25. številka. Izdanje za torek 26. februvarlja 1895. (v Trstn, v torek zjutraj 20 februvarja 1895) Tečaj XX. „EDINOST" izhaja po trikrat nt teden v *w»tili is-fcnjik ab torkih, iatriklh in aobotah. /jutranjo izduitje iz-haja ob 8. uri zjutraj. rebrno pa ob 7. ■ri »afer. — Obojno isdanje stan«*: ■a J«il«n nNtc . r. — izven Avntrij* f. 1.40 «a tri niMii. . . 2.«0 , . , * ,— ■a pol lata . . . 5,— . . , H,— ■a tw teto . . . 10.— ... 16,— Na naročbe brez priložena naročnine ao na Jemlje ailr. Poaamićnn itefilke »e dobifajo t pro-dajalnicah tobaka v lrntii po 9 iit<-„ iaTan Trat* po S nji. Sobotno referno tadanja v lratu * ni., izven Trsta B nfi. EDINOST Oiflau h« raouue po turilu t prtitu; za na'liir- z dt»b«lirai <"r ti n tu p'a?tij* I ri>»t.ir. k l'lk'tr Ob*>!{lt HT.tlrlih Tr„tie, INel.ina otmrtnicr in jaTnaiitlivula ilo-'i tAi okitili it J. lo 'ji'Unajo pn p)*odbr V»i iopi«i n.tj is pošiljajo ir*lni*tTa uliin Cftnertn. it. 1,1. Viako pi-mo nmrt l-it fntntOT.ui ». u r uefrankorana «h n.< • nrpj jiiia;o, Ri)kiipiii te rv< rra*.ijo. OlM Naročnino. r,«k!itiiit j« m »pr«- jema nprafniitvo ulica Moliti* pi«• eolo hit. 3. II nadit. O lprt* raklaaactj* »o proite poštnine. il® »lovenikejta političnega društva za Primorsko. ..... Še jedno o namenih krščanskih socijalistov. V očigled tolikemu obrekovanju in hujskanju, naperjenemu proti krsčanskosocijalni stranki in prihajajočemu — pa brez vse potrebe — tudi se slovenske strani, je dolžnost nam vsem, katere nikaki oziri ne silijo med nasprotnike tej stranki, da vsak po svoji moči pripomoreuao v to. da se zbristrijo pojmi, da bode mogla javnost sama sediti o stremljenju in konečnih ciljih krščanskih socijalistov, kakor tudi o pravih nagibih onim, ki se v najnovejših dneh toli silno zaletajo v to stranko. Kdor čita namreč le vse te napade na krščanske socijaliste, mora si misliti, da je to tolpa zdivjanih demagogov, ki bi hotela le netiti strasti, hujskati proti avtoriteti posvetnih oblasti ter rušiti ugled Cerkve in njs najvišjih predataviteljev in sicer v ta namen, da ugodi svojemu slavohlepju ter da d£ duška svoji nebrzdani neposlušnosti in nepokornosti. Zlasti konservativne kroge bi hoteli hujskati proti krščanskim socijalistom in sirer na ta način, da podtikajo tem poslednjim nič manj in nič več, nego da hočejo ti-le do tal porušiti staro konservativno stranko ter izročiti mase mednarodni in brezdomovinski socijalni demokraciji. Saj je bilo — če se ne ■otimo — tudi v deželnem zboru kranjskem čuti več kot čudno trditev, da sti socijalno-demokratiška in krščanskosocijalna stranka identični po svojih konečnih ciljih. Kako neosnovana in iz tite izvita je taka trditev, nam dokazuj« že jednostavno dejstvo, da stoji mednarodna socijalna demokracija pod u p liv o in židovstva — saj je nsdavno temu na nekem shodu na Dunaju zastopal berolinske socijalne demokrate židovski milijonar Singer —, dočim so krščanski socijalisti najhujši — a n t i s e m i t j e, nasprotniki židovstva. Ako pomislimo torej, da je boj za in proti židovstvu najvidnejši znak nastopajočega perečega, velikega, svetovnega socijalnega vprašanja, vidimo takoj, kako smešna in — neumna je ta trditev, koji more verojeti le oni, ki si ni priučil nikdar misliti samostojno in ki marveč rad prepušča drugim, da mislijo zanj. Kakor se ogenj in voda ne moreta družiti, tako je nemogočs kakoršnosibodi soglasje med krščanskimi socijalisti in vsemi onimi, do katerih seza židovski vpliv. Da pa se prepričamo do dobrega, kako prisiljen in neodkritosrčen js ves ta hrup proti kričankim socijalistom, treba, da si ogledamo vso čudno zmes v taboru nasprotnikov te stranke. To vam je res prava mo-aaika, obstoječa iz raznih kamenčkov, od katerih ni niti jeden podoben drugemu. Tu PODLISTEK. > Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. Bpiial A. S e ■ o a. I. Krupič je doznal, kam meri brivcevo oko ; ni bil torej niti najmanje presenečen, ali ker je bil dobra duša in ker ni hotel ni žive duše žaliti, ni odrekel s kratka snubaču, ampak mu je odgovoril: „Dragi kume Grga! Čast in poštenje vam in vašemu stanu. Vsi živimo od dara božjega, naj že orjemo plugom, kujemo kladivom ali brijemo britvijo. Vem tudi to, da so ljudje zbadljivi in jezični, da se žalostč od tujega veselja, a i-adujejo od tuje nesreče. Ali jaz vem, kaj je pravo in zdravo. Ne mislile, da je dober jezik meni vatel, kojim merim tuja poštenje. Ali ljubi nastavnik Grga, sadja ni dobro obrati, dokler ne dozori, in deklice ne možiti, dokler za ma- imate klerikalce starega kova in liberalce židovskega kova, centraliste in avtonomiste, zastopnike kmetskih interesov in zastopnike velikega kapitala, propovednike brezverstva in čuvarje verskega čutstvovanja kot jedine zanesljive podlage državam in človeški družbi, s kratka: tu imate ljudij, katerih svetovno n a z i ran je si je v dijametralnom nasprot-stvu. Da pri taki zmesi ni niti misliti na kako soglasje v načelih, je pač jasno. In vendar so se združili vsi ti prerazlični življi v velik zbor, da nam unisono pojejo pesem o nevarnosti krščanskih socijalistov za — avtoriteto Cerkve. Po vsem tem se moramo vprašati: kje so vendar tisti nagibi, ki so priveli toli različno družbo v skupni odpor proti krščanskim socijalistom ? No, na to vprašanje nam tlaje zadosten odgovor jedno jedino dejstvo: vsi sede v — koaliciji. In poštevajoči to dejstvo smo si na jasnem, da je zatrjevanje o skriti za avtoriteto .■škofov le hnnibttg, skrb za koalicijo pa — vse ! V dejstvu torej, da so krščanski socijalisti nasprotniki sedanjega parlamentarnega in politiskega položenja v Avstriji, tiči ona čudotvorna moč, ki je stlačila v jeden in isti pisker ogenj in vodo. Kako prazno in ničevo jo domnevanje, češ, da hočejo krščanski socijalisti porušiti konservativno stranko, dokazal ja princ Lichtenstein stt svojim krasnim govorom, o katerem govoru smo spregovorili v več. iz-dunju od minule sobote. V tem govoru je ta odlični mož ne le vabil konservativce na skupno delo, ampak pri poznal je cel6, da krščanski socijalisti ne morejo odvrniti skupne nevarnosti brez pomoči konservativcev. Jn vskliknil je zaključivSi svoj govor: Vse po k r š č a n s k e m I j u d s t v n, z istim in za isto! Ali goforć tako nasprotniki Cerkve ? No, tako ne govore nasprotniki, tako govorč — piavi prijatelji I Krščanski socijalisti nočejo porušiti konservativne stranke, ampak vzdramiti jo hočejo iz mrtvila in — starih okostenelih predsodkov. Krščanski socijalisti ne napadajo, ampak svaio. Princ Lichtenstein je v svojem govoru dobro označil postanek in razvoj nasprotstva do krščanskih socijalistov in dokazal je, da si konservativci izpodkopujejo tla, ker so se dali zavesti v to nosprotje. To isto misel je razvijal govornik v drugem govoru, izustenem v nekem drugem društvu. V tem govoru je naglasil, daje grof Hohemvart pokril n a j v e č o pogreško svojega življenja z menoui — koalicija Liberalci is Poljaki so «i razdelili jabelko, konservativci pa so dobili -- peike. Iz teh pešk mora še le zrasli drevo, s katerega dobč svoj sad konservativci, ako — dožive. Princ ter ni. Dora j«, hvala Bogu, deklica krepka in zdrava, ali o Duhovera bode jej komaj šestnajst let. Bilo bi prerano, vsakako prerano. Nuj nosi še kako leto čepico, dovolj bode časa za težko zavija-o. Saj veste, da sem sam, da sem vdovec. Moči vsakim dnevom popuščajo, oči me vedno bolj izdajajo, a skrbi polu koš : tekaj sem, tekaj lja, a na deklici vsa hiša. Vzemite še ta steber mojej starosti — potem Peter z Bogom. Zato brez zamere, nastavnice Grga, želim vam ženo pošteno in pobožno, ali Dora je premlada. Brez zamere/* „Brez zamere!"' Zajecljal je Grga, ne-znavši, kam bi del roke iu noge, pa popaljen in obledel, razen na nos, odšel je domov. Dora čula je ves ta pogovor skozi okence, ki drži i/, izbe v sokalnico (kuhinjo ali hišo ognjenico) pa malo da si ni pre-griznola jezik od samega smeha. Poparjeni Grga porezal je onega dne, brivši mestnega kapelana Šalkoviča, da je zavpil od hude bolečine. Lichtenstein je dokazal, kako se v sedanji dobi vse zakonodajstvo uagiblje na kapitalističko stran: samo preosnova valute je doneski velikemu kapitalu v jednem samem letu 10 milijonov dobi č k a, čemur je posledica, da se je znižala vrednost dela človeških rok in potem tudi javno blagostanje. Ista kapitalistiška smer zavira tudi najvažnejše vprašanje sodanje dobe — volilno preo s n ovo* Govornik je dokazal na drastičen način, kako zvijačno in nelojalno postopajo gospodovalne stianke, da bi zavleklo rešitev tega vprašanja, ker se l>oje — jav-nega menenja. Zaključivši ta svoj drugi govor je označil knez Lichtenstein stališče krščanskih socijalistov : Odkrito in jasno v opoziciji proti vladi in koaliciji, zvesti in resnični do našega krščanskega ljudstva — taka mora liiti naloga krščansko socijalnim poslancem tudi v sedanjem državnem zboru! In mož, ki tako govori, naj bi bil somišljenik mednarodne, biezdomovinske in brez verske soeijaln demokracije tak mož naj lii bil nasprotnik avtoritete Cerkve!? Mi pa mislimo, da le oni konservativci, ki se rama prt rami bore proti krščanskim socijalistom, postavljajo svoj oportunizem nad avtoriteto katoliško C e r k v e, kateri poslednji res preti velika nevarnost, kadar jo zagovarjajo — židovski liberalci. O kratkovidnost konservativna — daleč si zašla zares ! Politiške vesti. Pesi. Splnčk- pred pred svojimi vo-lilci. Velikansk, sijajen in na vse strani po-polen vspeh —- s temi besedami je označen izid javnega shoda, kojega je Idi sklical državni poslanec S p i n i č i t* minolo nedeljo v sHo Manili či na boljunskeiu polju. l»o takih vspehov moro pač dovesti le vztrajno in požrtvovalno delo. Na shodu je bilo zbranih do fttiritisoč ljudij iz pizinskega in ko-perskega okraja, predsedoval pa jo župnik veleč. g. F1 e g a r. Vlado je zastopal voditelj okrajnega glavarstva v Pazinu, gospod Šor l i. Gosp. posl. Spinčič govoril je prč ko jedno uro o svojem in svojih tovarišev delovanju. Zborovalci so neopisljivim navdušenjem sledilPizvajanjem govornikovim, a ob svršetku so zaorili urnebesni živio-klici. Shod je vspre-jel soglasno raznih resolucij poliliškega, narodnega in gospodarskega značaja inje isto-tako svečano izrekel svoje priznanje poslancu Spinčiču in tovarišem — ne ne, Izjava ni bila soglasna, pridružil se jej ni — jeden cel moj. Vele,častili gospod župnik Matičirf se je namreč na splošno začudenje dvignil iz globine nepoznmmsti, da dene pod svoj kritični nož delovanje gosp. Magda je bila izvohala, kako so tu predivo prede — pa kjer je nesrečni Grga mislil najti ključ, našel ji> zapah, a to mu jo pokvarilo račun. „Ni bedasta buča, to brivče*, rekla ji; starka Krupicu že pred Grginim pohodom. „Tudi ciganu zljubilo so je bili turškim carjem ! Jaz mrzim, vere mi, gizdost: po gizdo-sti pali so krilnici božji (angelji) in ne daj Bog, da si Dora oskruni dušo smrtnim gre« hom. Ali gospod kume! ako snio vsi brat jo in sestre, nas je vendar vsakovrstnih, in nikdar nisem šo čula, da se voda meša z ognjeni. Hpg daj Dorici dobrega ni >za, da jima bo srce pri smi, ko prst pri prstu. Da ne Iti videla večnega ve če zato ne |>ro-i n vsakega dne Ijnbe^jt " Ali k udar se de-kli>'i kroji dobro ali zlo, ne od dan s do jutri, ampak za ta smrtni vek, tedaj trube odpreti oči, pa kako, da ne bode vraga i pol. Ali Ookolin ni za Doriro, nikakor ne! Prej štalica, potem kravica! Ali Cokoliuova posl. Spinčiča, le žal, da j-' !>il nož skrhan in ni rezal na nobeno stran. Podlaga in vrhunec kritikovanju tega jedinca je bilo očitanje, da j« Spinčič izstopil i/, kluba konservativcev. No, gosp. spinčii' je, navedši dejstva, podrl vse modrovanje tega gospftda, istotako je govornik dobil toli zasoljeno lekcijo od predsednika shodu, veleč. g. župnika Klegarja. da si jo izvest 110 zapomni za dolgo časa, a ves ta ogromni shod je odkrito nevoljo in na ostentativen način zavrnil ta napad na posl. Spiučida. Oh sns. tako sam j«i bil gospod župnik ilatičič — saiui med tisoči ljudij! Ob tej priliki se je uveril ta gospod in žnjim naj bodo uverjenl vsi drugi, da razmerje volilcev do svojih zastopnikov po Istri je toli prisrčno m iskreno, da tte zveze ne more porušiti nobena sila in noben upliv. In rad ujmo se na tem: v znamenju popolnega soglasja z m a-g a m o gotovo prej ali sloj! Ne treba praviti, da prinesemo tudi o tem shodu obširnejše poročilo. Celjsko vprašanje. Celjsko vprašanje se vleče po obzorju koalicij« liki črn oblak, sedaj je nevarnost hude ure večja, sedaj manjša — zgine pa ne ta nevarnost niti za jeden sam trenotek. Kajti zmešnjava v koaliciji je sedaj taka, kakoršns še ni bilo. Na jedni strani je IIohenwartov klub zastavil svojo možko besedo za to zahtevo Slovencev, na drugi strani pa se upira klub nemških levi-č o rje v v velikem strahu za —mandate. Kot tretji v zvezi se pa ljubi Poljaki drže lepo rezervirano — da ne lii pozneje kdo rekel, da so rekli tak6 ali tako — iu študirajo, knko naj se postavijo, da prav gotovo pa-dejo — n a mehko, ako bi se koaliciji prigodilo kaj človeškega ob tem nesrečnem celjskem vprašanju Voditelji nemške levice so hoteli s prva s tem kaptivirati svoje vo-lilre da ho rekli, da je vse to nesrečno vpr i-šanje iz ostaliue barona Gautscha. A na to limauico niso hoteli sesti nemški zagrizenri, vsleil česar so liberalci prisiljeni protestirati iu resolvirati proti temu, v kar so privolili s a m i, ko »o h« jim sline cedile po ministerskih foteljih. JnpoiiNko - Kitajska vojna. .Agenzia Dalziel" lobila je dnč 'J2. t. m izSliangaja to-le poročilo: Pogajanja za sklenitev miru napredujejo zelo počasno, kajti Kitajski dvor se ne mara uklonili in so vedno še nadeja konečne zmage. Japonci pa hočejo prisvojiti si Peking (glavno mesto Kitajske) in od tam še-le narekavati pogoje miru. — Doslej se ni izjavila še nobena zunanja država, da bi hotela posredovati med Kitajsko in Japonsko. S pridobitvijo Vaj llaj-Vaja zaplenili no Japonci II večjih kitajskih vojnih ladij. Med temi je 5 oklopnie. Poleg teh vzeli so Japonci Kitajcem skoro vse ladije torpedovke. starima, Hoga uii, ni štalica, ampak, oprostite, štala. Na imt;tuk starišev prežali, znači, moliti za njih smrt. D »bra glava, boljše srce pa dve zdravi roki — tega treba. Ookolin pa je pijanec, igralec, razgrajale«; in kako govori — pomozi nam Hog i st. Iilaž — kakor čmošolec. Groš mu prileze v hišo, ali trije groši leto iz hiše. Oni dan — v sredo — otvoril ,ie mestni vratar zjutraj Nova vrata. I'a kaj je zagledal? Grga ležal jo pijan pred vratmi in smrčal. ug mi oprosti grehe! Ni on za Doro, nikakor ni !* To iu več tega govorila je Magda Kru-piču. ali zlatar ue bi tudi po v :ej pirueti poveril svoje ljubljenk'' iujedinict! raztočniku in veternjaku. Tako sta se razprla brivec in popre-u jarka. (Dalje prih.) Hore se trditi, da Kitajska dandanes nima niti jedne vojne »»kadre več, katera bi mogla napasti japonsko brodu Tj t*. Različne vesti Zaduftntca za pok. nadvojvodo Albrehta. Danca ob 11. nri dop. bode v žnpni cerkvi pri Mariji Pomagaj (*v. Antonu starem) črna sv. maša za pokoj duše pokojnega nadvojvode Albrehta. K smiti nadvojvode Albrehta. Svoje sočutje in žalovanje povodom smrti nadvojvode Albrehta izjavile so te dni razne Primorske občine pismeno pri tukajšnjem ces. namestnistvu. Dne 24. t. m. došlo je istemu namestuistvu pismo, v katerem izjavlja škof Krški, msgr. Š t e r k svoje sožalje, proseč, da se ta njegova izjava priobči Nj. Vel. cesarju. — Dne 23. t. m. izdali so obredje (določbe) za pogreb nadvojvode Albrehta. V smislu teh določeb prispel je posebni vlak s truplom pokojnikovim v nedeljo ob 10. nri zvečer na Dunaj (južni kolodvor). Na kolodvoru vsprejoli so krsto dvorniki pod vodstvom najvišjega dvornika princa Hohenlohe. Truplo pokojnikovo blagoslovil je dvorni župnik na kolodvoru ; potem so položili krsto na mrtvaški vos, v katerega je bilo vpre-6 vrancev. Voz so spremljali oziroma obkolili : trabantna telesna straža, telesna straža na konjih, služabniki pokojnikovi in konjiki. Sprevod pomikal se je med ogromno množico ljudstva počasi do cesarskega dvora. Tam so postavili krsto v dvorni župni cerkvi na mrtvaški oder. Včeraj od 8. ure zjutraj do poludne bil je dovoljen pristop občinstvu; od poludne do I. ure bil je do-voljen pristop izključno le častnikom, od 1. do 2. pop. uradnikom in služabnikom pok. nadvojvode, od 2. do 4. ure pop. pa zopet občinstvu. Danes je dovoljen občinstva pristop od 8 ure zjutraj do 11. dop., od U. do 12. pa izključno častnikom. Krsta na mrtvaškem odru je zaprta. — Pogreb bode danes ob 3. uri pop. t tem-le redu : Na čelu sprevoda bode eskadron konji-kov; pred mrtvaškim vozom bodo korakali služabniki in uradniki pokojnikovi, deputacija bivših ordonančnih častnikov pokojnikovih, njegova pobočnika in slednjič najvišji njegov dvornik. V rdeče prepreženi mrtvaški voz bode vpreženih 6 belcev ; ob straneh voza bodo korakati plemiči z gorečimi ba-kljuni v rokah, ogerska in arcierska telesna straža, trabantna straža, telesna straža na konjih in osebni služabniki. Za krsto bodo stopali: Nj. Vel. cesar, ptuji knezi (odnosno vladarji ali njih zastopniki), nadvojvodi, inozemske častniške deputacije, generali, deputacije domačih polkov, in vsi Častniki posadke, ki niso baš drugje v službi. Sprevod zaključita jeden batalijou vojakov raznega orožja ia jeden eskadron konjikov. Posebni odposlanci, tajni svetovalci in ministri zber6 se v cerkvi. V cerkvi blagoslove truplo, potem odnesejo krsto v slovesnem sprevodu v rakev, kjer dobi pokojnik zadnji blagoslov. Za Nj. Veličanstvom smejo v cerkev le tuji knezi, nadvojvodi, pokojnikov nfjvišji dvornik in njegova pobočnika in depatacije inozemskih polkov. Ostali udeležnikiki ostanejo pred cerkvijo. • • Minolo nedeljo došla je z Dunaja ta-le brzojavka: Cesar Viljuim dospć v torek zjutraj z velikim spremstvom na Dunaj, da se udeleži pogreba pok. nadvojvode Albrehta. — Popoludne (dne 24.) so dospeli iz Alko na Dunaj najbližji sorodniki pokojnega nadvojvode; večji del članov cesarske rodbine je že zbran na Dunaju. Dospeli so tudi semkaj: vojvoda Nikola Vlrtenberški, princ Jurij Sasonski in princesinja ter duputaciji 5. konjiškega polka bavarskega in 86. ruskega pešpolka, čijih lastnik je bil pokojni nadvojvoda. Današnji .korzo*. Z ozirom na dejstvo, da bode na Dunaju danes ob 3. uri popoludne pogreb pok. nadvojvode Albrechta, odredile so tukajšnje oblasti, da sme običajni pusmi „korzo* pričeli še le ob 4. uri pop. Pred 4. uro pop. se tudi maske ne smejo pokazati v javnosti. .Korzo" na pustno nedeljo Kdo bi mogel tajiti: ostra sap i socijalne bede jo zamorila tudi pri nas veselje do nekdanje staro-znane in staroslavne tržaške potratnosti Kje so oni časi, ko so naši I rubi Tršažani kar trosili denar zadnje dni pusta? Minuli so de- finitivno. Našem« lahkoživemu ljudstvu je — kakor bi rekli — zmanjkalo »sape-, oni pa, ki še kaj imajo, jeli so lepo stiskati, umak-nivši se s pozorišča. Kdor je videl naš „korzo* pred tridesetimi, štiridesetimi leti in je primerjal nekdanji blišč in vriše z mizerijo od minole nedelje, moral je pač vzklikniti : Sic transit gloria mundi! Mnogo hrupa, mnogo zijal in mnogo — pijancev. S tem je na kratko označen (korzo* na pustno nedeljo. Vozov bilo je le okolo 70, toda o nekdanji eleganci niti duha ne sluha. Hila je gnječa odurnih šem, gospoda pa je metala med nje namesto običnih sladčic — drobno zrezan papir. Vožnja je končala ob 6. uri zvečer, ljudstvo pa se je drvilo po ulicah do polunoči. Zakaj ? Tega menda dotičniki ne znajo niti sami. Gostilne in kavarne bile so ves večer jako dobro obiskane. Gostilničarji in kavarnarji so menda jedini srečni ljudje, keterim prinašajo zadnji dnevi predpnsta obilo dobička. Poleg njih pa imajo seveda mnogo opravila — zastavljavnice. „Trtaiki Sokol* priredi danes zvečer | „malo maskarado* v društveni telovadnici. Vstop je dovoljen le vabljeuiin. Na svidenje torej nocoj zvečer! Maskarada, kojo je priredil »Tržaški Sokol" minolo nedeljo, vspela je vsestranski. Nekoliko obširneje spregovorimo v današnjem večernem izdanju. Ravnopravnost pri južni železnici. Slovenski trgovec iz Trsta nam piše: Večkrat mi je razpošiljati blago po železnici v notranje dežele. V to rabim navadno slovenski sestavljene vozne liste. Vsakikrat pa, ko od-pošljem blago, mrmra na me neki uradnik južne železnice v takozvanem .Magazin 0* (srednja vrata) ter me }> česte obsipal s sledečimi psovkami: ,šta lingua š č a v a no i kapiii nanka i ičavi*, in z druzimi ena-cinai neumnimi opazkami. Slovenski sestavljene vozne liste pa počita ter nadomešča njih obseg z laškim ali nemškim tekstom. Nekoč mi je zapretil, da ne sprejme več nobenega blaga, ako vozni list ni sestavljen laški ali nemški. Ko je dne 21. t. m. moj pomočnik hotel zopet odposlati a tovornim vlakom nekoliko blaga na slovensko Štajersko in to na podlagi [slovenskega voznega lista, moral je blago preč peljati, ker mu je ne so hoteli sprejeti radi tega, ker je vozni list bil sestavljen slove nski. O tem setn že napravil pritožbo na obratni inšpektorat v Trstu; ker se pa od tega ne nadejamo ugodne rešitve, prosim slovenske poslance na Dunaju, da interpelu-jejo o tem v državnem iboru, ter enkrat na jasno spravijo, ali je južna železniza opravičena siliti slovensko stranko, da v slovenski kraj in na slovenskega adresata pošilja blago na podlagi nemškega ali celo 1 ašk e g a vozuega lista ter ako so iyeni uradniki opravičeni slovenske stranke za-sramovati s „ščavi" ? Hranilno In posojilno društvo v Nabre-žini (registrovana zadruga z omejeno zavezo) izdalo j« poročilo in računski skle,> za upravno leto 1894. (VII. letnik). I/, tega poročila posnemamo: Tekom leta 1894. pristopilo je k zadrugi 12 novih društvenikov, izstopilo jih je 8. Zadružnikov je 69, ki imajo v opravilnih deležih po 10 gld. imetje 3.279 gld. 65 nč. Leta 1894. pomnožile so se hranilne vloge za 1284 gld. 39 nč., tako da znašajo koncem 1894. leta 1885 gld. 46 nč. Prometa imela je posojilnica v minolem letu 11.306 gld. 44 nč. Hranilne vloge obrestujejo se po 4«/,'/., posojila pa se dovoljujejo proti 67, obrestim. — Po bilanci imela je zadruga dne 31. decembra 1894. leta 134 gld. 50 nč. gotovine, čistega dobička pa tekom omenjenega leta 90 gld. 14 nč. Rezervni zalog iznaša 153 gld. 16 nČ. Kužne bolezni v Trstu. Iz tedenskega zdravniškega izkaza o splošnem zdravstvenem stanju razvidno je, da se dtlvica zopet širi, kajti v prejšnjem tednu bilo je 28 slučajev te bolezni, v tem ko je bilo v teduu od 16. do t. m. prijavljenih 39 slučajev. Škrlatice bila sta v omenjeni dObi le 2 slučaja. Umrlo je 8 oseb za dAvico In 1 za škrlatico. — Iz istega izkaza je razvideti, da je ra/ruertio največ slučajev kužnih bo-leznij v okrajih Barriera vecehia in Farneto Umor v Gorici. Iz Gorice poročajo : Po noči na minolo nedeljo se je na javnem plesu v neki gostilni spri 4'Jletni ciinjar Mon dig z 19lctuim svojim svakom, kamenose-kom Josipom Cecuto. IVišedli na ulico, adaril je Mondlg Oecnto petkrat z nožem tako silno, da se je slednjič odlomila klina in obtičala v rani; v slepi jezi udrihal je potem še s kamenom po težko ranjenem. Cecuto odpeljali so v bližajo lekarno, toda lekarničar, videvši, da mu ne more pomagati, odpravil ga je v bolnišnico. Ranjenec je bil že mrtev, ko so ga prinesli v vežo bolnišnice. Morilca Mondiga prijeli so ie isto jutro. Nenadna smrt. 67letnega trgovca s kipi, udovca Rikarda Dinellija, stanujočega v ulici dei Cordaiuli hšt. 1, zadela je po noči na minolo nedeljo kap na srcu. Dinelli trpel je že dalje časa na bolezni na srcu; v soboto prijela ga je zopet stara bolezen in kljubu zdravniški pomoči umrl je še isto noč. — 62letni samec, težak Anton Bizjak, stanujoč na Greti hšt. 55, umrl je minolo soboto pop. nenadne smrti. Bizjak je bil bolan na plju-čah in baš te dni prišel je še-le iz bolnišnice. Domačini našli so ga mrtvega na postelji, ko se mu prinesli fiašo juhe. Obvestili so o tem policijsko nadzorništvo v ulici Bel-vedere, od koder so pozvali komisijo. Po končauih postavnih formalnostih odpeljali so truplo v mrtvašnico pri sv. Justu. Policijsko. 551etnega brezposelnega Iv. Stalcerja iz Črnomlja zaprli so, ker je prosjačil po hišah v ulici Cavaua. Stalcer bil je že večkret kaznovan zaradi prosjačenja. — Predvčerajšnjem zjutraj nastal je pretep med vinjenimi gosti neke gostilne v ulici Belve-dere. V pretepu je nekdo treičil 22letnemu kleparju Antonu Kovačiču vrč ob glavo, da se je takoj pokazala kri. Prišli so stražarji, ki so razgnal; prepirajoče in zapisali njih imena. Ranjenega Kovačiča odvedli so na zdravniško postajo. — 24letnega težaka Au-tona B. iz Trsta so zaprli, ker se je v ulici Tigor vtikal v opravila stražarjev. — 21-letni slikar Ivau R. in 471etni mesar Angel D., oba iz Trsta, razgrajala sta minolo noč v neki gostilni na trgu Pozzo del mare. Prišli so stražarji ter ju odgnali v zapor. Koledar. Danes (26.): (Pust); Porfirij, škof; Nestar, škof, mučenec. — Jutri (27.): t (Pepelnica); Leander, škof. — Mlaj. — Solnce izide ob 6. uri 51 min., zatoni ob 5. uri 36 min. — Toplota včeraj: ob 7. nri uri zjutraj 7 5 stop., ob 9 pop. 8 stop. G. Loterijske številke, izžrebane 28. t. m.: Dunaj 28, 7, 1, 39, 89. Gradec 76, 70, 15, 33, 3. Temešvar 12, 53, 40, 46, 67. Gospodarsko. Slovensko p ob o j iliiištvo. Spisal Ivan Lap aj ne. Reiffelseua (Gl. VI. Letopis slovenskih posojiluic) imenujejo očeta malih nemških posojilnic. F. Reiffeiseu je bil rojen kot protestant na Nemškem, nekje ob Renu blizu Kobleuca 1. 1818. Bil je upravni uradnik. V tistih krajih, kjer je v mladih letih (1847 — 1850) služil, je bila velika beda in lakota mej prostim ljudstvom. Da bi revnemu narodu pomagal, osnoval je bil najprvo konsiunuo društvo z vzajemnim poroštvom, ki je svojim članom živila po ceni preskrbovalo n. pr. kruh, krompir; imelo je svojo peka-rijo, preskrbovalo ljudstvu tudi seme itd. Kljubu temu je zapazil Raiffeisen, da bode ljudstvu šele potem pomagano, če bode dobivalo po ceni denar na posodo, ker ga oderuhi preveč stiskajo, zlasti pri kupčiji z živino in sprejeiuauji živine v rejo. Zato je začel ljudem v tistih krajih posojilnice snovuti. Njega je vodila prava krščauska ljubezen do bližjega, kateremu je hotel z denarnimi savodi pomagati. Njegov namen je bil v prvi vrati, s podukom na člane in izposoje-valce uplivati, torej poboljšati jih najprvo v nravstvenem obziru. Pri osnovanji posojilnic je imel Raiffei-sen sledeča načela: Vsaka vas ali vsaj vsaka županija naj ima svojo posojilnico. Posojilnico naj vodijo kmetje sami; najboljši občani naj stopijo na čelo denarni zadrugi. Vedijo naj savod brezplačno; le .račnuar" naj dobi primerno nagrado, ki naj bode kolikor mogoče vedno jednaka, če tudi je dela več, kakor prvotno in navadno. Kmetje, kateri kot udje pristopajo, naj se neomejeno zavežejo zadrugi s svojim poroštvom, beležev naj posojilnica ne jemlje ; kmet ne more deležev plačevati, denarja potrebuje za kmetovanje. Saj njegova kmetija, živina in poljsko rodje njegovo dajejo dovolj varnosti pri zadrugi s neomejenim poroštvom. Obresti od posojil naj posojilnica ne jemlje naprej. Da ima denarna si edstva za pogojevanje, skrbi naj za hranilne vloge. Posojuje naj se po Raiffeisenovem nasvetu le na zadolžnice: menice so pii njegovih zavodih isključene. Čisti dobiček se ne razdeluje mej člane, ampak prideva k prihranjeni zalogi (rezervnemu fondu), do katerega posamezni udje nimajo pravice, marveč le vseskupna posojilnica. Če bi se na primer posojilnica razdružila, si tudi zadružniki te zaloge ne smejo prisvojiti. Ona ostane marveč kakor kakošna ustanova, nedotakljiva, ima se le obrestonosno naložiti dotlej, da se ustanovi nova posojilnica, ki jo zopet kot svojo last prevzame. Po Raiffeisenovom prizadevanji se je osnovalo na stotine posojilnic. Kolikor mogoče, je vse zaružil v jednako društvo, ka-koršno je naša .Zaveza* ; okolo 500 poso-jinic je vodil v svojem društvu, ki je imelo 8 — 10 preglednikov za zavode, ki so se mu pridružili. Blagi mož je umrl šele pred nekaterimi leti (1888), sedemdeset let star. Po njegovih načelih se je osnovalo že več kakor 1500 posojilnic. (Dalje prih.) Najnovejše vesti. Ounai 24. Veliki vojvoda badenski Friderik je dospel sinoč tu sem. Z istim vlakom je dospel španski maršal Martinez Campos. Dunaj 25. Vojvoda Aosta dospe nocoj, da bode zastopal kralja italijanskega pri pogrebnih slavnostih. Za čas bivanja na Dunaju pridodeljen je nadvojvodi generalni major Dufresne. Dunaj 35. Danes je vsprejel cesar razne tiemike knežje osebe in zastopnike istih. Potem tudi generalnega kapitana Martinez Camposa Od 8. nre zjutraj prihaja ljudstvo v velikih množinah v dvorno cerkev, da si ogleda truplo nadvojvode Albrehta. — Danes je dospel tu sem tudi zastopnik predsednika francoske republike, poslanik Lozć. Peterburg 24. Kakor javljajo časniki, sestavila se je na cesarjevo povelje komisija, da se posvetuje o načrtu za gradijo hiše, v kateri bodo dobivali eskrb pisatelji, umetniki in igralci. Hiia bode nosila ime Aleksandra III. in se zgradi na jednem carskih posestvi. Tvgovlnkke braojavk«. BaltmpeiU. Pifnioa /rt ii po ml itd 6.49 -S 49 Pienion za jonon 1805 «84 do »i.85 Oren za mlad 6.— 2 Iti la „pomlad S 43 - 5-47. Koruia xa maj-jmii tj*.6 6 17. Planica n« t a od 78 kil. f. 650—«156, mi 79 kil. f. e 56—ft fiO, od 80 kil. I. « «0— 8 65 od SI kil. f. 8H6-H70, od »9 kil. for. fl-70—« 76. •fefaoii « -815: proso 6*90—6-80. 1'senina: Siltu ponudbe, povpraševanje bolj« Trg malo bolj«. Bi mirno ječmen, are« In |koruia' stalno. Predalo ie j« 30000 mL (t Vreme: jako mrilo. Praga. Nerallnirnni iladkor ta februar t, 11,80'/, maro H 80'/,, maj 13'—, nova letina. li.f-5 mirno. Praga. Centrifuga! novi, postavljen t Trat in ■ carino vred, odpoiiljater precej f. 98.25- -29 f«br. Ar g. f. 29.50--.— Concasse za febru»r-inare 29.50 —*—. Četvorni sa febr 80'75. V glavah (sodih) ■a februvar 30 75 Vreme: aneg, Havre. Ka»* Santu* good average aa februvar 96.— za juni 96 26 mirneje, Ba.mbarg. ttniitoe gomt average m mare 78.26 maj 77 75 aept.'mhnt 77-—. mirneje. Dun^Jak« bona a«. MSB Državni dolg v papirju t . . „ „ v srebru . . . Avstrijska rentu v alatu . . , „ v kronali . . Kreditne akcije . ..... London 10 L«t....... Napoleoni........ 100 mark ....... 100 italj. lir....... febvuvMj« predvčeraj danes . 101.80 101.8» . 101 80 101.80 . 125-40 125.20 . 99 20 09.96 . 408-25 396.— . 193.95 125 80 . 9-82 9-81 . 6047 60.40 . 4'V55 46 16 Razglas. Dne 4. marca t. 1. bode javna drftžba v oddajo popravljanju dveh mostov in dveh troinbiuov pod Črnikalom, na cesti iz Predloke. Klicna cena je 423 gld., načrt jo razpoložen v občinski pisarnici v Dekanih v pregled. Kdor prevzamo delo, mora uložiti kavcijo 10 od sto. Županstvo v Dekanih. iBs^sni^^s^sa^ijsaasass^ossasuiBaBmBBaaB J Dobrozunna gostilna f 1 ANTONA VODOPIVCA j (po d "inače .pri Prvačkovcu") v Tratu, ulica Bolita. z>lo št. 13 tući kolikor v gostilni, tolikor pri veselionh v školski telovadnici, vedno le priitna vipavska, Prvaeka In kraika bo'a in črna vina. — Sladki riesling v steklenirali, in modro fran-_ kinjo, vitaka steklenica drli 1 litr in vetji g 00 iiovć. — Poetreiba je post. na, cena itnorna. n Kuhinj« jo preskrbljena h to'-.iiiiii, toplimi in mrzlimi jedili. Priporoču so rojakom v Trstu in z delale ja tši Toči vino tudi družinom 4 nvč ceneje, S uho se odvzame najmanj 5 litrov. 't! JflCTaracnainracngRiat^giigi^iniORainffli^ina Lastnik politične druitve .Edinestv — Izdavatelj in edgeverni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.