sS^st & 1^3 w « V » I »yj* » JllSE sromu «tiUi»8St SUU 4 10$ Htio« momos ^ mmmu \M KWM • Kl*H0Wlt>faUClflU2M» ai$TUM4 luimts mm® SoMficms CM U4S K u M«ZWU »'-ffjS ^not*!^3^ ' "i- - E L f ORTIN ' - ZDSPB TABOR 25-Ietnica Grčaric in Turjaka Milwaukee, Wisc- September 1968 TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov • TABOR je last in vestnik Zveze D- S- P- B. Tabor »Mnenje Z. D. S. P. B'. Tabor predstavljajo le članki, ki so podpisani od glavnega odbora Zveze. • Izdaja ga konzorcij. Predsednik inž. Anton Matičič. • Urejuje uredniški odbor; odgovorni urednik Adolf škrjanec, za lastništvo Ivan Korošec, upravnik Jože Jenko. TABOR is the voice of the Confederation Tabor of the United Slovene Anticommunists TABOR es organo de la Confederacion Tabor de los Anticomunistos Eslo-venos Unidos. • Director: Ing. Antonio Matičič, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Imprenta: Talleres Graficos Vilko S. R-L., Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina, T. E. 33-7213 Regisfcro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 933.090 NAROČNINA: Južna Amerika 600 pesov, odn. enakovrednost v dolarju; U. S- A. in Kanada 3.50 dolarja letno; Anglija in Avstralija 1 funt šterling; evropske države 2 dolarja Naročila, reklamacije in nakazila pošiljajte na naslov upravnika: Jose Jenko, Pedernera 1075, Villa Madero, prov. Buenos Aires, Rep. Argentina Vse dopise in ostalo pošto pošiljajte na naslov: inž. Anton Matičič, Igualdad 1110, Villa Ballester FNGBM, Pcia. de Buenos Aires, Argentina NASLOVNA SLIKA Na vseh celinah sveta so preživeli izkrvavelega rodu slovenskih bojevnikov za svobodnega! človeka postavili dostojne/ spomenike tistim, ki so v majskih-junijskih dneh tragičnega leta 1915 za svetal zgled vsemu človeštvu dali življenje za Boga — Narod — Dimmovirto. — Spomenik padlim v osrednji Slovenski hiši v Buenos Airetju je močan opomin nam in bodečim nodov'nmi da se nikdar ne oddaljimo od praVe poti, ki so j<> <> pravem času pokazali slovenski domobranski junaki na mrtvi straži svobodnega človek«. Zdii&emh v bo'u se borimo vneto; naimd shvemlv, živi, naj 2ivH (Domobranska pesem) Mayo - Jun:o 1968 BUENOS AIRES Maj - Junij 1968 MAYO 1810 - MAYO 1968 Recordemos en este mes la gesta emancipadora de los patriota® crio-Mos. Dos principios fundamentaks quedaron enunciados desde los albores de la Revolucion de 1810: la friberania del pueblo y la seguridad individigal 'lue exig!a el juicio previo para la imposieion de una pena — nulla poena sine legale iuditio. Directa o indirectamente el nuevo gobierno debia surgir de la volun-_tad popular. Y asi 0curri6, porque prcducida la renuncia de la Junta cons-tituida el 24 de mayo de 1810; los veeinos exigen el Cabildo Abierto de! de mayo donde se coinstituyo la Primera Junta de Gobierno patrio pre-Šidida ip:or don Cornelio Saavedra. Todos estos conceptos nos conducen inevitablemente a la comparacion. En este mes de mayo; el mas bello en nuestro lejano terruno que se engalana como nunca, pareciendo por gu majestuoso paisaje un paraiso terrenal nos invade una honda tristeza al saber oue no impera alli ninguno de estos principios proclamados por la Revolucičn de Mayo de 1810 y res-Oetado-s en todas las naciones del orbe a excepcion de las que soportan el ^UfsO comunista. Estamos persuadidos que tarde o temprano surgiran patriotas que eon el coraje, ideas firme® y fe — que fueron el arma de lucha de los 1'ombres de Mayo de 1810 romiperan Ias cadenas de la opresion comunista. Cuando esa hora llegue, millares de Eslovonos retornaran a su patria y como un pequeno homenaje a esta tierra que los aco.gio tan espontanea-^ente entonaran alla el himno argentino y resonara muy fuerte la parte OUe dice: Libertiad, Libertad, Libertad! F. Grum LEST VVE FORGET... Once every year, we tum our thoughts to ,pay tribute to ali of those who iought and died for freedom. Thus \ve are recognizing the fact that there is no liberty without struggle and there is no freedom without the sacrifice. We, who under the grace of God, enjoy freedom shouid reco-gnize that fact that freedom is indispensable and that we must struggle of necessity to preserve it from destruction by the forces vvhich work against it so zealously. The principles of democracy, the principles for which our gallant men died so eourageously in many foreign lands, must not be suffocated. Let us not forget these sacrifices and let us in these turbulant days often pay tribute to those who made it possible for us to live in the land of the free, a land of abundance and prosperity. In doing so, we will be -able to recognize those forces wich today are making every effort possible to enslave bumanity and to bring new misery to the entire free \vorld. There are some who today have to begun to think that ali form of Communism are not dangerous to the existence of freedom. They believe that the Communists could envolve to the stage of demp-cratic socialism thereby giving up their desire to dominate the world-This is nothing more than a vvishful thinking and testifying to the fact these ipeople have never quite grasped the true nature of the Communism. There is no such thing as good or bad evil and hence, no difference from one Communistic branch to another. It is the duty of the people of the free world to be concerned about the Communistic revolution no matter \vhere they may exist because these revolutions are a tneat to the very e.ssence of humanity. The Slovenian American Anti-Communist War Veterans annuallj' commemorate their dead. We pay tribute to ali those vvho have died and in particular to our comrades in arms who were massacred in 1945. In that year, the Slovenian Anti-Communist forces, Slovenski Domobranci, retrea-ted tovvard Carinthia which was occupied by British forces. The British extradicted to Tito’s partisans thousands of these Anti-Communists. Most of these unfortunate men were liquidated after their forced return. Only those who were able to take haven in the American Zone of Austria werc saved. Under the pretext of transferring them to Palmanova, Italy, the British military authorities extradicted to Yugoslav Communists over 11.000 Slovenian Domobranci and civilians. The iSlovenian ipeople recog-nized over a quarter of a century ago what the true nature of the Communist conspiracy was. In the days that country was opressed by iNazis and Fascist occupators, the conspiracy of internatio'nally guidod Communists staibbed the nation in the back. The Communists, who under normal circunstances would na ver have been able to execute their revolution ad seize the power, iknew that the time was ripe for them. With the aid of international leftists, including aid from oppressors of the Slovenian and Tugoslav nations, the conspiracy was crovvned with success. In particular, it succeeded so well beacuse the free wwld could not recognize fully that on the ruin® of Nazi tyra':iny, a new niodern tyranny was about t0 enslave millions 0f those who believed and fought for freedom and democracy. At that time, conditions in Slovenia and other countries of Yugoslavia were oven worse than they are today in Southeast Asia. Slovenian people were opressed by occupators and te-rrorized by Communists with no helpful relief. Thcusands of people were arrested and driven to concentration camps and thousands stili were killed in cold blood by te Communists. At that crucial time, the Slovenian people stood up anid deeided to defend themselves. The aims of the Slovenian Domobranci an Slovenian Chetniks were simple yet sacred: „To prevent the slavery imposed on them by the on-coming Com. revolution." Their only crime was that they believed in freedom and democracy of the IVestsm type. Y'et, for this sole transgression, they were branded by the Commu-nlsts as traitors and executed without mercy. The free world did not reco-gnize the struggle of the Slovenian people against Communism at that time moreover, the world completelev misunderstood their struggle so saturated were they by propagando of Tito’s Communists- The year 1945 brought vic-tory to many howev£T, to the Slovenian people it brought dissappointment and new slavery. The war vvas already over when Tito’s Communists tortu-rated and massacred over 30.000 Slovenian Anti-Communists and bsrded them int0 mass graves near the towns of: Kočevje, Teharje, Škofja Loka and others. This massacre was not publicized and hence, very little is known about it. Yet for us, who lknew the&e unfortunate men, these days will ne-ver be forgotten. Today twenty-three years since that massacre, Tito’s Communism is stili often misrepresentcd in the free press. Titoism is as much a Communist ideology as Soviet Communism or Chinese Communism. It is a to-talitarian system with the dictatorship of the Communist party striving for the classless society. A close scrutiny of the present activity of the Yugoslav Communism would clarify the fact that there is no basic change in that branch of Communism. The true intentions of Yugoslav Communism is best shown in the following poem \vhich vvas published in 1942 and vvhich contains the entire program of the Communist revolution. It clearly reflects the activity of Titoism today as well as the activity of such Communistic “liberation fronts” as those that are conducted by Viet Gong. . .Let us Over — Storm the Storm. Stretch the gallows over the \vhole world! Robbery, arson, murder, are your God! Ravange! Blood cried out! Revolt avvakened in our heart! Hurrah! Red pioneers! Bombs, dynamite — into the foundations, vaults! Tomorrovv, red engineers, through triumphal arches — to build the new world! Partisans, demolish, destroy! Hurrah!...“ Does this not sound familiar in today Communistic activities in Viet Nam and elswhere? And what about Tito and his party? They do not lose any opportunity to attack American policies and brand America the aggressor nation. Yes, Tito and his party vvill continue to figbt for the cause of international Communism. Just recently, less than 3 month ago, the Yugoslav press was full of accusations against America. In many Slo-venian cities there were Communists organized demonstrations against America actions in Viet Nam. Whcn the Slovenian people wrote their protest against such autrageous posters they were branded as reactionary by the party officials. And at the same time, The Congress of the Com-munist party at its session on February 2, 1968 demanded more demonstrations against the United States and asked for broader supiport to the Viet Gong. Every worker in Yugoslavia is forced to contribute money for the „liberation front" in Viet Nam. At the same session, the party commi-ttee ordered a broad propaganda camipain for the Viet Gong. Yies, the Yugoslav Communists have money for the Communist cause in the world, but, they do not have money to imiprove their impoverished economy. For that purpose tey turn to United States for continuous aid, How ridiculous can ali tis be! We Slovenian American Anti-Communist War Veterans are paying tribute to our fallen comrades by morally supporting our fighting men will not be in vain. Our hearts are with them because they are fighting for the basic human freedom, the same that our comrades fought for 25 years ago. We pay homage to ali our filghting men, hoping that the people of the free world \vill recognise their sacrifices and vvill not brand them as traitors, as vvas the čase with 0ur fallen heroes. Kudolph P. Lukež Jr. Book Revievv Dr. Joseph Felicijan: THE GENESIS OP THE CONTRACTUAL THEORY AND THE INSTALLATION OP THE DUKES OP CAHINTHIA, 144 pages, published and prrnted by Družba sv. Mohorja v Celovcu, Kla-genfurt, Austria. .$ 5.00. Library of Congress Ca ta log Gard Numtoer: «7-25055. The author is historically following 'back into the past the unique (■ustom of the Installation of the Dukes of Carinthia. This was studied and described for the world at large first by an Italian priest Aeneas Silvius Piccolomini, the later Pope Plus II, who \vas serving a iparish at Stari Trg. Through this contact with the Slovenian people he became interested in the ritual of the old Slovenian political phenomenon which was elaborated in some of his works later on. Dr. Joseph Felicijan is following the influence of Piccolomini on the work of Frenchman Jean Bodin in his writing, Les Six Livres de la Re-l>ubliqu^, published in 1576. It was particularly this work through vvhioh Thomas Jefferson became interested likevvise in the Dukes of Carinthia. In drafting thi> Declaration of Irdependeitce Thomas Jefferson incor-Porated many of the bnsiic id c as of the instalation and ritual of the Dukes °f Carinthia ias well as those expressed in Jjean Bodin’s work. Dr. Felicijan is able to prove how much Thomas Jefferson was interested in the past political history of the Slovenes in Carinthia. Like several scholars in the past So did also Thomas Jefferson, find that this early democracy amnng the Slovenes has no comparison. He discovered among the other things the basis of the ccintractual the)ry; namely the source of power vvich a ruler possesses, how he is using this power and what are this ruler’s obligations t0 his people. The concepts of contractual theory are embodied in the Declaration of Independence. The book is furnished vvith original reproductions of the Bodin work De La Republique vvhich \vas kept in Jefferson’s library, and \vith some drawmgis- pertaining to the historical events and sites of the insta-llation of the Dukes of Carinthia. In the last chapters of the book, Dr. Felicijan mentions the history °f preservations 0f this ritual the significance of this contract on demo-cracy, and finally presents a short history, religious, political, and cultu-ral which was molding the Slovenian nation from the distanit past until today. The author is saying in the conclusion that this ancient ritual is stili alive as a thdusrht and idea among ths S’iave:l(js. He hopes that some day the \vill attain their freedom. This thorough historical worlk is an excellent presentation of the contractual theorjr wich Thomas Jefferson and others already used and applied to their political life, and whioh is for the Slovenes for the time being just part of the history. Let us hdpe that the -Slovenian nation wil! likewise apply the basic principles of democracy, practiced by their pre-decessors, in the present life. May the Truth be Knovvn The follovving news releases came from the Office of the Congressman from the State of Illinois Hon. Ed\vard J- Derwin-ski. The Congressman gave us permission to reprint these releases in “TABOR”. For this and for his remarks on Slovenian Ilndependence Day, printed in the Congressional Records for October 26, 1967, we are most gratefull to the honorable Congressman who so courageously defends freeidom and insists that the truth be known. NEWS RELEASES From the Office of Congressman Edward J. Derwinsiki FOR INMEDIATE RELEASE 1401 Longworth House Office Bldg. August 4, 1967 Washington, D. C- 20515 STATE DEPARTAMENT ADMITS AWARD TO WORLD WAR II YUGOSLAV HERO GENERAL MIHAILOVICH Legion of Merit Awarded Posthumously Nineteen Vears Ago Ncver Publicized For Fear Of Offending Tito Congressman Edward J. Derwinski (R. 111.) has oibtained from the Department of State the declassification of the posthumous award of the Legion of Merit to General Dragoljub Mihailovich, wich was made March 29, 1948, and classified at the time for fear of offending the Yugoslav Communist Government. “General Mihailovich, World War II Minister of War of the Roya! Yugoslavian Government, a United States ally, was henalded at the time most effeetive anti-Nazi guerrilla vvarrior in Europe,“ Dervvinski pointed out. “Undcr an agreement insisted upon by Soviet Dictator Stalin and acquiesced to by President Roosevelt and Prime Minister Churchill, Allied Waid in the closing years of World War II was iprovided only to the Com-munist designated leader Joseph Broz Tito,“ Derwinski noted. „Despite the Wi!thdrawal for politicail reasons of Allied a:id General Mihailovich effeetively fought the Nazi German and Fascist Ita-Han occuipaticii troops i,n Vugcslavia tying down numerous divisions. He and his Chetniks were especia]ly effective in rescuing American avia-tors who were forced to land in enemy-held territory”, Derwinski emphasized. The Department of State in reluctantly acknowledging and declassi-fying the award stated that “The proposal for the award a,ppc-ars to have arisen from the interesi in General Mihailovich €«pressed hy a group of American aviators whom he had reseued during the war who, d e spi te his death in 1946, desired this recognition of the Allied cause.” The citation accompanying the award, signed by President Truman, reads as follovvs: “General Dragoljub Mihailovich distinguished himself in an outstanding manner as commander-in-Chief of the Vugasla-vian Army Forces and later as Minister of War by organizing and leading important resistance forces against the enemy which occupied Vugo^slavia, from December 1941 to December 1944. Through the undaunted efforts of hi® troops, many United States airmen were rescUed and returned safely to friendly control. General Mihailovich anid 'his forces, although lacking ade(]uateJ suplies, and fighting under e.vtreme hardshiips, con-tributed matdfially to the Allied cause, and were instrumenta] in obtaining a final Allied Victory.” The Departpient of State has further advised Congressman Derwin-ski that it is retaining the medal and citation until such time as proper arrangements canbe made for their d is p os al since the Department no longer recognizes, and refuses to present the award to, exi!ed King Peter 0f Yu-goslavia under whom Mihailovich served in World War H. At the close of World Wai’ II Tit0 had been installed by the Red Army,” Derwinski ipointed out ,.and Mihailovich mantained himself for se-venteen months until his capture in March of 1946- He wa3 brought to tria! by the Communists on trumpcd-uip charges and executed on July 15, 1946, before a firing squad despite vigorous objection from many Free World sources.” EKCERPTS FROM DEPARTMENT OF STATE CORRESPONDENCE WITH CONGRESSMAN DERNVINSKI Oi.‘. ’ tl, 'Je. { , . •*>,*: • . “An award of the Legion of Merit, ij> the degree of Chief Ccnsman-der was made posthumously to General Mihailovich on March. 29, 1948, under an order of the Secretary of the Army dated January 23, 1948. Ge- neral Mihailovieh was executed in Yug-oslavia in June 1946. The citation accomipanying' the award signed by President Truman, reads as follovvs: ‘General Dragpljub Mihailovieh distinguished himself in an outistanding maniner as Commander-in-Chief 0f the Yugosla-vian Army Forces an/d later as Minister 0f War by organi-zing and leading important resistence forces against the enemy whieh occupied Yugoslavia, from December 1941 to December 1944. Through the undaunted efforts of his troops, many United States airmen were reseued and returned safely to friendly control. General Mihailovieh and his forces, although laoking adequate supplies, and fighting under extreme hardships, contributed materially to the Allied cause, and vvere instru-mental in obtainig a final Allied victory.’ The proposal for te award appears to have arisen from the interest m General Mihailovieh expressed by a group of American aviators whom he had reseued during the war and who, despite his death in 1946 desired this recognition of his Services to the Allied cause. “The avvard has never been presented beoause of the practical una-vail-hability of any heir of General Mihailovieh to whom, in view of the official attitude of the Yugoslav Government tovvard General Mihailovieh and the sensitive international diplomatic considerations involved, pre-sentation could appropriately he made. The medal and citation therefore are being retained in the Department of State until such time as proper arrangements can he made for their disposal. “The avvard vvas classified at the time it vvas made in 1948 because of the consideration noted in my letter of July 13. It vvas recently decla-ssified in vievv of the long intervening period of times since its is/suance and in order to permit a full and frank response to your initial inquiry of May 15 on the subject. “As regards the question of presentation of the avvard, we agree tbat the consideration vvhich made it impracticable to present the avvard to any heir of General Mihailovieh in 1948 remain just a pertinent today. We apreciate fully your interest in suggosting that the avvard be presented to former King Peter. We regret, hovvever, that it is not ipossible to act in accordance vvith your proposal. Former King Peter is not recogni-zed in any formal capacity in relation to this Government. It vvould be neither appropiate from a protocol point of vievv nor desirable in terms our foreign relations interests to present the avvard to him. Rightfully and properly, the avvard may be transferred only to an heir of General Mihai-lovich. In these circumstances, the Departament has no alternative except to retain custody for the avvard until such time as its proper disposition may become possible.” Februavy 19,’' 1968 Mr. R. F. Lukez, Jr. 7306 Raccoon Hill Drive Kirtland, Ohio 14094 Dcar Mr. Lukez: I am pleased to acknowledge receipt of your letters of February 14 and January 25. Thank you for sending me the booklet, “Communism As I Know It.” You have my permission to Mčiprint news releases which come ; from my ciffice in the publication, “TABOR”. I will continue to send news releases which I think will be helpful to you. Sincerely yoursj Edward J. Derwinski, M-C. Rudidph F. Luke« RcflceiioiiN »m the Hisloric Awar«l on General Illiliailovieli Through the efforts of the Congressman Dervvinski the U. S. State Department declassified the official text of the posthumous award of the Legion of Merit to General Mihajlovič. The document is now released since August 4th, 1967 and Congress-man Derwinski was kind enough to mail to our Ccmmittee on History and Documentation the highlights of this ali important text. Let us take into consideration the faet that this «ward was possible only through the per-sistent actions of the grateful former American flyers reseued by the Mihailovič army iduring World War II. Many of these pilot® asked the U. S-State Department for permission t0 testify during the General’« trial in Belgrade in 1946; however, their request were denied. They had no oppor-tunity to show their gratitude to the aged General; they could not teli ahout good deeds done for theni by the Chetniks. The life long gratitude hovvever convinced the U. S. State Department to do at loast something for the reoognition of the GeneraTs patriotic conduct during the World War II. The iposthumous award wich text and seleeted correspondence per-baining to it is published, probably for the first time, in our TABOR should constitute very interesting information. When we talk about General Mihajlovič we subconsciously think on our Slovenian Home Guards- They were fighting for the same ideals, they Were actually defending, exactly what their name implies, their homes. their hills and mountaims, their fields and meadows their churches and schools, their people. They were also helping the American aviators to sa-fer places, just like Chetniks. The Slovenian Home Guards were rather very successful in their actions and we may ask ourselves why they were aiming so persistently for victory. The answer is simple: Slovenian Home Guards had a nationnbuilding idea, developed to the fullest potential. This means that they were aware of their fight for a free Slovenja in the first plače, for a Slovenia which bas to guide its own future regardless of the big po\ver’s play; they fought for the survival of the Slovenian nation in the most critical times when something had t0 be done. Many an American can only wish today that Vietnamese would have their nation-buil-ding idea developed just a little more. More than ever after the ex-termination of thei Slovenian Home Guards in 1945 in the forests of Kočevski Rog and elsewhere in Slovenia we can see again that this nation-building idea is emerging over again, the idea which has its growth sprouts in education, economy, politics and other fields. This is the idea by which also General Mihajlovič was permanently guided. Therefore, be was de-mocratically inspired. Only if you are nourished by nation-building ideas then you can know that ali the positive and constructive forces have to be mobilized in order to build a more independent and democratic nation. Such builders, heyond any doubt, were our Home Guards and our Chetniks. We should certainly appreciate our American flyers for being so grateful to the General Mihajlovič, vre also thank Congressman Dervvinski for his time and interest to make this document puhlic. In the final ana-lysis this may also have a good effect on the tyranical Vugoslav leaders who brought General Mihajlovič and his sympathizers to death. This may also be a testimonial that truth is vvinning and that false talk cannot bide. 18/8 Dear Mr. Lukež BRITISH EMBASSV Washington F). C- 23. January, 1968 I have been requested to reply to your letter to Her Majesty the Queen of 16 November. I am afraid that I am not in a position to comment on the version you give certain events in Southern Austria in 1945. Under the rules applicable to historični research in the United Kingdom, the con-tents of confidemtial official files may not be made puhlic for 30 years. In the present čase it is doubtful whether they vvould reveal material of grčat value from a historični point of view since any detailed documen-tat:on vvould have been in the files of the British Military Administra-tion in Austria. These files vvhich included ali matters for vvhich the Bri- tish Military Administration in Austria \vas responsable, were not returned to London and were eventually destroyed on the conclusion of the Austrian •State Treaty. I am confident nevertheless that the British Forces in Austria, whose task vvas to supervise the transportation of very large num-bers of displaced persons and former prisioner of war who were being re-patriated at the time from ali over Europe in accordanee \vith ipreviouslj' established fnter-Allied arrangements would not have behaved with the lack of humanity wich you suggest. The fact that the order you mention 'vag issued at ali is a clear indication that the British High Command was not prepared to permit a movement operation which had been under-taken in good faith to continue in the absence of satisfactory conditions for the reception and treatment of the persons concerned at the time of repatriation. Yours sincerely D. V. Bendall Mr. Rudolph F- Lukez, Jr., Oommittee on History and Documentation American Slovenian Anti-Communist War Veterans Association, TSOG Raccoon Hill Drive 7306 Reccoon Hill Drive Kirtland, Ohio, 44094 January 25, 1968 Md. D. V. Bendah British Embassy Washington, D. C., 20008 Dear Mr. Bendall: I am acknowledging the receipt of your letter of January 23, 1968-I thank you for your answer; however I am not quite satisfied and happy with your deductions of your thought. In a free world we cannot avoid the true historical events, \ve cannot make something lo-ok better or wor.se when it comes to a historical or scientific fact. I l ad wished that you would make a little more research into this 6o important matter \vhere England was so deeply involved: in dealing with lives and death of so mainy thousands of honest people... I am afraid to state agahi and even to reafirm that British authorities at that time (1945) in Southern Austria were dealing with death. This is a historical fact and I am only asiking you again whether it is possible on the part of British Government to clarify the reason and legaility of British invol- vement in so ma'ny innocent deaths of Slovenian people, already involved for previoius four years in a bloody revolution. My opmion and so is the opinion of the American Slovenian, European Slovenian, and Slovenian anywhere in the world that a democratic coumtry 1'Lke England at least should stay out of the tragic situation on the Slovenian soil. Slovenian nation was always fighting against any dictatorial regimes, so against Hitler as against Mussolini, and also against Tito, the agent of International Communism. You are mentioning the questicn 0f prisioners of \var who do not fit into this picture. There were no Slovenian prisoners of war. There were only Slovenian Home Guards who were defending their home-land against the people committing crimes of ali sorts. They were defending their homeland under the Slovenian flag against a foreign ideology. Besides the Slovenian Home Guards there were thousar.dg and thousands of civilians, refugees, wh0 fled the tyranny and oppresion. Tovvard the end of your letter you are saying that the order of Bri-tish High Command to stop returning refugees back to Slovcnia was a clcar indication that British authorities did not want to return these people, does not hold true. This order is called officially “The new Army po-licy...” The emphasis is on the word new vvhich indicates that there was a previous older policy, namely a policy of returning people to Slovenia This is what I would like to clarify especially the fact that British authorities know quite well how safe it is for democrafically minded people in the communist hands. If British Government knew that such a policy is wrong and dangerous it should certainly not try to follow it through. For your information I would like to send to you a booblet “COMMUNISM AS I RNOW IT”. This is a true narration of a Slovenian Ca-tholic priest, living now in California, who is telling the experience of the Slovenian nation during the revolution, a priest who is saying also his and his own family life tragedy- These are only a few exemples. I am cal-ling to your attention particularly the pages 34 and 35 of the said booklet where you can find part of your answer, but for what no official of the British Government was able to give an explanation. I know that British Government must have some more meaningful and truthful, rather a true historični, explanation to this old policy of returning people to death. I cannot retract from that \vhat history is saying and vvhat many, many eyewitnessess are saying and writing. I hcpe that you will be reading his booklet give it to others to read, make some research on it, and if you are permitted in your capa-city also to comment. Sincerely yours. Ttudolph F. Lukez, Jr Committee on History and Documentattion 1 Februarjr, 1963 Ilear Mr. Lukez: J am afraid that there is little that I can usefully add to my pre-vious letter. I am sure ho\vever that you will recall the great confusion which existed throughout Europe in the weeks follo\ving the end of World War II and that you would agree that it is dificult to pass judgement on events wich occurred over 20 years ago without a full knowledige of the context in \vhich relevant actions were performed. The British Forces in Austria, like other Allied forces enemy occu-pied territories were) to my personal knowledge charged \vith some ex-tremely difficult and ungrateful resiponsibilities vvhich they fulfilled in good faith and \vith full regard to where they believed their duties lay. Yours sincerely D. V. Bendall Mr. Kudolph F. Lukez. Jr., American Slovenian Anti-Communist War Veterans Association, 7306 Raccoon Hill I>rive, Kirtland, Ohio. Prevod prvega pisma: 23. januarja, 1968 Dragi gospodi Lukež, Naprošem sem bil da odgovorim na Vaše pismo Njenemu Veličanstvu Kraljici, pisano 16. novembra. Ne počutim se gotovega, da bi Vam lahko obrazložil Vaš opis gotovih dogodkov v Južni Avstriji leta 1945. Po pravilih, ki se nanašajo na zgodovinska preiskovanja v Združenem Kraljestvu (United Kingdom) se vsebina zaupnih uradnih spisov n© sme dati javnosti na vpogled za dobo 30 let. V tem primeru je dvomljivo, da bi dali na razpolago gradivo, ki je velike zgodovinske vrednosti, ker bi bila vsa podrobna dokumentacija spravljena pri Angleški Vojaški Upravi v Avstriji. Ti spisi, ki so vsebovali tudi vse zadeve za katere je bila Angleška Vojaška Uprava v Avstriji odgovorna, niso bili vrnjeni v London ter so bili verjetno uničeni ob zaključku Avstrijske Državne Pogodbe. Prepričan sem, vsekakor, da se Britanske Sile v Avstriji katerih naloga je bila nadzorovanje prevoza velikega števila beguncev in bivših vojnih ujetnikov ki so jih po preje določenimi medzavezniškimi dogovori ob tistem času vračali domov iz cele Evrope ne bi mogle obnašati s pomanjkanjem človcčanosti, na kar Vi ■namigujete. Dejstvo, da je sploh bil izdan odred, je jasen znak da Angleško Visoko Poveljstvo ni bilo pripravljeno, da dovoli viadaljevanje premika, pcdvzeto v dobri veri, le-to brez zadovoljivih pogojev za sprejem in ravnanje vrnjenih oseb ob onem pasu. Vas odkritosrčno pozdravlja, D. V. Bendall Prevod drugega pisma: 1. februarja 1968 Dragi gospod Luikež, Zdi se mi, da lahko samo malo koristnega dodam k svojemu prejšnjemu pismu. Prepričan sem, da se spominjate velike zmede v vsej Evropi v onih tednih ob koncu druge svetovne vojne, in da se strinjate kako težko je soditi o dogodkih ki so se porodili pred več kot 20 leti, ako nimate popolnega znanja povezave v kateri so bila dotična dejanja izvršena. Angleške Sile v Avstriji, kakor tudi druge zavezniške čete v bivših po sovražniku zasedenih ozemljih, s0 imele, kot jaz osebno vem zelo težke in nehvaležne odgovornosti katere pa so izvrševali v dobri veri in s popolnim ozirom na dolžnosti ki so se jih zavedali. Vas odkritosrčo pozdravlja, D. V. Bendall REPRINT PROM: HI1408 CONGRESSIONAL RECORD - KOUSE October 26, 1967 SLOVENIAN INDEPENDENCE (Mr. iDervvinski — at requcst of Mr. Zion — vvas granted permission to extend his remarks at this ipoint in the Record and to include extra-neous matter.) Mr. Dervvinski. Mr. Speaker, Saturday, October 28, is the anniver-sary of a very significant, but too often overlooked, page of European history and represents the Slovenian proclamation of independence after the fall of the Austro-Hungrian empire. Slovenia was incorporated into the kingdom of Vugoslavia and the Slovenes no\v suffer under the dicta-torship of the Communist Tito regime. The Slovenes and the other peoples of Vugoslavia had hopes for the development of a legitimate democratic government after World War H, but since then have found themselves captives of a Communist dictator-ship which conitinues to deprive ali the pecple of Vugoslavia of their basic rights. It is important for us to note, Mr. Speaiker, that the Communist lic-tatorship in Yugoslavia has been anti-Israel in policy and is supporting the aggression of North against South Vietnam. Despite aid originated under the Truman administration, on key issues Vugoslavia bas alined it-seif against the United States and free world nations. History demonstrates the legitimate interest of the people of Slovenia for self-determfnation and the independence that Slovenia sought afterWorld War I is stili denied them. Hopefully, we can develop a \vorld of true peace and freedom in which the people of Slovenia \vill finally enjoy a proper government of their own. E. O. I H i: J \ IN ČAS (Misli ob obletnici naših tragedij) Verjetno še n Voli v zgodovini ni bilo toliko govora o ideji kot danes, a vendar 'idealizem, kot ga pojmujemo mi, v življenju posameznika in narodov skoro nima nobene besede več. Idealizem je samo še odskočna deska za osebne koristi posameznikov in političnih skupin, idealisti :pa so največkrat predmet posmehovanja od strani tistih, ki hočejo s časom naprej in nimajo pravega smisla za lepoto, resnico in pravico, ki jih prinaša idealizem. Zato se kljub vsemu napredku moderne tehnike svet vrti v labirintu zmed in nesporazumov, od koder ne najde poti. Poti ne najde, ker je zavrgel idealizem in se predal materializmu, ki pozna le oblast, korist in denar. Današnji svetovni položaj je žalostna in nujna posledica te laži-ideo-logije, ki nekaj oznanja in vsiljuje drugim, zase po hoče čisto nekaj drugega. Priznati moramo, da tudi slovenska skupnost gre isto “moderno’’ pot. Kar je enemu dovoljeno, je drugemu prepovedano in vse prepogosto velja pravilo, da človek toliko velja, kar plača, pa naj bo v politiki ali v cerkvi. Ko bodo voditelji svobodo res imeli za svobodo Iko bodo enako sodili vse ljudi in iste pravice delili z vsemi, tedaj se bo svet izkopal iz sedanjega kaosa; še prej pa bo moral narediti korak k spoznanju, da je le v resničnem idealizmu bodočnost sveta. Naj svet najde že kakršnokoli ime za ta preobrat, a treba je nazaj na pot, ko bodo narode spet vodili ljudje, ki bodo osvojili moralno lestvico vrednot in bodo za te vrednote Pripravljeni tudi kaj zastonj narediti. Da... zastonj, brez misli na plačilo, to je krmilo, ki ga je moderni svet vrgel v vodo. Zastonj, ki ne računa na obresti, je tisti veliki kapital, ki prinaša mir, bogastvo in resnično svobodo. Žal je danes zelo malo ljudi, ki so pripravljeni kaj narediti za dobro soseda ali reveža. Tudi med nami je tako; tudi mi skoro brez izjeme drvimo za modernim vozom samoljubja m uživanja. Niikjer ni nobenega navdušenja vet, nihče se ne upa braniti, krivica in laž pa kri,či in napreduje, ker se 'nikomur od nas ne ljubi, da bi ji zastavil pot. Doba zadnjih desetletij jasno kaže, da drvimo v prepad. Čas je, da se streznimo in pregledamo pot, po kateri hodimo. Mnogi te samoobsodbe že nismo zmožni, ker ne znamo več misliti s svojo glavo in hodimo po poti, (ki nam jo kažejo drugi. Izprašajmo si vest, obenem pa pojdimo za četrt stoletja nazaj... Letos praznujemo 25-letnico Grčaric in Turjaka. Koliko tisoč slovenskih fantov-idealistov je dalo svoja življenja za narod in vero. Komaj petindvajset let je od takrat, a med nami, ki živimo in onimi, ki so padli, je tolika razlika da se zdi neverjetna- Ko sta bila dom in 'družina v nevarnosti pred rdečim suženjstvom, so tisoči stopili na plan, v bunkerje in na okope, brez misli na plačilo, gnani od čiste zavesti, da sta svoboda in vera vredna več kot živeljenje. Ne le, da niso mislili na korist, vedeli so, do bodo trpeli in umirali a so šli za klicem vesti, četudi je zahtevala žrtve. Boj za ideale jim je bila dolžnost, zato so z veseljem krvaveli in celo umirali. Idealizem jih je gnal v boj, idealizem je zmagoval nad hlapci rdeče ideologije suženjstva in krvi. Tedaj se je napol zaklani slovenski narod dvignil iproti zločinom, ki sta jih vžigala fašizem in nacizem, izvrševali pa so jih komunistični agenti. Naravnost nepojmljivi so bili sadovi narodnega idealizma. Takorekoč zvezanih rok so vaški stražarji šli nad zločinske tolpe, ki s° mesarile po vaseh in gozdovih. Poleti 1943 je bilo partizanstvo na tleh. Partizani so poznali samo beg, gozdovi so bili očiščeni. Treba je bilo laških topov in oklepnikov, da so strli upor proti nasilju. Zgorele so Grčarice in Turjak, napolnile so se kočevske ječe, na široko so se odprli grobovi. Strli so tisoč življenj, ostal je l.e idealizem naroda ki je gorel za pravico in svobodo. Na množičnih grobovih so vstali idesettisoči in se v drugič uprli sovražniku svobode in vsega dobrega. Slovenski narod je spet zmagoval, sam, brez pomoči, klevetan od mnogih, ki so gledali le na svoje koristi, volje do •življenja našega naroda pa niso priznavali. Morala sta se združiti Vzhod in Zahod, da sta uničila borce za svobodo. Ves svet je barantal za slovensko kri in jo z zvijačo izdal v smrt. Ko se spominjamo 25-letnice padca Turjaka in Grčaric ter se bližamo 25-letnici Vetrinja, lahko s ponosom gledamo na dela slovenskih domobrancev. Brez sramu kažemo na vse, ki so nas takrat prodali: ..Poglejte, kaj je z golimi rokami naredil idealizem! In kaj zmore današnji svet z vsem modernim orožjem, brez idealizma?" Odgovarja Vietnam, odgovarja moštvo Puebla, ki trpi in umira za prodane ideale izpred petindvajsetih let in s krvjo plačuje grehe svojih očetov. Mnogo velikih narodov je bilo, ki so nas pred petindvajsetimi leti obsojali. Še zdaj ne priznajo da so nam storili krivico, toda — današnji položaj čez ves svet toliko glasneje kliče, da «mo imeli prav. Drugega priznanja nam ni treba. Naš narod je na svoji zemlji izvrši^ česar veliki narodi danes ne zmorejo ve,č, ker nedolžna kri, ki je bila prodana v Jalti, kliče v nebo po maščevanju. Slovenci! Naj nas ne bo sram domobranstva ne pozabimo mrtvih Junakov, saj mrtva so le telesa, ideja pa žiivi in stotisoče kliče v boj za svobodo, resnico in mir. SLAVA JUNAKOM-MUČENCEM GRČARIC IN VETRINJA! R. K. KARDELJ PRIZNAVA 28. decembra leta 1967 so v Beogradu na svečani seji Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije proslavili 30-letnico, odkar je na čelo jugoslovanskih komunistov stopil Tito. Glavni govornik je bil Edvard Kardelj, nekdanji zunanji minister Jugoslavije in vodilni teoretik jugoslovanske in slovenske komunistične partije. V dolgoveznem govoru je orisal razvoj komunistične partije nekako od leta 1929 do danes. Kardelj seveda popolnoma upravičeno pripisuje partiji in Titu lepo vrsto uspehov in zmag, saj če bi ne 'bilo tako, bi ne mogel 28. decembra proslavljati 30-letnico Titovega političnega nastopa- Te uspehe in zmage pripisuje Kardelj predvsem vrsti pravilnih odločitev v vodstvu partije, čeprav ne manjka kritičnih pripomb na račun njenega sektaškega značaja v prvih letih delovanja. Po njegovih navedbah si j« .partija od vsega začetka prizadevala, da prebije obroč nelegalnosti, ki jo je obdajal, ter se je v tem prizadevanju celo vezala na razne opozicionalne skupine v stari Jugoslaviji ter iskala stikov tudi z najvišjimi predstavniki teh ustanov z namenom, da preko njih doseže ljudi, ki so tem skupinam pripadali. Ena ključnih odločitev partije pa je bila brezdvomna v spoznanju, da uspešne politične akcije ni mogoče voditi iz tujine, ker nobeno tako vodstvo ne more imeti dovolj občutljivosti za dogajanja v deželi jn zato se je celotno partijsko vodstvo iz emigracije na Dunaju in v Parizu vrnilo v domovino in odslej vse do leta 1945 delovalo v ilegali. Posebej seveda ipa ®o zanimive Kardeljeve navedbe z ozirom na tako-zvan0 „naroidno-osvobodilno“ vojno komunistične partije in njenih partizanskih odredov. V šestih točkah navaja Kardelj koncept politike ki si jo je začrtala komunistična partija za dobo tuje okupacije. Prvič: organizirati odločen odpor proti okupatorju; ta točka torej vsebuje »narodnoosvobodilni program11. Drugič: Kardelj pravi: Za delavski razred in narode Jugoslavije konec koncev ni druge perspektive za osvoboditev izpod okupatorja in hkrati rešitve pred nevarnostjo obnavljanja starega reakcionarnega sistema, razen poti oborožene vstaje, ki mora neogibno prerasti v socialistično revolucijo. Če torej zamenjamo blagozvočni izraz: .isocialistilčna revolucija" za dejansko ^komunistično revolucijo", jei v tej točki izpovedana celotna resnica 0 dogodkih v Sloveniji med zadnjo' vojno. Narodno-osvobodilna vojna, ki bi jo brez dvoma odobravala velika' večina slovenskega naroda, je ped komunističnim vodstvom, pritiskom in manevriranjem nujno prerasla v ,ysocialistično revolucijo". Tretjič: Kardelj nadaljuje: Partija mora takoj pričeti ,s pripravami za tako vstajo, četrtič: Partija mora računati s tem, da Ibo prišlo do nemškega napada na Sovjetsko zvezo; (v verodestojnost te točke, pisane po 25 letih, je seveda mogoče resno dvomiti). Petič: Da bi partija uresničila nujno potrebno politično enotnost vseh narodov Jugoslavije v skupnem boju proti okupatorju, mora vztrajati na svoji politični platformi, ki je hkrati postajala politična platforma vseh sil, združenih s partijo v ..narodnoosvobodilni fronti", namreč tudi ustanovitev nove Jugoslavije, demokratične in. ljudske, v kateri bodo prevladovali interesi delovnih množic in v kateri bo zagotovljena popolna enakopravnost vseh njenih narodov na leninskem načelu o pravici naroda do samoodločbe. In šestič: Vodilno vlogo in največjo odgovornost v vstaji mora imeti delavsiki razred s KP na čelu, kajti samo takšna vodilna vloga omogoča dosledno in uspešno bitko za uresničenje navedenega revlucionarnega, demokratskega in socialnega programa. V teh dveh točkah je torej partija brez kakih ceremonij nakazala, da je edina zveličavna pot narodne osvoboditve, njena politična platforma in njeno politično vodstvo. Zakaj je KP uspela? Kako je bilo mogoče, da je komaj dvatisoč organiziranih komunistov izvedlo med sovražno (okupacijo komunistično revolucijo jn pahnilo narode v Jugoslaviji v bratomoren pokolj ? Ali so obstajale V predvojni Jugoslaviji socialne krivice? — Gotovo, čeprav o kakem delavskem razredu v pravem pomenu besede komaj lahko govorimo. Krivde za tako strahoten razplet dogodkov v našij domovini med vojno ne nosi ne socialna diferencijacija ne razredna beda temveč sovraštvo, ki so ga med ljudi zasejali kratkovidni zagovorniki svetovnonazorske opredelitve slovenskega naroda. Krivi so tisti liberalci, ki so bili odločeni iti raje s hudičem, kot s farji, dokler jim ni ta hudič sam sedel za vrat, in krivi so tisti klerikalci, ki so že svojim otrokom dopovedovali, da bodo šli vsi Sokoli naravnost v peklo, dokler se nad njimi samimi ni odprlo peklo rdeče revolucije. Komunistični viri odkrito navajajo, da se jo takozvana „osvobodina vojna" odigravala predvsem na ./strateško odmaknjenem" področju, to je tam, kjer se je nemoteno lahko ..preraščala" v socialno revolucijo, ker to .^strateško odmaknjeno področje" ni bilo dovolj interesantno za okupatorja-Na tem ,/strateško odmaknjenem" področju, pa so seveda živeli ljudje, ki so hoteli živeti v miru, a jim tega ni dalo ,/preraščanje" narodnoosvobodilne vojne v ,/socialistično revolucijo". In v tem je vsa skrivnost spontanosti in krčevitosti slovenskega protikomunističnega upora — pa tudi vsa tragika njegovega neuspeha. 1'Vance Grum ZAČETKI, RAZVOJ IA ORGANIZACIJ A RDEČE VOJSKE V SLOVENIJI (Nadaljevanje) V začetku leta 1942 so partizani formirali svoje prve bataljone. Med temi so bili sledeči: Dolenjski bataljon (poveljnik More Ivan) Belokranjski bataljon (ipovel:ttik Ivan Majnik); Gorenjski bataljon (Marjan Dermastja); Notranjski bataljon (Ljubo Šercer); Gorjanski bataljon (Franc Pirkovič) in Štajerski bataljon (Franc Rozman). Ti bataljoni vsaj v začetku niso šteli več kot 40—60 mož; šele kasneje leta 1942 je bataljonsko številčno stanje narastlo na nekaj nad sto mož. Formacijsko stanje ni bilo rigorozno, zato je 0 njem težki: govoriti. Srečali smo partizanske bataljone s štirimi, tremi ipa tudi samo dvema četama. Dolenjski bataljon naj bi operiral na področju Bučke, kar pa mu ni uspelo in se je zadržaval več na Kočevskem in na Brezovi rebri. Belokranjski bataljon je praviloma obstojal le po imenu. Gorenjski in Štajerski 'bataljon nista dolgo uspevala, ker s0 Nemci silovito reagirali, čim sta se pojavila na njihovi okupacijski zoni. 'Gorenjski bataljon je iposebn0 potrebno omeniti, ker je zadal težke udarce gorenjskemu prebivalstvu. Januarja so se partizani zadrževali v vasi Dražgoše. Nemci so jih napadli in skoro v celoti potolkli. Toda Nemci se niso zadovoljili ,s tem, nego So !ge maščevali nad prebivalstvom češ da s0 le ti podpirali partizane. 12. januarja so požgali Dražgoše in ustrelili okoli 60 moških. Visoka je bila cena, ki jo je moral narod plačevati za komunistične podvige in za njih cilj vkleniti slovenski narod v rdeča suženjstvo. Vsi pdatki jasno kažejo, da je v zimi od leta 1941—1942 partizanstvo skoraj propadlo. Ostale so le izolirane tolpe; na papirju in v komunistični propagandi pa so obstojale tedaj močne in aktivne partizanske enote. Spomladi leta 1942 so partizani začeli znova reorganizirati svoje vojaške formacije. V tem obdobju najdemo celo kopic0 imen, ki naj bi predstavljale razne enota. Novi partizanski bataljoni s-o dobili tudi nova imena kot: Cankarjev bataljon, Šercerjev bataljon, Prešernov bataljon in Tomšičev bataljon. Istočasno pa so bili za področja formirani odredi, ki so povezovali posamezne bataljone. Tako najdemo v prvi polovici 1942 omembe o: Belokranjskem odredu. Dolenjskem odredu in Notranjskem odredu. Ti odredi so bili kot prej? prvi bataljoni, podrejeni direktno glavnemu poveljstvu v Ljubljani. V»ak bataljon pa je seveda delal popolnoma po svoje in 'brez kakršnekoli kontrole uničeval slovensko imovino in slovenski živelj. Bataljonski in odredni komisarji so imeli v rokah vso oblast in za svoje zločine niso odgovarjali nikomur. Vojska v rokah partije Na prizadevanje Kocbeka je, kot že omenjeno, prišlo do sporazuma med partijo in krščanskimi socialisti. Tako so partijci že v prvih mesecih leta 1942 prevzeli vse delo politično in vojaško. Absolutna in brezpogojna pokorščina partiji je bil dnevni ukaz. Prva stvar, ki je partijce motila, je bila šibka partizanska vojska, zato so svojo pozornost najprej posvetili mobilizaciji. Začeli so s politične vzgojo po vaseh. Priznati je treba, da so v veliki meri uspeli. Po veliki večini so v vaseh pridobili enega delavca, ki je delal zanje. Tako smo prešli v dobo tercrcev ki s0 vsako kretnjo sovaščanov dobesedno in po prvi možni poti sporočili nadrejeni partijski celici. S pomočjo te terenske organizacije je tudi mobilizacija vojaških kadrov začela uspevati in je številčno stanje partizanstva v iprvi polovici 1942 leta zrastlo na več sto mož. Pritisk terencev strah pred partizanskimi tolpami in pred italijanskimi represalijami, kakor tudi nepoučenost ljudstva so bili tisti faktorji, ki so marsikoga, ki ni mel nobenega smisla d0 komunizma pripravili, da se je odločil oditi v partizane. Igra krščanskih socialistov na eni strani, na drugi strani pa izjave partizanov, da sodelujejo z Mihailovičem so silno pripomogli k zbeganosti in nejasnosti pojmov- Toda komunisti so vedeli, kaj so hoteli, zato so se posluževali vseh razpoložljivih sredstev. Najprej so si pokorili nevarne notranje tekmece v OF, nato so se šele znesli nad ljudstvom. Vdinjali so se okupatorju in jim ovajali narodn0 zavedne ljudi, da jih okupator odstrani. Ker pa je ta proces bil zanje prepočasen, so formirali svoje lastne teroristične trojke, ikl so pobijale narodove predstavnike in ljudi, ki so po vaseh uživali zaupanje, in na katere se je ljudstv0 obračalo za nasvete v tistih težkih dneh. Nobena skrivnost ni danes, da ,so komunisti tesno sodelovali z okupatorjem in dovolj je dokazov o tem. Tu in tam se celo sami komunistični pisci zagovore in nam potrdijo ta dejstva. Eden od takih primerov je zapisan v knjigi „Kartuzija Pleterje in partizani". V tej knjigi pisec Josip Edgar Leopold-1javor omenja razgovor s št. Jernejskim zdravnikom dr Kejo v katerem mu dr. Reja pojasni, zakaj ima tako on, kot Maks Vale tesne zveze z italijanskim poveljstvom v Št. Jerneju- Zato, da /pomaga partizanom, je kratka razlaga! Formacija odredov: Kot že omenjeno, so v prvi polovici leta 1942 partizani pričeli družiti svoje partizanske enote v višje skupine — odrede. Prva taka formacija je bil Dolenjski odred. Za komandanta odreda 111. četa Slovenskega domobranstva nia Lavrici. je bil od glavnega štaba imenovan dr. Marjan Dermastja (Urban Velikonja), za političnega komisarja pa Jože Nos^, (Tone Špan). Odred je imel 4 bataljone Prvi je operiral na področju Trebelno, drugi v Mirenski dolini, tretji pri Dolenjskih toplicah in četrti na področju Gorjancev in Bele 'krajine. V komandnem kadru tega odreda najdem0 znane komuniste: Naceta Majcna, Franca Pirkoviča. Miaksa Valeta. Kasneje je po nalogu glavnega poveljstva bilo formiranih še več odredov, Gorenjski, Notranjski in Primorski. Odredi naj bi bili vezani na višjo organizacijsko enoto imenovano ,.Grupa odredov“. štab je Slovenijo razdelil na 4 take grupe, od katerih s0 bile formirane le tri in to: 1. ki vključuje Gorenjsko in Koroško; 2-grupa vključuje Savinjski, Pohorski in Dravski odred; 3. grupa: Dolenjski, Belokranjski in Notranjski odred. Grupe odredov naj bi po tem razporedu imele po tri odrede in vsak odred po tri bataljone z okoli 100 mož. Komandni kader grup odredov je bil tedaj sledeč: I. Grupa odredov: komandant Jožte Gregorič, pol- komisar Lojze Kebe II. Grupa odredov: kom. Franc Rozman, pol. kom. Dušan Kveder. III. Grupa odredov: kom. Mirko Bračič, pol. kom. Ante Novak. Vsi zgoraj omenjeni so bili ikasneje imenovani „narodni heroji", ločitev radi pomanjkanja moštva ni bila nikoli dokončna- Za komandanta V. grupe je bil imenovan Tone Zgonc (Vasja Držan),, za političnega komisarja pa Milan Venišek (Milan Savine). Po tej razdelitvi naj bi III. vključevala: Polhograjski. Krimski in Kočevski odred ter čete na Primorskem-V. grupa pa: Belokranjski Krški in Zapadnodoknjski odred. Ta reorganizacija se je vršila sredi junija 1942. Že isto jesen pa je partizansko vojsko zadela nova reorganizacija s formiranjem tako imenovanih ..udarnih brigad". Značilno za tedanjo partizansko vojsko je bilo, da številčno ip vojašk0 ni pomenila skoro nič. Imela pa je izrazit značaj rdeče vojske. To potrjujejo komunisti sami, k0. pišejo celo o uporih med partizani, ki so dobili nalog, da ra svoje kape naš je j o srp in kladivo. Slovenski partijci so sc hoteli skrivati le pod OP in zanikati značaj rdeče vojske. Bali so se celo da odlok glavnega štaba o komunističnih oznakah dovede do razkroja v OF v kateri je bila vsa komunistična moč. Prav zaradi tega med slovenskimi partizani tedaj ni prišlo do teh oznak. Mnogo drugih dejstev je na razpolago, ki jasno kažejo, da je partizanska vojska bila vojska komunistične partije — rdeča vojska. Poglejmo le še eden ali dva dokaza za to. Glavni štab slovenske partizanske vojske je 26. junija 1942. izdal posebno operacijsko povelj,© štabom Til. in V. grupe odredov. V tem povelju je med drugim zapisano ttudi sledeče: „Osnovna naloga zaveznikov Kddfh Armade SZ v zaledju sovražnika, torej tudi slovenskih partizanov je izvhševianje takih bojnih nalog, ki so neposredno v korist Rdeči armadi... Potemtakem je obramba Osvobojen)'ga ozemlja kljub tolikemu pomenu te naloge vendarle naloga druge vrste...** V isti naredbi je tudi ukaz. da je treba pospešiti uničevanje ,.bele garde" in obdolžitev, da to uničevanje ni uspešno. Vsakega, ki se zaloti z orožjem, tudi če je orožje skrito doma, je treba justificirati. Glej Zbornik dokumentov in podatkov o marodno-osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI., knjiga 3. str. 90, Lj. 1956- Iz poročila Edvarda Kardelja Ivu Ribnikarju je razvidno, da je KPS najprej vzpostavila radijske zveze s Ko'minternq, potem šele z glavnim štabom jugoslovanskih partizanskih enot. Od kominteme je dobila navodila političnega značaja n© samo za slovensko partizanstvo, pač pa tudi za partizanske enote drugih narodov. Politično in vojaško se je torej slovensko banditstvo počasi le razvijalo. Marsikateri pošten Slovenec se je v strahu pred italijanskimi represalijami umaknil v kako zakotno vas ali se skrival v gozdovih, kjer so ga partizani pobrali in mobilizirali. Ljudje se pač niso imeli kam zateči in. i'je iskati pomoči, in so tavali. Mnogim tedaj tudi ni bilo jasno, kaj. pravzaprav OF predstavlja in zato so s© odločili raj© za partizane kot pa za internacijo. Velika nesreča za narod je bila tedaj ta, da na terenu v prvi polovici oziroma vse do prve polovice leta 1942 ni bilo nobene nacionalne enote, kamor bi se mogli zatirani in preplašeni ljudje zateči. Komunisti so se tega dobro zavedali in so napeli vse' sile, da ohranijo monopol „borbe proti okupatorju" v svojih rokah in si tako s sigurnostjo zagotovijo oblast nad narodom. (Sledi) P. B. TEŽNJA PO DOBIČKE Poleg številnih slavnostnih prireditev ob proslavi 50-letnice boljševi-ške revolucije v Moskvi, so bili naštevani gospodarski, .politični in tehnološki uspehi. Tri stvari je treba c meniti ob obletnici tega dogodka, ki je po svojih posledicah res preokrenil razvoj svetovne zgodovine in povzročil stanje, ki zdaj vlada 'na svetu. Prv0 je politične dejstvo, da komunistični blok narodov obhaja obletnico revolucije razbit na vsaj dva dela in da noben od teh dveh delov ne predstavlja več neke monolitne enote kakršna je bila. v .Stalinovem času. Evropski in drugi svetovni voditelji komunističnih strank so se sicer podali na potovanje v Moskvo in sodelovali pri tamkajšnjih svečanostih in paradah, Rdeča Kitajska pa je stala ob strani in celo priredila svojo proslavo, katere glavni motiv je bil v tem, da je Sovjetska zveza zatajila Marxova in Leninova načela ter stopila na pot revizionizma, če ne celo izdaje vseh teh svetih načel- Drugo poglavje v razmišljanju o tej revoluciji predstavljajo taSozvani gospodarski uspehi sovjetskega sistema v tem času. Redki posamezniki, ki so imeli priliko opazovati življenje v Sovjetski zvezi tik po revoluciji v času Stalina in v sedanji povojni dobi so si edini v tem, da je. država v vseh ozirih napredovala. Nekdo je celo izjavil: Videl sem bodočnost, ki je v SZ že dosežena. Res danes ni mogoče več govoriti o tisti SZ, ki so jo nekoč označevali siromašno oblečeni ljudje, vsemogoča in povsod navzoča tajna policija in tolpe nepreskrbljenih otrok po moskovskih ulicah, vendar je več kot jasno, da je ves gospodarski napreildk v državi treba pripisali no neki pravilnosti marksističnih dogem, ampak ravno nasprotno: odstopanju od teh dogem, ki ga je sovjetska uprava začela izvajati po Stalinovi smrti in za kar ji Kitajci povsem upravičeno očitajo revizionizem in celo ideološko zdajo. V sovjetsko gospodarstvo se je v zadnjih letih vtihotapila tista toli- kokrat iprekleta kapitalistična navada, ki se ji pravi: težnja po dobičku. Vse je sicer še vedno zavito v neke zapletene izreke o socialistični stvarnosti in gospodarskem planiranju, vendar to ne spremeni dejstva, da se je produktivnost sovjetskih podjetij premaknila z mrtve točke šele potem, ko je vlada dovolila udeležbo delavcev pri dobičku in jim je tako odprla nova obzorja lepšega in udobnejšega življenja. Tretje področje uspehov, ki jih Sovjeti navajajo o priliki 50-letnice revolucije, je tehni&ii vzpon sovjetske znanosti in zlasti njena vsemirslka veja. Tudi to prizadevanje je še vedno v popolnem nasprotju s tozadevnim delovanjem na zapadu. Vsemirško raziskovanje na zapadu gre vzporedno s stalnim izboljšanjem življenjskega nivoja in brez kakršne škode na področju potrošniške industrije, v iSovjetiji pa je vpreženo in določeno samo za en namen: za dosego vojaške nadimoči nad zapadnim svet m in politične nadvlade komunističcga sistema nad zapadno demokracijo. Najnovejši vse-mirski poskusi sovjetskih znanstvenikov to popolnoma potrjujejo. Medtem ko bi po pisanju in razpoloženju zapadnih časopisov in celo nekaterih uradnih krogov mogli sklepati, da je že napočila doba sovjetsko-ameriškega zavezništva proti azijskemu kitajskemu velikanu, so Sovjeti s polno paro hiteli s poskusi, ki so jim prinesli nov uspeh: kako poslati in obdržati v orbitu atomsko bombo z namenom, da jo potem ob vsakem času spet lahko spuste na zemljo, seveda ne na ruska, ampak na ameriška tla. Komunizmu prirojena pretkanost in zahrbtnost se je spet pokazala v pravi luči, čeprav bi jo nekateri zapadnjaki še vedno radi ogledovali skozi rožnata očala. Pred petdesetimi leti je peščica komunistov, ki so pred seboj imeli jasno začrtan cilj, uresničila svoje načrte in izrabila resnično revščino in stisko ruskega naroda, izžetega od vojne in zastarelega političnega režima, ter mu na ramena nadela svoj jarem. Prav tako je pred četrt stoletja peščica komunistov izrabila osvobodilne težnje in želje jugoslovanskih narodov ter pod krinko osvobodilne vojne izvedla svojo revolucijo. V našem času pa je ista ideja uspešno prekoračila oceane in zdaj s polno paro dela na tem, da izrabi upravičene in neupravičene zahteve v Združenih Državah ter tudi tu zaneti socialno revolucijo, katere končni cilj je seveda — rdeča hiša v Waishington se je obrnilo v širokoi politično pobarvano nasprotovanje sedanjemu režimu. Vsa poročila, najsibodj da prihajajo iz Češke ali iz sosednjih držtav, povedo, da so partijci zelo alarmirani nad nezadovoljstvom mlajše generacije in da ne vedo, kaj naj ukrenejo. Policija vestno zasleduje vse one. ki javn0 ali tajno protestirajo in se poslužuje brutalnosti. To pa le povečuje odpor in zahteve ipo spremembah, kakor tudi kaznovanju tistih, ki se brutalnosti poslužujejo. Nekdanja monolitna komunistična struktura se ruši; počasi sicer, toda sigurno. Nove razpoke se pojavljajo sedaj tu sedaj tam. Mladi rod ne verjame nobeni komunistični propagandi in zahteva vsaj tisto minimalno kar je značilno za svobodnega človeka. Vsekakor bomo v letu 1968 imeli priliko videti marsilkako spremembo v komunističnem carstvu; toda s tem ini še rečeno, da je zmaj že premagan. Ak0 opazujemo te spremembe širom vzhodne Evrope in jih dodobra preštudiramo, potem nam bo tudi jasno, zakaj neke vrste svoboščin v Titovem komunističnem naju. e'as je talko zahteval in komunisti bodo storili vse le oblasti me bodo dali zlepa od sebe. Za oblast pa so pripravljeni spreminjati taktiko in načrte, dclkler 'bo to le mogoče. A. Potokar: BRANI MI BRANI Vsako jutro do vaših me grobov pripelje, junaki, da vam zakličem do groba dna: Zmagia poslednja je vaša vsa, ker vodila vas je misel edina: Naj živi Bog, narod, domovina. Ko ves svet še taval je v temini zmot, bili ste prvi, ki ste našli pravo pot; saj vas je vodila misel le edina: Naj živi Bog, nared, domov na. Najrajši ob večerni uri k vašim pohitim grobovom, domobranci, da poljubim vam krvave srage. Samo resnična živa vera in ljubezen prava junakom je vodilo do najlepše zmage. Zgodovina glasno priča, da le grob plač la naj večjim je junakom. V življenju s trnjem tla posuta vsem so poštenjakom. Čast in slava vam, junaki! Umrli ste, da mi živimo, da rodovom poznim vašo dediščino izročimo: da vodila in krepila vas na težki poti je le misel ta edina: Naj živi Bog, nared, domov na. In vsak korak do vaših me grobov dovede, junaki, da se v molitvi tihi združim z vami: sleherni od nas za vedno izročilo vaše v srcu svojem hrani: Bog, narod, domovina. G. F Bela kuga v domovini Mnogo smo že slišali in 'pisali o “uspehih in zaslugah” takoimeno-▼ane “narodno osvobodilne borbe”. Da, marsikaj je prinesla nad narod ta opevana OF. Gospodarsko krizo in brezposelnost, praznino na prosvetno-kulturnem področju in sužlniost. Toda pred vsemi temi pa brezidvoma prednjači bela kuga. Če je kalka epidemija nevarna za narodov obstoj, potem to gotovo velja za “belo kugo”. Iz podatkov jugoslovanske ginekološke družbe sledi, da se število aibortov v Jugoslaviji vrti okoli pol milijona letno, medtem, ko je število rojstev ocenjeno na štiristo tisoč. Torej je sto tisoč še nerojenih otrok več umorjenih, kot se jih letno rodi. Iz podatkov iste družbe dalje posnemamo, da imajo nekatere jugoslovanske žene do 40 abortov v življenju. Nekatere imajo kar po dva ali tri na leto. Vse od tedaj, ko je po drugi svetovni vojni komunistični režim legaliziral abortacije, je postalo v tej “socialistični” državi abortiranje bolj popularno kot pa rojstva. Značilno pri vsem tem pa je to, da zdravniki in sociologi žele, da se ta praksa nadaljuje s pripombo, da naj bi abortacije bile pod zdravniško kontrolo. Istočasno pa odvetniki in politiki predlagajo, da se zadeva abortacij še bolj poenostavi, da bo izvedba še lažja. Nihče ne stavlja vprašanja ali predlogov, da bi se abortacije odpravile ali vsaj omejile; saj je to vendar “pridobitev” novega socialnega reda. Sedanja praksa je ta, da mora žena zaprositi posebno komisijo, da ji ta dovoli abortacije. Skoro vsaki prošnji je ugodeno brez kakih posebnih težav ali vprašanj. Zadeva abortacij je bila legalizirana takoj po vojni s posebnim administrativnim ukrepom. Federalna vlada sedaj želi, da ta postopek postane tudi zakon. Večina zdravnikov soglaša z vlado in želi, da ostane abortiranje pod zdravniško kontrolo. Temu gledanju zdravnikov se upirajo zvezni poslanci, ki zahtevajo, da je zadeva abortacije popolnoma svobodna in da zato ni potreben noben zakon ali kaka kontrola. Tako gledanje je nasprotno z gledanjem ginekologov, ki trdijo, da žena po zanositvi nima svobode ubiti spočetja brez predhodnega dovoljenja. Predsednik' federalne zakonodajne skupščine Leo Gerskovi.č je napadel filozofijo ginekologov in izjavil, da je ta filozofija le ostanek versike nestrpnosti o morali. Vsaka razlaga o gornjem je nepotrebna, .saj jasno kaže, da so komunisti vedno bili in bodo tudi vedno ostali morilci. Med vojno so pobijali vse od kraja, od! starčkov do otrok, danes pa masovno pobijajo še nerojene. Ubogi narodi pod vladami komunističnih morilcev! Zapisani so smrti; počasni toda gotovi. Vsi tisti, ki mislijo, da se je pri komunistih kaj bistvenega spremenilo naj dobro preštudirajo gornje podatke in z lahkoto bodo spoznali, da se bistvo komunizma nikoli ne spremeni. Kdor misli in govori drugače, temu bi bilo svetovati, da izpraša svojo lastno vest in dožene, če se morda v njem ni kaj bistvenega spremenilo. Florijan Slak POLITIČNI KEGUNCI - POCENI BLAGO! Nihče ne ve (kdaj se začenja človeška civilizacija. V zvezi z njo Se 1° pojavljajo različne teorije, katerih nihče ne more dokazati. S civilizacijo s® se tudi začele delitve med stanovi; meid vladajočimi in med vladanimi; med svobodnimi in sužnji; med barvanimi in belimi. Danes .pa je ta civilizacija napredovala že toliko, da .se ne loči več lj;udi po barvi kože, ampak po njihovem prepričanju, — v našem primeru med "bele,” “rdeče”in “lisaste”. Zadnji s0 v naši družbi najbolj gnil pojav! čimbolj je družba civilizirana tem bolj se oddaljuje od tistega, čemur pravimo: srčna kultura! Že dolgo časa je, odkar sem poslušal na televiziji intervju z znanim spornim ameriškim delavskim voditeljem Hoffa. V tem razgovoru je mož razkladal svojo življenjsko filozofijo. Najbolj pa sem si zapomnil tele besede: ,.življenje je džungla! človek se mora boriti za ©voj 0bstanek; kaj in koga pri tem zadene, ni važno... 1“ Morda je mož imel prav morda ne! Jasno pa je pokazal da je to filozofija naše življenjske stvarnosti v praksi. Pred stoletji so kolonisti hodili po svoj0 delovno silo v črno Afriko. S tipično partizansko prakso s0 naskočili naselja teh črnih divjakov ter jih lovili in tiste, ki so ee upirali, pobili Ikot uporno žival, ostale pa prepeljali na trg za prodajo. Za te bele koloniste imamo izraz: “Lovci na človeške glave!" Najboljši trg za to črno delovno silo je bila Amerika. Ameriška re-volucijai je zaključila s suženjstvom rodila pa je svoje posledice, ki jih rodijo brezvestne, nemoralno napake ali koristi preteklosti. Zamorski problem v Združenih državah je postal pot v džunglo, Zamorci so danes zelo popularni! Njihov e pravice pa so pre- tirano prikazane. Njih boj za “enakopravnost* je čisto ^komunističen, črni kriminalec lahko zagovarja svojo kazen z diskriminacijo. Ker so bili njegovi predniki sužnji, mora on imeti posebne pravice nad svojimi belimi sodržavljani. Ali ni ta primer točna slika naših razmer v domovini — Sloveniji? Samo barve so druge. Odkar je civilizirani svet ukinil trgovino s sužnji za denar in poceni delovno silo, je padel še za stop jo niže — Prodaja političnih beguncev! O takih prodajah belih ali rumenih političnih beguncev nismo vedeli, dokler nismo bili to ceneno blago mi sami. Kdo izmed nas se ne bi več spominjal dvanajst tisoč domobrancev ki so bili prodani iz Vctrinja? In deset tisočev Rusov, Ukrajincev, Hrvatov, Srbov itd ? Kje so vsi tisti de-settisoči in sto tisoči? Vsi vemo, da so bili pomorjeni! Vse to je danes zgodovina, zamolčana zgodovina, ki že terja svoje plačilo. Itačun svojih očetov plačujejo njihovi otroci. Mi pa se lahko samo tolažimo, da nismo bili ne prvi, ne zadnji beli ali rumeni sužnji ter moderno pa ceneno političn0 blago; tudi nismo samo mi priča kazni, ki prihaja in mora priti. V Kanadskem listu “The Standard” od 29. januarja 1968 sem v pismu uredniku v zvezi z ipo Sev. Koreji zaseženo vohunsko ladjo, bral tole zanimiv0 pismo: THE PUEBLO INCIDENT In Auguist, 1937j the officers of the 15th U.S. Infantry in Tientsen, China, were ve-ry apprehensive of the actions of the Japanese. They had received Information that Germany had asked Japan to test the Ameri-cans’ willingness to fight in čase of aggresision. (I was the intelligence section of the 15th.) At this time, Chinese officials had taiken political refugees from the Japanese Army, by being premitted to remain in the American compound. The Japanese ordered us to surrender them or else. While the wires were buzzing between Tientsin and Washington, Japanese planeš more flying over the American compound in a threatening manner. A few hours after the request, and contrary to International law, we surrendered our political refugees to the Japanese, who shot them. In December 1937, the Japanese attacked and sank the U.S.S. Panay in Southern China. The only reaction of the Americans, outside of futile protesbs, was to move their troops out of China in February, 1938. Before his gradual conquest of Europe, Hitler wanted to find out the reactions of the Americans to aggression against them. Through the incident in Tientsin and the sinkinig of the Panay, alongtside with the dove-lilke attitude 0f the American ipress, Hitler was confidenit that the Americans would no fight. This gave him a free hand in Europe, which eventually led to World Ward II. Is his history repeating itself? Is the Pueblo the prelude to World War III? What is Bussia planning? D. D’Amours, 10 Elgin Street, Thorold Ontario » Torej s0 Ameirikanci, nasiprotno mednarodnemu pravu, vrnili Japoncem njihove politične begunce, katere so -oni — pesti|idili! To ni preprečilo druge svetovne vojne. Prodani in postreljeni Japonski politični begunci so iz svojih grobov s pusti pisali na stene “Babilona”: MANE, TEKEL PEREZ... J. ZUPAN iVovi berlinski zid — pravi obraz komunizma včeraj, danes in jutri Obiskovalci zahodnega Berlina težiko doumejo pregrado, ki loči ljudi onstran meje od meščanov Zahodnega Berlina. Večina bodeče žice je bila sedaj odstranjena grdi sivi bloki so bili zamenjani s slokimi betonskimi stebri in stari leseni opazovalni stolpi so izginili. INamesto opazovalnih stolpov so ipcatavili mikavne pravokotne zgradbe, ki sličijo bolj gorskim opazovalnicam kot strojničnim gnezdom. Prizor je na prvi pogled nekam tajinstven; toda natančnejši ogled odkrije kruto resnico. Kljub zunanjem videzu je novi zid komunističnega prvaka vzhodne Nemčije Walterja Ulbrich-ta v resnici večja zapreka in v naših časih manj verjeten kat okorna pregrada, zid, ki je pred šestimi leti osupel svet. Ulbrichtov načrt je bil spočet z jekleno učinkovitostjo in preskusen na modelu v vojaškem taborišču. Zbrali so nekaj najboljših atletov dežele, da poskusijo prebresti vse zapreke. Nobenemu atletu ni uspelo in pri teh poskusih ni bilo drugih ovir, to je policijskih psov in obmejnih stražnikov. Tretjina nove ..moderne meje“ je že dograjena. Ulbricht računa končati „obnovo“ celotnega približno 160 km. dolgega obroča okoli Zahodnegu Berlina do leta 1970 Ulbrictov načrt predvideva devet postopnih pasov v širini sto metrov ob meji- Vsak pas je kot mučenje v srednjem veku postopn0 težji, če se ubežniku posreči priti blizu težko zastražene meje, pride najprej do dveh skoraj 2 m visokih ograj. Prva zadržuje zgubljene živali, ob najmanjšem dotiku druge ograje 'se sproži alarm in tik te je prostor za patroliranje s policijskimi psi. Ako to ni dovolj, se begunec lahko spotakne ob napeti žici in sproži svetilne rakete. Sedaj je nesrečnik osvetljen od žarometov in pred mitraljzi Grepos, mejne policije. Okoli dvestopetdeset policijskih psov in petnajst tisoč mejnih stražnikov čuva rdečo svobodo. V vsakem opazovalnem stolpu sta dva stražarja s strogim ukazom: streljaj in ubij! Za slučaj težkega streljanja so opazovalni stolpi povezani s 188 novimi betonskimi trdnjavami, bunkerji. Po teh zaprekah pride asfaltirana cesta; dovolj široka za oklepna vozila, id so tako lahko hitro na zahtevanem mestu. Asfaltirani cesti sledi razorano polje in temu ..protifašistična tankovska jama1'. Protitankovska jama je namenjena v prvi vrsti za vsa motorna vozila v katerih naj bi ubežniki skušali uteči. Na zadnjem delu bega mora begunec preteči novo zamisel starega smrtnega predela. Ta pas je približno trideset metrov širok travnik ali prostor posut z žlindro. Močne živosrebrne žarnice napravijo v trdi noči tukaj najhitrejšega begunca lahek cilj in tarčo ubijalcev. Na nekaterih mestih je v tem pasu dodatna nevarnost, skriti 15 cm dolgi žeblji. V nemogočem slučaju, da pride begunec vendarle preko vseh teh ovir, se Tudi votivna kapelica, ki So j,> preživeli našega boja za svobodnega človeka proti krvavtmu nasilju komunistične laži postavili v Gaju Junakov slovenske pristave v Clevelandu, Ohio, bo pozne rodi avte ameriške celine opo-minjala, kako so: najboljši sinovi malega slovenskega naroda s svojo muče-niško smrtjo dali mogočen zgled, da za svobodo ni nobena cena previsoka. končno znajde jpred samim novim zidom. Novi zid je bolj gladek in višji od prvega (5 metrov v primerjavi s 3—4 za stari zid). Namesto stare bodeče žice je sedaj 'na vrhu zida približno četrt metra široka cev, kjer je vsak trden prijem nemogoč. Zid je snežno bel. Poleg estetske strani nudi obmejni policiji boljše ozadje za streljanje. Berlinski zid je učinkovito zmanjšal množičen beg Nemcev iz Vzhoda. Manj kot 3500 civilistom se je posrečil beg od leta 1961. V Zahodni Berlin je pribežalo tudi 499 mejnih stražnikov, težlka obtožba Ulbrichtovega režima. Novi zid bo verjetno odgnal že vsako upanje na beg. Dolga leta je bila tudi Jugoslavija hermetično, nepredušno zaprta. Beg na zahod, v svobodni svet je bila tvegana stvar. Naravne težave in prepreke se niso primerjale z nevarnostjo graničarskih strelov in policijskih psov. Enako kot berlinski zid in drugi mejni kraji vzhod-zahod beleži tudi kronika naših ljudi srečne pobege, hladne poboje mejnih stražarjev in ječe ter zapostavljanje po neuspelih poskusih bega. V zadnjih letih se je v Jugoslaviji to spremenilo. Komunistični gospodarski red ni mogel in ne more preskrbeti dela in zaslužka svojim ljudem-V množicah jih je usmeril v ,,kapitalistični svet“ s trebuhom za kruhom. Vladarji doma pa so brez velikih izjem sedaj vendar isti kot pred leti, ko So bile mejei zaprte in zastražene. Vse te našim ljudem dobrodošle spremembe so gotovo nujnost razmer. Jugoslovanski komunist je trenutno bolj prožen kot njegov tovariš v Vzhodni Nemčiji. Pravilo in cilj obeh je vseeno isti. Biti in ,ostati absolutni tiran doma, ob ugodni priliki pa razširiti kitimunizem še drugam. Priti g silo na oblast zahteva držati oblast s silo Ustavnosti ni bilo v začetku, zastonj je pri njih iskati ustavnost danes — in tudi jutri... JUGOSLAVIJA - NARODNOSTI -GOSPODARSKE RAZMERE (O domovinskega dospisnika J. G.) Statistično je ugotovljeno, da danes živi več Slovencev v tujini kot kdajkoli vpopreje. M'asovn0 zapuščanje domovine se je pričelo leta 1960, ko so jugoslovanski organi olajšali postopek za nabavo potnih papirjev. Takrat so ljudje 'potovali v zapadne evropske države, ker je tam prevladovala visoka konjunktura, delovne moči pa je primanjkovalo. Slovenec s svojim vedrim razumom in pridnimi rokami je v širnem svetu priznan, kot zavestna in sposobna delovna moč- Poznano je bilo, “kapitalisti” plačujejo po učinku in ne po barvi človeka. Vsak je odšel z gotovimi željami in 'načrti, te uresničiti; pa se je najipreje bilo treba priboriti do boljšega zaslužka. Le malo jih je mislilo na to da bi jim čas in nova nepoznana dežela preko računa potegnila črto. Čas, razmere doma in v tujini so torej bili faktorji, ki so prvotne načrte izpodrinili. Večji del teh “sezonskih” delavcev se je v svobodnem svetu že po najkrajšem času tako aklimatiziral, da želijo iti domov le še kot turisti. Spet drugi ostajajo v svetu zato, ker si skušajo gmotno še več pomagati; tretji pa so uvideli, da bo vrnitev prinesla nove probleme, to je, da ne dobe več stanovanja doma tam, kjer bi se radi zaposlili, ali pa so podjetja bila v “trenutni” krizi- Kje je torej razlog da danes toliko naših ljudi živi v inozemstvu? Jugoslovanski režim s Titom na čelu zelo želi in se prizadeva s pritiskom jugoslovanske narodnosti mod seboj pomešati. Njih cilj je ustvariti eno samo monolitno komunistično Jugoslavijo brez narodnosti. Pri tem poslu so jim Slovenci slkuro 'največji problem. Toda tudi Hrvati in Makedonci delajo preglavice Beogradu. Vzemimo tale primer: Leta 19G0 je v Jugoslaviji bilo ljudsko štetje V to štetje so seveda bili vključeni tudi tisti, ki so služili kadrovski rok-Poleg' običajnih osebnih podatkov so morali vojaki dati tudi izjavo če se smatrajo za Jugoslovane ali pripadnike kake narodnosti. Slučaj je nanesel, da je v neki vojašnici v Srbiji tedaj služilo 18 Slovencev. Oficirji so -Slovence nagovarjali cel mesec, da naj ikot narodnost navedejo da so Jugoslovani, toda kljub pritiskom ni nobeden od 18 sprejel tega naziva in se odpovedal slovenski narodnosti. Drugje je bilo seveda isto. Nekako v tistem' času so v Sloveniji -začeli prihajati “južni bratje”. Sami so izjavljali, da -so vedno kadar so proisili za večjo plačo, stanovanje ali kaj drugega dobili odgovor: ..Pojdi v Slovenijo, ki je država v državi in kjer se živi kot v Ameriki." Ta direktiva vseljevanja je prišla iz Beograda, kar je razvidno ir. sledečega: če se je pred 7 leti 'delavec v Sloveniji hotel vpisati v stanovanjsko zadrugo, je moral -biti najmanj pet let zaposlen pri istem podjetju, pri vpisu plačati 20% predvidene cene za zaželeno stanovanje, za katerega še sploh niso vedeli, kje ga bodo zgradili; priseljenec z juga je lahko takoj postal član. žal so to slabo izkoristili. Njim je stanovanje, naj bo tako ali tako, bilo dovolj; če ni šlo drugače, ga je pa podjetje, ki ga je zaposlilo , za'trsno" dalo v hotel i.n od meseca do meseca poravnalo račun. Zaradi teh in drugih ugodnosti je število teh priseljencev v Sloveniji tako hitro rastlo. Prirastek je bil tolik, -da se je po gotovih ip-odjetjih govorilo izrečno le. srbohrvatsk-o. Gradbena podjetja s0 za te ljudi, od katerih je večji del bil brez vsake kvalifikacije, osnovalo šole, kjer so jih usposobili za voznike na raznih vozilih. INa Ljubljanski univerzi menijo,, da je tam že več južnjakov kot pa domačinov. Študirajo lahko v svojem jeziku. Po nižjih večernih šolah, ker je slovenščina kot predmet za sebe, pri teh gostih profesorji na eno oko zamiže, ker menijo, da je za njih slovenščina pač težka. Na take in podobne načine je Slovenec bil in je še vedno v svoji deželi izpodrivanj je pa prekulturen, da bi se šel prepirat in se zato raje umakne. Z gospodarsko reformo pa je Beograd s svojo diskriminacijo slovensko ljudstvo najbolj prizadel. Fodjetjem je reforma omogočila, da lahko ljudi, ki jih ne morejo več zaposliti, enostavno postavijo na cesto. Iz službe pa slovenska podjetja n.e smejo izključiti kakega južnjaka ali drugega tujca, če mu ne garantirajo nekje drugega delovnega mesta. Jasno, da Slovenci žele v tujino; toda tudi to postaja iz dneva v dan težje. Visoka konjunktura, ki je zadnjih 10 let cvetela na zapadu, zadnje čase močno pada in se zdaj počasi stabilizira. Tc države v Evropi imajo danes že veliko tujcev da se resno boje potujčevanja. Tako danes ni več enostavno oditi v Zapadno Nemčijo, Švedsko itd.. Zaveden in delaven slovenski človek, ki se je vedno trdo in hrabro boril ®a svoj obstoj, je pred desetimi leti mogel iti v svet, ker mu komu- nisti doma niso odvzeli le imetja, temveč tudi možnost nadalnje eksistence Danes je 'pot sicer še odnrta, toda za delo v svetu je vedno težje; zato premnogim ne preostaja drugega, kot oditi v svet in prositi za politično zaščito. Resnično se človelk sprašuje, kje so sedaj tako opevane komunistične parole: „Vsi za enega eden za vse“, in kje laži, da v komunistični —pardon— „socialistični“ državi ni brezposelnosti... Dejanja govore sama! NOVICE IN GOVORICE Dlnlterjev ne bo; Znani Beograjski tednik „Ekonomska Politika" je v zadnjem času že qpetovano poudarjal, da bodo koraki predsednika ZD, da stabilizira dolar, imeli neposredni vpliv tudi na jugoslovensko gospodarstvo. Politika opozarja da bod0 Johnsonovi koraki o redukciji izvoza ameriškega kapitala in ostale mere, ki jih predlaga, povzročili poslabšanje sedanjih finančnih pogojev in gospodarskih odnosov. Sovjetska mornarica v Sredioaemskem morju: Sovjetska mornarica se v zadnjem času cesto zadržuje v vodah Sredozemlja, kar po mnenju jugoslovanskega časopisja vznemirja članice NATO. Jugoslovansko uradno mnenje je, da imajo Sovjeti isto pravico v Sredozemskem morju (kot recimo ZD in še več; njih prisotnost je upravičena že radi njene lastne varnosti in v zaščito dežel v iSredozemlju. Tudi Madžarom bodo nudili nekaj: Z novim letom je vlada dala odlok, da naj bi televizijska postaja v Novem isadu uvedla nekaj oddaj v madžarskem jeziku, namenjeno manjšinskemu prebivalstvu. Oddaje bodo trikrat na teden po približno 15—20 minut. Poudarek v teh oddajah bo na ekonomskih in socialnih reformah, novicah ipo vaseh, ter kulturi. Radio Ljubljana zanika1 Italijaisko časopisje je prineslo izjave, da misli Ljubljanska radio-televizijska postaja povečati svojo zmogljivost z namenom, da doseže večji del italijanskega področja. Ljubljanska postaja, ki je ena od treh največjih v Jugoslaviji, kategorično zanika izjave italijanskega časopisja in zagotavlja da ho zmogljivost ostala v mejah sprejetih na mednarodnih dogovorih. KO PROSLAVLJAMO INAŠE MRTVE JUNAKE, PRISEGAMO ZVESTOBO NJIH IDEALOM, KI BODO ŽIVELI VEČNO. — PO NJIH BODO SLOVENSKI DOMOBRANCI ŠLI PRED NAMI IZ RODA V ROD NA ČELU BORCEV ZA SVOBODO VSEGA 'ČLOVEŠTVA. — TO JE IN BO OSTAL NAŠ ZGODOVINSKI PONOS! — TA PONOS PA JE NAŠA OBVEZA DA TUDI MI VEDNO IN V VSEH OKOLNOSTIII NADALJUJEMO NJIHOV BOJ ZA BOGA — NAROD — DOMOVINO! Piers Dixor: DOUBLE DIPLOMA. The Life of Sir Pierson Dixon, Don and Diplomat. Published by Hutchirason, pp 322. 'Človek mora imeti zares svetniško potrpljenje če mu pride do rok Piersa DixOna življenjepis njegovega očeta (Življenj|e Sira Picrsoma Dixo-na, kavalirja in diplomiata), ki mu je pisec dal 'naslov DOUBLE DIPLOMA (Dvojna diploma). Vendar si ne moremo kaj, da ne bi vsaj v kratki h vrsticah predstavili te knjige tudi našim bralcem in jih tako opozorili na dokument naše dobe, ki mu je služil ®a osnovo dnevniki Sira Piensona Dixona. Sir Pierson Dixon. je namreč bil med drugim tudi britanski poslanik v Pragi prav tiste tragične februarsko dni komunističnega puča leta 1948 in bo zato knjiga marsikomu služila za osvežitev spomina in boljše razumevanje sedanjega dogajanja v bratski republiki ter vsega, kar bo še sledilo... Kar pa je tudi za nas prav posebej važno je to, dal je bil Sir Pierson Dixon tudi član britanske delegacije na zloglasni konferenci „treh velikih“ v Jalti februarja 1945. Zato je poleg drugega v knjigi za nas posebej zanimivo poglavje o Jalti, okoli katere očitno še vedno obstaja zarota molka; saj v angleškem jeziku praktičn0 ne najdemo literature o njej. In vendar za tiste, ki vsaj nekoliko poznajo ozadje zgodbe „treh velikih", Jalta v svojih posledicah daleč prekaša zloglasno konferenco v Miinchenu, o kateri je na razpolago cela poplava literature in ki še vedno velja za največjo diplomatsko prevaro vseh časov. Prva zasluga te nove knjige je pač v tem, da nam v odkritem, jasnem jeziku dopove, kako je bilo mogoče dobiti vojno na račun milijonov človeških življenj pa izgubiti mir za ceno stotih milijonov v sužnost pahnjenih narodov. Pri ponovnem prebiranju poglavja o Jalti pridemo do nujnega spoznanja, da v tej konferenci ne ležijo samo temelji „železne zavese" in „zidu sramu" v Berlinu, ampak tudi osnove vseh navidez paradoksnih, pa zato tem holj tragičnih dogodkov, katerih priče smo dan. za dnem širom sveta, in pri katerih p0 krivici zopet izgubljajo življenje milijoni ljudi. Tako beremo: ,,'Na začetku leta 1945 je bilo jasno, da je bil0 samo še vprašanje časa, kedaj bo vojna dobljena. Sedaj pa z retrospektivnim gledanjem lahko ugotovimo, da je to že bila stopnja, ko smo začeli izgubljati mir... Pri vadljanju je namreč dobila Sovjetska zveza..." Med tem, ko Britanci jemljeo nase sramoto Miinchenia —Chamberlain Hitlerju ni bil kos— je videti, da Amerikanci še niso prišli do zadostne korajže, da bi prevzeli nase sramoto te največje diplomatske zavoženosti vseh časov. Oglejmo si samo njihovo delegacijo, kakor je popisuje pisec v tej knjigi: Rccsevelt — živ mrlič. Stettiniusa so iprinesli v konferenčno dvorano na nosilnicah. Obema pa je bil za svetovalca Harry Hopkins^ ki ,,ni imel formalnega statusa v ameriški delegaciji, ki se je sam vrinil med Rooseveltove svetovalce in z leti postal njegova ,siva eminenca1, oziroma ,zli duh1. Levičar, ki nikakor ne bi mogel pristati na siilkakšno anglo-ameniško prednost na račun iSovjetov. Končno je ibil on, ne pa titulami državni tajnik Stettinius tisti, ki je preživel dan z Rooseveltom... Druga pričujoča oseba. . . je bil pozneje zloglasni Alger Hiss (obsojen zaradi špijonažel), ki je bil takrat dodeljen zunanjemu ministrstvu (State Department).11 Sir Pierson Dixcm, nedvomno najbolj podkovan in aktiven ekspert v delegaciji zahodnih zaveznikov, je o članih ameriške delegacije napisal v svoj dnevnik sledeči končni komentar: ..Nobeden izmed Ant rikanccv nima pojma o jugovzhodni Evropi!." 2. februarja 1945 sta britanska in ameriška delegacija odšli z Malto v Jalto, ne da bi se pred tem na stopnji ministrov le količkajl zedinili o kakršnikoli realni skupni politiki. Nista imeli nobenega načrta 0 vodstvu konference. Ni bilo nikakšnega v naprej dogovorjenega dnevnega reda in so torej bile zaradi tega že v naprej dane možnosti za nasprotujoče si nastope obeh delegacij. Toda tudi Britancev Sir Pierson Dixon ne odvezuje vse krivde. Ko popisuje sprehod, ki ga je skušal izkoristiti za posvetovanje s svojim šefom, pravi: „Toda Anthoity Eden ni bil pri volji, da ibi razpravljal o tem ali onem načrtu za postopek. Tako je bil najin sprehod po vrtu brez haska in ni privedel do nikakšnih sklepov. . . Ob najini vrnitvi je bila terasa polna raznih maršalov, ki so se sončili...11 Sledi še en ključ za razumevanje nesreče: ..Problemi konference so bili pogreznjeni v požrtije in neprespane noči.11 — Učinke vodke najdemo popisane vsepovsod v tem poglavju... Dve poglavitni temi konferenc sta bili ,,Združeni narodi in Poljska — zares dve najbolj važni točki vse jaltske konference11. In Sir Dixon nadalje pravi: ..Točki, ki ju je tudi knjižil Stalin v svoj račun.11 — Tu je bil rojen zloglasni ./veto11 in odločena je bila nova razdelitev Poljske. Nemčija je bila razdrobljena. Sovjeti s0 dobili tri glasove v glavni skupščini Združenih narodov. Poljska je dobila novo vlado v Moskvi izurjenih iko-munistov- .(Roosevelt si zaradi tega ni delal skrbi,11 pravi Sir Pierson. „Ob podžiganju Harryja Hopkinsa je veroval vsem Stalinovim zagotovilom o dobrih namenih. Od tega trenutka ni bil0 nikakšnega dvoma več, da bo Poljska imela po vojni komunistično vlado. „Ko je britanska delegacija poskusila pokazati nekaj odpora v vprašanju poljskih zahodnih meja,11 je Stalin zaradi ameri.šk,. indiferentnosti vendarle dosegel svoj namen tudi v tem vprašanju.11 Tudi Jugoslavija je kajpak bila med žrtvami te konference. „Anthcny Eden je r repričal jugoslovanskega kralja Petra, da se sporazume s Titom in je bil sedaj odločen, da Se morata kraljevski ministrski predsednik šubašič in Tito pod pritiskom -zahteve treh velikih v Jalti še enlkrat sestati. Čez nekaj kratkih mesecev je bilo tega sporazuma konec in komunist Tit0 je dobil popolno kontrolo nad državo." Grčijo je rešil samo čudež, da ni prišla pod komunistično oblast, O balkanski konfederaciji na konferenci mi bilo govora. ,,'Ni dvoma, da je bil Stalin prepričan, da bo na ta ali oni način ves Balkanski polotok prej ali slej prišel pod njegovo nadzorstvo," pravi na tem mestu Sir Pierson Dixon. oSaj je dobil igro v vseh drugih vprašanjih." Usoda čehoslovaške, Madžarske, Romunije in Albanije je bila že v naprej odločena. Skozi vse poglavje- o jaltski konferenci se vleče kot rdeča nit okus po mrzlem cinizmu, ki je odločal o usodi milijonov svobodnih ljudstev. Tako za konec lahko preberemo, da je ip-ri zasedanju kjer so razpravljali o odobritvi zaključnega komunikeja, „vladalo zelo veselo razpoloženje; Stalin je venomer ponavljal ‘OK’, ministrski predsednik Churchill in pre-zident Roosevelt pa ‘harašo’ — in točka za točk0 je bila odobrena..." Kar bo tisoče in tisoče jugoslovanskih beguncev — žrtev jaltske konference —, ki jim b0 knjiga prišla do rok, nedvomno najbolj razburilo, je dejstvo, da So -se naši zostopniki pri zaveznikih kot predstavniki suverene zavezniške države enostavno uklonili pritisku in šli na .sporazum" s Titom samo zato, da so za nekaj prekratkih mesecev še ohranili svoje osebne položaje, ne glede na to, kaj je med tem trpel in kaj je še čakalo narod v domovini. — in ti ljudje in njihove kreature so se toliko let drznili in imajo še obraza, da blatijo gen. Rupnika in gen. Nediča za dejanja, ki sta jih morala vršiti sredi svojih trpečih narodov pod pritiskom tuje okupacije. — Tudi zato knjigo priporočam samo tistim, ki imajo zares dobre živce in se znajo obvladati. FRANC MEJAČ - 50-lot ni k Mihvaukee, Wis. — Večletni predsednik slovenskega društva ,.TRIGLAV" in milvvauškega „TAB'ORA“ in član glavnega odbora ZDSPB TABOR, domobranec FRANC MEJAČ bo v nedeljo 19. maja 1.1. dočakal svojo 50-letnico rojstva in svojega življenja. Jubilant Franc se je rodil pred petdesetimi leti v Zalogu. Kot zaveden slovenski katoličan in odločen antikomunist se jc v letih žalosti s tisočimi izselil v Avstrijo. V taborišču v Spitalu -se je leta 1947 oženil z zalo rojakinjo iz D. M. v Polju Minko Ja-kopovo. Iz Avstrije je prišel v Ameriko, kjer so se mu v zakonu rodili 4 otroci: Janez, Franci, Ani in Deni. Domobranci in soborci, triglavani ter prijatelji iskreno čestitajo k polstoletnemu življenju ter mu prijateljsko voščijo dahi mu Bog dodelil še dolgo vrsto let zdravega življenja, v ponos svoji družini in v radost protikomunističnih borcev in prijateljev. Še na mnoga leta, Franc! Pozdravljen. ič ~n - k JERNEJEVA PRAVICA Dolgih štirideset let je garal pri Sitarju neutrudno je obdeloval polje, postavil novo hišo, nazadnje pa ga je mladi gospodar nagnal, zavrgel kot nekoristen predmet... Da to je bil Cankarjev hlapec Jernej... Pravice ni našel nikjer, dokler si je ni vzel sam: zažgal je Sitarjevo kmetijo. Šestdeset let je tega, kar je Cankar napisal to simbolično povest. Odsihdob se je marsikaj spremenilo marsikaj... Pravica nima več zavezanih oči. — Ali pa? Stanovanja ni imel; niti najskromnejšega- Imel pa je ženo in otroka, dobro voljo pošteno srce in delovne roke. Iskal je in našel. Našel je skromno stanovanje, v katerem ipa bi moral prej postoriti marsikaj. Besedovala sta z lastnikom stanovanja. Uredi si stanovanje sam, je dejal lastnik; kakor si boš uredil, takšno stanovanje boš imel. Morebiti ti ga bom celo prodal... Preprosti delavec s poštenim srcem je verjel besedi moža. Iskal jč denar; nekaj tu nekaj tam. V' podjetju so ga cenili, pa mu niso odrekli pomoči; celo njihovi delavci so opravili potrebna dela v stanovanju. Nekaj denarja je dobil na občini, si sposodil... Stanovanje je bilo v glavnem urejeno. Vodovod, stranišče, kopalnica in še marsikaj. Poldrugi milijon sposojenega denarja je vložil v tuje stanovanje za katerega je mislil, da bo njegovo. Saj je tako rekel lastnik — mož .beseda! Vzel je posojilo in kupil nekaj opreme. Ko pa je pripeljal še ostalo pohištvo, so bila vrata zaklenjena, ključ ipa v varnem žepu gospodarja. 'Nte, vseliti se ne more je zvedel! Delavec, ki je v tuje stanovanje vložil poldrugi milijon izposojenega denarja, ni verjel. Ni mogel verjeti- Bil je na cesti... In tovariši z občine ki skrbe za stanovanje občanov? Nič. Ti imajo J že vsi stanovanja. Gospodar je ponudil delavcu, da mu stanovanje proda- Za milijon in dve sto tisoč. Na sodišču naj bi uredila stvar. Delavec si je sposodil še ta denar. Moral je, če je hotel priti do strehe. Prinesel je denar; gospodar pa: „Tcga denarja nočem!" Torej tega denarja noče, je razmišljal delavec, in ker mu je ponujal (.stare) dinarjei se mu je zazdelo, da je mislil gospodar pri. prodaji stanovanja na devize. Teh pa ni imel; niti si jih ni imel kje sposoditi. Kakor Jernej pred šestdesetimi leti je tudi naš delavec stopil v hišo pravice. Bila jc t0 velika, mogočna hiša. Tu stanuje pravica. Pravica tudi zanj. Možje so poslušali, kimali poklicali priče, spet poslušali, 'kimali, poklicali priče, spet poslušali, kimali, poklicali priče dokler ni nekdo vpra- šal: „.Ja, odkod pa delavcu poldrugi milijon za popravilo stanovanja?" Ko so mu povedali, da mu je precej tega denarja posodilo podjetje, so se možje zamislili, kimali itd. in nazadnje vprašali kako to, da je podjetje posodilo delavcu toliko denarja. Prisotnim je zaprlo sapo, delavcu so se zašibila kolena; lastnik stanovanja, v katerem je med tem stanoval in plačeval najemnino (v dinarjih) že nekdo drug, pa se je zvit0 nasmehnil- Precej časa je že minilo) veliko mesecev, delavec pa še vedno nima stanovanja, v katerega je vložil poldrugi (sposojeni) milijon, ki ga mora zdaj vračati; niti ni v hiši pravice dosegel, da bi mu lastnik vrnil omenjeni denar. Kajti ničesar nimata pismenega, nobenega pismenega dogovora... Cankar je svojega Jerneja pisal pred šestdesetimi leti, ko na svetu še ni bilo pravice in pravičnosti, ko ni bilo poštenjakov, ko je imela Pravica še zavezane oči- Ne zdaj tega ni. Sedaj je Pravica oslepela. Vsaj zdi se tako... Te zgodbe se ni izmislil kakšen političen ^migrant, ampak jo je napisal neki F. Grivec v ,,Dolenjske,m listu", ki izbaja v Novem mestu, dne 6. aprila 1967, torej v rojstnem krajni tako važnega borca za pravice »ljudstva" in »delovnega človeka", kot je bil v začetku revolucije "tovariš” Osolnik, partizanski propagandist in povojni prosvetni minister LltS. IZ DRUŠTEV Vsem članom zveze! V okrožnici št. 3 smo poudarili da bo letošnje leto, leto junakov Grčaric in Turjaka, ki so dali svoja življenja na oltar domovine pred 25. leti. Strašno gorje se je zneslo nad našim slovenskim narodom v letih tuje okupacije. INarod je trepetal in umiral pod tujim kopitom, »a še bolj je trpel pod tiranijo in morijo slovenske komunistične Osvobodilne Fronte". V 25 letih človelk marsikaj pozabi toda zločin, zagrešen nad cvetom našega naroda, ne bo pozabljen: pokolj slovenskih oficirjev in legionarjev v letu 1943 nam bo vselej živ. Umreti so morali mučeniške smrti, ker s0 se uprli zločinom, ki jih je nad našim narodom vršila O.F. Prvi odpor se je rodil v Ljubljanski pokrajini. Treznost in upravičen vzrok sta pripeljala slovenske može in fante v odkrito borbo proti zlu vsega človeštva — mednarodnemu komunizmu. Želja in sikih Vaških straž pa je bila dati vsaki postojanki in edinici vojaško sposobne in izobražene oficirje. Ni bila krivda slovenskih oficirjev, ,če so bile postojanke Vaških straž vodene od oseb z manjšo vojaško izobrazbo. Vztrajali so na svojih mestih in ipoti, Ikot to zahtevajo pravila vojaškega stanu v narodni in državni ustavi. To se pravi: služiti narodu in domovini po določilih, ki jih izda od naroda priznano predstavništvo. Narodno-predstavniški organi, tako doma kot v tujini, pa so se premalo zavedali resnosti položaja in nevarnosti, ki je pretila slovenskemu narodu. Zato je danes težko opravičevati naše narodne 'predstavnike, ker se niso znašli m ukrenili nekaj, kar bi narodu (koristilo tako v medvojni kot v povojni dobi. S ponosom pa lahko trdimo, da so slovenski aktivni oficirji in podoficirji ostali zvesti svoji vojaški prisegi in so častno branili ustavo jugoslovanske vlade, kot jim je bilo naročeno po razpadu leta 1941. S krvjo so potrdili svojo zvestobo d» naroda in domovine. Med tem ko je vlada v Londonu s svojimi predstavniki, med njimi tudi 2 Slovenca že pričela polagoma trgovati s predstavniki Titovih komunističnih tolp, je slovenski narod zavračal vsak kompromis s komunistično OF. Zato bosta imeni Grčarice in Turjak; za vselej zapisani v slovenski zgodovini. Silovenski oficirji na Grčaricah in preprosti fantje na Turjaku so nam dali visok zgled, da ni nobena žrtev prevelika za korist naroda. 'Slava protikomunističnim borcem četnikom z Grčaric in legionarjem > s Turjaka! Naj nam te žrtve pri Vsemogočnem izprosijo čimprejšnjo rešitev Slovenije izpod komunističnega jarma! Milan Zajec, predsednik Januar 1968 Vsem odbornikom, elanom in prijateljem ZDSPB TABOR želin, vso srečo in obilo božjega blagoslova v novem letu 1968! V 23 letih našega begunskega življenja se je v nas marsikaj spremenilo ne da bi se tega zavedali. Preveč pozabljamo, čemu smo nase prevzeli vse žrtve, ki jih je od naši zahtevala (Domovina in vera, v kateri smo bili poučeni. V najhujših dnevih preizkušenj smo bili zvesti idealom: BOG-NA-HOD-DOMOVINA; zato jim ostanimo zvesti tudi danes, v hvaležnosti do božje Previdnosti ki nas je ohranila v življenju. Letošnje leto bo let0 žalostnih spominov. (Ne bo se težko spomniti na tiste dneve v jeseni leta 1943, .pred 25 leti, ko so pod navalom srpa in kladiva padali slovenski legionarji in četniki ter je njihova telesa sprejela slovenska zemlja v Kočevskem Bogu, Mozlju, Jelendolu in drugod. •Na Grčaricah so Ikomunisti s pomoči« Italijanov uničili postojanko slovenskih četnikov ki so bili zvesti svojemu 'narodu in svoji vojaški prisegi. V mogočnem gradu Turjaku pa so se pred navalom brezbožnih komunistov, kot nekdaj njihovi očetje. pred navalom Turkov, hranili slovenski legionarji, ki so po padcu te trdnjave šli v slavno smrt. ZDSiPB' TABOR se trudi in prizadeva da se med slovenskim narodom v svobodi ohrani spomin na te junake, zveste slovenski zemlji in narodu, ispomin na slovenske častnike in ispomin na kmečke sinove, ki so branili svoje domove v tistih težkih, težkih dnevih. Na skupni proslavi, !ki se bo vršila prve dni septembra v Milwaukee jim bom0 izkazali javno priznanje in hvaležnost za njihove žrtve ter s tem pokazali svetu, da smo ostali zvesti njim ki so nam v svoji oporoki pred 25 leti naročali: Ostanite enotni in branite slovenski narod pred suženjstvom komunizma. Naj bo leto 1968 posvečeno spominu junakov z Grčaric in Turjaka, kakor tudi vsem drugim žrtvam komunistične revolucije v .Sloveniji. In naj bi bila naša Domovina-SIovenija kmalu spet rešena komunističnega suženjstva! BOG—NAROD—DOMOVINA! Milan Zajec, predsednik ZDSPB TABOR GLAVNI ODBOR Organizacijska sporočila: Na oheftem zboru DSPB Toronto, je bil za predsednika izvoljen Stah< Pleško. Na občnem zboru DSPB TABOR-Cleveland, je bil za predsednika izvoljen Ivan Hočevar, za tajnika Hinke Zupabčič in za blagajnika Janez Žnidaršič. DSPB TABOR-MilHuuukee pa bo tudi letos upravljal odbor ki ga vodijo Frlnrce Mejač, Lojze Galič in Ivan JakoS. Na letnem taboru DSPB TABOR-Buenos Aires pa je bil za starešino izvoljen Ivan Korošec, za tajnika pa Marjan Amon. V poslovni dobi 1968-69 bo posle pomožnega upravnika glasila TABOR, opravljal Rudi Lekšan iz Clevelanda. Famozni up ravni k pa naproša vse poverjenike za list ki ®ei niso položili obračuna za leto 1967,, da tn čimpriej store. Prireditve: Že danes opozarjamo ;na zvezino proslavo 25. letnice Grčaric in Turjaka, ki se bo vršila v Mihvaukee začetkom septembra. Cena za potovanje iz Clevelanda v Mihvaukee, ob priliki 25. letnice Grčaric in Turjaka, ho okrog 20 dol. na osebo, člani iz Kanade naj skušajo dopotovati v Cleveland in od tam nadaljevati pot z avtobusom. 25. letnico Vetrinjske tragedije, leta 1970, bo ZDSPB med drugim proslavila tudi s posebnim spominskim obiskom v Vetrinju! Tisk: Septembrska številka “Tabora” bo posvečena 25. letnici dogodkom na Grčaricah in Turjaku. Vsi, ki so bili pri tem udeleženi naj bi gvoje doživljaje popisali, da ne gredo v pozabo! Socilalni sklad: DSPB TABOR Windsor, Ganada, je nakazalo upravniku sklada vsoto 130 dolarjev, kot izkupiček jesenske družabne prireditve. Čestitamo k tako sijajnemu uspehu! Spomnite se tistih^ ki so najbolj prizadeti in potrebujejo našo moralno in materialno pomoč. Splcčno: Glavni odbor je s posebnim pismom čestital generalu Westmorelandu k odličnemu zadržanju ameriških čet v Vietnamu med zadnjo komunistično ofenzivo. Vsgm članstvu želi srečno Novo leto Gral. W. C. Wcstmoreland, poveljnik ameriških čet v Vietnamu! Zgodovinski referat je izmenjal nadvse zanimiva pisma z britansko ambasado v Washingtonu. Celotna korespondenca bo objavljena. Septembra meseca bo poteklo 25 let od ustanovitve Slovenskega domobranstva! Važno; Organizacija borcev je ZDSPB TABOR. Zato v vseh svojih pi-smih) dopisih ali člankih, objavljenih v časopisju, vselej uporabljajte to polno ime ZDSPB TABOR! Milan Zajec, predsednik Pavle Borštnik, tajnik Tema za razmišljanje Človek usode je tisti, ki zna izkoristiti pniložnost in okolimsti za izpolnitev svojega zgodovinskega poslanstva. John F. Kennedy -j- FRANCE HOČEVAR Je bil rojen aprila 1900 v vasi Selca fara Dobrnič na Dolenjslkem. Ko so se začele ustanavljati vaške straže, je bil med prvimi, ki je prijel za orožje in se uprl komunističnim morilcem. Najprej je bil v svoji rojstni vasi že septembra 1942. Ker je bilo fantov borcev premalo, komunisti so pa čedalje bolj ogrožali vas. katera je bila obdana od vseh strani od gozda, so se umaknili in odšli v Trebnje. Tam je bil do italijanske kapitulacije, potem pa je odšel v Ljubljano, kjer je pričakal konca vojne. Odšel je v Avstrijo, od tam pa takoj naprej v Italijo. Tam je bil ipo različnih taboriščih. V Ameriko je prišel leta 1951 in sicer v Denver Colorado od tam pa v Cleveland, kjer je bil vseskozi. Delo je dobil v tovarni. Ko se je pred 11 leti organizirala tukaj domobranska organizacija, je bil takoj zraven. Bil je vedno pripravljen pomagati, posebno pa še denarno. Ko smo na različnih veselicah prodajali za dobitke srečke je on vedn0 širokogrudno kupoval, vedno je dejal: „Moraš kupiti saj ni važno, da kaj dobiš, to gre za naše siromake invalide kd0 jih bo podpiral in pomagal, ako mi ne“ ? Leta 1964 je bil na operaciji, lotila se ga je neozdravljiva bolezen rak, je še vedno zahajal, ako se v tistem času ni nahajal v bolnišnici. Ko je bil že tako daleč v bolezni, da ni mogel več govoriti, je imel pri sebi svinčnik in papir in napisal, kar je imel komu kaj povedati. Tako je delal še tudi na naši predzadnji veselici. Zelo rad je zahajal na „Orlov vrh“ h kapelici, kjer se je v molitvi spominjal svojih mrtvih soborcev- Ko so mu bili tedni že šteti, je še napravil dve prav lični klopi za pred kapelico na ,,Orlovem vrhu“. Vedno si je želel, da bi še enkrat obiskal domovino, katero je tako ljubil. Nihče ni verjel, vsaj zadnje čase ne da se mu bo želja izpolnila, saj je bil že tako slab, da je komaj hodil. On je vztrajal in dosegel. Vrnil se je domov „samo na obisk, čez dober mesec se vrnem", tako je zapisal pred odhodom. Pa se mu želja, da bi se vrnil nazaj ni izpolnila, kajti ko je prišel domov k hčeri je po enem tednu že umrl. Svoje trudne oči ja zatisnil za vedno 7. julija 1967 v Leskovcu pri Litiji, na domu svoje hčere. Dragi France, počivaj v miru božjem v slovenski zemlji, katero si tako ljubil. Mi Tvoji soborci od društva Tabor pa Te bomo ohranili v lepem spominu. H. Zupančič Na Veliki petek, 11. aprila 1968 je umrl v starosti 83 iet javni delavec dr. Jelenec Celestin na domu družine Blazinšek v Carapachayu — Buenos Aires. Janezu v spomin Še kod mlad ipioba sem Te poznal, ko si zahajal v našo vas k dekletu, katero si poročili in odpeljali na svoj dom kakšne tri ure hoda iz naše vasi. Potem so pretekla leta, ko se nisva videla. Začela se je vojna vihra. Kot zaveden Slovenec si se takoj .pridružil protikomunističnim borcem. Bil si dodeljen kot podnarednik naši četi in moji desetini desetar. Bili smo si kakor bratje, hudo delili s hudim, dobro z dobrim. Skupno smo hodili v patrulje, zasede in akcije; bili sm0 si res pravi prijatelji saj se je naše prijateljstvo ukalilo v najtežjih dneh slovenskega naroda. Še se spomnim, kak0 je kilo decembra 1944, ko smo zadnjič skupaj obiskali tvoj dom tvojo ženo in družinico, kako smo prepevali. Saj je vse kazalo, da se bliža konec vojne i.n s teboj vred smo pričakovali vse drugačnega, kot je prijel. Ob koncu vojne si z ostalimi soborci odšel v Vetrinje. Z zadnjim transportom si tudi ti odšel, kljub temu, da si že vedel da domobrance vozijo farizejsko kramarski Angleži v smrt Vse prošnje tvojih soborcev niso pomagale, da bi se ne vrnil. Preveliko je bilo hrepenenje po ženi, družinici in domu- ,,Kamor so |šli drugi, grem še jaz,, pa saj) vseh tudi ne bodo pobili11. To so bile zadnje besede, katere si izrekel ob slovesu iz Vetrinja soborcem. A kako bridko si se motil. Tekla so leta; zvedeli smo, da si bil v Teharju, da so vas strašno mučili. Nekdo je vedel povedati da te je videl na vojaškem kamijonu zvezanega. Vsako poizvedovanje za teboj je bilo zaman; k družinici se nisi vrnil. Vsem je bilo znano da si nekje končal. Kje in kako, tega ni zvedel nihče. Pa je prišlo čez leta do naključja, da se je morilec sam izdal. Tvoj sosed- V .pijanosti je izblebetal in. se hvalil, kako te je mučil. V Teharje je šel po tebe. Hotel te je umoriti v Kočevskem Rogu, pa ni mogel vzdržati, da bi te do tja pripeljal. Pri Lescah nad Dvorom te je potegnil s svojimi pajdaškimi morilci s kamijona, te grozno mučil in te končno razčetveril kot pred nekaj sto leti Matija Gubca v Zagrebu. Pozneje je šel tvoj sin iskat še kakšne sledi za tabo. Tam, kjer so te mučili je našel samo še veliko gumbov od: vojaških oblek; to je bilo vse drugo je uničil čas. Tako vemo, dragi nam nepozabni soborec Janez, kje in kako si končal. Ne vemo, kje počiva tvoje izmučeno in razmrcvarjeno telo. So ga pokopali ali so ga morda zverine raztrgale? Vem0 pa za kraj, kjer si končal. Vsi smo trdno prepričani, da pride čas, ko bo dana možnost, da na tistem mestu, kjer te je domači morilec usmrti],', postavimo križ Tebi v spomin. Tam ob tistem križu bomo prižigali svečke, tam se bomo sestajali Tvoji preživeli soborci ter se Te bomo v molitvi spominjali. Mislili bomo na vse vesele in žalostne dni ki smo jih preživeli skupaj. Ti, dragi, nepozabni Janez, pa počivaj v miru božjem! Slava Tvojemu spominu! Tvoj soborec H. West Allis . . 12. marca 1908. Člani Tabora Mihvaukee s° se polnoštevilno zbrali na svojem letnem občnem zboru, ki se je vrišil pri članu Lojzetu Jakliču, ki vodi znano slovensko gostilno ge. Kristine Kolar v West Allis. Ponovno so izvolili stari ožji odbor1, ki ga sestavljajo Franjo Mejač, Lojze Galič in Ivan Jak os. Poleg rednih društvenih zadev so ise največ razgovarjali o 12- občnem zboru Zvaze D. S. P. B. Tabor, ki se bo letos prvič vršil v Milwaukee, združen z zvezin0 proslavo 25-letnice Grčaric in Turjaka. Pred kratkim je odšel v Vietnam Janez Kunovar sin člana Tabora Ivana Kunovarja. Torej za idejo, za katero se je boril o,če že pred 25 leti doma, se bori tudi srn daleč na tujem proti svetovnemu komunizmu. Slovensko kulturno društvo Triglav ®e bo tudi letos, kakor do sedaj vsako leto spomnilo vseh slovenskih protikomunističnih žrtev med drugo svetovno vojno na dan 30. maja (spominski dan) is .sveto mašo in kratkim sporedom. Posebno pomembno bo letos ker se bo ta proslava vršila v Parku Triglav pred kapelico, ki je bila lansko leto posvečena tem žrtvam. Franjo Mejač IZ RDEČEGA RAJA Argentina in Vietnam: Iz uradnih poročil jugoslovanske agencije Tanjug sledi, da naj bi ZDA kupile lažje pešadijsko orožje za Vietnam v Argentini. To poročilo je bilo natisnjeno tudi v Borbi s primernim komentarjem, ki trdi. da je to znak, da želijo ZDA vmešati Latinsko Ameriko v vietnamsko vojskovanje; to pa zato, ker ZDA ne morejo pridobiti drugih svojih zaveznikov za vietnamsko vojskovanje. Bdeči agitator — „po.slarl2c iniru“? Iz uradnega jugoslovanskega časopisja posnemamo, da je Tito na potovanju po Aziji zato, da bi obvaroval svet pred novim vojskovanjem. Uradna radijska agencija trdi, da je v tem času, k0 je mir v nevarnosti zaradi odprte „ameriške agresije'1 to potovanje Tita nujno, Iz nadaljnjih izjav jugoslovanskih uradnih krogov se doznava, da leti ugotavljajo, da je sedanje stališče ZDA smatrano kot direktna ofenziva proti takoimenovanim ,,neopredeljenim držvam". Zaradi tega je dolžnost zagovornikov ,,'neopredeljenega bloka", da najdejo nov način borbe in opozicije proti tem napadom. Interesantno pri tem je, da se skuša zločinec in vodnik ene od najbolj krvavih partij svetu predstavitj kot miroljubni golobček, v resnici pa se le boji, da ne bi on kot njegova partija zdrsnili iz komandnih položajev, ki se zaradi gospodarskega poloma že itak tresejo, čudno pa se zdi, da kljub bombardiranju komunistične propagande proti ZDA, malo ali nič ne čujemo o tem v zapadnem tisku- Kulturne "cene; Revija „Kaplje“ je pred nedavnim zapisala oceno Kocbekovega dela „Listino“. Kocbek je namreč v tem svojem delu, ki je izšlo z veliko zamudo, napisal spomine na svoje medvojno politično delovanje v okviru OF. Zanimivo je to, da je v oceni citiranih več 'kritičnih odlomkov, kot na primer: „...Tito je med AVNOJ-jem izjavil Jaku Avši-eu, da bodo Slovenci po vojni imeli svojo vojsko s slovenskim komandnim jezikom. Da iz tega ni bilo nič, ugotavlja recenzent, smo krivi deloma vsi Slovenci, v prvi vrsti pa slovenski voditelji..V nekem drugem odlomku Kocbek ostro kritizira oblastniški o'dno« RP do krščanskih socialistov. V nekem drugem članku izvije „Kaplje“ beremo naslednje: „če je res, da SZDL nikoli ni delala razlike med partijci in ‘nepartijsko’ (kot pravi Vida Tomšič) množico, kak0 potem to, da sedijo v zveznih in republiških vladah samo komuni>sti“. . . Zdi se, da so komunisti precej v defenzivi, čeprav oblastnike zelo srbijo roke. da bi zaprli pisce teh „pamfletov“. Glas iz domovine: Tujci, ki prihajajo sem na počitnice ali obiske, vidijo Jugoslavijo še kot dokaj svobodno, državo, kjer naj bi bilo tudj vedno več svoboščin. To pa je zelo površna ugotovitev. Res je, da se je partija, oziroma so se partijci zelo oddaljili od ideologije, tudi mnogo stvari je dovoljenih, o katerih bi pred 10 leti še sanjati ne mogli. Te svoboščine pa so znak nujnosti časa in imajo čisto določeno mejo. Ni dovoljeno ničesar, kar bi ogrožalo ali pa nekoč moglo, ogrožati oblast Zveze komunistov. V tem se slej ko prej ni ničesar spremenilo. Kmetje so še vedno na slabem položaju, .čeprav je popustljivost tudi na tem področju. Obdavčenje kmetov je veliko, država pa jim nudi zelo malo. Država ima vso trgovino v rokah, plačuje kmetom pol manjše cene kot v sosednjih državah, stroški pa se gibljejo na isti višini. Z gotovostjo se da trditi, da kmet še nikoli ni bi! tako izkoriščan kot prav sedaj. Pilehiter optimizem: V zadnjih mesecih smo večkrat culi, da se gospodarska kriza v Jugoslaviji obrača na bolje, toda dejstva kažejo ravno nasprotno, to je, da se še prav niti začela ni. Plače s© vedno slabše, cene pa počasi in vztrajno naraščajo. Da bi vsaj malo rešil; brezposelnost, bodo oblasti vpeljale deljen delovni čas (od 8—13 in 14—17), s čemer si obetajo spraviti iz služb matere, ki so sedaj zaposlene in na ta način napraviti prostor nezaposlenim, zlasti mlajšim. Gospodarska politika pa taka: Vodilni komunisti se ne morejo zediniti, kakšna naj bi bila uradna gospodarska politika za leto 1968, kar se j^spo kaže iz ostrih debat med njimi in iz ukrepov Tita samega, na podlagi katerih so nekateri prvaki bili postavljeni na hladno. Vlada skuša dobiti Kttjaki — Slovenci! Klic v zahtevi našega časa slovenske bitnosti na tujem je neizprosen, vsak dan silnejši — je prva naslednja točka našega programa: SLOVENSKO ZAVETIŠČE INe b0 to naš novi nujni davek, niti ne novo potrebno breme skupnosti. Našia častna obveznost SLOVENSKO ZAVETIŠČE bo naš izgovorjeni kot, bo naša sigurna pokojnina, bodo velike obresti našim prispevkom skupnosti! Mora biti delo: vse naše emigracije brez razlike vseh organizacij in združenj, vsth in vsakega, ker bo toplo zavetje vsem in vsakemu, ki ga bo potreboval In zato, ker mora SLOVENSKO ZAVETIŠČE POSTATI REALNOST. Jiitžo žerovnik, predsednik pripravljalnega odbora nekak skupni imenovalec ekonomske politike in ta naj bi bil: Ekonomična uporaba dohodkov, povečanje in modernizacija produkcije in liberalizacija zunanjega trga. S temi ukrepi vlada upa doseči večjo zaposlitev mladih intelektualcev in več kreditov za podjetja, da si bodo ta mogla nakupiti potrebne stroje in povečati eksportiranje svojih produktov. V TISKOVNI SKLAD so darovali: Bajc J.( Canada ..... 1,50 dol. rev. Mavser Jože, USA 6,50 dol. Lovišček Richard, USA 2,— dol. Prodaja knjig ...... 1.500 — pes V INVALIDSKI SKLAD so darovali: Cesar Marijan, Moron . 400 pesov Ga. N- N. V. Ballester . . 150 pesov r Član DS'PB Tabor v Argentini Gričar Franc, ki se je 8. marca 1968 preselil v Cleveland, USA, je podaril več oblek, perila in knjig za naše invalide. ZA ZAVETIŠČE: Žerovnik Jože Caseros . 400 pes. N. N., L. del Mirador . . 2.000 pes. SLOVENSKO ZAVETIŠČE BO DELO VSE SLOVENSKE EMIGRACIJE IN NIHČE NE BO IMEL PRAVICE ZASLUG. VSA PRAVICA BO PRAVICA REVEŽEV, ZASLUGA PA PRIPADA NAŠIM MRTVIM. SLOVENSKO ZAVETIŠČE BO IZGOVORJENI KOT POMOČI POTREBNIM SLOVENCEM IN ZA VSTOP NE BO POTREBNA LEGITIMACIJA. VSEBINA Mayo 1810 — Mayo 1968 ......................................... Lest we lorget (F. Grum) ...................................... Book review (R. Lukež Jr.) .................................... May the truth be known ........................................ Dopis zgodovinskega referenta ................................. Slovenian Inidependence ....................................... Ideja in čas (E. O.) .......................................... Kardelj priznava .............................................. Začetki, razvoj in organizacija rdeče vojske v Sloveniji (F. Gram) Težnja po dobičku (P. B.) ................................... Vojni hudodelci (F. Gr.) ...................................... Razjpoke v rdečem carstvu ..................................... Brani mi brani (A. Potokar) ................................... Bela kuga v domovini (G. F.) .................................. Politični begunci — poceni blago (Florijan Slak) .............. Novi berlinski zid (J. Zupan) ................................. Jugoslavija —• narodnosti — gospodarske razmere ............... NOVICE IN GOVORICE ............................................ MNENJA IN VRENJA .............................................. Jernejeva pravica (—n —k) ..................................... IZ DRUŠTEV .................................................... V SPOMIN ...................................................... IZ PISEM ...................................................... IZ RDEČEGA RAJA ............................................... TARIFA REDUCIDA Concesičn N9 8133 FRANOU EO PAGADO Concesičn N9 2619 Mii« 11!) 114 117 118 122 126 127 129 131 135 137 139 140 141 142’ 144 146 148 149 152 153 157 159 159 Kesistro Nacional de la Propiedad Intel. NO 933.090