:442. (3)Ibid., 14*455. (4)Zanimivo je, da analiza politične situacije na Zapadu, ki jo je podal H. Marcuse 1. 1956, ni niti malo zastarela. Mogoče se je le še izostrila v negativno smer. (5)IbidM 14:493. (6)Ibid., 14:492. commerce Ijubljana, jugoslavija ZASTOPSTVA, IZVOZ-UVOZ, SERVISI, KONSIGNACIJE ^ 61000 Ljubljana ^ Titova cesta 81 ZASTOPAMO TUJE PROIZVAJALCE S PODROČIJ: GRADBENE MEHANIZACIJE, BIROTEHNIČNE OPREME, KEMIKALIJ, TEKSHLA, GUM, PLASTIČNIH MAS ter AGROKEMIKALIJ V NASMEHU NEKEGA DNEVA v nasmehu nekega dneva stopiš na svoje križišče in streseš pesek iz popotnih čevljev nekdo te vpraša kam hočeš ti skriješ utrujene noge in poveš da si bil tam prijatelji ti odpirajo okna in ne veš koga ranil tvoja roka nikoli ni prazna karkoli si storil v nasmehu nekega dneva si prinesel prinesel s seboj med glasbo in njeno tišino med senco in njenim telesom med žensko in njeno lahko stopinjo čutiš pot med besedo in molkom in zemlja na katero si stopil ti je vzela del potovanja ko se vrneš ptice so zaprle poletje in dež je ustavil ceste nad praznim vrčem prsti napnejo strune in spomin ti verjame v tišini pretrgaš zaveso in stopiš pred drevo ki si ga posadil v nasmehu nekega dneva da odlomiš vejo za na pot KRETNJE Na ognjene griče med panje si postavil koče sna dolge steze dneva in sanje so ti spletle sence v tla Tvoje kretnje padajo vanje topli srpi brez imen zrak jih nosi zemlja ve zanje ko je tema jutra plen DANAJA mimo je v stolpu pod krilatim večerom čakanja le ona bedi in posluša ko veter preroško pozvanja in sanja ¦, danaja danaja ptice so tihe in konji bežijo v ravnino že to noč bo dež na oboku puščica napetemu loku in harfa zvoku danaja danaja zjutraj jo bratje odgrnejo slepo in spečo z nevidno toplino ob strani in drobno kapljo na dlani hJapečo danaja danaja Kot stopinjica zaljubljene <' sonca se širi po prostoru glasb njeno tišino, to je prostor iz oidpotovanj. Vanj stopamo v tii nja. Obred nas postavlja v izv nenehno odpotovanje k samen Večni mejnik med zvokom in i drugo in nazaj. A vedno, vednn TOMAŽ PEM Glasba, pravijo, odraža osebnost svojega \ vikdo pač daK ustvarjanju svbj pečat, ki ga loči od podpbnih !t.ictm»\. i/ra^.anja. In v tem , gotovo izpovedna vrednost vsake pesmi - ali vkkullv. lakšn; mora obenem vsebovati raznoliko enotnost; ta jc ».oUnitvtma v občutena in določena nazaj v miselni in ustvarjah i okvtr p>esn nika. Glasba Tomaža Pengova noče in seveda ne mii ničesar drugega od njegoveganačin mišljenja, čust\< ce, sveta nasploh. Kdor Tomaža pozna, ve, da sta : nko stjci: glasba samo takšni, kakršni sta posneti na plošči. h T :«!¦ ;•.-. mora biti skoraj za uro glasbe in da bi je bilo še več. vrezati še kakšno brazdo. Tomaž Pengov ima namreč - to so misli, ki se mi p> .i|<' njegove glasbe - enotno zasnovo, enotno ustvarjalno \t »diš katerega izhajajo vse njegove pesmi, ki pa želijo biti vm- >p druga drugo preseči. Zanj nikoli nič ni in ne more biti >l ustvarjeno pesmijo se šele odpira možnost nove pesmi, v k. • no melodijo in seveda popolnoma novim besedilom iziaža » iskanje. To vsekakor ne pomeni, da lahko Tomažev umetni -gamo z dialektično rastjo; da je plošča, prvi zapis njegovcL. nemočnega iskanja do popolnosti. To nikakor ne drži. Gre le za to, da ena pesem pogojuje in dopolnjuje drugo. . okvir za naslednjo. Nobena od pesmi se ne konea, čeprav instii zavestno ustvarja formo. ki je z glasbeno-teoretičnega. stališč. enotno izraznost. Teoretično vedenje o umetniškem je ševeda v. lakšna izpovcdjv Mtsam^i v Nohi, ru t\i\\: »kvir p>eMiika in gja-sl^. iiščc. vzurec. v )pt)lm"jšo. /.eltj> >kt,inčno. Z /«. •i pa z drugiK -občutjc. i\( ¦ V v/.pon ra/l l. cla, pot ¦k in kot nasmeh v jutro Pengova. Med glasbo in oganjanja zvoka, prostor Ijstvo in svobodo nehote- vok je vedno bolj tišina, i, to so Tomaževe pesmi. imo preluijiinje iz enega v iolka, tihih sanj. L. I). ČAKAJOC NASE, BRAT Dolga stoletja si stal na Golgoti pod nemim nebom hišo vetra si dvigal roke da bi brisal tiha začudenja z oči neznanih sester in otrok Preroki so te zapustili ^cestnih templjih polnih srečanj na votlih krinkah kamevalov in bratje ki si jih zavrgel so te vodili v zvezdno noč Prižgal si o^gnje na planotah ogmil polja v zemljevide prehodil steze lunaparkov in sanje ki si jih zapisal so te jemale kot nov dan Dolga stoletja si stal na Golgoti pod nemim nebom hiša vetra so ti besede ranile grlo in ti pesnik ti krvodajalec si se sklonil in z rokami Napisal v pesek pod nogami na blede skale pod gorami in na orožje neznani armadi da se na planetu Zemlji nisi zlayal iia nobeni grmadi SARKOFAGI ceste so plesale pod koraki kot da bi znale najti pot proti jutru in drugod in glasovi so rasli vsepovsod sarkofagi so ležali z glasom sprani na obali z njenim hrbtom so zaspali skozi dim in morje je raslo proti njim med hodnike se je skrila na dvorišču praznih vrčev je stopila skozi sence in mraz in svetilke so slekle njen obraz neznanci so jo spoznali kamniti čolni so jo jemali med svoja vesla in jo izgnali na čeri kjer je vrgla spomine med ljudi besede so zapustile tišino zvoka in me vodile kot roko roka med obraze rijenih dni pozabil sem nanje med Ijudmi obstal sem na obali sarkofagi so ležali ?. njenim hrbtom in zaspali skozi dini in morje je raslo proti njini mimo sebe |e stopihi na dvorišču praznih vrče\ je hodila skozi sence in čas in z rokami pokril.i moj obra/ misel potuje med prostore tišine vezde sanjajo na magnetnih poijih ednost se zlije v obrednost življenja ^^[ja ubije na magnetnih poljih j^^^^^^^Han- r jih Iomaž ču '^^^^^^^^^^^Be harmoi ^j^^^^^^^^^HMHHVI^l^^^Hdimo, da ; ~j^^^^^^^^H'ž^Io tčžko ukalupiti v kakrs tMHJimmpnih zvrsti. Naj bo in ostanc BElgžKE OB NE-UMEInOSIT 1. Katera umetnost bo vodeča v prihodnosti? In katera v bližnji prihodnosti? In ali si sploh smemo zastavljati taka vprašanja? Odkritosrčen umetnik se jih verjetno izogiba ali vsaj ne usmerja svojega dela preko njih. Za nas pa bo verjetno najbolje, da se pogumno motimo in delamo naprej. V tem trenutku najradikalneje nastopa umetnost, ki sama sebe ukinja kot umetnost. Torej umetnost, ki nastopa kot ne-umetnost. 2. A vendar, prijetno je klepetati sam s seboj o takih stvareh. 4. Široka izbira materialov in struktur ter pomenov iz področij, ki so zunaj umetniških disciplin. Paralelno z ,,vzporednou resnico njihovih del stopa umetnikovo intelektualno zanimanje. In to v strogi znanosti in tehnologiji, v komunikacijah in v teoriji informacij, pa v lingvistični in kulturni antropologiji, psiho-logiji in ekologiji. In še na mnogih drugih področjih. Pa se ta- fv raHikaino nnimnipm v ko zSodi> da tisto> ^1 umetnik doseže, včasih postane pomembnejše ^C raaUtaUlO pojmujem V , . 7nancfwn: au tphnifiti rln A vendar, ali je v umetnosti nekaj sprejemljivo le takrat, kadar s svojo primarnostjo pade v funkcijo estetike? 5. In vse iznenadi, da je to še vedno imenovano umetnost. Čeprav umetniki za svojo participacijo potrebujejo ceste, laboratorije, radijske valove, itd. itd. Oni pa kar insisti-rajo, odnosno se ne sprašujejo o svojem članstvu v Visoki Kulturi. Zdi se, da se jim zdi samoumevno, da njihovi sta— tistični listki in dogodki po cestah sovpadajo s tradicijo Danteja in Picassa. Anti-art je torej le še vedno poklonitev elite Lepoti. Pa čeprav masovna poklonitev. In prav taka masovna poklonitev (preko prisotnosti in sodelovanja množice) in zainteresiranost za to, kar počno, jih varuje pred indiferen-tnostjo družbe. 6. Umetnost kot kvazi - življenje se ne more primerjati z real-life models. Pravo življenje ima pa (vendarle) večjo težo. Umet-~: nost kot kvazi - življenje je le 3 še vedno znotraj pravega življenja. S 7. Imitirati življenje tako kot prej? Skočiti naravnost vanj? Morda pa samo pokazati ostalim, kako se to naredi? Blaž OGOREVC i nii:ri\tii ' »4- i *&*r&&m DANIELV.LEVSKll JlVAN VOLARIC - FEO tomaž salamun [fran^agoriCnik| BLAŽ OGOREVC | EPI STEFANCK______________ CENE lllllll ^M II II II II II 1 ¦¦'.ilKVfiaPnlfr IparkoštrajnJ branko b. novak fSERGEJBATISTlČ VOJIN KOVAČ-CHUBBY_ Vendar, tu so se naSe analize znašle na razpotju. Namreč, prej smo postavili vprašanje o odnosu med naraščanjem stopnje kriminala in brutalnih prizorov nasilja in umorov, ki jih masovno proizvaja filmska in TV-industrija. Zatem smo, naslanjajoč se na empirična raziskovanja, ugotovili, da drugo bistveno ne vpliva na prvo, ter smo tako prišli do verjetnostnega za-ključka o pozitivni povezavi med eskaladjo imaginativnega nasilja in proizvodno ucinkovitostjo. Na ta način je iz našega opazovanja izpad-lo naraščanje kriminala, torej ravno tisti faktor, za katerega se navadno misli, da lanko postavi pod vprašaj dmžbeno opravičenost nasilja v masovnih komunikacijah. Koristnost zgornjega ekskurza je v tem, ker nam je pri ponovnem postavljanju vprašanja o izvorih kriminala v potrošniški družbi že vnaprej jasno, da iskanje odgovora ni ravno prikladno v ovkiru, ki nam ga ponuja biolog Conrad Laurence. Zvesti družbene pojave na biološke mehanizme adaptacije in evolucije pomeni odpirati prostor za sicer vabljive primerjave, vendar ne nudi osnove za njihovo temeljito razu-mevanje. Kdoi ne pozna pojma džungle, bo težko dojel, kaj pomeni džungla na asfaltu, vendar pa prvi pojem nikakor ni zadosten za do-jetje drugega, ker vsebuje številne elemente, ki izključujejo možnost redukcije. Da bi se dojelo tisto, kar se dogaja na asfaltu, so potrebne znatno obsežnejše in subtilnejše vednosti od tistih, ki prihajajo iz laboratoriiev eksaktnih znanosti. Prvo, kar prebija ozke okvire biološkega pristopa, ki pa je še kako pomemben pri masovnih komuni-kacijah, je pojem kulture. V tem kontekstu je potrebno takoj posta-viti deviantno obnašanje kot simp-tom prepada med kulturo podtak-njenih hotenj in družbeno-strukt-uralnimi možnostmi v smislu teh hotenj. Med bistvene predpostavke kulturnega sistema, o katerem govoiimo, spada tudi prepričanje o enakih možnostih, oziroma trditev, da družba s pomočjo splošnega izobraževanja nudi vsakemu posa-mezniku posebej možnost za razvoj spretnosti in inteligence, ki so osnova zaposlitve in denarnega uspeha. Vendar, ta predpostavka je zgolj ideološka flkcija, ki jo realnost nenehno zanikuje. Spričo tega kri-minal niti ni toliko lzraz prirojene nagonske agresivnosti, kolikoi je dokaz, da zelo veliko število posa-meznikov in skupin ni zmožno rea-lizirati svoje človeške težnje v tistih okvirih, ki jih po(d)stavlja ta ideolo-gija. Celo več, pod vprašaj postavijo pravne in družbene osnove te ideologije, kar pomeni, da njihova akcija prehaja na tista področja, kjer je nasilje glavni faktor arbitraže. Tu se postavi vprašanje: kako to, da masovne komunikacije kot osnovni kanali kontrole in usmer-janja v tako veliki meri artikuliiajo ravno tiste tipe obnašanja, ki s svojo odprto akcijo postavljajo pod vpra-šaj legalno in mirno funkcioniranje sistema? Kako to, da imajo ti in takšni podvigi pustolovcev, gangster-jev in kriminalcev tako veliko pu-bliciteto? Pokazali smo že, da je treba del odgovora poiskati v prin-cipu profita, ki pa je parcialen, pa spričo tega ne more biti v skladu z globalnimi političnimi interesi pro-fitarskih grup kot celine. Po drugi strani ne smemo izpustiti iz vida dejstvo, da je uspešno podjetništvo, posebej še v svoji pionirski fazi, redno viselo na meji med legalnim in ilegalnim. Uspeh je v tolikšni meri kriterij resnice, da tistega, ki uspe in se solidno utrdi, nihče več ne spra-šuje, s kakšnimi sredstvi si je po-magal. V Ameriki je bilo vedno zelo težko potegniti ostro mejo med gangsterjem velikega formata in uspešnim biznismenom. Tako eden kot drugi je zrastel na ideologiji odprte meje, ki najbolj ceni osebno iznajdljivost in spretno uporabljanje orožja. To pomeni, da masovna eskalacija individualnega nasilja na ekranih; v stripih in v knjigah niti najmanj ne ogroža ameriški sistem. Nasprotno, western je vihunski in najprodornejši produkt ameriške masovne kulture. On nudi takšen obiazec obnasanja in uspeha, za katerega se odkrito reče, da je naj-uspešnejša katarza našega časa. Paradoks tega obrazca je ravno v tem, ker njegovi najočitnejši in naj-bolj negativni akterji nikoli ne postavijo pod vprašaj samo osnove, na kateri se vse to dogaja. Na koncu, iz naših razmišljanj izhaja ugotovitev, da ni mogoče dojeti smisla in vloge nasilja v ma-sovnih komunikacijah, ne da bi predhodno objasnili način pogoj-nosti funkcioniranja gospodarskega in družbenega sistema v težnjah in potrebah ljudi. Kako je možna takšna pogojnost, ko je vprašanje o sistemu ,,kjer je proizvodnja smoter človeka, bogastvo pa cilj te proiz-vodnje"? Kateri so tisti sloji za-vesti in podzavesti, ki omogočajo, da se človeško postavi v funkcijo proizvodnje, oz. na kakšen način pride človek v položaj golega sred-stva v ekspanziji potrošnje in proiz-vodnje? Je porivi mentarni nagoni, ki vlečejo naprej proti golemu naraščanju in destruk-ciji, vrednosti pa so svojevrstna negacija izvornonagonskega v smislu njlhovega posredovanja in nadvlado-vanja skozi medij cloveške skup-nosti. Razen primarnih porivov, kot so lakota, žeja, seks, vladanje, obsta-jajo tudi sekundarni ali derivatni porivi, kot so tekmovalnost, borbe-nost, uspešnost, ekspanzivnost. Porivi se razlikujejo od potreb v tem smislu, ker priznavajo samo biološke determinante, medtem ko so po-trebe ,,proizvodi" kulture. Med vrednosti štejemo takšna človeška svojstva, kot so humanost, poštenje, častljivost, plemenitost, trajanje življenja. Tržni mehanizmi najdejo najbolj čvrsto oporo med porivi, in to ne samo med tim. naravnimi, temveč tudi med tistimi, ki jih oni sami ustvarjajo. Tržni mehanizem stimu-lira tim. tehnološki poriv, ki se kaže v težnji po nenehni ekspanziji potrošnje in proizvodnje. Ta poriv postavlja stalno dvigovanje material-nega standarda v osnovo samoreali-zacije človeka ter na ta način postane močan element gospodar-skega razvoja. Na to se navezuje izkorišdanje drugih porivov. Poriv za osebno in diužinsko varnost, v svoji negativni obliki kot strah pred vojno, služi za vrtoglavo naraščanje vojnih stroškov, ter se lahko reče, da postajajo izdatki za smrt osnovno gibalo ekonomije. Poriv dominacije oz. vplja za moč ima svoj korelat v instinktu borbenosti, ki je eden izmed osnovnih opornikov eskala-cije v sredstvih masovnega komuni-ciranja. Seveda, ta eskalacija po navadi ni takšna, da bi popolnoma izključila tiste momente, ki smo jih uvrstili v sistem viednosti. Boibe-nost tako vključuje vodenje samo-stojnih akcij s prevzemanjem nego-tovosti in prikazovanjem hrabrosti ter samopožrtvovabiost, kar ima ogromno privlačno in kompenzacij-sko moč, posebej pri tistih mladih ljudeh po velikih mestih, ki so iz-vzeti iz vsake možnosti, da bi vodili kako samostojno dejanje. Za njih je western edina osnova za doživljanje odprtega prostora s hitrimi rekami, konji in doživljaji. Se večje nasprot-je je v tem, da filmski junaki svo-bodno uporabljajo ognjena sredstva napada in obrambe v borbi za pra-vico in svojo osebno srečo, medtem ko si sodobni filmski obiskovalec lahko to kvečjemu domišlja. To on tudi dela, in to njegovo težnjo izko-rišča filmska industiija na isti način, kot se izkoriščajo in spreminjajo v denar seksualne in druge težnje in porivi. Naš zaključek je, da vprašanje o nasilju v masovnih komunikacijah potrošniSke družbe ni samo v pri-stojnosti socialne patologije. To pomeni, da ga ni moc zvesti zgolj na interes majhnih skupin, ki izkoriš-čajo svobodo akcije in na ta način ustvarjajo profit na račun degrada-cije človeških vrednosti. To vpraša-nje nujno pelje v osvetlitev samih osnov družbenega sistema, ki stoji na tržnih mehanizmih. Močna pri-sotnost elementov nasilja v kulturi potrošniške družbe je neizogibna kot sestavni del tistega mehamzma, ki iz človeškega naredi mehanično funkcijo, to je, da postajajo goli objekti, ki se koristijo kot sredstva za absurdno ekspanzijo iiacionalne-ga sistema samega. Spričo tega pri-zadevanja, ki hočejo ta vprašanja izdvojiti in jih obravnavati kot rela-tivno samostojna podiočja, nimajo za znanost skoraj nikakršnega po-mena. K. Marx: Grundrisse der Kritik der politischen Oekonomie, Dletz V., Berlin 1953, p. 387 Glej knjigo: Jules Henry, Culture Against Man,NewYorkl963 (nadaljevanje in konec) prevedel J. S. MIROLJUBNO OPRAVIČILO MIROLJUBNEMU DRUŠTVU Spoštovanim članom društva BUDOKAI in vsem ostalim priza-detim se opravičujem,Jcer sem si drznil v 10. številki Tribune z dne 14. februarja 1974 poleg teksta Imaginativno nasilje (na strani 15) objaviti znak, ne vede, da je to simbol NENASILNEGA delovanja zgoraj omenjenega društva. Zaradi moje popolne neinformiranosti o delovanju in sploh obstoju tega društva je prišlo do zlorabe njiho-vega simbola, ki pa je prišel v moje roke nepopoln. (brez napisa Budokai - torej tak, kot je bil objavljen). Ker verjetno nisem edini neobveščen miroljubnež, se bo naše uredništvo v bodoče potrudilo in na svoj način prispevalo k pridobivanju novih miroljubnežev v društvo Budokai — s tem, da bomo razložili . ;snico o povsem miroljubnem delovanju društva. Kot likovnik pa smatram, da je grafična rešitev simbola v kon-tradikciji z delovanjem društva in kot taka sovpada » naslovom Imaginativno nasilje S spoštovanjem, likovnl in tehnični urednik Edi Stefančič Uredništvo se torej opravičuje, da je uporabilo neki znak, ki za mnoge ljudi pomeni ravno naspr tno od tistega učinka, ki bi moral biti dosežen, in ni bila za to uporabljena kakšna drugačna likovna rešitev. Upamo, da hude krvi več ne bo in da smo prijatelji. Uredništvo LJUBLJANSKI ŠTUDENTJE SE PRIDRUŽUJEMO ZAGREB-ŠKIM KOLEGOM V OBSODBI ČILSKE VOJAŠKE HUNTE TER PRIZADEVANJU ZA OSVOBODITEV ČLANOV TEATRSKE SKUPINE TER VSEH DRUGIH ZAPRTIH ČILSKIH RODOLJU-BOV. PODPISE ZBIRAMO NA UREDNIŠTVU TRIBUNE, TRG REVOLUCIJE l/II. UREDNIŠTVO TRIBUNE PEDRO ATIAS, ENRIQUE BARRIOS, GUILLERMO KANT, SERGIO MADINA, MARCELO ROMO, ELISA RUDOLF,ustvar-jalci in igralci mladega čilskega teatra. Vsi so v zaporu od novembra 1973, potem ko je vojaška hunta zavladala Čilu. Obtoženi so številnih ,,zločinov" brez dokaznega gradiva. Obto-žijo jih lahko samo tega, da so igrali in ustvarjali za preprosto ljudstvo in simpatizirali z njihovimi idejami. VSE MUČIJO. Kmalu jim bodo ,,sodili" na procesu v Santiagu, kjer so tudi ves čas zaprti v t. im. ,,ljudskem zaporu". Nujno je, da se borimo za njihova življenja in osvoboditev z vsemi razpoložljivimi sredstvi; apeliramo na vojaško hunto ter na mednarodni in čilski tisk. PEDRO ATIAS, petindvajsetletni profesor za teater, študent sociologije, ustvaijalec in igralec del, kot so ,,Help yourself to a Molotov cocktail? " in ,,Viva inmundo de fanta C.I.A."; slednje delo je prejelo prvo nagrado združenja kritikov iz Santiaga za leto 1970. PEDRO ATIAS - je prvi, ki bo postavljen pred vojaško sodišče v naslednjih petnajstih dneh. ,,Proces" pred vojaškim sodiščem bo potekal brez advokatov; edina obramba je v njegovi moralni trd-nosti in vztrajnosti. Zato je NUJNO, da pošljemo peticijo z zahtevo za njegovo OSVOBODITEV. ONCE AL SUR San Salvador, februarja 1974 Prije nekoliko dana studenti iz Zagreba primili su pismo od teatarske grupe ,,ONCE AL SUR". Ova marksistička, lijevo orijentirana teatarska gni-pa bila je gost na IFSK u novembru 1973, gdje je svojom dubokom angaži-ranom igrom oduševila brojne posjetioce i njihovo gostovanje proglašeno je u zagrebačkoj štampi teatarskim dogadjajem godine. Grupa momentalno dje-luje u San Salvadoru, ali često gostuje po ostalim latinsko-američkim zemlja-ma i ciljioj je revolucija u čitavoj Latinskoj Americi. Na Filozofskom fakultetu pokrenuta je akcija podpisivanja peticije za oslobodjenje čileanskih drugova i osudu terora, koju vojna hunta vrši nad čileanskim narodom. Molimo da nam se u ovoj akciji pridnuže i ljubljanski studenti. Drugarski pozdrav Slavenka Drakulid Student FF u Zagrebu. DISKO KLUB ŠTUDENT Glasbo se posluša in pri tem se lahko samo še pije. V disko klubu Študent se samo posluša. V petek, 15. 3. ob 20. uri bomo poslušali kompletno diskogra-fijo najbolj izvirne angleške jazz (rock) skupine SOFT MACHINE. Njihov stil se je z leti precej spremenil, prav tako se bodo spre-minjali naši občutki ob poslušanju. Jazz ni Haden. Hladni so tisti, ki ga ne poslušajo. Dobre tri ure dobre glasbe z dobro opremo. Za 4 din. V nedeljo, 17. 3. pa se bomo iz kleti 4. bloka v Štud. naselju preselili v malo dvorano v Naselju. .TOMAŽ PENGOV bo ob izidu svoje prve plošče ,,Odpotovanja" (ki jo seveda že imate) pripravil recital svoje j>oezije (glasbe - glasbe) poezije za večje števi—©• poslušalcev. Ziva predstavitev besed in zvokov za desetkrat manjšo ceno kot plošča. Pri tem ni važna cena, važno je POSLUŠATI dobro glasbo. V svetu neresnice ni, toda v na-šem mišljenju je je ničkoliko, kajti človeška dejanja in misli so izvor laži. Karkoli spoznamo, jemljemo za resnico. Za resnično jemljemo tisto, kar je ali pa se nam zdi možno. Česa vse pa smo zmožni, mi ni treba tu naštevati. Pomislimo naj, da že nedolžen otrok lahko počne vrsto malopridnosti in je poosebljena zloba, kaj šele malopridnež na viso-kem in odgovornem položaju, ki mu država daje moč in oblast, da počne, kar se mu zdi. Tako se do-gaja, da vrsto najgnusnejših stvari, ki dejansko so, opravičujemo kot~nuj-ne že zato, ker so in ker smo jih storili in ker sami sebe prepriču-jemo, da so nujne in resnične. Ne samo vsakdanje majhnosti, tudi temeljna načela, po katerih so živeli naši predniki, in še mi se jih kar naprej držimo in ustvarjamo še nova, so dostikrat grde in umazane laži, čisto navadni spački, pohab-ljenci naše zavesti. Ta popačenja nam izkrivljajo vse mišljenje in nas tirajo v najhujše zmote tako, da so naša dejanja dejanja prašičev in ne ljudi. V napuhu, nadutosti in samo-zadovoljstvu človeštva so skrite najhujše gnusnosti, ki jih hote ali nehote (to je vseeno) ne priznamo, pač pa jih odevamo v laži, ki jim dajejo videz resničnosti. Ne samo, da teh laži nočemo razkrinkati in ovrednotiti kot slabe, celo opravi-čujemo jih, in izumiM smo aparat, državo, zato da s silo brani hudobijo in bedarijo brez vsake primere. Tako te laži nastopajo kot temelj samo-opravičevanja, kajti svete resnice so, ki jih želimo in so tudi zaščitene z zakoni. Tako smo zavarovani pred vsakim napadom vesti. Naša priza-detost se razbija ob steni zavestno postavljenih laži RESNICE. Te vrste laži ne menim braniti, kajti ta ne-resnica zasluži obsodbe. Ako se bo človeštvo kdaj hotelo osvoboditi grdobij, bo moralo razbiti plašč lepote, s katerim je te grdobije odelo. Ne glede, zakaj so ljudje spre-jemali religijo, osvobodili so se tega oklepa šele tedaj, ko so spoznali neresničnost religije. Ves čas, dokler laž ni spoznana za laž, vseeno, od kod in zakaj je prišla, je za nas čista resnica, ki nam opravičuje vsa de-janja. Zato skozi vso zgodovino človek ves čas je in bo ustvarjal takšne neresnice, da bi lahko opra-vičeval dejanja, ki jih je zmožen in jih tudi stori na najbolj zvite, zahrb-tne in hinavske nacine; zato ker ve, da jih bo vsakdo storil. Clovek postane zver šele takrat, ko zaživi v družbi. Kdo ve, morda bi Abel ubil Kajna, ko bi ne že prej Kajn ybil Abela. Poznamo pa še drugo vrsto neres-nice, in to je tista, ki jo bom vzel v zagovor. Prvo sem moral pač opi-sati, da bi kdo ne pomešal med seboj dvoje čisto različnih vrst ne-resnic. Neresnično se nam zdi tisto, kar ni ali pa je videti, kot bi ne bilo možno. Tako se zgodi, da najčistejše in najvrednejše misli zadobe v naših očeh podobo neresnice samo zato, ker se nam zdi, da so ne-možne. Idealne predstave o dobrem in le-pem udejanjenju so to. Imenujemo jih: sanje, utopije, želje, iluzije. Ljudi pa, ki v te neresnice verja-mejo, imenujemo: sanjače, utopiste, iluzioniste, nerealneže. Imamo jih za tepce, ker nočejo ali ne morejo spoznati PRAVE RESNICE in raje blodijo po neskončnosti nemogo-čega. V obsojanju teh ljudi gremo še dlje. Napadamo utopiste (to etiketo često uporabljamo), ker s svojim sanjarjenjem odvračajo ljudi od tis-tega, kar bi nemara lahko napravili. Celo nepošteni se nam zde, ker nam s svojimi lažmi kradejo resnico. Ti sanjaci nas mučijo. Lažejo o do-brem zato, da nam vzbude pože- lenje. Kot hudoben otrok, ki naveže na vrvico košček tnesa zato, da ga izvleče psu, ko ga ta poje, iz želodca zopet ven, se nam zde. Zato jih sov-ražimo. Da, takšen je odnos do tis-tih, ki ne pristanejo na dejanskost v mejah možnega, pač pa hlepijo po nedojemljivosti sanjskega. Ker je v zgodovini do sedaj še vsak poskus poboljšanja človeka in sveta propa-del in se sprevrgel v poslabšanje, obsojamo krivde utopije, ki so ved-no bile prvo znanilo naporov člo-veka, da bi se prikopal do resničnos-ti, ki je neresničnost. (Trditi, da je življenje človeka vedno boljše, je ena od hotenih laži. Kaj potem, če je tu pa tam nekaj več hrane, svo-bode, sreče in resnice, ko pa smo vsi skupaj vedno bliže koncu. ,Samo neki slovenski doktor znanosti se upa trditi, da je optimist, ker misli, da se bo za človeštvo končalo vse najboljše - namreč to, da bo pro-padlo.) Vsako upanje se najprej pojavi kot zaželeno, hoteno. Posku-simo ga doseči in v okviru mej, ki jih postavljamo sami sebi, ga tudi dosežemo. Še nikoli se niso želje človeštva izpolnile v celoti. Zato se zdi, kot bi bile ideje tistih, ki ne morejo v svojih sanjah računati na kakršne koli meje, pač pa žive za-misli mišljenja lepega in dobrega, čisto navadne laži. Zato neprestano skozi vso zgodovino človeštvo iz utopičnega jemlje slabši, manjši del in ga uresničuje; tisti boljši del, ki presega meje možnega v mišljenju, pa zavrže kot neresnico v koš za odpadke zgodovine, v katerem se potem tnaste potepuške mačke, psi, m tudi razcapani boemi-potepuhi najdejo tu večerjo, preden ne zaspe s klobukom pod glavo, zroč v zvez-de. Ta smetnjak nas jezi. Mnogokrat pa se pustimo speljati na led golju-tivim romantikom, ki v svoji pokvar-jenosti izigrajo naša čustva s tem, da se delajo obupane in uboge, ker so spoznali vso neresničnost sanj. Prav-zaprav pa so našli samo način samoobžalovanja in resnico o člo-veškem svetohlinstvu, ki ga izkoriš-čajo z največjo bohotnostjo. Kdor resnično zre podobe želenega, se ne vpraša po možnosti njegovega ures-mčenja, ker so utopije zanj resnice, ki jih tudi živi. In zato veselo živi, kajti njegova zavest ni obtežena z grdostjo zavestnega laganja. Sanje so torej edina resničnost brez gnusnih primesi. Toda žal, ta edina lepa res-ničnost obstaja neiizpolnjena in je obsojena na zaničeTanje in obsoja-nje praktičnega uma. Doklei bodo utopije vrednotene zgolj s stališča možnega, toliko časa bo večini ljudi najlepša resnica prikrita in toliko časa bo last obsojanih sanjačev. Kot bi na vsake toliko časa bruhnile na dan podobe iz dežele severno in južno, vzhodno in zahodno od koderkoli, da bi zavzele vse ljudi in jim dale moč revolucionarnega delo-vanja samo zato, se zdi, da bi pozne-je pod udarci dejanskega dobile unicujočo kritiko, ki jo vedno znova spravlja v sramoto in pozab-ljenje. Svojo nemoč dokazuje prak-tični um ravno s svojim radikalnim zavračanjem sanjskega sveta popol-nosti in od tod sledečim pristaja-njem na delnosti. Sanje vedno znova doživljajo poraze. Ne zato, ker bi ne bilylepe, dobre in resnične, temveč zato, ker jim manjka brutalnosti, da bi se uresničile. Tako ostajajo NERESNICE, pa ne zaradi sebe, pač pa zaradi človeške nemoči udejaniti resnieo. Nežne rože bodo vzcvetele in se raziasle v svoji lepoti le, ako pri svoji rasti ne bodo naletele na nobe-no oviro. Preveč nebogljene so, da bi s silo premagale svet, v katerem bivajo. Zato obstajajo zgolj drobni kalčki, ki čakajo svoj čas. Nasprot-no pa je s plevelom. Ta zori in se bohoti, kjer koli vzkali njegovo seme. Četudi v kamnu ali asfaltu. Priznati mu moramo moč in resnič-nost, toda vseeno so cvetlice vredne večjega občudovanjia. Toda, da bi jih lahko občudovali, bi jih morali vzgojiti. Utopije, sanie, vizije, iluzije, skratka NERESNICE bodo ostale neresnice toliko časa, dokler jih ne bomo UDEJANILI. Stanko ŠTRAJN M 9V / 6fi ^ V šestdesetih letih XIX. stoletja se je v Angliji pojavilo gibanje z imenom ,,The Suffragettes", ali v naši verziji - sufražetke. Pripad-nice tega gibanja so bile pobornice enakopravnosti žensk in moških na vseh področjih javnega in političnega življenja. Leta 1910 je Clara Zetkin, nemška revolucionarka uvidela, da je odnos ženska-moški v biti razrednega značaja in dala predlog, da se 8. marec proglasi kot dan žena — delavk. Prečitajte še enkrat to zadnjo besedo - delavk! Ta izvirni smisel Dneva žena je (malo) meščanska mašinerija družbe pbpolnoma spremenila. To ni več dan, katerega obstoj bi bila spodbuda za ostvaritev ene od temelj-nih človeških pravic, ki je bila ženam prikrajšana, pravico do glaso-vanja. Danes je to postala predstava, brezidejna, sentimentalna manifestacija. Zakaj? Zato, ker je razvoj družbe, ki se usmerja na pravične medčloveške odnose (vključujoč tudi odnos moški-žen-ska), že zdavnaj odvrgel osnovni smisel današnje eksistence Dneva žena. To je velika predstava, dan ko so moški prisiljerii s torturo malomeščanskih običajev ,,igrati" pozornost do žensk. Zato na ta dan vidite horde moške služinčadi, kako nespretno in nerodno nosijo, kakor baklje šopke lepih rožic svojim izbrankam. To je dan profita za žensko koketerijo in trgovce s cvetjem. Mastni dobički cvetličarn samo potrjujejo eksploatatorski karakter tega dneva -karakter navadnega businessa. Komično pri vsem pa je to, da je up Clare Zetkin v žensko osvoboditev ravno danes na Dan ženaizigran. Kategorično je jasno dejstvo, da je danes žena ravno na ta dan najbolj manipulirana s strani moškega. Ta dan moški, od ministra do pometača, iščejo priložnost da poljubijo svoje najbližje sodelavke, ki so jim med letom nedostopne. To vse ni niti tako tragično. Tragično je tisto, kar sledi. Dan žena obstaja tudi v drugi obliki verzije, t. imen. materin-skem dnevu. Biti moraš prav izrazito neinteligenten, da ne opaziš, kaj se skriva izza te verzije. To je direkten napad na našo socia-listično družbo in njene ideale. Materinski dan predstavlja maskiran katoliški kult matere božje. Cerkev v ženi gleda izvor vseh grehov, mater božjo pa ima za nek neustvarjen prototip idealne žene in matere. Torej drage žene, gotovo še niste slišale, da za materinski dan postajate krepostne in nedolžne matere božje, ostale dni v letu pa ste smrtne grešnice? Smešno ali Tragično? Premislite? Ognjen Nikolič (Iz osmomarčne številke Informatorja, glasila kemikov) V: Ko ste pred dvema letoma pričeli govoriti o ,,ničelni rasti" ter ,,družbi pomanjkanja", so bili vaši predlogi sprejeti z določenim nezaupanjem. Potem je nastopila kriza, ki je potrdila vaš pesimi-zem. Zdi pa se, da sedanjost to zanikuje, kajti videz je, da so kapitalistične družbe zmožne premostiti pomanjkanje surovin, pa čeprav plačujejo za to precej visoko ceno. Mansholt: V tem trenutku ne moremo govoriti o tem, kdo ima prav in kdo ne, preprosto zato, ker beda zaenkrat... hm, še ni tu. Sprožen je bil le nek signal začetka te krize, koristno opozorilo sicer, vendar - to je vse. Dejanska kriza se bo pojavila okoli leta 1985. Tedaj ne bomo imeli ne nafte, ne plina, itd. In leto 1985 je že jutri. Zlasti če pomislimo, da bi potrebovali najmanj 15 let, da bi lahko ukrepali na internacionalnem nivoju. Vedemo se tako, kot da bi se iz preteklosti nič ne naučili. Poslovni ljudje spijo, uspava-joč se zmislijo, da smo za naslednjih 15 let preskrbljeni z življenjskimi po-trebščinami. Obnašajo se, kot da ne vedo, kaj pomeni prihajajoča kriza, ter da je naraščanje proizvodnje tisto, kar prinaša krizno situacijo. Na kratko: evropski poslovni možje se odslej oskrbljujejo z energijo na vse možne nači-ne. Marsikdaj je to dejansko ogabno ... Barantajo z lovci tipa ,,Mirage" za sodček nafte več, za črno zlato bi prodali najboljšega prijatelja. Oklepajo se pravila: Vsak zase in Bog za vse. Pravilo ,,bussines is bussines" je zamenjalo najosnovnejšo diplomatsko vljudnost. Prizor je osupljivo grozoten: nobene solidarnosti, zgolj podivjani šovinizmi... Po drugi strani pa se troši, kot da je to vse skupaj normalno. Nafta izginja v avtomobilskih motorjih, v kotlih centralne kurjave namesto da bi pri tem imela prednost naftno-kemiČna industrija. Vlade še vedno temeljijo na sta-rem principu razvoja z nevprašljivo gotovostjo, pa čeprav je v pretekli zgo-dovini predstavljal porast trenutek krize. 50 %. Dobro. Za to bi bilo potrebnih petnajst let. Ce obdržimo sedanjo stopnjo krize, se bo uničevanje Rhena podvojilo v petih letih. Kam to pelje? V: Sindikati in desničarske stranke trdijo, da je delavski razred tisti, katerega najbolj prizadeva eventuelna ,,ničelna rast". V: Kako bi po vašem bilo moč omejiti krizo? Mansholt: Čas je, da damo prednost ,,skromnejšemu" in uravnovešenemu tipu družbe, ki se zaveda omejitev sveta. Pravzaprav sta dve možnosti, in sicer: ali da obdržimo stopnjo akutne krize in skušamo doseči nove vire energije, ali pa se ,,prilagodimo" našim možnostim in omejimo celotno na-raščanje. Prva hipoteza - iskanje novih virov energije, npr. sončne. Zdi se, da sedaj o tem ne vemo kaj preveč določenega, vendar prvi računi ne dopuš-čajo čezmernega optimizma. Premog? Lahko nam sicer pomaga, vendar vzame tu levji delež kemična industrija. Seveda je tu tudi nuklearna energija. Jasno je, da vsi energetski programi računajo na nuklearno energijo. To pa je obenem tudi zelo zaskrbljujoče. Ne samo zato, ker še ne poznamo načina oskrbovanja z atomsko energijo brez hkratnega zelo nevarnega onesnaže-vanja ali vsaj možnosti za to, temveč tudi zato, ker si poskušam predstavljati takšen atomski vek. To bo po mojem svet okrutnosti in neobrzdanega egoizma, svet človeških šakalov, svet na nenehni bojni stezi. Z razvojem nuklearne energije bi svet potisnili v dobo nestabilnosti. Akumulacija ener-gjje v taki ogromni meri je navadno kriminalno dejanje. Bojim se, tia se številne vlade v to že spuščajo. In na svetu še ne obstaja polnomočna usta-nova, ki bi lahko sploh kaznovala takšen kriminal. V: In vaša druga hipoteza? Mansholt: Mojadruga hipotezaizhaja iz naslednjih razmišljanj: čemu služi ta tazuzdana tekma razvoja? Smo dejansko bolj srečni? Odgovor je ,,NE", kajti za štiri petine svetovnega prebivalstva ta ,,pospešena rast" ne pomeni prav ničesat, celo naspiotno. Razlika med bogatimi in revnimi narašča v ritmu samega razvoja. Prefinjena laž je potrebnost razvoja, da bi na ta način pomagali revežem. Včasih mi pravijo: ,,Potrebujemo razvoj, da bi dvignili kvaliteto življenja". Tega ne verjamem. ,,Preventivna rast" bi zahtevala ve-liko trudin energije, in možno je, da bi zopet potisnila gospodarstvo v vrto-glavo spiralo, kot jo poznamo sedaj. Vzemimo kot ,,primer" reko Rhen. Prišli smo dorfnednarodnega soglasja, da bi zmanjšali*nesnaževanje rek za Mansholt: S tem se ne strinjam. Tisti, ki mi to očitajo, modrujejo, kakor da bi bila y Evropi polna delovna zaposlitev, pri tem pa hinavsko spregledu-jejo 9 milijonov emigrantov, (zlasti Turkov, Jugoslovanov, Siciljancev), ki so jih zahodnoevropske države poslale domov, brž ko so se pokazali simptomi krize. V: Kakšen sistem predlagate? Mansholt: Nekaj radikalno drugačnega, brez rasti, vendar tudi brez ne-zaposlenosti, manj aktivnosti in več pravičnosti, ravnovesje med zmanjšanim delovnim časom in jamčeno plačo za delavce. Dohodki delavskih plasti bi ostali isti, kakor tudi njihova kupna moč, kar pa ne bi veljalo za sedanje bogataše. To je edini način, da se ustvari enakopravna družba, družba, kjer je proizvodnja stabilna. Socialistična družba. V: Družba, kot jo vi vidite, ni kaj preveč rožnata ...? Mansholt: Da, enostavno rečeno sicer, vendar ne vidim razlogov za na-sprotno. Kajti, v resnici temelji moj koncept na bolj odgovornem človeku, bolj ,,udeleženemu", ki pri vsem sodeluje na način samoupravljanja (v to-varnah, itd). Tako tudi ne razumem konflikta z G. Marchaisom in KP Francije. Ravno-kar mu dopovedujem, da so desetletja, ki prihajajo, velika šansa za sociali-zem, on pa sprejema moje predloge z besom ... Zmernost je po mojetn edini način, da se izogrLmo vojni in svetovni katastrofu Dragi prijatefji!Spr^^^j|^^^SSML^^H^^Mjj[^teflN mo/u mravlji Viktorji j^E^^g^^^Hj^^^Kje neko- liko preveč po/abaval jJHR^Bffl^Vgtf^^^En za to zamudo opravičujem n ^»«^^IM^B|^v0^^^^^^Ee v vas dobrohotne bralce in i1 'r^^JK^^^^^^^^^^^^^^W|a mi je zgodba ušla v območja .-rTF^I^ffi^LU^E^^EZ^^^^Hko se je to zgodilo, da sem prispel r ji^S^^BfflJi^^J^^^K se sam ne vem. Toda čutim, da je jffi^^^^g^^^^^^^^^Emmakz: 1SKANJI DOGODKA < D|vij|^^^^Q^^^^^^HW Bilo je to kdaj drugie I^^MH^^^SMu^^^Bfcakaktusis suho (ravo, ko se je iiekaj^aH^SSHEE^EH^MUilj!1'' Barba-rosa. Tiho sta se pogledala ii^B^^^^^^^^E^^HHBj očeh. Nekaj Barbarosinega ga je spott^^J^^raSSS^MpPftika, pri-jatelja miškc Filipa, ljubimca 3vj^K^BQ^^^^vbarosa se j^ spomnii in sta bila prijateltti^E9g^H9^^^^Ktila čaj injjj&č pogovarjala dolgo do jutr^^^VffiSl^ES^^^^Bpn je mr^nl Viktor niolčal in ra/mišlj^^^^HBB^^^S^SRarosa skM^flH gusar takega kova. A ga lHKJ^^^H^^^Bpo/atost i^l^H odvračaia od tovrstnih skldpo^^^^ffl^^Kriros;i pravil čudovi^ /ijodko s svoiili ooDotovanj. k(^^^HH^Bvari po svetu iafi^iflH <> Kasmiia in T;ij Mahala in celo tlo T^^^^^H Nato sta Ria/ širil po svetu Viktorjevo ^^^^^| sta bila v misnn nciioiiiiu skupaj. dokler ni č;i ' ' ' j<^^^^| Fea, najhitrejšega revolveraša /ahodne polob d^^^H rajcv) in desperada. i^^^^J Fco. španski sin. pa ni mogel utajiti klica rod ^^H^l daljnega Meksika in je podaril svojo nežnost dekiici smeha7iVn \n / niirom prevet, njcgov samokres pa brez zarez. Tako se trilogija zaključi čista in lepa, avior m avionca pa odrineta na poročno potovanje, kjer bosta jedla le medene ko-lačke, in palačinke z incdom, nad njuno srečo pa bo bedel sam Blaž Barbarosa. To vse zaradi pniznih natoleevanj, ki pa se naj-verjetneje nanašajo na karkoli drugega, če že ne pa Platonovo hčer, slovito lepotico, katere Ijubimci niso izpričani, kar omogoči konec /godovine in začetek novih lepot in presmejanj. Bla/. Barbarosa pa pripravlja novo ladjo in gusarska zastava že plapola v vetru in priča, da je priše! čas, ko je čas pravi in so vse ladje prave ladje (razen nekalerih) in Rusija menda ni več daleč. So pa že problemi, kajti se je San Antonio pritožil, da ga razglašamo za neznatnega in da on žc kar malo dvomi v avtentičnost obstoja mravlje Viktorja in vseh teh spletov, medtem ko nam je mravlja Viktor zaupal, da on tega San Antonia že dalj časa ima nekoliko na sumu. Zebra in grni pa sta bila tiho. (Če je to sploh kaj bilo). Daniel V. Levski ' _ ^ J. K. Galbraith OClTNOST VELIKEGA PO-MANJKANJA V: Na Zahodu je mnogo ekonomskih strokovnjakov, ki pričakujejo veliko krizo. Kaj menite, ali imajo prav? Galbraith: Le delno, bi rekel. Poglejmo Združene države, branik kapitalizma, ki kot katerokoli moderno gospodarstvo potrebuje načrtovanje. Drugače ga namreč ni in ga tudi y naslednjem mesecu ne bo. Zaradi velikega pomanjkanja energije in odsotnosti resnične ekonomske politike moramo biti pripravljeni na vztrajno inflacijo in naraščanje brezposelnosti. Vendar ne verjamem, da bo kmalu prišlo do klasične depresije z zmanjšanim povpraševanjem, itd. Nikoli se he smemo zanesti na prerokovanja ekonomistov. To je v vsakem pri-meru moje geslo. . V: Na prvi poded je ravno v Združenih dizavah energetska kriza zelo velika, Nekateri misli-jo, da jo predsednik Nixon dopušča, da bi na ta način uti-šal afero Watergate. Kaj vi misli-te o tem? Galbraith: Ne verjamem, da to počenja namerno. To mnenje je neumno. Prej bi rekel, da je temu vzrok v njegovi nesposobnosti. Republikanci niso nikoli zmogli predvidevati ali planirati. Njihova ideologija je ideologija kupčij. Pri nas poslovni ljudje verjamejo, da je bog pogumen konservativec, ki jih bo že nekako odvrnil od napačne poti, zato ker so oni sami po božji podobi pogumni konservativci. Pred velikim pomanjkanjem je bilo nekaj svaril, vendar zaman. Potrebno pa je reči, da so velike petrolejske družbe zmanjšale obseg prihajajoče krize. V: Bo kriza koristila levici ali desnici? G: V Ameriki bo koristila leve-mu gibanju. Američani so v zadnjem času sprevideli, da so veliki dogovori med ,,bussinesom" in levim krilom repubUkanske stranke - navadna korupcija. Richard Nixon nam je to čudovito pokazal. Velika podjetja so plačala njegovo predsedniško kampanjo leta 1972, in v zameno ni bilo antitrustne procedure, sprožene proti ITT, ni bilo zakonov, ki bi ščitili okolje pred veliko ekspanzijo industrijskih podjetij, ni bila postav-ljena omejitev dobičkom industrij-skim petrolejskim družbam. To seveda ni vse. V Združenih Državah Amerike je danes na oblasti trium-virat Inflacija-Brezposelnost-Beda. To je rezultat mišljenja ,,laissez faire laissez passe". To jasno dokazuje, da je politika ameriške desnice, inspiri-rana v 19. stoletju, dobesedno absurdnaTXmeriČaHi še sedaj žave-dajo, da moderna ekonomija ne more funkcionirati brez planiranja. Gospod Nixon je naredil za sociah-zem veliko, veliko več kot pa ame-riška desnica v enem stoletju. Ko bo zapustil vlado, se bomo, morali zbrati in mu poslati delegacijo, da mu sporoči našo iskreno hvaležnost. V: Vi ste mnenja, da se bo s krepitvijo krize krepila tudi desnica. Skratka, zgodovina uči, da se ljudje nagibajo k des-nici, če jih je strah. Po drugi strani bi lahko desnica prav tako prevzela zahteve po načr-tovanju, ki jih opažate v tim. ameriškem mnenju. Kako je s tem? G: Prvič, Američanov ni strah krize. Oni samo rohnijo proti apa-tičnosti svoje vlade. Drugič, če je desnica načrtovala v Franciji, to še vedno ni v ZDA. Spričo tega je možno, da bo kriza bolj koristila levici v Ameriki kot pa pri vas. Ne morem razumeti, kako bi lahko ameriška desnica, okorela v svoji tradiciji in nezmožna evoluiiati, pripomogla k rešitvi krize. V: Videz je, kot da Nixon nima več kontrole nad položa-jem v državi. Cene skačejo, ve-like korporacije si nabirajo zaloge bencina in špekulirajo z dvigom cen. Ali bo Nixon ostal vBelihišido 1976? G: Gospoda Nixona ne bodo pregnali demokrati, ki so se v aferi Watergate pokazali malodušni in neučinkoviti. Republikanci so tisti, ki ga bodo odstranili, vendar ne zaradi tega, kar je storil, pač pa iz strahu, da bi ostal; kajti potem bi republikanci izgubili svoj vpliv za precej časa. V; Kakšne so vaše analize svetovne ekonomsko-politične situacije po vaši knjigi ,,Nova industrijska država"? G: Da, nekaj je novega. V moji zadnji knjigi ,,Ekonomija in splošni interes" sem razvil misel, da v so-dobni družbi ni niti najmanjše po-vezave med stopnjami razvitosti različnih industrijskih vej. Od tod izhajajo tudi pereči problemi sodob-ne ekonomije. Na primer, proiz-vodnja AIR-CONDITION aparatov ni vezana na razvoj električne ener-gije, ki je seveda neizogibno potreb-na za njihovo funkcioniranje. Isto je v avtomobilski proizvodnji, ki ni usklajena z preskibo bencina. Ko sem to pisal pred dvema letoma, sem bil malce negotov. Kar sem tedaj trdil, še ni padlo v oči. Toda sedaj je to postalo več kot očitno. iz Le Nouvel Observateui, 3. februana prevedla M. K. G. Petrovič odkriva v članku, ki je bil referat na Filozofskem simpoziji poleti 1973 v Ljubljani, zakulisne igrice, ki naj bi onemogočile nadaljnje lzhajanje Praxisa. Prišlo naj bi do ustanovitve mednarodne revije, katere center naj bi bil v Ljubljani. Vendar ta načrt ni uspel, ker je bila večina članov jugoslovanskega filozofskega združenja proti in bo tako Praxis še naprej izhajal v mednarodni izdaji. F.A. V Tribuni št. 11—12 je bila objavljena recenzija Praxisa 5/6 1973, podpisana s F. A. Nje zadnji odstavek navaja neko sporno ugotovitev. Gre za članek Gaja Petroviča, v katerem po mnenju F. A.-ja Petrovič razkriva ,,zakulisne igrice" v zvezi s predlogom o ustanovitvi reprezentativnega časopisa jugoslovanske filozofije s sedežem v Ljubljani. Ugotovitev je netočna, ker tega termina Gajo Petrovič ni uporabil in ker na zasedanju Filozofskega društva Jugoslavije ni šlo za kaj drugega kot za nesporazume. Kot smo obveščeni, bo v naslednji številki Praxisa v zvezi s člankom G. Petroviča objavljena polemika, & kateri bomo svoje bralce na običa-jen način tudi obvestili. Uredništvo meta - Naloga alternativne univerze bi bila v konvergiranju znanstvene, umetniške in socialne fantazije, tako da bi se lahko polnoleten in delovanja sposoben subjekt najprej konstituiral in objektiviral. Če še enkrat postavimo vprašanje po enotnosti znanja, ne po-čenjamo tega v smislu naivnega enciklopedizma, (čeprav naši arhi-vi, knjižnice in banke podatkov nemara premišljeno uporabljajo enciklopedični ključ). Bolj obetajoče se zdi metodiziranje sintez z refleksijo subjektov znanja. Torej bi se moral meta-seminar ukvarjati s subjektivnimi in objektivnimi predpostavkami in formami znanja in s posebno refleksijo oblik interakcij udeležencev seminarja. Pod pritiskom družbene delitve dela in specializacije znanja je bila sinteza kot nalogspoznanja tako dolgo omalovaževana, da danes zasluži podporo vsak eksperiment, ki gre v nasprotno smer. Sintetizirajoči seminar se lahko in se mora vsepovsod konstituirati, znottaj in zunaj sedanjih univerz. Meta-seminar je zasnova krea-tivnega in kritičnega uma. Za to, kar je bilo rečeno, ne bi zadostovala ustanovitev nekaj novih oddelkov za spoznavno teorijo, filozofijo znanosti ali zna-nost o znanosti, pa tudi če bi bilo to še tako dobrodošlo. Kajti tu ni govora samo o novi metodični razvejanosti, ampak o formah znanja v življenjski povezavi z zavestjo in družbo, z generali^i-ranjem stopenj refleksije, z vzgojnim ciljem. Kar vemo aktualnega in univerzalnega, doživljajskega in reflektivnega, analitičnega in integrativnega, praktičnega in teoretičnega, da bi lahko postali subjekti naše zgodovine? Meta-seminar ne izključuje nobenega področja znanja in nobene metode mišljenja pri poizkusu prehitevanja neplanskega spoznav-nega naskoka človeštva. Njegovi udeleženci se ne smejo takoj ustra-šiti očitka diletantstva. V preobratu že dolgo časa uporabljanega postopka polagajo večjo viednost na skupno orientacijo kot na precizacijo. Če hočejo obsežneje razmišljati, si ne moiejo privošči-ti, da bi izključili kozmološke, evolucijsko-teoretične, zgodo-vinsko-filozofske, svetovno-zgodovinske, kultumo-antropološke, religijsko-filozofske, družbeno-kritične, psihoanalitič ne in tehno-loške aspekte. Razen tega bodo morali z več perspektiv vključiti podatke in fakte s področij najrazličnejših posebnih znanosti v nastajajoči kontekst svojega poizkusa razmišljanja. V obupnem odporu proti postvaritvi in odtujitvi znanstvenega in intelektual-nega udejstvovanja konstituirajo zmeraj znova strokovno področje strokovnih področij, raziskovalni parlament, kibernetično kata-kombo, sinkretistični samostan, metodološko prevaro, postplaton-sko pomožno akademijo, meta-seminar. Permanentni meta-seminar se lahko sestaja na najrazličnejših izobrazbenih in razmišljajočih stopnjah. Več koristi ima do tipa naivnega in fundamentalnega spraševalca kot od intelektualnega poznavalca. Meta-seminar je med drugim projekt izobraževanja odraslih; budi naj zavest za realni in duhovni položaj današnjega človeštva (obojega se ne da med seboj ločiti). Na višji stopnji se bodo udeleženci meta-seminarja tako ljubez-nivo seznanili s Habermasom in Popperjem, HeideggTom in Marcu-sejem, Landmannom in Toynbeejem, Weiszackerjem in Piagetom, Maom in N. Wienerjem, Julianom Huxleyem in Ronaldom Lain-gom, Aurobindom in Arthurjem Clarkom, Theilardom in Koestler-jem, Skinnerjem in Mc Luhanom. Če naj bo meta-seminar več kot produktiven krog zbirajočih se ljudi (čeprav proti temu nimamo nič) in če hočemo resnično pre-iskati predpostavke in forme znanja z ozirom na življenjsko enot-nost, tedaj moramo postaviti metodična težišča, in sicer na infor-matiko in kibernetiko, fiziologijo možganov in občo psihologijo, lingvistiko in logistiko, sociologijo znanja in kritiko ideologije z medsebojnim vplivanjem. KREATIVNOSTIN SKUPINA Meta-seminar je poizkus zoperstaviti se specializaciji tako, da človek spet postane subjekt svoje znanosti. Seveda se tega poizkusa ne da presojati z merili specializiranega znanstvenega udejstvovanja. Namen poizkusa je ravno preobrat selektivnega, izključujočega postopka spoznavanja. Izključni kriterij dosežkov meta-seminarja ni samo možnost verificiranja, temveč njegova elastičnost, integrativna jedrnatost, njegova hevristična vrednost pri odpiranju poti odkritjem, njegova didaktična sposobnost za izoblikovanje intelektualrae in socialne fantazije. Slike sveta in družbe; treba bo načrtovati večdimenzi- seminar onalne modele, kljub nevarnosti, da ostanejo fragmentarni, začasni in ovrgljivi. Spoznanje ni samo posnetek podatkov in faktov, am-pak vedno tudi — in še v naravoslovju — strukturiran načrt. Mo-ramo se, posebno v socialnem prostoru, najprej naučiti načrtovati. Pod določenimi pogoji se akumulirajo ustvarjalni (prestruktu-iirani) prispevki skupine v novo strukturirano celoto, ki je več kot plenarno poročilo ali vsota posameznih prispevkov. Racionalistični predsodki, tekmovalno in karieristično mišljenje so doslej zakrivali možnosti kolektivne kreativnosti. Ravno industrijsko raziskovanje dokazuje njeno uporabnost. Toda meta-seminar hoče doseči več kot komercialni profitarski postopki. Meta-seminar je preizkušnja kolektivne, intelektualne kreativnosti. Posameznik je danes očitno tako izoliran, da po drugi strani in nekoliko forsirano kot iz tal poganjajo številni modeli kolektivnega psihičnega učenja. Psiho-drama, sociodrama, skupinska terapija, pogovorna terapija, sensi-tivni trening, avtogeni trening, joga, kolektivne umetniške impro-vizacije — vse to je nenadoma ,,in". Nova izkustva s skupinami zdaj lahko prenesemo na področje intelektualne kreativnosti in sinteze znanja. Emocionalno in kognitivno učenje, socialna fantazija in intelektualna produkcija bi se morali pri tem ujemati. To pomeni nove forme interakcije za kongrese, akademije, zasedanja, teame. Meta-seminar nima enotne metodologije, tudi ni vsota različnih metod. Išče praktične poti za sintezo metod, ne sme pa pri tem prezreti individualnih stilov mišljenja, raziskovalnih metod, ubra-nosti spoznanja, zalog znanja in dispozicij udeležencev. V meta-seminaiju se zato ukvarjamo z metodologijo diskusije, tehniko anketiranja specialistov, vajami za kritiko govora, z vodenjem improvizacij, s psihoanalizo in pogovorno terapijo, s formami in-terakcije v kreativnosti, z brain-stormingom (slov. možganska nevihta, posebna metoda za zbiranje najboljših zamisli, op. prev.). V meta-seminarju gre za vajo, kjer se slike in pojmi, strukture in formule, modeli in simboli, teorija in nazor, fantazija in račun opirajo drug na drugega. Obstajajo spoznavne igre z neomejeno, nedeljeno duhovno fantazijo, vaje z večkratno poglobitvijo, eksperimenti z multi-mediji, sinhroniziiani simpoziji, psihodelična zasedanja, meditacije. Puritanska ekonomija mišljenja je zapoizkušnjo nadomeščena z obiljem modelov, teorij in predlogov. Kreativnost in skupina; drevo spoznanja raste kooperativnim in nič več rivalskim vrtnaijem nad glavo, in sadovi padajo sami od sebe — ne obstaja več samo znanje, pridobljeno z branjem.