C. K. pošti!
Vedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbaliner“« I>nnaj V. Zentagasse 5.
Štev. 22.	V	Trstu,	v	sredo	15.	novembra	1911.	Leto	IV.
VODI POTK SVOBODI!
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLIENCEV
UREDNIŠTVO
se nahaja v Trstu ulica Boschetto 5,
Telefon 1570.
U PR rt V N IS TV 0 Dunaj V. — Zentagasse 5.
Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o
Naročnina:
za celo leto.........4'40r)K.
za pol leta..........2'20 K
za četrt leta .... 1’10 K Posamezna številka 18 vin.
I*r. 125|U 2
D Imenu njegovega Veličanstva cesarja 1
C. kr. deželna sodnija v Trstu je po predlogu o. kr. državnega pravdništva razsodila, da ustanavlja vsebina članka: »('ToveŠko življenje in steklo« uvrščenega v časopisu »Železničar« z dne Trst 1. novembra 1911 Št. 21 in sicer od besed »Dno 17. septembra« do besede »Koliko časa še ?« vse znake pregreška po § 300 k. z.
Potrjuj*} se vže uvedeno zaplenjenje imenovane tiskovine, prepoveduje se razširjanje iste in ukazuje se uničenje nabranih primorkov in istih ki imajo se nabrati, ko hitro postane navzoči odlok pravomočen.
RAZLOGI.
V zaplenjenem članku se skuša z zasmehovani oni. neresničnim pripovedanjem in s prevračanjem dogodkov razsodbe c. kr. kazenskega deželnega sodišča v Dunaju v nič devati in tako druge k sovraštvu, k zaničevanju in k pritoževanju brez uzroka zoper državno oblastnijo ščuvati.
To pa vsebuje vso objektivne znake pregreška po § 300 k. z.
Trst, dne 8. novembra 1911.
k ^	Podpis nečitljiv.
0. k. deželna sodnija v Trstu.
Železničarske zahteve
v odseku za državne nastavljence.
Odsek za državne nastavljence se je dne 7. novembra t. L 'posvetoval o predlogu pododseka za železničarje. Za pododsek je Heine predložil predlog, na katerega se je pododsek zedinil, da izloči vsako sirankar-sko-politično tendenco in da z združenim nastopom pomore železničarjem do uspeha. 0 predlogu pododseka smo poročali že v zadnji številki našega lista.
Posl. Zenker (divjak) bi želel, da bi zastopniki vlade naznanili svoje stališče napram predlogu poročevalca. Predlog predstavlja zares minimum, tega, kar je potrebno za zadovoljitev in pomirjenje uradnikov.
Posl. Angermann (Poljak) nasvetuje gradbo državnih hiš za stanovanja, raz-dolževati sklad in pospeševanje asociacij za pocenjenje živil.
Finančni minister dr. Meyer pravi, da uraduje sedanja vlada šele dva dni, torej se še ni mogla s tem vprašanjem v njegovi celoti pečati. Nadalje pravi, da v predlogih odseka še vedno ni dana podlaga za zbližanje odseka in vlade, ker se je treba ozirati na finančno razmerje. Izvedba predlogov pododseka iz financielnih ozirov ni mogoča. On torej ne more druzega, kakor da nato opozori odsek. Vloženi predlogi glede železničarjev prekoračijo vse meje fi-nancielne možnosti in stavijo v nevarnost tudi druge akcije za državne uradnike radi pričakovane 'zvratne veljave.
Posl. Kemetter (kršč. socialec) priporoča, naj se izbere najvažnejše zahteve železničarjev in se jih v polni meri izpolni.
Post. Burival (češki nacionalec) svari pred zavlačevanjem in opozarja, da po vladnem predlogu povprečno pridobil uradnik 230 kron na leto, po predlogu pododseka 300 kron; podw 'adnik ali sluga po vladnem predlogu 54, oziroma 76 kroti, po predlogu pododseka pa 170 kron; delavec po vladnem predlogu 52 kron, po predlogu odseka pa 160 kron. .
Železniški minister dr. baron Forster pravi, da bi ga z zadovoljstvom navdajalo, ako bi se kmalu prišlo do sklepa. Zatrjuje, da se je tudi sedanja vlada že od začetka postavila na stališče že vložene vladne predloge. Trdi, da sedanja akcija ni osamljena, temveč je nadaljevanje že skozi več let negovanih odredb.
Kar se tiče predlogov pododseka po-vdarja minister, brez da bi točnejše označil svoje stališče, da je razlika med vladnimi in odsekovimi predlogi jako velika. Od 14,000.000 na 38,000.000 je že velik naskok. Izvaja nadalje, da bi bila stvar sedanje vlade, da se posvetuje, vkoliko se mora približati tu navedenim zahtevam. Želi, da bi čimprej prišlo do sklepa, ker ne le osobje, temveč tudi uprava je potrebna miru.
Posl. Jaroslav Marek (češki socialni demokrat) izjavlja, da se pridružuje predlogu pododseka in da le v interesu hitre rešitve zapostavlja gotove daljesežnejše zahteve. Kat' vsebuje predlog pododseka, je minimum tega, kar more deloma ublažiti bedo uslužbencev.
Posl. sodr. Tomschik zavrača izvajanja železniškega ministra, ki je opozarjal na tistih 35 milijonov, ki se jih je od l. 1905 naprej baje porabilo za zboljšanje železniškim uslužbencem. Popravlja, da je v tem znesku vštetih sedem milijonov, ki se jih je porabilo za zgradbo personalnih hiš, ki so torej le investirani. Po računih železniškega ministerstva znašajo letni dohodki enega sluge povprečno 1200 kron, za enega delavca povprečno 1000 kron. To dokazuje, da je zboljšanje nujno potrebno. V odseku so nekateri govorniki poudarjali, da zvišanje stanarinskih doklad ne zaleže, ker bodo hišni gospodarji to vtaknili v žep. hekateri govorniki so priporočali gradbo personalnih hiš. Traja pa vedno par let, predno je zadostno število stanovanj na razpolago. Napram poslancu Germanu izjavlja govornik, da je zahteva po ponovnem premotrivanju železničarskih zahtev le zavlačevalni manever. Zahteve so železniškemu ministerstvu popolnoma jasne, torej ni treba ponovnih premotrivanj. Denar pa se lahko dovoli, ako le imajo stranke resno voljo zastopati predlog za 38 milijonov kron. Socialni demokratje so v svojem predlogu pokazali, odkod je mogoče dobiti denar na razpolago. Tukaj se ga pa naenkrat noče imeti.
Končno svari govornih pred nadaljnim pristriženjem predloga in zavlačevanjem akcije. Z malenkostmi se ne bo doseglo miru. Ako se imenuje 38 milijonov velik znesek, se ne sme pozabiti, da se mora ta znesek razdeliti med 220.000 železničarjev !
Govorili so še dr. Schmeral, Guggen-berg in Pacher na kar je bilo soglasno sklenjeno predlog pododseka sprejeti kot podlago specialne debate.
Draginja in Kapitalizem.
(Konec.)
Kakor pri volni, tako so v zadnjih letih poskočile cene tudi pri drugih surovinah n. pr. pri ovčji volni, kožah, lesu, kavčuku in pri največ rudah in seveda tudi pri proizvodih, ki so napravljeni iz teh tvarin.
Vsa ta naraščanja cen pa dokazujejo temeljne napake današnjega kapitalističnega družabnega reda. Vzrok temu je, da se razni deli proizvajanja neenako razširjajo, nekateri hitreje drugi pa počasneje. Tp je posledica bistva kapitalizma, ki prepušča zasebnemu kapitalistu popolnoma proste reke, da svoj kapital naloži, kjer hoče. Na ta način se pojavljajo slučaji, da se en produkcijski del hitro razširja med tem ko drugi v razvoju zaostajajo. Razširjenje produkcije je vsled tega čestokrat odvjsno od napačnega mnenja posameznika in ta anarnija v produkciji je v tesni zvezi z zasebno lastnino. Kdor torej hoče te nezdrave razmere odpraviti, mora biti tudi za odpravo zasebne lasti; kdor hoče trajno odpraviti vzroke draginje, se mora boriti za socializem, katerega stremljenje je postaviti vso družbo v gospodarja produkcije.
Nered v produkciji pa občutijo tudi podjetniki. Podjetnik trpi na svojem dobičku, katerega mu omejuje konkurenčni boj, če krize poostrujejo boj. Naravno je, da skuša na svoj način v svojo lastno korist odpraviti take razmere. To skuša doseči na ta način, da odpravi konkurenco s tem, da stremi po skupnem nastopu na svetovnem trgu.
Sredstva v to so karteli in trusti. Podjetniki počno s tem, da nastavijo skupne cene svojim proizvodom, pozneje kontigen-tirajo produkcijo, porazdele medsebojno trg in končno ustonove skupno prodajalno pisarno, katere naloga je prodajati proizvode vseh združenih podjetij po enakomernih cenah.
V	trustu se pa odreko vsa podjetja popolnoma svoji samostalnosti in upravlja se jih jednakomerno iz enega skupnega mesta. Na ta način je odpravljena vsakoršna konkurenca, ki je preje regulirala cene in združeni kapitalisti torej lahko nastopajo popolnoma brezobzirno proti konzumentom, ki so jim glede cen na milost in nemilost popolnoma izročeni. Karteli imajo pa za kapitaliste tudi to ugodnost, da znižani produkcijski stroški, ki v nekaterih industrijah jako hitro napredujejo, ne pridejo v korist konzumentu, temveč da še povišajo dobiček podjetnikom.
Cene ostanejo visoke, čeprav se stroški zdatno manjšajo m podjetnik pograbi sad tehničnega napredka.
Čim važnejše je blago za množice, tem težje je obremenjujejo kartelirani podjetniki v škodo odjemalcev. Najnevarnejši so pa karteli tistih delov industrije, ki tvorijo najmočnejšo oporo kapitalističnemn narodnemu gospodarstvu: montanske in železarske zveze.
V	DUsseldorfu se je plačalo za tono
v markah	za surovo železo za premog
leta 1891	do	1895 ........... 48	932
»	1896	»	1900 ........... 56	9-60
»	1901	»	1905 ........... 57	10-40
»	1906	» 1909 ..... 69	11	70
Povišanje cen je torej znašalo pri su rovem železu 45 odstotkov in pri premogu 25 odstotkov. To povišanje je seveda imelo nadaljne posledice; stroji so postali dražji, premog, najvažnejše pripomožno sredstvo za industrijo, se je podražil. Vsled tega so se podražili tudi proizvajalni stroški vseh ostalih tovarn in s tem tudi cene proizvodov. Tako povzroča podražitev ene stvari nešteto drugih, dokler končno pride v roko konzu-mentu, ki seveda v največ slučajih nima pojma o vzrokih podraževanja. Kartelna misel pa prodira v vedno širše kroge in tako lahko opažamo, da se že pojavljajo karteli v fabrikaciji strojev, v tekstilni industriji, v kemični in lesni industriji, v tovarnah za kovine in papir i. t. d. Njih glavni smoter je: Visoke cene, velik dobiček. Po kartelih se pa ne podražujejo le fabrikati temveč tudi vsakdanje potrebščine: pivo, sladkor, sol, špirit i t. d. Dogaja se pa tudi, da inozemski trusti razširijo svoje kremplje po tujih narodih. Tako vidimo, da izkorišča gospod John Rokefeller, ki je poglavar roparske družbe »Standard Oil Company« in petrolejski kralj, skoraj vse narode sveta s svojim trustvoskim petrolejem. To so pojmi modernega industrialnega kapitalizma. Njegovo orožje ni več nizka cena s katero, po Marksovih besedah, buržoazija podira kitajski zid, On sam postavlja v močnih kartelih visoke zidove, ki vedno očividneje ločijo posedujoče od nemaničev. Ti niso njegovi hlapci le na delavskem trgu, temveč tudi na blagovnem trgu se daje le tistim, ki imajo. Toda tudi tu se mora povzdigniti gospodarski red na višjo stopnjo, če hočemo odpraviti draginjo, ki jo povzročajo karteli. Ce hočemo napraviti konec organizaciji zasebnih podjetnikov, potem moramo odpraviti zasebno last sploh. Tu pa ne pomaga nikakoršna postava proti kartelom, temveč edino le razlastitev; nikakoršno sredstvo kapitalistična razredne države, temveč le socializem.
Draginja, pod katere vplivom danes množice trpč, pa nima le tu navedenih vzrokov, poostruje je še država sama. Ona lahko na najrazličneje načine vpliva na blagovne in živilske cene in to dela povsodi le v korist posedujočih. Zato bi se dalo že danes draginjo ublažiti, če bi tisti, ki trpe pod vplivom draginje, državo prisilili, da bi ne
PODLISTEK.
Nočna doklada.
Čarobna noč. Bleda mesečina se razliva po goleni kraškem pečevju. Niti najmanjša meglica ne zakriva svetlih zvezd. Tihi mir vlada povsod. V bornih vaških kočah je že davna ugasnila zadnja luč. Vse počiva. Ali čuj! — Na železniški progi je slišati težke, zaspane korake. Kdo neki še tava okrog in moti tajinstveno nočno tišino ?
Izza ovinka se prikaže temna postava. Železniški čuvaj je, ki mora obhoditi progo. On ne sme spati nocoj. Mehanično, kakor že neštetokrat opravlja svoj posel. Po polnoči se je odpeljal iz N. na bližnjo postajo, ki je šestnajst kilometrov oddaljena od prve. in sedaj mora vso to progo peš obhoditi. Pregledati jo mora ali je vse v redu. Dve uri je že korakal po trdem gramozu. Sedaj pa je utrujen in si hoče malo odpočiti. Sede torej na kamen ob progi, položi kladivo in ključe poleg sebe in postavi svetilko na stran. Globoko se zamisli. —
V	mislih je doma v svojem bornem stanovanju pri žepi in otrocih, ki sedaj mirno' spavajo. Uboga žena pozabi tako vsaj za nekaj časa britke skrbi. Ravno pred odhodom mu je pripovedovala, kako seje zopet vse podražilo. Za pičli možev zaslužek dobiva vedno manj. Krompir, fižol, sladkor, petrolej, vse je dražje. Zopet bo treba rezati manjše koščke kruha. In plača? — Ta ostane vedno enaka. Toda ne! Mnogokrat
mislila vedno le na dobiček posedujočih, temveč tudi na bedo nemaničev. Torej ni boj proti draginji le boj za socializiranje družbe, temveč tudi boj za socialno gospodarsko politiko v državi.
Tehnični pregled.
Veliki učitelj delavstva, Karol Marks, je v svoji znameniti knjigi »Kapital* primerjal odnošaje delavca k stroju in napovedal velik prevrat v kapitalističnem proizvajalnem načinu, ki ga povzročijo stroji. Toda ne le revolucijo v proizvajalnem načinu nam je napovedal Karol Marks, temveč tudi velike izpremembe v delavstvu samem. Vsakemu izmed nas so znani učinki stroja na delavca. Povsod je strojno gospodarstvo potisnilo kvalifikacijo delavstva navzdol. Delitev dela med delavstvom ni omejena le na nje same, temveč je z velikanskimi koraki prešla tudi na stroje. Dandanes imamo skoraj povsod delaven stroj. Posledica tega pa je, kakor vsi le predobro vemo, da se na vsakem polju potisne izučenega delavca v stran. Neuk delavec in ženska stopita na mesto izučenega delavca. Tehnični prevrat pa pri tem še ne najde zastoja, razvoj sili vedno naprej, ker ga goni kapitalistična konkurenca in profit. Vidimo tudi, da bodo v nedaljni prihodnjosti delavne dvorane v tovarnah izpraznjene » nekvalificiranih delavcev«. Vsak tehnični napredek, vsak nov stroj ustvarja za prizadete delavce nove delovne pogoje, pri katerih naj opravlja delavec le še nadzorovalno ali pa postrežno delo. Neki pri gradbi panamskega prekopa zaposlen inžener je na podlagi pet mesecev trajajoče delovne dobe ugotovil sledeče: V enem mesecu je ena parna lopata izkopala povprečno 14.000 kubičnih metrov zemlje. To so bili stroji, za katerih postrežbo in nadzorstvo je bilo treba z inženerjem, strojniki itd. 298 mož. Ako se računa, da en delavec v osemurnem delavniku izkoplje 4.6 kubičnih metrov zemlje, bi bilo treba za 623.700 kubičnih metrov na mesec, kar sedaj opravijo stroji, 5460 delavcev. To pomeni torej, da prihrani parna lopata nad 5000 delavcev.
V	listu »Technische Rundschau« je v Gdanskem inžener Scheuer napravil jako zanimivo statistiko o moderni tehniki. Staro idilično vodno kolo je proizvajalo komaj za deset konjskih sil. Danes pa so v Ameriki ob reki Feather (izg. fšzer) Francisove turbine, ki proizvajajo z enim samim tekom
mu je od pičle plače odtrgana kakšna kronica globe. In vkljub temu mora opravljati naporno službo, da si prisluži borni kruh. Hoditi mora po progi ob vsakem vremenu, najsi bo vročina ali mraz, v ostri burji in dežju. Koliko noči mora prečuti, medtem ko drugi mirno spijo. In vkljub temu mu vsega primanjkuje. Niti nočne doklade mu ne privoščijo, da bi si mogel vsaj nekoliko okrepčila kupiti za svojo težavno nočno službo.
Misli ga povedejo v bogate hiše. Tam imajo ljudje vsega dovolj. Lahko se zabavajo kolikor se jim poljubi. Namesto suhega kruha jedo potico, pečenko in druge take stvari. Spijo v mehkih posteljah in kadar kam potujejo, se peljejo z brzovlakom, ki ima spalne in jedilne vozove. Tako nikdar ne to grešajo razkošja.
Da, nocoj ima priti izvenreden brzovlak, s katerim se peljejo člani društva industrialcev v Trst. Tem je dobro, ker lahko razsipavajo denar, ki so jim ga pripravili drugi.
Predno so vstopili v brzovlak, so napolnili svoj želodec z mastno pečenko in cvrtimi piščanci in kdove s čim še. Vse to pa so zalili z najboljšim vinom in penečim šampanjcem, med tem ko je on pred odhodom v službo pojedel le nekoliko nezabeljenih koruznih žgancev in neko kavi podobno tekočino iz praženega žita.
Zdajci se oglasi zvonec bližnje čuvajnice in naznanja prihod brzovlaka.
Cu vaj se zgane. — Želodec mu začne kruliti. Do prihoda vlaka je še osem minut.
18.000 konjskih sil.
Leta 1881 se je smatralo ladjo z 9900 tonami in hitrostjo 17 vozlov (1 vozel = 7.71 metrov) že velikim in izredno hitrim. Leta 1907 pa se je gradilo ladjo ,,Lusitania“ na parne turbine z 38.000 tonami, 25 vozlov hitrosti in 68.000 konjskih sil.
V	enem plavžu se je moralo leta 1840 v eni uri vzdigniti in dovažati dve toni rude in premoga 12 metrov visoko. Moderni plavež pa zahteva na uro 80 ton rude in premoga v višino 40 metrov. Leta 1850 je prišlo iz enega plavža na leto 3500 ton surovega železa, dandanes pa pride že
160.000 ton.
L. 1860 se je smatralo obratni parni stroj s 100 do 120 konjskimi silami že velikim, dandanes pa so v obratu že stroji z
10.000 do 12.000 konjskimi silami; turbine celo s 27.000 konjskimi silami. Železniška lokomotiva je 1. 1858 razvijala približno 300 konjskih sil, leta 1909 pa že približno 1600.
Vračunano je, da mora dvanajst ljudi osem ur na dan delati, ako hoče opraviti delo ene tehnične konjske sile. Zračunalo se je, da bi samo za spravljanje premoga na dan, ki se ga je leta 1900 nakopalo v Nemčiji, bilo treba 1,500.000 ljudi. Ako bi tehnika pri dobivanju premoga ne bila tako velikansko napredovala, bi bilo v Nemčiji treba stotisočev ljudi, da bi pripravili vso količino premoga, ki se ga porabi.
Kako pa je ob enem rastla hitrost v prometu ? Leta 1800 je poštni voz v 12 urah prevozil okoli 50 kilometrov ; leta 1900 je železniški vlak v 12 urah prevozil 800 kilometrov. Hitrost prevažanja oseb se je torej 16 krat pomnožila. Primer dvigala iz leta 1768 z modernim dvigalom kaže, da so se obratni stroški znižali od 36 vinarjev na pol vinarja za tono dvignjene teže.
Končno še en primer za znižanje blagovne voznine: leta 1800 seje moglo prepeljati eno tono blaga na daljavo 100 kilometrov za 60 kron; leta 1900 se je isto množino blaga za isto ceno lahko prepeljalo 2500 kilometrov daleč.
Ako zasledujemo velikanski razvoj moderne tehnike v vseh strokah, ako vemo koliko človeških sil je vsled tega skoraj odveč in da delujejo takozvana mrtva telega, potem bi po mislih in razumu mnogih morali tudi proizvodi biti ceneji. Ali je to res ? Ali vzdržuje velikansko pocenjenje proizvajanja le približno enak korak s cenami po katerih se proizvode prodaja? Mirno in odločno lahko trdimo, da ni lako. Uteme-
Lahko torej še povžije borni košček kruha, ki mu ga je pred odhodom dala skrbna ženica seboj.
Ko ga hoče izmotati iz robca, mu odpade kruh in se skotali po nasipu. Počasi in previdno se skobaca čuvaj po nasipu navzdol, da poišče kruh. Išče in išče, toda ne more ga najti.
Med tem pa se prikaže v daljavi dvoje luči. Čuvaj se trudi, da bi čimprej zopet prišel do tira. — Toda prepozno. — Po bli-skovo zdrdra brzovlak mimo, še predno je čuvaj mogel priti na vrh, in zgine v noč. —
Aj, to bodo zopet sitnosti, si misli čuvaj. Prav gotovo je bil tudi pri tem vlaku kak kontrolor, ki nima druge naloge, kakor nabirati kronce.. — In kruha vkljub temu ni našel. Lačen gre zopet naprej po progi. —
V	bližnjem grmovju skovika sova. —
*
*	*
Nekaj dni po tisti nesrečni noči pride k čuvaju železniški mojster z nekim papirjem, ki mu ga prečita:
»Dne 13./VII. ni bil prožni obhodnik Andrej P. pri brzovlaku štev. 6/d na svojem mestu. Radi tega njegovega zanemarjenja službe se ga kaznuje z globo ene krone.
Za progovzdrževalno sekcijo v N.
N. N.«
O ironija usode ! Ravno v tisti noči je mnogo premišljeval o nočni dokladi. In sedaj jo ima v obliki globe.
Zopet manj kruha..........
Štev. 22.
sŽELEZii iC A K«
Stran III
ljevanje tega značilnega pojava: hiter razvoj tehničnega napredka, cenejše proizvajanje in napram temu nizke plače delavcem, dragi proizvodi v prodaji, vse to se nahaja v kapitalističnem gospodarskem redu in proizvajalnem načinu. Dokler bodo proizvajalna sredstva v lasti zasebnega kapitala, dokler bo obstajala konkurenca in profit, tako dolgo ne bo delovna moč delavstva v polni meri plačana, tako dolgo tudi ne bodo znižane cene proizvodov vsled tehničnega napredka.
Socialni demokratje delujejo z vsem svojim znanjem in z vso svojo močjo za spremenitev kapitalističnega gospodarskega reda v socialističnega, ki ima namesto izkoriščanja zatiranih delavcev porabiti velikanski tehničn' napredek v splošni blagor.
Strankarski zbor
rzzrr nemške socialne demokracije,
V	Inomostu se je od 29. oktobra do 2. novembra t. 1. vršil strankarski zbor nemške socialne demokracije. Vdeležencev z mandati je bilo 159. Kongres je otvoril sodr. Hols-hammer, ki je naglašal, da je zborovanje kongresa v Inomostu simptomatično. Tudi Tirolska, kije bila dolgo časa zavetišče najtemnejše reakcije, se ne more več upirati luči svobode. Besedo je podelil sodrugu Adlerju, ki je viharno pozdravljen naglašal pomen tega kongresa. V deželi zborujemo, je dejal, ki je veljala doslej za gnezdo vse avstrijske reakcije in že samo to dejstvo, da zboruje socialno-demokratični kongres v glavnem mestu te dežele, kaže na mogočno prodiranje socializma. Resnost sedanjega položaja zahteva brezpogojno in nujno mednarodno edinost. Nečloveška draginja tlači ljudstvo, ljudski sovražniki se družijo v mogočno, sklenjeno falango, imperialistična pijanost obhaja orgije. V tem trenutku je železna složnost proletariata dvakrat potrebna.
V	nadaljnem govoru se je dotaknil Gautsche vih napadov na železničarje in na uradništvo in njegovih izzivajočih groženj zoper socialno demokracijo. Groženj se ne bojimo, je končal dr. Adler, v boju rojena stranka smo, močnejši in večji bomo postali v boju! (Burno pritrjevanje).
Na predlog sodruga S k a r e t a so bili izvoljeni za predsednike sodrugi P er ne r-storfer, Abram in To m sch i k.
Sodr. Pernerstorfer se naj prej spominja umrlih sodrugov, ki so umrli izza, zadnjega kongresa, potem dunajskih žrtev
17.	septembra. Ž globokim občutkom izrečeni nekrolog je zbor poslušal stoje.
Potem pozdravlja zastopnike bratskih strank in sicer sodruga M U 11 e r j a, sodru-ginjo Z i e t z o v o in sodr. Kautskegaiz Nemčije; sodr. Trockega za rusko, dr. K u n f i j a za ogersko, P i 11 o n i j a in Olivo za italijansko, Vitij k a za rusinsko in Kristana za jugoslovansko socialno demokratično stranko.
Nato so zunanji zastopniki pozdravili zbor v imenu svojih strank, in sicer v imenu nemške stranke sodr. M U11 e r in Kautski, \ imenu ruske sodr. T r o c k i j, v imenu ogerske sodr. K u n f i, italijanske P i 11 o n i, ukrajinske Vitij k in v imenu jugoslovanske sodr. Etbin Kristan.
Sodrug Kristan je na kratko označii napredek jugoslovanske socialne demokracije,
o	kateri ni treba misliti, da vzgaja same Njeguše, dasi nima nobenega razloga, da bi zatajevala svojega člana, čigar temperament je bil pač silnejši od naukov, ki jih je sprejel vase. Da je baron Gautsch hotel izkoristiti tisti nespametni in nerodni atentat za svoje protisocialistične namene, je umevno ; ni pa dokaz državniške modrosti. Abnormalni izbruh z gnjevom prenapolnjene dalmatinske duše bi bil tudi Gautschu lahko dokazal, kako zavožena je vladna politika. Sodrug Kristan je omenil tudi notranja vprašanja socialne demokracije v Avstriji, rekoč da se bodo težave morale premagati, ker je naloga in potreba proletariata močnejša od hipnih nesporazumov. Narodnost in narodni interesi se ne morejo tajiti; ali odvesti nas ne smejo
od zavesti mednarodne solidarnosti proletariata. Strankinemu zboru želi, da najde pot, po kateri pridemo najbolje do skupnega cilja. (Živahno odobravanje.)
Sodrug S k a r e t je nato prečital brzojavne pozdrave, ki so došli kongresu. Ceško-slovanska stranka pozdravlja zbor in pojas-nuje, da topot le zato ne pošlje svojih delegatov, da ne bodo družabni oziri ovirali delegatov v razpravi o tretji točki dnevnega reda.
Ko so se rešile še nekatere formalnosti, je sodr. Pernerstorfer zaključil sejo.
Isti večer (29. m. m.) ie dospel tudi sodr. .Juraj Demetrovič kot zastopnik hrvaške stranke.
Drugi dan (30. oktobra) je podal sodr. S k a r e t poročilo strankinega vodstva. Poročal je o izvajanju nove organizacije, ki je pričelo takoj po libereškem zboru. Sredi re-organizacijskega dela pa je bil razpuščen državni zbor in trebalo je iti v boj, še predno je bila popolnoma izvedena nova organizacija. Baron Bienerth se je pripravil, da razbije socialno demokracijo, a moral se je vkloniti sodbi volilcev. Njegovi ljubljenci, krščanski socialci so doživeli posebno na Dunaju gro zovit poraz. Ko je videl uspeh volitev, je moral odstopiti.
Zanimivi so podatki o volitvah. V devetih deželah je nemška socialno demokratična stranka pridobila 37.078 glasov, v treh pa izgubila 8 309 glasov, tako da znaša prirastek 28.770 glasov.
Rednih članov so imele politične organizacije koncem letošnjega junija 128.000 moških in 17.823 ženskih. Lani je bilo vseh članov 114.316. Organizacija pa se ni le povečala, temveč tudi zboljšala. 88 odstotkov vseh organiziranih članov je v političnih društvih.
Obširno poroča sodr. Skaret o delovanju tajništva, ter omenja, da se zopet rnnože konfiskacije in politični progoni.
. Sodr. Austerlitz je poročal o strankinem časopisju. V tem oziru je pri nemški stranki opaziti velik napredek. Nemški sodrugi imajo sedaj že šest dnevnikov. Po trikrat na teden izhajata dva lista, po dva krat na teden sedem, tednikov je enajst. Strokovnih glasil v nemškem jeziku je 50. Razventega imajo znanstveno revijo »Der Kainpf«, iist za mladino »Der juuendliche Arbeiter« in list za izobraževalno delo »Bil-dungsarbeit«, protialkoholni list »Der Abstinent« in humorističen list »Neue Gltihlichter«.
To je gotovo lepo število in milo se nam stori, ako pomislimo, da mi Slovenci komaj vzdržujemo edini dnevnik »Zarjo« in pet strokovnih listov. Toda tu ne pomaga jadikovanje. Posnemajmo raje nemške so-druge, ki mnogo žrtvujejo za delavski tisk in naši listi bodo mnogo bolje uspevali.
Poročilu sodr. Austerlitza sledijo poročila sodrugov E m m e r 1 i n g a o upravi, H e im an n a o strankini knjigarni, dr. E 1-lenbogna o blagajni in dr. Danne-berga o izobraževalnem delu.
Iz poročila sodruga dr. Ellenbogna je razvidno, da je imela stranka 524.689 K 68 vin. dohodkov • ter 502.627 K 67 vin. izdatkov; Volilni sklad je imel 248.840 K
01	vin. dohodkov.
Jako zanimivo je poročilo dr. Dane-b e r g a o izobraževalnem delu. ^al da nam omejen prostor ne pripušča, da bi ga obširno priobčili. Tukaj ga moremo podati le v jako kratkih potezah. Na Dunaju je v prvi vrsti delovalo znanstveno društvo »Zukunft«, ki je skrbelo za predavanja, za cikle predavanj in za pouk. Posameznih predavanj se je posredovalo v sezoni 1908 do 1909, 1091, 1909—1910, 1357, 1910—1911 pa 1452. V enakih sezonah je bilo 321, 408 in 358 ciklov. Najvažnejše delo na tem polju je dunajska delavska šola. V dveh tečajih po 120 ur, ki so razdeljene na 30 tednov, se poučuje narodno gospodarstvo, državo- in družboslovje, zgodovina socializma in avstrijsko pravo. Zadnje leto je obiskovalo prvi tečaj 121, drugi pa 65 sodrugov.
Izven Dunaja je delo mnogo težavnejše,
vendar je centrala tudi v tem oziru mnogo storila. Zadnje leto je posredovala 150 posameznih predavanj in 46 ciklov. Meseca avgusta se je priredila delavska šola tudi v Podmoklih na Češkem. Obiskovalo jo je 36 sodrugov in 2 sodružici. Uspeh te šole se kaže v praksi v tistih organizacijah, od katerih so jo člani obiskovali. Mnogo se je storilo za izobrazbo članov tudi v drugih organizacijah.
(Konec prihodnjič.)
početje „ J>rofes io ni sten- Vereina“
v (lržavnožel. delavnicah.
Naš bratski list »Eisenbahner« piše:
Kaj se dela, da se zboljšajo razmere v delavnicah državne železnice? Zabavlja se čez socialnodemokratično organizacijo, da nič ne dela, išče se somišljenikov, katerih seveda ni težko najti in osnuje se novo društvo. Tako se je delalo tudi takrat, ko se je .porodilo takoimenovano »društvo pro-fesionistov na c. kr drž. žel.« Posamezniki, ki bi na vsak način radi splezali na površje (glej Jos. Novaka v Ljubljani, opomba pisca), ki pa seveda normalnim potom tega niso mogli doseči, so začeli iskati med profesijo-nisti nezadovoljnežev in indiferentov ter so z njih pomočjo ustanovili separatistično organizacijo profesijonistov. Da bi pa čim lažje tudi iz naše organizacije odtrgali nekaj ljudi, so izjavili, daje njih novoustanovljeno društvo nepolitično in le gospodarsko.
Da so spravili pravcato mešanico skupaj je pač naravno, umevno je pa tudi, da so indiferenti, kot najštevilnejši, dobili vodilno vlogo v tej organizaciji v svoje roke, ter da so jim krščanski socialci zvesto ob strani stali. Da je pa postala družba popolnejša, se ji je priklopilo še nekaj nemških nacio-nalcev in pa takih poštenjakov, katere je socialno-demokratična organizacija zbog njih posebnih lastnosti postavila na cesto. Da taka zmes ne more imeti trajnega obstanka, je bilo takoj v prvem trenotku vsakemu pametnemu človeku jasno. Eno pa je treba pred vsem pribiti in sicer, da so bili skoro vsi člani društva profesijonistov v Linču v sovraštvu do socialno demokratične organizacije edini in to zaradi tega, ker baje socialni demokratje niso za profesijoniste ničesar storili.
Mi se za stvar nismo dosti brigali, ker smo vedeli, da tudi ta pojav kmalu zgine ter se povrne pamet. Varali se nismo. Po dveletnem, popolnoma brezplodnem obstanku, lahko danes v Linču rečemo: nekdaj smo imeli v Linču neko društvo protesionistov.
V	par tednih je ta organizacija popolnoma razpadla in le tucat nepoboljšljivih sebič-nežev je še, ki ji pripadajo. Vsi drugi člani so se pa zopet povrnili v naše vrste m sicer iz sledečih razlogov:
Ustanovitelji društva profesionistov so po ustanovnem rumeljnu pričakovali velikanski pristop članov, ki je pa seveda izostal. Člani so vedno počasneje pristopali in tudi podružnice, ki so se ustanovile na sedežih raznih državnoželezniških delavnic, niso uspevale. Delalo se je z najumazanejšimi demagogičnimi in sebičnimi sredstvi, toda vse zaman. Gibanje je vedno bolj hiralo in to posebno zaradi tega, ker društvo profesijonistov ni za svoje člane prav ničesar doseglo. Nasprotno se je pa opazovalo, da je to društvo zaneslo med delavniške delavce le sovraštvo in razdor, kar seveda ni ostalo prikrito raznim predpostavljenim, ki so to seveda izdatno izkoriščali. Iskalo se je vsakovrstnih sredstev, da bi dobilo društvo kak upliv in bi se s tem njegov položaj zboljšal.
Na srečo je napravil naš sodrug Schmirl iz Linča grozen zločin in je na nekem shodu v Landecku opisal početje društva profesijonistov po zaslugi. To je takoj naznanil nek somišljenik osrednjemu vodstvu v Linču in to je teklo h kadiju in tožilo našega sodruga radi razžaljenja časti. Tožbo so zgubili po treh razpravah in ker so vložili priziv, je moralo končno še deželno sodišče v Inomostu oprostiti sodr. Schmirla. Pravda, v
kateri so zastopali to famozno družbo štirje advokati, je stala 500 kron katero je moralo plačati društvo profesijonistov. Mi smo trdili, da je stala pravda 1000 kron, to je pa seveda gospode razburilo in v zadnji številki svojega lističa se zaradi tega grozno jeze. Nam je višina stroškov seveda deveta briga, ne pa članom, ki so se začeli opravičeno zgražati, ko so čitali v lastnem listu, kako brezvestno njih vodstvo denar skozi okno meče. Eden se je izgovarjal na druzega in konec je bil: splošen prepir
Na zadnjem društvenem shodu je bilo vsled tega precej živahno. Izključili so enega svojih najboljših, čeprav se je sam z vsemi štirimi branil in to je Louis Mathies, katerega smo tudi mi preje iz organizacije iz-bacnili.
Poročati hočemo pa še o nekem posebno zanimivem prepiru, kateri bi dal lahko vsem državnoželezniškim profesijonistom v Avstriji povoda, da o njem temeljito razmišljajo.
Prvi osrednji predsednik društva' profesijonistov Viktor Bardroff si je moral pustiti dopasti, da mu je osrednji blagajnik Parseke javno očital, daje pismeno prosil klerikalnega deželnega glavarja Hauserja za njegovo protekcijo v dosego mesta delavniškega mojstra ali pa kakega drugega boljšega službenega mesta. Pri tej priliki se je Bardroff zavezal, da bo s svojim društvom profesijonistov tako v Linču, kakor v drugih krajih kjer ima društvo svoje podružnice, uničil socialno-demokratično organizacijo.
Deželni glavar pa menda in imel pravega zaupanja do uničevalcev socializma in pismo je prišlo v roke predsednika prometne zveze v Linču gosp. Pischitza. S službo delavniškega mojstra seveda za enkrat ni nič in menda tudi v bodoče ne bo, ker je vedno več socialistov v linški delavnici, ki so ovira gotovim štreberjem. Ko so člani zvedeli o tem značajnem koraku svojega predsednika, jim je kri vskipela in popolen polom je postal neizogiben. S tem se je potrdilo to, kar smo mi že vnaprej vedeli. Bardroff' je takoj izjavil, da bo tožil svojega tovariša Parscheja ker je baje o njem govoril neresnico. Parsche je pa izjavil, da se ne boji sodne razprave, kajti dokaze da ima v roki. Stvar je sedaj že šest tednov stara, toda o tožbi in sluha ne duha.
Mi se bomo za stvar zanimali in o njej tudi poročali. Če Bardroff' ne toži, potem je obsojen, če pa toži potem bomo pa videli marsikaj kar bo tudi javnost zanimalo. V takih razmerah se ne čudimo če člani, ki so zašli v to nepolitično 'sodrgo, trumoma zapuščajo potapljajočo se ladijo.
Doslej smo molčali in molčali bomo še par dni, potem bomo pa našim sodrugom in tovarišem v delavnicah odprli oči. Mate-rijala smo tekom dveh let dovolj nabrali in brez usmiljenja ga bomo predložili javnosti, da spozna tisto svojat, ki je vedno blatila poštene ljudi in pošteno organizacijo.
Položaj delavniških delavcev je skrajno žalosten in postal bi gotovo še zalostnejši, če bi ga reševale take organizacije kakor je društvo profesijonistov. Zastonj niso izjavljali vodje delavnice v Linču, ko se je ustanovilo društvo profesijonistov: »Sedaj je zlomljena moč socialnih demokratov!« Sodrugi in tovariši! Iz predstoječega lahko posnemate, kje so vaši pravi prijatelji in težko vam ne bo v bodoče odločati če v separatizmu ali pa v socialno-demokratični organizaciji.
Tako »Eisenbahner«.
Naloga žene ob sedanji draginji.
V	Inomostu je bila 28. in 29. oktobra konferenca žena, ki pripadajo nemški socialni demokratični stranki v Avstriji. Konferenca je bila izredno lepo obiskana. Razpravljala je o političnem delu žene, o pomenu občinske volilne pravice za ženo, o organizaciji služkinj, o ženah in abstinenčnem gibanju, o socialnem zavarovanju ter seve o draginji živil. Dasi so vsi predmeti važni za ženo, in dasi so resolucije, sprejete z ozirom na razprave, prav zanimive, hočemo za enkrat orisati po našem mnenju najvaž-
nejši predmet konference, namreč: zdraže-vanje živil.
Ni dvoma, da je žena pri neprestano naraščajoči draginji tisti činitelj, ki jo najbolj trpi... Možje se po navadi veliko ne brigajo za ceno živil. Puščajo ženi kot gospodinji vso oblast.... Kar je seve najkomod-nejše. Zena — gospodinja — si napravi proračun. Toliko za živila, toliko za obleko, toliko za otroke, toliko nastran.. .. Cene začno stopati. Pri enem kilogramu mesa za 8—12 —16—20 vin., pri enem kilogramu moke za 2—4—6—8—10 vin., pri enem kilogramu cukra za 4—8—12—16 vin. itd. Proračun ne drži več. Namesto pol kilograma mesa le še 40 dkg, 35 dkg, 30 dkg — namesto lepega kosa kruha, ki ga reže mati otrokom, pride mršav kos, namesto sladke kave manj sladka — preje 4 koščke, sedaj 3, 2 itd. Mož godrnja. Zena, gospodinja se opravičuje z draginjo, kaže na cene... Njeno življenje postaja vsak dan težavnejše.
Z ozirom na vse to je umljivo, da se je na konferenci žena obširno in temeljito razpravljalo o draginji. Resolucija, ki se je sprejela, daje vsem ženam direktivo. Glasi se tako-le:
1.	Neprestano naraščajoča draginja vseh živil, ter ž njo vzporedno višanje najemnine za stanovanja in zdraževanje vseh potrebščin nalagajo ženskim organizacijam dolžnost, da se ne le v političnih -organizacijah bojujejo proti carini in indirektnim davkom, za odprtje meja in za uvoz prek-morskega mesa in da streme v organizacijah po večjem zaslužku, ampak da tudi delujejo z vsem preudarkom za tem, da bi žene vse j bolj nego dosedaj pristopale v delavska konzumna društva. Kjer je že to mogoče, naj smatrajo žene za svojo dolžnost, da nakupujejo vse svoje potrebščine v delavskih konzumnih društvih, ker so le ta najuspešnejša sredstva v boju proti oderuštvu z živili.
Četudi se ne more gospodarska beda v kapitalističnem družabnem redu popolnoma odstraniti, vendar pa je mogoče potom zadružne organizacije, potom lastnega proizvajanja že sedaj doseči bistvene gospodarske poboljške za delavski razred in ga vzgojiti ( k samoupravi. Zato je dolžnost in mora biti dolžnost vseh sodruginj pospeševati zadružne organizacije.
Zlate resnice obsega ta rasolucija. Naj bi delavske žene upoštevale te zlate resnice ter stopile v vrste prvih med prvimi v delu za razširjenje ztidružne ideje.
Žene v konzumna društva! Žene — nakupavajte vse svoje potrebščine v konzumnih" društvih! — to je parola, to je direktiva, ki naj prepeva vse ženske organizacije in vse ženske shode!
Delavstvu vseh dežel!
V	noči od 26. do 27. septembra tega leta, neposredno po sestanku mednarodnega socialističnega tajništva v Curihu, je poslala italijanska vlada, ki je nečemo zamenjati z Italijo, turški vladi brutalen ultimatum in 48 ur pozneje ji je napovedala vojno.
Tega napada ne morejo dovolj odločno obsoditi vsi tisti, ki jim je pri srcu svetovni mir in ki spoštujejo ljudsko pravo. Morda še nikdar se ni roparska politika kapitalizma tako popolnoma oprostila slehernega hinavskega pajčolana. Nikdar se še ni tako malo trudila, da bi našla navidezno opravičenje za nasilno postopanje proti drugemu civiliziranemu narodu, ki stoji na pragu velikega obnovljenja.
Zoper tak napad ni moglo mednarodno delavstvo ničesar drugega storiti kakor da je složno povzdignilo svoj protestni glas Naši italijanski sodrugi so z našimi turškimi sodrugi popolnoma edini, da protestirajo v imenu skupnih interesov proletariata proti prav tako zločinskemu kakor blaznemu pod-vzetju, ki bo prav tako usodno, morda še usoonojše za zmagovalce kakor za premagance, ki preti splesti bič svetovne vojne in izkopati prepad med Evropo in novim islamskim svetom in ki bo v zadnji konsekvenci
velevlastim nujno služil za novo pretvezo, da sedanja vojaška bremena še povečajo.
Da ta protest podpremo, vas poživlja mednarodno socialistično tajništve, opirajoč se na štuttgarske in kodanjske resolucije kakor tudi na posebne sklepe, ki smo jih sklenili 25. septembra v Curihu, da priredite v najvažnejših evropskih mestih javna zborovanja proti nasilnemu napadu na Tripolis in s tem v splošnem tudi proti vojni.
Tripolitanska ekspedicija v resnici ni nič drugega kakor eden izmed mnogovrstnih pojavov politike, ki jo vodijo vse velevlasti.
Kakor je vdrla Italija v Tripolis tako je zavzela Angleška Egipet, tako si prilaščata Francoska in Španija Maroko, tako je šla Nemčija v Agadir in se je Avstro-Ogrska polastila Bosne in Hercegovine. In tej sokrivdi z ozirom na zgled sr pridružuj zdaj sokrivda soglasja: ako je mogla italijanska vlada tako ravnati, je to storila samo v sporazumu s svojima zaveznikoma in v sporazumu z drugo skupino velesil.
Ne le italijanska politika, ampak politika vseh velevlasti je taka, da jo mora mednarodni socializem narodom označiti za politiko divjakov. Saj je vendar svojim žrtvam prav tako pogubna kakor tistim, ki hočejo imeti od nje dobiček.
V Turčiji in v mohamedanskih deželah sploh zbuja ta politika trdovratno maščevalnost, nevarno jezo, in v trenutku, ko se trudijo plemeniti duhovi, da bi uvedli ideje, uredbe in svoboščine, ki so jih zapadni narodi že davno osvojili, podpira ta politika reakcionarne elemente in jim izroča vspešne razloge proti slehrnemu mirnemu razširjanju evropske kulture.
V Evropi neti morilne in drage kolonialne vojne: Španci so jo okusili v Rifu, Italijani jo doživljajo pravkar v Tripolitanji. Demokratične' uredbe kvari in zadržuje njih razvoj. Ta politika krepi stare oblasti in odvrača od socialnih teženj. Ljudstvo zapleta v brezkončno verigo vojaških izdatkov. V vsakem hipu preti izzvati katastrofe, ki bi s svojimi strahotami prekosile vse strahote, kar jih le svet kdaj poznal.
Tej politiki surovosti in nasilnosti mora mednarodni proletariat bolj kakor kdaj po-preje zoperstaviti vse sile, ki so mu na razpolago.
Naši italijanski sodrugi so že storili proti tripolitanski ekspediciji, kar so v tako neugodnih razmerah mogli storiti. Bojevali so se in se bodo še nadalje korak za korakom proti nacionalističnim bestialnostim.
Toda njih napore mora podpirati vsa internacionala. Vse naše sekcije jim morajo pač izkazati našo moralno solidarnost.
Mi protestiramo z njimi proti vojni in obenem izrekamo željo, da bo turška država — s tem, da iz teh dogodkov spozna nauk, ki sledi iz njih, s tem, da izravna narodnostna nasprotstva in da upošteva pritožbe delavskega razreda — dejansko pripomogla zbližanju bankanskili držav, dokler bi se njih prijateljska zveza ne spojila v federativen organizem. Narodi na jugovzhodu Evrope imajo vse kulturne pogoje za avtonomni razvoj. Ekonomsko so zvezani, politično se bodo morali zvezati. Socializem bo torej z vsem svojim vplivom podpiral misel solidarnosti vseh balkanskih držav in bo krepil njih odporno silo proti spletkam in napadom evropskega kapitalizma.
Delavci vseh dežel! Združite se proti vojni, manifestirajte za mir, za razoroženje in za solidarnost narodov!
Poslujoči odbor mednarodnega socialističnega tajništva:
Edvard Anzeele. L6on Furneinont. Emil Vandervelde. Camille Hiiysmanns, tajnik.
Dopisi.
Ljubljana, državni kolodvor. Piše se nam: Kdo bi si mislil, da tudi ljubljanski državni železničarji lahko oživč. In vendar so oživeli. To je bilo letanje in vprašanje in radovednost jim je zasijala iz oči. Nadejali so se »heca«,
vpraševali so kdaj bo pasivni odpor in ge-neralisimus Z. J. Ž. je imel posla dovolj, da je zadostil radovednežem. Černigojeve brzojavke so bile v kurzu zelo visoke in bi jim niti „Jutro“ ne moglo imponirati. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi uboge na duhu poučil, da je situvacija vendar nekoliko preresna za „hec“. Morda se še nikoli ni tako sijajno opazilo žalostnih posledic dema-goškegadela žoltih organizacij, kakor pravkar, ko smo stali v jako kritičnem momentu. Iz tega spoznanja bo pa treba izvajati konsekvence, če hočemo, da nam ostane bodočnost zasigurana. Ni dovolj, da nesrečne slepce pomilujemo in jih ignoriramo, ne, odpreti jim moramo oči in pokazati škodljivost njih protidelavskega početja. Raztrgati moramo krinko raz obrazov tistih sleparjev, ki prodani kapitalističnemu meščanstvu, slepijo nevedneže in ki se ne sramujejo svoj lastni razdred izdajati najhujšim sovražnikom človeštva. Gibanje bo minulo in mirni časi se povrnejo, te pa bo treba uporabiti, da se odpro oči še tistim, ki so žalibog, v svojo in v škodo vsega delavskega razreda, še slepi. Delo ne bo lahko, toda zavest, da brez tega dela ni misliti na zmago, nas mora vspodbujati, da je napravimo. Tudi ljubljanski železničarji bodo morali spoznati, da je pasivni odpor velevažno bojevno orožje in ker se z orožjem naj ne igrajo otroci, zato se ga tudi ne sme izročati takim gojiteljem „heca“, kakor so razni domišljavi Černigoji, Repovši e tutti quanti.
Eden, ki ni za *hec».
Domače vesti
Deželna organizacija jugoslovanske socialne demokratične stranke v Trstu sklicuje v nedeljo 3. decembra 1911 v ,.Delavski dom“ v Trstu, ulica Boschetto 5, II. nadstr. deželno konferenco, kateri je podpisani odbor določil sledeči dnevni red:
1. Poročilo političnega odbora ; a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) kontrole.
2. Poročilo deželnih poslancev in mestnih svetovalcev tržaških, poroča sodr. Puecher.
3. Organizacija in agitacija, poroča sodr. Petejan.
4. Kulturna organizacija, poroča sodr. dr. Ferfolja.
5. Volitev novega političnega odbora.
6. Slučajnosti.
Konferenca začne točno ob 9. dopoldne in traja z dveurnim odmorom opoldne do izčrpanega dnevnega reda. Vrši se konferenca na podlagi dosedanjega organizacijskega štatuta, ki določa sledeče zastopstvo: Krajne organizacije pošljejo za prvih 20 članov po 2, za vsakih nadaljnih 20 članov po enega zastopnika. Strokovne in kulturne organizacije pa pošljejo za vsakih 50 članov po dva, za vsakih nadaljnih 50 pa po enega zastopnika. Delegatje se morajo izkazati s pooblastilom svoje organizacije, brez poobla-stila ne bo nihče priznan za delegata. Politično organizirani sodrugi smejo prisostovati konferenci kot gostje. Strokovno organizirani pa samo, ako imajo dovoljenje od političnega odbora. Predloge glede na izpremembo konferenčnega dnevnega reda, glede na izpremembo organizacijskega štatuta in glede na kulturne organizacije, je vposlati podpisanemu odboru do 27. novembra t. 1.
Za konferenco je določen sledeči poslovnik:	Vsak	poročevalec sme govoriti
največ eno uro pri poročUu in največ pol ure pri zaključni besedi. Vsak delegat sme govoriti pri vsaki točki dvakrat in vsikdar največ deset minut. Za stvarne popravke se bo dovolila beseda samo po končani razpravi poedine točke dnevnega reda. Beseda se mora zahtevati pismeno. Konferenca sklepa z absolutno večino glasov.
V	Trstu, 1. novembra 1911.
Za politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu Ivan Regent.	Ljudevit	Venzajz.
Ljubljanski profesijonisti stikajo zadnje dni kaj čudno glave ter si šepečejo razne
skrivnosti v ušesa. Oči jim je namreč nekoliko odprl predzadnji „Eisenbahner“, ki je prinesel prav zanimiva razkritja izza kulis čednega vodstva „Professionionisten-vereina" in katera objavljamo tudi mi na drugem mestu. Povod za šepetanje jim pa ne daje samo imenovani članek, temveč še veliko bolj početje ljubljanskih kolovodij, ki v vsakem oziru vestno posnemajo svoje vrhovne poglavarje iz Linča. Pred kratkim je prinesla „Zarja“ neznaten dopis iz ljubljanske kurilnice in vsakomur, ki ga je čital, je bilo takoj jasno, kam pes taco moli. Vodstvo profesijonistovske podružnice pa seveda ni tako duhovito in je čutilo takoj potrebo pokazati svojo pravo nrav, ter je teklo izražati svoje obžalovanje nad hudobnim činom — kurilniškemu načelniku — na katerega živ krst mislil ni.
Seveda ta pajacada ne bo pomagala gospodu Novaku dosego v tako iskreno želje-neda ,,Werkmeisterpostna“ in tudi gospod Jurc si ni zaslužil lavorik.
Svetovali bi pa obema naj v bodočeopustita take neslanosti, ker bi bili drugače primorani posvetiti njiju delovanju večjo pozornost, kar bi jih gotovo ne veselilo. Opravljati na eni strani denuncijantske posle in se potegovati za odpravo službe prostih sobotnih popol-dnevov, na drugi strani pa vabiti poštene ljudi v take organizacije kakor je profesijo-nistovsko društvo, je izdajalsko in zaničevanja vredno in zato bi vsem poštenim profesijo-nistom svetovali, da odstranijo iz svojega obližja ljudi, katerih izključni namen je splezati ob ramah druzih na površje.
O tej čedni gardi bomo prinesli še. jako zanimive stvari, tako da bo vsakomur lahko mogoče presoditi, če mu ne škoduje družba tako v materijelnem kakor v moralnem oziru.
Čujte in strmite I Dosedaj še nismo vedeli, da ima naša organizacija v vsem Trstu le 76 članov. To nam je moralo povedati šele glasilo jugoslovanskih železničarjev v svoji 18. številki. No, če je že to glasilce, ki ima navadno več oglasov nego drugega gradiva, res kaj doseglo, potem gotovo rekord v zavijanju resnice. Najbrž mu primanjkuje resnejšega gradiva, pa poseže po tem kar more doseči, samo da napolni svoje zevajoče predale; če se pri tem več ali manj zlaže, kaj potem. Glejte, glejte! »Vsa socialno demokratična železničarska organizacija v Trstu šteje — 76 članov!«
Ako bi mi hoteli javnosti tako prikri-krivati pravo število naših članov, kakor n. pr. Z. J. Ž. z »Ligo« vred, bi povedali vse drugačne številke. Aj, to bi zijali narodni »železničarji«! Toda mi nimamo povoda farbati javnosti z namišljenim številom naših članov in če že povemo koliko članov šteje ena skupina torej glasilo Z. J. Zj., zapomni si: ene skupine v Trstu — še s tem ni rečeno, da jih drugod nimamo. Toda pisač dotičnega članka, ki zavzema celo stran, je najbrž pozabil, da imamo v Trstu razven skupine na državni železnici še štiri skupine, katerih vsaka je, razven ene, mnogo močnejša nego gori navedena. Ali je dotični ,, tovariš" res tako neveden, da ne ve koliko skupin ima naša organizacija v Trstu ? Tega pa že res ne moremo verjeti, ker nam ob drugih prilikah blagohotno priznava tudi druge skupine. Na uho povemo dotičnemu »tovarišu«, da šteje samo skupina Trst I. na južni železnici 386 članov, ki pa niso le na papirju, kakor jih ima n. pr. Z. J. z*.
Torej ni jih, pa jih ni!
Pač pa jih ima slovanska »Liga« 40.000. To število pa bi res bilo vredno, da se ga vpošteva, ako bi bilo resnično. Toda ako se za vsak nov pristop vpiše novo številko, četudi dotični nikdar ni plačal članarine ali pa celo vstopnine, se že lahko doseže visoke številke. Pa saj nam je znano, da ima »Liga« le kakih 10.000 članov »železničarjev«, ki so po velikem številu kovači, tesarji, čevljarji, cestni pometači itd. in ostanek v resnici železničarji.
Ta način štetja nam je pred kratkim potrdila tudi tržaška N. D. O. na svojem
IV. rednem občnem zboru. Da, s številkami potrdila! Iz nje poročila je razvidno, da ima jako pičle dohodke na članarini in da ima le jako majhno številce članov. Za ostale člane pa, ki so na papirju, pa mora prirejati raznovrstne veselice, plese itd., da z dohodki teh prireditev pokrije članarino za člane, ki so le na papirju. A vkljub temu še ne gre. Ravno na ta način dela tudi »liga«.
Če pa misli kljukec iz Frančiškove ulice, da naše železničarske shode posečajo po večini neželezničarji, tedaj se pač le moti. Najbrž pa je vzel mero po prireditvah Z. J. Z.
Z drugimi klobasarijami omenjenega »glasila« so niti ne pečamo, ker nam je pač res žal prostora. Samo to še pribijemo, da se ta listič boji, da bi železničarji čitali naš list in morda sprevideli, kako se jih slepi v narodnjaškem taboru. Zategadelj jih svari, ker bi si baje umazali prste ž njim. Vkljub temu pa vendar zapuščajo zvezarji svoje dosedanje »rešitelje« in prihajajo k nam.
Delavske počitnice. Pod pritiskom so-cialno-demokratičnih poslancev je prva ljudska zbornica izdelala zakon o trgovinskih uslužbencih, ki ureja službene in delovne razmere trgovskih pomočnikov in ki jim zagotavlja — po dolgosti službene dobe — deset, štirinajst in enoindvajsetdneven plačan dopust. V § 17. omenjenega zakona se glasi določba o dopustu sledeče: Če traja službeno razmerje nepretrgoma šest mesecev, je dovoliti uslužbencu vsaj nepretrgan desetdneven dopust na leto. Če traja službeno razmerje pet do 15 let, znaša letni dopust najmanj tri tedne. Nastop dopusta je treba dogovorno za časa določati z ozirom na razmere. Uslužbenec ohrani za čas dopusta pravico do svoje plače. V obrtnih podjetjih, kjer ni zaposlenih več uslužbencev kakor trije, se dopust razdeli na dve enaki polovici. Dobe, ko uslužbenec zaradi bolezni ali nezgode ni mogel opravljati svoje službe, ni všteti v dopust. Delodajalec ni dolžan dovoliti dopust, če je uslužbenec odpovedal. Na seji
20.	m. m. so socialni demokratje predlagali, da se določba § 17. razširi tudi na delavce in delavke ostalih kategorij. O tem predlogu se bo vnel v socialno-polikratičnem odseku oster boj med socialnimi demokrati in med meščanskimi poslanci, ki priznavajo oficirjem in uradnikom pravico do plačanega dopusta, ki so morali pod pritiskom socialno-demo-kratičnih poslancev priznati to pravico tudi trgovskim uslužbencem, ki pa trdovratno odrekajo pravico do počitnic delavcem in delavkam, ki so jih z zdravstvenih ozirov najbolj potrebni.
Železniški	nezgodi v Galiciji.	Na	progi
Krakov-Dunaj	sta	trčila 22. m.	m.	ob 4.
uri zjutraj na postaji Trzebinija tovorna vlaka z neznansko silo drug ob drugega. 17 vozov je bilo popolnoma razdejanih. Več uslužbencev je bilo poškodovanih. Promet je bil za dalj časa	ustavljen. Skoro ob	istem
času je skočil	na	postaji R z e z	o v	s tira
tovorni vlak, ki je vozil v Krakov. Strojevodja je bil mrtev, več železniških uslužbencev več ali manj težko ranjenih. Sedem vozov je bilo razbitih.
Poduradnihi in sluge lužne železnice pozor!
Sodrugi, tovariši!
Volitve članov personalne komisije za dobo 1912 do 1914 so razpisane. V petih skupinah »sekcije poduradnikov« je v vsaki voliti 3 člane in 3 namestnike. Ravnotako v petih skupinah »sekcije slug« v vsaki 3 člane in 3 namestnike.
Volilno pravico ima vsak z dekretom provizorično ali definitivno nastavljen usluž-, benec v dotični »sekciji« in »skupini«, h kateri spada vsled svojega službenega razmerja.
Izvoljen je lahko vsak z dekretom nastavljen uslužbenec brez onira na to, kateri skupini pripada.
V	svrho postavljenja kandidatov za nove volitve v personalno komisijo za gori me-
njeno dobo so se vršile konference posameznih skupin, kakor tudi skupna konferenca zaupnikov južnoželezniškega osobja. Na skupni konferenci v Mariboru 24. septembra 1911, katere se je vdeležilo 110 delegatov vseh kategorij, se je postavilo sledeče kandidate in se jih priporoča v izvolitev:
a) Sekcija poduradnikov:
Skupina I., vožno osobje prometa {vlakovni revizorji in nadsprevodniki) voli: Člane:
Adolf Klengel, nadsprevodnik na Dunaju.
Maks Sdckl, nadsprevodnik v Brucku n./M.
Karol Tauber, nadsprevodnik na Dunaju.
Namestnike:
Ivan Stautz, nadsprevodnik v Mariboru.
Adolf Wildauer, nadsprevodnik v Bol-canu.
Aleksander Stecher, nadsprevodnik v Gradcu.
Skupina II., ostalo osobje prometa (postajni vodje, postajni odpravniki, postajni, brzojavni, premikalni in skladiščni mojstri), voli:
Člane:
Ivan Czerny, sklad, mojster v Gradcu.
Josip Prijatelj, mestni mojster v Nabrežini.
Karol Schromm, brzojavni mojster v Meidlingu.
Namestnike:
Viktor Herbeck, sklad, mojster v Spiel-feldu.
Leopold Kraft, mestni mojster v Matz-leinsdorfu.
Josip Bertsch, postajni mojster v Frei-. enfeldu.
Skupina III., osobje strojne in vlako-pospeševalne službe (strojevodje, strojni, strokovni in vozovni mojstri itd.) voli: Člane:
Ljudevit Beer, strojevodja v Miirzzu-schlagu.
Fran Zwenk, strojevodja v Mariboru.
Fran Falk, strojevodja v Trstu.
Namestnike:
Alojzij Preprost, strojevodij v Miirzzu-schlagu.
Josip Wallis, strokovni mojster v Mariboru.
Nikolaj Hohenegger, strojevodja v Ino-mostu.
Skupina IV, progovzdrževalno osobje {prožni mojstri in drugi poduradniki), voli: Člane:
Ignacij Braz, prožni mojster v Celovcu.
Ivan Strauss, prožni mojster v Mtlrzzu-schlagu.
Ferdo Herzog, centralno ogibni mojster v Meidlingu.
Namestnike:
Fran Kump, prožni mojster v Grljanu.
Karol Niedermuller, prožni mojster v Gradcu.
Anton Musil, prožni mojster na Dunaju. Skupina V., osobje ostalih službenih panog (poduradniki materijalne uprave in drugih službenih panog).
V	tej skupini ni organizacija postavila kandidatov.
b) Sekcija slug:
Skupina vožno osobje prometa (vlakovodje in sprevodniki), voli:
Člane:
Leopold Auinger, vlakovodja v Beljaku.
Lenart KHžek, vlakovodja na Dunaju.
Fran Kasperbauer, vlakovodja v MUrzzu-schlagu.
Namestnike:
Karol Reichstddter, vlakovodja v Mariboru.
Gašper Strmšek, vlakovodja v Beljaku.
Mihael Viertler, vlakovodja v Inomostu.
Skupina II., ostalo osobje prometa (skladiščni, postajni in premikalni nadzorniki, vratarji, pisarniški sluge, ogibni čuvaji in ostali sluge), voli:
Člane:
Josip Wagner, ogibni čuvaj v Matzleins-dorfu.
Anton Ferenz, skladiščni sluga v Gradcu.
Anton Munster, premikač v Gradcu.
Namestnike:
Dominik Brenner, vratar v Mttrzzu-schlagu.
Fran Wendl, skladiščni nadzornik v Gradcu.
Herman Berger, ogibni čuvaj v Gradcu.
Skupina III., osobje strojne in vlako-pospeševalne službe (namestniki strojevodji, kurjačev, strojnih in vozovnih nadzornikov Ud.) voli:
Člane:
Fran Baumgartner, strojevodja na Dunaju.
Leopold Obiltsclmig, strojevodni namestnik v Gradcu.
Julij Jaich, vozovni nadzornik na Dunaju.
Namestnike:
Henrik Zivenk, strojevodja v Brucku n./M.
Ivan Hutter, strojevodni namestnik v Liencu.
Ivan Gerngross, kurjač v Gradcu.
Skupina IV., progovzdrževalno osobje {železniški in. prožni čuvaji, .pisarniški sluge, in drugi naslavljenci), voli:
Člane:
Martin Pfeifer, bločni čuvaj v Breiten-steinu na Semerniku.
Alojzij Egger, prožni vravnavalec na Dunaju.
Fran Herzig, prožni čuvaj v Inzersdorfu, postajališče.
Namestnike:
Raimund Luckner, prožni obhodnik v Nikolsdorfu.
Josip Detschmann, prožni obhodnik na Pragerskem.
Ivan Koclier, prožni obhodnik v Er-novžu (Ehrenhausen).
Skupina V., osobje ostalih službenih panog (pisarniški sluge pri ravnateljstvu, materialna uprava iid.) voli:
Člane:
Kar.d	Pondatti,	pisarniški	sluga	na
Dunaju.
Karol Dietsch, tiskar na Dunaju.
Tomaž	Schackl.	pisarniški	sluga	na
Dunaju.
Namestnike:
Josip Schioarzenecker, pisarniški sluga na Dunaju.
Ivan Lulzgnski,	skladiščni	sluga	na
na Dunaju, materijalua zaloga.
Edvard Albrecht, pisarniški sluga na Dunaju.
POZOR! Paziti je posebno na to, da se ne zamenja glasovnic raznih skupiti in sekcij. Gori navedene kandidate naj volilci do-tične skupine zapišejo na svoje glasovnice. Navesti je ime, priimek, posel in kraj do-tičnega kandidata na glasovnici v rubrike, ki so za to	določene.	Nerazločna	imena	in
netočna izpolnitev napravijo glasovnico neveljavno. Vsak definitivno ali provizorično nastavljen, ki bi morda ne dobil glasovnice, naj jo zahteva pri svojem službenem predstojniku. Ravnateljstvo izda za vsacega na-stavljenca glasovnico predstojnikom. Izpolnjenih glasovnic se ne podpiše. Volitev je tajna. Glasovnico se da zaprto v ovitku službenemu predstojniku, ko je podpisana prejemna pola. Zalepljenje zloženih glasovnic naj se opusti, ker se jih pri odpiranju lahko poškoduje, vsled česar postanejo nečitljive in neveljavne. Morebitne zlorabe pri razdeljevanju in zbiranju glasovnic itd. je takoj naznaniti sedanjim članom personalne komisije, da se more pri skrutiniju volitve naznaniti nedostatke. Vsak zaveden južni železničar ima dolžnost, da skrbi za hitro razširjanje te kandidatne liste, tako, da jo bo vsak uslužbenec, ki ima volilno pravico, posebno pa v oddaljenih postajah pravočasno imel v rokah.
Sodrugi, tovariši! Storite svojo dolžnost!
Dunaj, meseca novembra 1911.
Izvrševalni odbor organiziranih avstrijskih železničarjev.
*
★	*
Pozor! Naši nasprotniki so postavili tudi kandidate, ki so člani naše organizacije Tako n. pr. je »Verkehrsbund« v sekciji poduradnikov, skupina I., vožno osobje prometa, postavil v svojo listo sodruga Aleksandra Stecherja, nadsprevodnika v Gradcu. Sodrug Stecher nam je postal sledečo IZJAVO:
Izjavljam, da mi glede postavljenja kot kandidat za personalno komisijo od strani »Verkehrsbunda« ni nič znano in da se sto kandidaturo ne strinjam.
Aleksander Stecher s. r.
nadsprevodnik.
Državni železničarji! -- (Slani provizijsliega sklada za uslužbence in delavce!
Železničarji, tovariši, sodrugi!
Poslovna doba odbora provizijskega sklada za uslužbence in delavce na c. kr. državnih železnicah se bliža koncu in v najkrajšem času se bodo vršile nove volitve tega odbora.
Z ozirom na važnost tega zavoda, v katerem se ne odloča le o zajamčenih pravicah članov, temveč v katerem se mora še izvojevati marsikake udobnosti, morajo priti tudi v novi odbor neustrašni možje, ki imajo potrebno znanje in pa tudi resno voljo zastopati z vso brezobzirnostjo koristi prizadetih.
Tovariši, sodrugi! Organizacija Vam sporazumno z zaupniki železničarjev priporoča kot kandidate izkušene može, ki so bili deloma že v odboru, deloma pa so na druzih odgovornih mestih pokazali, da zaslužijo popolno zaupanje.
Dosedanja odborova poslovna doba ni imela le veliko dela, temveč imela je tudi lepih uspehov in odhajajoči možje so lahko ponosni na to, da so oni dali starostni preskrbi na c. kr. državnih železnicah novo smer in da so jo v korist članov temeljito zboljšali.
Navajati vse posameznosti, se nam zdi
nepotrebno, ker smo prepričani, da so naši ' čitatelji z zanimanjem čitali poročilo o delovanju provizijskega sklada v zadnjih dveh številkah našega lista. Ravno iz tega poročila so pa lahko tudi posneli, da čaka še cela vrsta važnih in nujnih predlogov rešitve.
In da bodo rešitve teh le tedaj za prizadete koristne če jih bodo rešili resni možje, o tem menda v naših vrstah ne more biti več dvoma. Take može pa Vam priporoča organizacija skupno z Vašimi zaupniki!
Ne dajte se begati po brezvestnih obrekovalcih, ne dajte si pa tudi žugati od naših nasprotnikov, kajti le posledica njih slabosti je, če pri vsaki volitvi skušajo zgago delati. Poslušajte svoj razum ki Vam pravi:
»Vočigled dosedanjega uspešnega dela je nemogoče koga druzega voliti, kakor može ki so že doslej z vso požrtovalnostjo in z brezprimerno odločnostjo zastopali koristi članov in katerih nastop nam jamči tudi za bodočnost!«
Ti možje pa, katere Vam priporočamo so: Odborniki:
1. Rudolf Lampreth strojevodja, Htit-teldorf.
2. Karol Strasser, nadsprevodnik, Dunaj I.
3. Konst. Kneldinger, krajevni mojster, Dunaj II.
4. Ivan Herzog, sprevodnik, Dunaj II.
5 Josip ROssler, sprevodnik, Stadlau.
6. Eberhard Ileider, ključavničar, delavnica v Floridsdorfu.
7. Leopold Houzar, pomožni zapisovalec voz, Dunaj, severna železnica.
8. Alojzij Beck, mizar, Jedlesee, delavnica.
9. Teodor Neu, strokovnik, delavnica Dunaj I.
10. Ferdinand Schneider, zidar, pro-govzdrževalna sekcija, Dunaj III.
11. Josip Schnobrich, bločni sluga, Pencing.
12. Josip Gollerstepper, strokovnik, Hauptzollamt.
Namestniki:
1. Josip Hubner, strojevodja, Htittel
dorf.
2. Dominik Drevo, kurjač, Heiligenstadt.
3. Matija Moser, premikač, Dunaj II.
4. Leopold Ruthner, nadsprevodnik, Dunaj II.
5. Avgust Doležal, premikač, Dunaj, drž. žel. družba.
6. Josip Pollak, skladišni delavec, Dunaj s. z. ž.
7. Matija Deisenhammer, nosilec prtljage, Dunaj, sever. žel.
8. Štefan Fuchs, sklad, del., Dunaj, s. z. ž.
9. Ivan Vogt, strokovnik, Dunaj I., delavnica.
10. Augusl Hutter er, zidar, Dunaj II., progovzdrževalna seTtcija.
21.	Karol Loidold, vrhstavbni delavec, Pencing.
12.	Blaž Hel/leisch, preddelavec, Hauptzollamt.
Železničarji, tovariši, sodrugi!
Volite v lastnem interesu samo gori označene kandidate. Postavili so jih zaupniki organiziranih avstrijskih železničarjev sporazumno z organizacijo.
Ce bi se hotelo pri volitvi od katerekoli strani na Vas uplivati, naznanite to takoj »železničarskemu tajništvu v Trstu, ulica Boschetto št. 5.«
S soc. dem. pozdravom Izvrševalni odbor organiziranih avstrijskih železničarjev.
Čuvajem na progab južne železnice.
Na razna vprašanja iz vrst prožnih čuvajev glede opravljanja progovzdrževal-nega dela navajamo sledeče :
Okrožnica 465 A z dne 29. oktobra 1910 določa v točki 39:
»Progovzdrževalna dela v obližju za-tvornic.
Čuvajem zalvornic se tudi v prihodnje odkaže taka dela. le v neposredni bližini njih službenih mest in le v tolikem omeje-nem obsegu, kolikor se more opraviti v času službe v odmorih med 'posameznimi vlaki.«
Iz te je torej razvidno, da se ta določba ne tiče bločnih, vlakojavnih in posta-jališčnih čuvajev, kakor tudi prožnih ob-hodnikov. Tem torej ni treba opravljati progovzdrževalnih del. Ta dela imajo torej opravljati le zatvorniški čuvaji, ki nimajo nobene druge službe nago pri zatvornicah, ter opravljajo službo 16/16-urnem turnusu. Ker prožni obhodniki pregledujejo progo, raznašajo naznanila vlakov itd., morajo toraj zatvorniški čuvaji v odmorih med vlaki opravljati progovzdrževalna dela v neposredni bližini svojih službenih mest. Za ta dela jim je odkazano 200 do 000 metrov proge, kakor so pač krajevne razmere.
Progovzdrževalnih del torej ni treba prožnim obhodnikom opravljati radi tega, ker imajo itak s pregledovanjem proge dosti opraviti; bločnim in vlahojavnim čuvajem pa raditega ne, ker morajo vso pozornost obračati na aparate in telefone radi prometne varnosti.
Postajališčnih čuvajev brez zatvorniške službe je malo. Ker pa morajo ti čuvaji opravljati tudi bločno in vlakojavno službo, nimajo torej časa za progovzdrževalna ‘dela.
Le isti čuvaji bločne, vlakojavne, po-.stajališke in zatvorniške službe, ki se menjajo z ženo po 12/12 - urnem turnusu in opravljajo le nočno službo skozi tri noči zapored in so četrto noč prosti, morajo štiri ure pred in po prosti noči opravljati tudi progovzdrževalna dela.
S temi vrsticami upamo, da smo čuvajem dali potrebno pojasnilo v tej zadevi.
Ustanovitev Minske in stanovanjske zadruge za uslužbence in delavce južne železnice.
Stanovanjska beda postaja vedno občutljivejša. Hišni posestniki vznemirjajo vsak -mesec stanovalce z novim povišanjem stanarin.
Zasebno stavbinstvo ne zadostuje, da bi odgovo-rjalo naraščajoči večji potrebi stanovanj. Razmerje med povpraševanjem za stanovanja in ponudbami je za najemnike vedno neugodnejše. Stanovalci so torej na milost in nemilost izročeni hišnim oderuhom.
Kar so železničarji dosedaj dosegli na zboljšanju plač, je požrla draginja in bati se je, da bodo tudi uspehi sedanjih akcij, ki stremijo za zboljšanjem železničarskih dohodkov, šli v žrelo hišnih oderuhov. To pa sili k odporu in protiodredbam.
V	krogih južnoželezniških uslužbencev je torej dozorela misel za ustanovitev stav-binske in stanovanjske zadruge. Za potrebne predpriprave so se oglasili in znašli uslužbenci iz vseh kategorij južnih železničarjev: uradniki, poduradniki, sluge in delavci. Generalno ravnateljstvo južne železnice je po natančjiem premotrivanju načrta zagotovilo, da bode to zadrugo dejansko podpiralo in kakor kažejo znamenja, se bo zadruga lepo razvila in z blagodejno delovgla,
Stavbinska in stanovanjska zadruga za Uslužbence in delavce južne železnice hoče v vseh postajah kjer je potreba za to, postaviti hiše za aktivne in vpokojene uslužbence in delavce in eventualno tudi bivališča za samce. V teh hišah bodo Zdrava in cena mala stanovanja. Pri tem pa se ne misli na takozvane stanovanjske kasarne, temveč na hiše z modernimi stanovanji.
S to določitvijo svojega zadružnega cilja si zadruga zagotovi pravico do ugodnosti zakona glede stanovanjsko oskrbovalnega sklada. Zgradba enodružinskih hiš sicer v pravilih še ni določena, oziroma nameravana, pač pa je v prihodnjosti mogoča razširitev delovanja zadruge tudi na to točko. Zadruga varuje s tem sebe in svoje člane, ker si v prvi vrsti stavi lažje izvedljive naloge, pred nezdravim optimizmom, ki lahko podkoplje zaupanje članov v zadruge, ako jih enkrat razočara.
Financijelno pospeševanje, ki ga je generalno ravnateljstvo južne železnice naklonilo zadrugi s svojim pristopom in večjim deležem, postavlja to podjetje na zdravo podlago. Višina deležev (50 kron, katere se lahko plača tudi v mesečnih obrokih po 4 krone), omogoča tudi revnejšim uslužbencem vstop v zadrugo. Vsled tega je tudi računati na številen vstop in večje število članstva. Ko se je prvič razposlalo vabila za vstop v zadrugo, je že z istim dnem pristopilo 400 južnih železničarjev stavbinski in stanovanjski zadrugi. Med tem pa se je število članov znatno pomnožilo, morda celo podvojilo.
Tudi drugače je med južnimi železničarji živahno zanimanje za to zadrugo, kakor je to bilo pričakovati. To je pokazal velik, dobro obiskan shod južnih železničarjev 6. novembra t. 1. na Dunaju v X okraju. Na tistem shodu je sodr. Gruli izvajal sledeče:
„Pravi povod za ustanovitev stavbinske zadruge je dala svoječasna izjava železniškega ministerstva na zahtevo zvišanja stanarinskih doklad, da se pač mora kaj storiti na polju stanovanjske oskrbe za državno železniške uslužbence, da je pa zvišanje stanarinske do ki a.’e izključeno, ker bi taka odredba bila zopet i • v korist hišnih posestnikov Nadalje stoji ■ >bo s stanovanjsko oskrbo železniških uprav, ki drago zidajo, ker morajo zemljišča mnogokrat drago kupiti potom prisilne razlastitve. Vrhutega pa morajo za izvedbo stavb plačati cene, ki jih narekujejo stavbinski mojstri. Tako se je v zadnjih letih večkrat dogodilo, £ia železničarji niso šli v novo sezidane personalne hiše — tako na primer v Linču in Beljaku — ker so bila stanovanja v teh personalnih hišah draga in razventega niso bila namenu primerno zidana. Ti razlogi torej govorijo za ustanovitev stavbinske in stanovanjske zadruge, da se napravi hišnim gospodarjem konkurenca in da dobijo uslužbenci primerna stanovanja.
Sodrug Griill je na to poročal, kako je prišlo do sporazuma z generalnim ravnatelj-' stvom južne železnice glede ustanovitve zadruge. Južno železniška uprava je izjavila, da pristopi z deležem 250.000 kron, ako pri-
stopijo uslužbenci z deželi 100.000 kron in ako je pričakovati, da se ta znesek nabere le na Dunaju in v Meidlingu. Zadruga bo tudi donesla sad za vsacega uslužbenca, kateremu še v začetku zadruge ni mogoče prepustiti stanovanja, ker stavbinsko delo zadruge bo vplivalo kot regulator na stanarine.
Izvajanja sodruga Griilla so našla nedeljeno pritrjevanje zborovalcev in upati je da se bo med južnimi železničarji potrebno umevanje nalog te zadruge..
*
*	*
V	ravno tej zadevi se je dne 9. t. m. vršil v Trstu v gostilni ^International" shod južnih železničarjev, na katerem je poročal sodr. Griill, ki je temeljito pojasnil namen in potrebo te stavbinske in stanovanjske zadruge za uslužbence in delavce južne železnice. Njegova izvajanja so bila slična kakor gori navedena.
Naše čitatelje pa opozarjamo tozadevne na okrožnice, ki jih razpošljemo te dni.
INOZEMSTVO.
Stavka na železnici Illinois Central (z,ed.
države severne Amerike) traja že več tednov. Glavna točka zahtev je zraven zboljšanja gmotnega položaja železničarjev priznanje organizacije. O tej stavki piše naš bratski list »Proletarec« zanimive podatke, iz katerih posnemamo sledeče:
Med pičlim Številom stavkolomcev v Buruside {Chicago), kjer so delavnice Illinois Central družbe, se je zadnji teden pojavila Škrlatica. Posebni komite štrajkarjev je takoj prijavil stvar županu Harrisonu, toda ta je odklonil vsako akcijo, češ, da še nima uradnega poročila od zdravstvenega komisarja, da se bolezen širi. Bolezen je nastala vsled kričečih razmer, v katerih se nahajajo stavkolomci. Njih 250 je stlačenih v majhno poslopje; tam spijo in jedo v nepopisnem smradu in nesnagi. Da si s takimi »delavci« družba ne bo dosti opomogla, je jasno.
Penusylvania-železnica je ponudila po stavki prizadetim družbam 1500 lokomotiv na razpolago. Ta razredna solidarnost kapitalistov je vsekakor značilna in delavci se iz nje lahko marsikaj nauče.
Družba Illinois Central je vsled nezmožnosti stavkolomcev v tovornem prometu še »izgubila* 2000 vagonov. To se pravi, da so stavkolomci, ki ne razumejo svojega posla, tako zmešali delovni sistem, kod potujejo vozovi in na ta način jih je 2000 kar izgubljenih nekje na tirih.
Vsled velike škode, ki jo ima družba že danes, namerava ista za lO°/0 znižati plače osobju, ako stavka propade. Stavku-joči to dobro vedo, zato pa bodo vo,dili boj do skrajnosti.
V Mc. Combu, Illinois, so se stavkolomci stepli med seboj in pripeljati se je morala četa policajev/ s posebnim vlakom, daje 'pomirila junake«.
V Maloonu je pred kratkim zopet ušlo 20 stavkolomcev. Stroji počivajo, ker. ni nikogar, da bi jih držal v redu.
Stavkajoči upajo na trdno zmago, ako se bodo vsi člani federacije še nadalje tako trdno držali kot dosej. —
Kapitalisti so si pač povsod jednaki. Ruje trpijo veliko škodo, kakor pa da bi zvišali borne plače delavstva, ali pa pri-poznali organizacijo. Ali dolgo časa se solidarnosti delavstva, ne bodo mogli upirali.
RAZNE STVARI.
Koliko časa rabi brzojavka, da obkroži zemljo? Zanimiv poskus se je pred kratkim izvršil v Njujorku, da se določi, koliko rabi brzojavno poročilo, da obkroži zemljo. Izhodna in končna točka brzojavke je bilo uredništvo lista »New York-Tiines« (izg. Njujork-tajmz). Vsebina brzojavke je obsegala devet besed, ki so zadostno pojasnjevale nje namen. Brzojavka je severno poluto popolnoma obkrožila. Poslana je bila najprej v Honolulu (Havajsko otočje), od tam v Manilo, potem v Hongkong, Singapore in Bombaj, od tam
v Suez, Gibraltar, Fayal (Acorski otoki) in se povrnila na kraj oddaje v Njujork. Pot brzojavke je bila 28.618 angleških milj (1 angleška = okoli 1600 metrov) dolga in je šla skozi šestnajst prehodnih postaj. Dasi-ravno ni bilo izdanih nobenih naročil za prosto pot brzojavke, je ta vendar dovršila svojo pot v šestnajst in pol minutah. Torej je brzojavka preletela povprečno tisočsedem-stoštirideset angleških milj v minuti. To pa še ni najkrajši čas, ki ga rabi brzojavka za pot okoli zemlje. O priliki slavnostne otvoritve pesifiškega kabljaje brzojavka obkrožila zemljo v devet in pol minutah. Takrat so bile nalašč za to brzojavko vse črte proste. Sedanji poskus pa je raditega zanimivejši in večje važnosti, ker je dotična brzojavka bila navadna in se jo je odpravilo brez posebnih ozirov.
Drag birokratizem. Naš bratski list „Ei-senbahner“ je priobčil sledečo zanimivo notico: Pred kratkim se je v Grossramingu pri eni čuvajski hišici kopalo vodnjak, ki je stal sto kron. Kopanje vodnjaka pri čuvajski hišici je pri nas gotovo jako važen dogodek za vso javnost, ki se ga mora praznovati s posebno slovesnostjo. Ko je bil vodnjak gotov, je bil oficielno otvoijen in slovesno oddan čuvaju. Te slavnosti so se med drugimi vdeležili: Gospod N. N. c. kr. inžener državnega namestništva za Gornjeavstrijsko, en inžener c. kr. državno železniškega ravnateljstva v Linču in en zastopnik c. kr. skrajnega glavarstva v Steyeru. Ti so se prepričali, da teče iz vodnjakove cevi zares prava voda. Kakor je razveseljivo, da se mati država s tako ljubeznijo briga tudi za najmanjše malenkosti, tako je obžalovati, da stane ta komisija — petsto kron. Za ta znesek bi se lahko napravilo pet novih vodnjakov.
Vršili so se sledeči shodi
in zborovanja.
Pragersko. Dne 29. oktobra 1911. seje vršil v Kosovi gostilni na Pragerskem shod progovzdrževalnih delavcev na katerem je poročal o zadnji seji delavskega odbora sodr. Sver iz Maribora. Povedal je kako težko, je izprešati od direkcije kaj za delavce, in to zaraditega ker delavski odborniki nimajo za seboj iste moči, ki bi vplivalo na direkcijo. Dejal je, da direkcija natanka ve za vsako kategorijo kako močna je, torej za njih ka-^ tegorjjo sedaj ni mogoče več doseči. Zato je treba, da se delavci progovzdrževalne službe nekoliko bolj pobrigajo za svojo delavsko organizacijo, pa bode šlo. Na ta način kakor je sedaj, ne more iti dalje. Služba je zelo naporna, plača da tako majhna, da pri najboljši volji ne more nikdo izhajati. Po večjih postajah so plačani delavci po 1 K 80 v. reci in piši eno krono osemdeset vinarjev na dan, kako naj potem delavec ki ima 3—4 ali še več otrok živi, si je lahko misliti. Ako odpadejo še nedelje in prazniki, ali če dežuje po več dni v mesecu, potem pa naj si vsak izračuna, ako dobi recimo delavec za celi mesec K 48.60 v. Od teh mora plačati za stanovanje (malo ljuknjo) K 12. za mleko K 6. potem mu ostane še K 30. za moko, krompir in drugo. Kako naj ravna potem, da obleče in obuje otroke, ženo, in sebe. Ne bi škodovalo ako bi zračunali tisti gospodi, ki vedno pravijo da se dejavcem še ne godi, tako slabo, da so delavci nahujskani in zato niso zadovoljni, ter nam povedali ali še boljše pokazali, kako n^j si olajšamo našo bedo v kateri se nahajamo. Navedel je potem podrobnosti, ki jih je delavski odbor z težko mujo izprešai od direkcije, in rekel ako hočejo delavci, da se bode njih Žalostni stan kaj poboljšal naj se ždružijo v močno soc. dem. delavsko organizacijo, naj se poprimejo dela in naj neustrašeno in neumorno delujejo do zmage. Naj pa se od nikogar ne dajo pregovoriti. Nasprotniki ravno tako trpijo in so v enaki bedi, zato naj jih ne poslušajo.
Ko je govorilo še nekaj sodrugov, se je zaključil shod.
*	* >
*
Iz Pragerskega. Dne 6. t. m. se je vršil društven shod splošnega pravovarstvenega društva z dnevnim redom:
1. Protest proti nekvalificiranemu postopanju ondotnega postajenačelnika proti uslužbencem slovenske narodnosti.
2. Raznoterosti.
Shod je bil izborno dobro obiskan in so ga tudi posetili vsi ondotni nemčurji.
Z ozirom na zelo važno situacijsko stanje predloženih železničarskih zahtev se je prva točka dnevnega reda po predlogu železničarskega tajnika Kopača iz Trsta izpre-menila v situacijsko poročilo. Sodrug Kopač je v poldrugournem govoru raztolmačil spomenico, predloženo dne 20. septembra železniškemu ministerstvu na Dunaju, ter podal v popularnih besedah cel obris vladinega odgovora.
Parlamentarni železniški odsek je izdelal drugi načrt vzravnavanja plač železničarskih uslužbencev in delavcev in znaša skupna potreba v pokritje 38,010.171 kron.
Prejšnji ministerski predsednik baron Gautsch je žugal železničarjem s tem, da bi za slučaj pasivnega odpora z militarizacijo in eventualno tudi z orožjem zadušil vsako železničarsko gibanje.
Sedanji ministerski predsednik grof Stiirgkh pa mešetari s strankami v svrho preprečitve sprejema od pododseka stavljenih predlogov v državni zbornici. Pa tudi gospod železniški minister Dr. Forster, ki je znan še kot serijski načelnik, da ni nikdar uvaževal potrebe železničarjev, je takoj našel, da je svota za saniranje železničarskih zadev previsoka.
38 mil. kron je minimum, s katerim se da izvršiti le delno regulacijo uslužbencev in se'železničarji ne bodo pustili ugnati s takim žuganjem v kozji rog.
Vi železničarji pa ste opozorjeni na nevarnost, ki vam preti ne le od strani vlade, marveč tudi od strani zastopnikov agrarnega in industrijalnega kapitala.
Vlada je baje že izdala za vse Železničarje vojaške pozivnice na okrožne komande.
Vlada se pripravlja na napad. Ekscelenca Stiirgkh poje Gautschevo pesem. Vi železni čarji pa mobilizirajte Vašo armado, poiščite slehernega železničarja, da pristopi skupni armadi in da je pripravljen v trenotku napada vlade na železničarje zapostaviti svojo osebno korist v prilog skupnosti. Železničarji gotovo ne bodo lahkomiselno uprizorili boj, kateri ne škoduje samo vladi temveč širšim krogom. Ali če vlada ne bode vpoštevala utemeljene in od vsih poštenih ljudih priznane zahteve železničarjev, potem moramo okla-njati vsako odgovornost za dogodke, ki bi se izcimili iz pregrešne vladine trmoglavosti. Govornik je zaključil svoj z burnimi klici odobren govor z besedami: Vlada se pripravlja na naskok proti železničarjem, Vi pa se pripravite na najostrejši odpor!
Ko se je burno odobravanje poleglo, je naznani! sodrug predsednik Pičinin, da bode govornik z ozirom, da je tudi nekaj Nemcev navzoči, podal poročilo tudi v nemškemu jeziku. Pragerski nemčurji oziroma renegatje, ki so dotedaj mirno poslušali govornika, so pričeli razsajati, češ, da se ni tisti dnevni red, ki je bil na vabilih označen pridržal. Sodrug Pičinin je gospodom mirno pojasnil, da je društven shod enoglasno sklenil, da se ta dnevni red z izvršenim zamenja in to za-rapi tega ker se bode postopanje postajena-četnika Schneiderja rešilo ne na Pragerskem, marveč na Dunaju.
Z ozirom na nastali nemir je sodrug predsednik zaključil shod. Posebno nedostojno sta se obnašala asistent Pilch iz Slovenske Bistrice in pa pragerski brzojavni mojster Novakovič.
Po končanem shodu so se ti junaki vsedli za eno izpraznjeno mizo in so pričeli „hajlati", na kar so delavci zapeli par slovenskih pesmi in prav na odločen način pokazali tem subjektom vrata. Ko je to omizje opazilo, daje treba spraviti v varnost svojega rojstva kosti, so jo združeno odkurili hitrih krač. Delavci pa so jih spremili s krohotom do vežnih vrat. Gospod »abstinent« Novakovič
in pa liferant cementa na Pragerskem je na sledeči način menjal svojo politično kožo: prva koža klerikalec in predsednik prometne zveze na Pragerskem; potem je svojo kožo rdeče pobarval in to rdečo kožo je spremenil v frankfurtarco; torej gesinungslump pristne vrste.
Delavci si bodo iz tega početja gospodov uradnikov in onih mlekozobnih poduradnikov naredili jasno sliko kdo brani nekvalificirano postopanje postajenačelnika Schneiderja na-pram slovenskim uslužbencem.
»Reichsbund« na Pragerskem je za vsa-cega pametnega železničarja doigral svojo vlogo.
Naznanila.
Društvo ,,Ljudski oder" v Trstu. V petek dne 17. novembra 1911 predava v „Delav-skem Domu" v Trstu ul. Bosehetto štev 5,
II.	nad. sodrug Iitbin Kristan o predmetu Tripolitanija. Začetek točno ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnina 20 vinarjev za osebo. Tripolitansko vprašanje je radi italijansko-turške vojne stopilo v ospredje. Vse se zanima za dogodke na bojnem polju. Pridite torej ta dan vsi v Delavski dom poslušat zanimiva izvajanja sodruga Etbina Kristana.
Nihče naj ne manjka!
Pripravljalni odbor delavske zveze »Vzajemnost" v Nabrežini priredi v soboto dne
18.	t. m. v dvorani Gruden v Nabrežini plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Ples traja do 5. ure zjutraj. Vstopnina 2 kroni. Dve ženski v spremstvu moškega ste vstopnine prosti. Pri plesu svira godba iz Fare.
Oisti dobiček je namenjen skladu „Vzajemnosti“.
Pevski odsek društva „Ljudski oder" v Trstu priredi v nedeljo, dne 19. novembra 1911. v „Delavskem domu" v Trstu I. pevski koncert pod vodstvom g. E. Guntherja. Vspored: 1. 1. B. Blobner: Delavski pozdrav, moški zbor. 2. Vilko Novak: Ah tarno! moški zbor z bariton-samospevom. 3. Jakob Aljaž: Občutki, moški zbor z bariton-samospevom.
4.	V. Klaič: Svračanje, čveterospev. 5. Iv. pl. Zajc: Slava delu, moški zbor. 6. V. Rosen-berg-Ružič: San, moški zbor. 7. Emil Adamič: Vasovalec, moški zbor. 8. Anton Nedved: Dekletu, moški zbor. 9. H. 0. Vogrič: Lahko noč, moški zbor. 10. *** Marzeljeza, moški zbor. V odmorih bo priznan pianist proizvajal izbrane koncertne komade. Šaljiva pošta, bazar z lepimi dobitki. Po koncertu ples. Obiskovalce prosimo naj ne kadijo med koncertom. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 50 vinarjev za osebo. Pevski odsek »Ljudskega odra" nastopi tako s prvo večjo priredbo. Vse prijatelje lepega petja vabimo, da poletijo v velikem številu ta koncert, katerega čisti dobiček je namenjem v povzdigo edinega našega slovenskega pevskega zbora.
Odbor.
Cistnica urtdtttttva’
J. H. Na. Ker smo v tej zadevi že ponovno priobčili dopise, moramo zadnjega odkloniti, ker je že vsled prejšnjih brezpomemben.
K. A. Nabrežina. Prihodnjič._________
Kavarna IINIONE-Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Binnca
—= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —  in časnikov v vseh jezikih. =—
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak Človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. Članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru.