Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999, stran 18
TEMA	S.E.D.
Statistični obrazci
Glede naštetih virov so morda statistični obrazci," ki so jih izpolnjevali v prvih sedmih ekipah, najbogatejši vir, ki nas lahko kljub dokajšnji starosti informacij (50 let) še vedno pripeljejo do informacij o izseljen i šivu v krajih, kjer so ekipe raziskovale. Izseljeništvo je v statističnih obrazcih omenjeno pri opombah, v zvezi s katerimi naj bi navedli »kratko zgodovino rodbine glede na priselitve in odselitve, razvoj poklicev itd.«, povezano pa je navadno z nakupom ali najemom hiše. V rubriki »Družinski popis« je podrubrika »Izseljeni v tujino«, kamor so člani ekipe vpisovali le število izseljenih ter spol. ne pa kraja, kamor so se izselili, ne časa izselitve. Na žalost s tem končujem poročilo o dokumentacijskem gradivu in virih, ki jih o tej temi hrani SFM. Kljub temu
upam, da ho prihodnjim raziskovalcem v tako ali drugačno pomoč.
1	Alenka Si mik iS, Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, Statistični obrazci 1. terenske ekipe (Šentjurij-Škocjan). -Slovenski etnograf 1983-1987 (izšlo 1988). št. 31. 123-180.
2	Prav tam. str 168.
3	Dr. Boris Kuhar, Odmirajoči stari svet vasi. Ljubljana 1972. str.
2(13-207.
4	Poročilo o delu v ekipi StM v okolici Škocjana na Dolenjskem od 22. 6. do S. 7. in od 26. do 28. 7. l%4. lipkopis.
5	Poročilo o terenskem delu v Drašitih od 5. do 10. 10. 141)5, tipkopis, t Več o statističnih obrazcih, sestavi in i/r .¡njevanju v članku Alenke Sitni kit. Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Liubljant.
Jana Cvetko in Ksenija Medved
raziskovanje izseljenima in zdomsiva v baragovi muzejski knjižnici ier arhivu slovenskega verskega muzeja v stični
Baragova knjižnica, ki deluje v okviru Slovenskega verskega muzeja v samostanu v Ulični, je muzejska knjižnica, ki jo glede na 0rganizacijo deta uvrščamo med specialne knjižnice. Knjižno gradivo pokriva več strokovnih področij. Njena naloga je dajati '"formacije, pridobivati in obdelovati gradivo. Muzejska knjižnica je namenjena določenemu krogu uporabnikov, študentom, Znanstvenim in strokovnim delavcem. Begunske izdaje, ki niso smele po redni poti prihajati v našo državo, hranimo v Stični in j'b nima v celoti niti NUK.
Baragova Knjižnica in njen ustanovitelj Karel Ceglar
Knjižni fond za Baragovo knjižnico je zbral in uredil Karel Ceglar. Selezijanski duhovnik, Karel Ceglar, stiški rojak, se je rodil 19. septembra 1912. Mašniško posvečenje je prejel leta 1939. Po drugi svetovni vojni je moral zdoma. Živel je v ZDA in Kanadi. Njegovi nagibi po zbiranju in ohranjanju dragocenega knjižnega ter arhivskega gradiva so zajemali slovenske izseljence. Zavedal se je, da zbira za prihodnje rodove literaturo, ki je bila v matični državi izrinjena, zapostavljena in včasih prepovedana.
Zavedal se je ludi pomena dela misijonarja Friderika Barage. Bil je njegov zvesti »zasledovalec«. Za Barago se je začel zanimati predvsem pO letu 1985. Najprej je zbral slovensko literairo. kije izhajala v ZDA, Argentini, Avstraliji in Kanadi. Nato je zbiral knjige, ki jih je napisal Friderik Baraga, in literaturo o njem. Leta 1987 je izdal knjigo Slovenci v Kanadi, Leta 1991 je bila natisnjena Baragiana I, ki vsebuje popis Baragovih del. in leta 1992 Baragiana II, v kateri je zajeta bibliografija. Načrtujejo petnajst zvezkov, tretji, Baragova korespondenca od rojstva do leta 1830, ko je odpotoval v Ameriko, pa je lik' pred izidom. Napisal je tudi
1ED.
TEMA
Cilasnik S ! ,D. 39/3.4 1999. stran 14
življenjepis misijonarja Franca Pirca. Zbral pa je tudi veliko gradiva o drugih misijonarjih in izseljeniške korespondence.
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je odločil, da svojo bogato knjižno zbirko, arhiv in napravo za branje mikrofilmov prenese iz ZDA in jo pokloni Slovenskemu verskemu muzeju v Stični, Zelo si je prizadeval, da bi muzejska knjižnica zares zaživela. Njegova zadnja želja je bila. da bi začeto delo nadaljevali drugi raziskovalci tudi po njegovi smrti. Umrl je 19. junija 1999.
Predstavitev fonda-zbirk v Baragovi knjižnici Zbirka dokumentov
Velik in najbrž najzanimivejši tlel zbirke je zbirka dokumentov. To so predvsem izseijeniška. duhovniška korespondenca, strokovni članki, fotografije, članki o Frideriku Baragi, gradivo o misionarjih, kot so Franc Pire. Josip Lavtižar, Franc Buli. tuje tudi rodovno drevo Friderika Barage. Najpomembnejši del te zbirke je tako imenovana siva literatura. Siva literatura je literatura, ki je težko dostopna, ni distribuirana po konvencionalnih kanalih in jo hranijo le v določenih institucijah. Največkrat je v obliki lipkopisa in je namenjena ozkemu krogu strokovnjakov. Med sivo literaturo štejemo referate z različnih posvetovanj in konferenc, ki niso objavljeni v skupni publikaciji, interne dokumente različnih organizacij in ustanov, magistrska dela. disertacije, informacijske kartice, reprinte itd. Zaradi potreb znanstvenikov po sprotnem informiranju in zaradi dejstva, da se velik del pomembnih študij sploh ue publicira. se pomen sive literature čedalje bolj povečuje.1 Vsi ti dokumenti so zloženi v fascikiih. ki so oštevilčeni in opremljeni s kazali. Izdelan je tudi iskalniindeks, s katerim se lahko orientiraš po zbranem gradivu. V prvem sklopu fasciklov od št, 1 do 48 je zbranih 10.000 dokumentov, v njih je Baragova korespondenca. Gradivo zajema obdobje od leta 1815. Tudi v drugem sklopu, v katerem je korespondenca, časopisni članki o drugih misijonarjih, jih naj bi bilo po približni oceni še toliko.
Mikrofilmi
Karel Ceglar si je preskrbel tudi stroj za branje mikrnfimov in dal izdelati preeej dokumentov v mikroobliki. Mikrofilmi so spravljeni v posebej izdelanih predalih, vendar gradivo za zdaj še ni obdelano.
Baragova zbirka
Na policah z oznako AI je različno gradivo o Indijancih plemena Otavva in Očipva. knjige, prospekti, fotografsko gradivo. To gradivo še čaka na obdelavo. Na polici A2 in A3 je shranjeno gradivo o misijonarju Frideriku Baragi, na polici A3 zgodovina katoliške cerkve v Severni Ameriki, ZDA, Kanadi, tu so Baragovi življenjepisi v slovenščini ipd. Še posebej zanimivi so Baragovi izvirni tiski. Ti so razdeljeni na:
slovenske tiske (torej iz časov, ko je Baraga še deloval v Sloveniji);
gradivo v indijanščini (molitveniki. Sveto pismo ...): indijanska slovnica in slovar v različnih izdajah. Na podlagi zbranega gradiva je začela izhajati zbirka Baragiana.
Zbirka Mohorjevih knjig
Naslednja zbirka stoji v omarah B1 in B2, razdeljena je po treh pomemhnih obdobjih v zgodovini Mohorjeve družbe. Tako so v bistvu nastale tri zbirke. To so: zbirka knjig iz obdobja celovške MD. zbirka iz obdobja celjske MD in goriške MD, Da bi razumeli smiselnost take postavitve, si oglejmo še zgodovino Mohorjeve družbe. Sicer pa so tudi v okviru teh zbirk knjige razvrščene po letih izhajanja.
Celovška Mohorjeva zbirka
Mohorjeva družba je ljudska knjižna družba in založba. Pobudo za ustanovitev družbe, ki naj bi izdajala kakovostne knjige za slovensko ljudstvo, je dal leta 1845 Anton Martin Slomšek. Njen namen je bil narodno prebujati, izobraževati in kulturni napredek Slovencev na podlagi krščanskih načel. Zamisel sta začela v Celovcu uresničevati A. Einspieler (prvi predsednik) in A, Janežič. Kot nepolitično Društvo sv. Mohorja je leta 1852 že izdalo prve knjige. Po letu 1854 je število društvenih članov upadalo, zato so ga leta 1860 preoblikovali v cerkveno bratovščino. Druščino sv. Mohorja sta cerkvenopravno potrdila papež Pij IX. in krški knezoškof V. Wiery. Opirala se je na mrežo duhovnikov - poverjenikov. Vodili so jo Valentin Mueller (predsednik) ter A. Einspieler in A. Janežič. Prve knjige v zbirki Slovenske vcčemicc so začeli razpošiljati leta 1860. Družba se je uspešno razvijala. V letu 1972 so v Celovcu odprli lastno tiskarno in leta 1894 zgradili Mohorjev dom s tiskarno, knjigoveznico, uredništvom in upravo. Leta 187! je bilo za 17.395 članov natisnjenih 104.328 knjig, leta 1891 pa za 51.827 članov 312.000 knjig. Poleg letne knjižne zbirke s Koledarjem in Slovenskimi večernicami je DSM v letnih snopičih izdala Občno zgodovino za slovensko ljudstvo J. Stareta (1874-1891). Življenje svetnikov (več izdaj). Zgodbe svetega pisma !■". Lampeta in J, ti, Kreka ter prvi del Zgodovine slovenskega naroda (1910-1916) J. V. Grudna, Med številnimi poljudnoznanstvenimi knjigami so izšle Domače in tuje živali v podobah F. iirjavca. Slovenski pravnik L Tavčarja. Naše škodljive rastline v podobi in besedi M. Cilenška, več slovenskih čitank in slovnic. Natisnjene so bile povesti J. Clglerja. J. Jurčiča. J. Sketa, Cankarja. F. K. Meška ter Gregorčičeve Poezije. Izšlo je tudi veliko molitvenikov in verskovzgojnih knjig slovenskih in tujih avtorjev ler pomembni zborovski deli A. Foersterja (Slovenska maša v čast sv. Cecilije) in J. Aljaža (Slovenska pesmarica).
Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999. stran 20
TEMA
Si.D.
Celjska Mohorjeva zbirka
Po prvi svetovni vojni je DSM doživela krizo, predvsem zaradi državnopravne razcepitve s Slovenci naseljenega ozemlja. Leta 1919 se je DSM s tiskarno in zalogo knjig umaknila iz Celovca v Prevalje. Število članov je z 90.512, leta 1918, padlo na 59.677 in leta 192! na 43.608. Leta 1922 se je uredništvo DSM preselilo v Ljubljano, prevzel gaje tajnik Fran Šaleški Finžgar. kije leta 1923 ob redni zbirki uvedel tudi doplačilne knjige in začel urejati družinski list Mladika. Leta 1927 so tiskarno registrirali kot zadrugo Mohorjeva tiskarna, jo civilnopravno ločili od bratovščine DSM in jo s Prevali preselili v Celje. Poleg dotedanjega krškega (celovškega) škofa sta postala pokrovitelja bratovščine lavantinski (mariborski) in ljubljanski škof. DSM je s P reva I j in iz Celja še naprej pošiljala svoje knjige na avstrijsko Koroško in v letih 1929-1940 izdala za koroške člane Posebno izdajo koledarja; odborniki s Koroškega so se do leta 1938 udeleževali njenih sej. Ker italijanske oblasti niso več dovoljevale pošiljanja knjig na Primorsko, leta 1914 je bilo tu 17.000 članov, so ieta 1924 v Gorici ustanovili goriško Mohorjevo družbo. Po !etu 1938 so nacistične oblasti onemogočile zvezo DSM "led Celjem in Celovcem. Ob nemški okupaciji leta 1^41 sta bila tiskarna in premoženje v Celjti zaplenjena, zaloge knjig pa uničene. Okrnjeno uredništvo je v L jubljani pod Finžgarjevim vodstvom nadaljevalo delo do konca vojne. Leta 1946 je DSM spet prevzela Premoženje v Celju, vendar brez tiskarne, ki je bila nacionalizirana, ¡/.dajanje knjig pa je bilo omejeno. Leta 1^47 so sočasno z bratovščino DSM ustanovili zadrugo 1'skarna Družbe sv. Mohorja v Celju, ki je izdajala knjige s socialistično usmeritvijo. Zaradi občutnega Padca Članstva v začetku osemdesetih let (leta 1985 ,1(*aj več kot 33.000 članov, leta 1990 približno 25.000 članov) je postal položaj MD spet kritičen. Po osamosvojitvi Slovenije se je pod predsedstvom 'fieronima Žvegliča MD spel cerkvenopravnO uredila kot združenje vernikov, njen pokrovitelj pa je mariborski škof.
Goriška Mohorjeva zbirka
Goriško M D je zaradi fašističnega nasilja nad Slovenci v l,a'ui. ki je preprečevalo prehod knjig MD Čez državno mc.io, ustanovil kol cerkveno bratovščino goriški ftadškof F. Scdej. GMD je začela izdajati knjige leta l925, tedaj je imela 12.000 članov, leta 1927 pa 18.000 članov. Izdala je več knjig, ki so med primorskimi ^'ovenci ohranjale narodno zavest in mladim omogočale slovensko. Posamezne izdaje je tedanja oblast tudi uplenila. Leta 1941 je bita GMD prisiljena opustiti 1Zciajateljsko dejavnost, a jo je z redno letno knjižno zbirko oživila leta 1945. Med letom 1949 in 1960 je ^MD Skupaj s celovško DSM izdajala Koledar. ^Pomembnejša izdaja GMD je Primorski slovenski 'ografski leksikon (1974-). V njem so predstavljeni ljudje, ki so oblikovali oziroma oblikujejo materialno in ahovno kulturo, povezano s Slovenci na Primorskem, ne glede na državne meje. Kljub manjšemu številu
članov (leta 1957 jc imela 2.200 članov, v začetku de ve desetih let pa 1.400 članov) še vedno deluje.
Zbirka slovenska kulturna akcija in begunske izdaje
Na policah z oznako B3 so zložene knjige organizacije slovenskih zamejskih in zdomskih kulturnih delavcev Slovenska kulturna akcija in begunske izdaje, ki je še posebej dragocena glede na to. da ni smela v domovino prihajati po »redni poti«. Tudi ti dve zbirki sta na policah zloženi po letnicah izhajanja.
Zbirka Slovenska kulturna akcija
Organizacija Slovenska kulturna akcija je bila ustanovljena 20. februarja leta 1954 v Buenos Airesu. Na ustanovnem sestanku so se zbrali Ladislav Lenček. Alojzij Geržinič. Ruda Jurčec, Marijan Maroli. Julij Savelli, Pavle Verbinc, Jože Krivec, France Ahčin. Nikolaj Jeločnik in Marijan Willenpart. Profesor Geržinič je v ustanovnem nagovoru opisal kulturno stanje v Argentini in ostalem zdomstvu ter ugotovil, da jc potrebna organizacija, ki naj bi družila umetnostne ustvarjalce, kritike in znanstvenike, jih idejno in filozofsko usmerjala in omogočala ustvarjalno svobodo ter možnost razvoja, osnovno vodilo pa mora biti kakovost. Namen družbe pa naj bi bilo izdajapje umetnostne literarne in poljudnoznanstvene revije, v kateri bi imele prostor vse umetnostne panoge in kritične ocene. Nadaljevali naj bi izdajanje Vrednot, ki so začasno prenehale izhajati, ter knjig. Zakaj je bila organizacija še posebej potrebna, je najverjetneje najbolj nazoren zapis Franceta Papeža o zdomstvu: »Zdomstvo je. če ga definiram s heideggerjevskim opisom - oditi-z-doma. ne biti doma, izseliti se med vojnami in revolucijami, je v povojnem odisejskem vračanju: je biti mrtev za svoj prvi svet in začeti eksistirati v drugem. Tako bi za zdomske ljudi in med njimi tudi za kulturnike težko ugotovili kaj o njihovem življenju, imetju in delu v prvem svetu. Reševati skušani drobce in spomine, a gre predvsem za tostranska doživetja. Prva leta bivanja tu smo občutili kot nekako rojstvo, zvezano z bridkostjo vseh rojstev; vživljanje v nov bivanjski red ni bilo brez zadržanosti in ohromitve dulia. Tudi zavest časa je zbledela in spomin na stari svet seje bolj in bolj umikal stvarnemu tu in zdaj. Vendar seje z ustanovitvijo Akcije potovalna in duhovna sestava naše družbe bistveno spremenila v ustvarjalno vživljanje v novo.«
Zbirka begunskih izdaj
Zbirka begunskih izdaj zajema gradivo iz slovenskih begunskih taborišč v Avstriji in Italiji v letih 1945-1949. Zmaga jugoslovanske komunistične vojske maja 1945 je
t Popovli, Ambražii, Jninii. Nekaj značilnosti razvoja slovenskega knjižničarstva v novejšem obdobju. Knjižnica 1984:
28 (3-4): sir. 187.
1£D.
TEMA
(üasnik S.E.D. 39/3.4 1999. stran 14
pognala reko slovenskih beguncev čez mejo v Avstrijo in Italijo. To je bil za nekatere beg v svobodo, rešitev življenja in osnovnih človekovih pravic. Ti begunci so prišli pod upravo zavezniške vojske (angleške in ameriške), ki jc organizirala in upravljala begunska taborišča. Življenje v taborišču je bilo trdo, Kolektivizacija človekovega življenja na osnovni ravni preživetja je bila sprejemljiva le v sili razmer, v katerih se človek bori za obstanek in nima alternativ. Precej pa je bil položaj slovenskih beguncev odvisen ud kulturne in moralne drže upravnikov taborišč. Nekateri so bili zelo človekoljubni in razumevajoči za bolečine ter težave ideoloških beguncev, ki so neradi zapustili svojo domovino. Bili pa so tudi levičarsko usmerjeni Angleži, ki so hoteli s pritiskom prisiliti slovenske begunce k vrnitvi v komunistično Jugoslavijo. Iz taborišč so izgnali prenekatere za slovenskega izobraženca, da bi preprečili vpliv na druge begunce. Nekajkrat so preprečili izid slovenskega Časopisa, da bi tako zavrli protikomunistično propagando. V težkih taboriščnih okoliščinah, v žalosti za pobitimi prijatelji in sorodniki, v strahu pred nasilno vrnitvijo v Jugoslavijo, zaskrbljeni pred neznano in negotovo prihodnostjo begunci niso omagali in se predali fatalizmu. Prav nasprotno, dobesedno vrgli so se v delo za izboljšanje njihovega položaja in za pripravo na preselitev v tujino. Če primerjamo slovensko časopisje pod komunizmom in časopisje v taboriščih, vidimo veliko razliko. V domovini je bil tisk prisiljen v suženjsko vdanost beograjskemu režimu, v tujini pa se je kol antiteza močno razvila slovenska ideja. Prejšnja jugoslovanska zaverovanost nekaterih Slovencev je močno plahnela ob spoznanju, da komunistična Jugoslavija pod beograjskim vodstvom postaja čedaije bolj protislovenska državna tvorba. Z begom antikomunistov v tujino se je tja preselil tudi slovenski patriotizem, ki so ga begunci negovali in se ga oklepali. Zato je jugoslovanska komunistična oblast preganjala emigrantski tisk. avtorje in propagatorje slovenske misli. To je jedro tako imenovane prepovedane, izobčene slovenske literature.1
Duplikati
V	knjižnici so na policah B5. B6 in B4 shranjeni tudi tiekaLeri duplikati. Precej duplikatov je še po škatlah. Zaradi pomanjkanja prostora skrhniki knjižnice razmišljajo, da bi duplikate podarili tistim knjižnicam, ki hranijo podobne zbirke oziroma potrebujejo gradivo pri svojem delu.
Periodika
V	omarah pod oznakami od CI tio C5 in D l do D4 je izseljeniška periodika. Večina letnikov je vezanih, platnice so opremljene z naslovi, manjkale redke številke ali letniki. Te številke šc vedno dopolnjujemo, časopise, ki še vedno izhajajo pa doktipujemo. V omarah so razvrščeni glede na državo izida. Oglejmo si, katere časopise lahko najdemo v knjižnici:
Velika Britanija: Klic Triglava (London), Vestnik slovenske skupnosti
AVSTRALIJA: Misli (Sydney), Vestnik (Melbourne) AVSTRIJA: Begunska mladina (Peggez prt Lienzu), Bogoljub v begunstvu (Peggez pri Lienzu). Bogoljub v tujini (Peggez pri Lienzu), Celovški zvon (Celovec), Družina in dom (Celovec). Naš tednik Kronika (Celovec), Naša luč (Celovec), Nedelja (Celovec) ITALIJA: Demokracija (Trst-Goriea), Katoliški glas (Gorica). Literarne vaje (Trst). Most (Trst). Naše delo (Foglizzo)
ZDA: Acta et dicta (St. Paul), Amcrikanski Slovenec (Cleveland. Ohio). Ameriška domovina (Cleveland, Ohio), Ave Maria (New York: Lemont), Ave Maria Koledar (New York: Lemont). Ave Maria in Koledar (New York). The Baraga Bulletin. Cankarjev glasnik (Cleveland. Ohio), Cas (Cleveland, Ohio), The Florida State unevirsity Slavic Papers (Tallahasse, Florida), General Linguistics (Pcnnsilvania), Glas naroda (New York), glasilo Dom: organizacijski vestnik (Cleveland. Ohio), Jugoslovanski vestnik. Majski glas (Chicago, Illinois), Minncsotski zvon (Gilbert), Novi svet (Chicago, Illinois), Ozarc (Cleveland. Ohio). Perry News {Cleveland. Ohio), Proceedings & Reports of Seminars and Research (Tallahassee, Florida), Prolelarec (Chicago, Illinois), Prosveta (Chicago, Illinois), Rcwicw, Slovenska država (Chicago, Illinois), The Truth about Communism (Milwaukee, Michigan), Zarja - The Dawn (Chicago, Illinois). KANADA: Božja beseda (Toronto), Kanadsko-slovcnska kronika (Toronto), Kanadsko-slovenski dnevnik (Toronto), Kongresne misli (Toronto), Lovski vestnik (Toronto). Odmevi slovenske sole v Hamiltonu (Hamilton), Odmevi (Toronto). Oznanila župnije Brezmadežne v Torontu (Toronto), Oznanila župnije Marije pomagaj v Torontu (Toronto), Slovenec (Hamilton), Slovenska misel (Toronto), Vestnik slovenske župnije sv. Grcgorija Velikega (Hamilton). Vestnik SAVE (Toronto)
SLOVENIJA: Bogoljub (Ljubljana). Dom in svet (Ljubljana), Družina (Ljubljana): prej Oznanilo. Katoliški misijoni (Groblje): kasneje v J. Ameriki, Kres (Maribor). Marijin list (Črešnovci), Marijikin ograček: priloga Marijinega lista (Črensovci), Misijonski koledar (Groblje), Mladika (Ljuhijana), Naša zvezda (Ljubljana), Ognjišče (Koper), Oznanilo, PP (Petkova panorama) (Ljubljana). Primorski dnevnik (Trst: takrat še v Sloveniji), TT: Tedenska tribuna (Ljubljana), Tovariš (Ljubljana), Vestnik društva Jeglič (Ljubljana), Vigred, Zaveza (Ljubljana), Za resnico (Ljubljana) JUGOSLAVIJA: Blagovest (Beograd) JUŽNA AMLR1KA (vse naštete publikacije so izšle v Buenos Airesu, Argentina): Baragov vestnik. Božje stezice. Družabna pravda. Duhovno življenje. Duhovno življenje in Božje stezice. Glas SKA, Katoliški misijoni. Koledar/Zbornik Svobodne Slovenije. Meddobjc. Omnes unum - Todos uno, Sij slovenske svobode. Slovenska beseda. Slovenska pot, Smer, Svobodna Slovenija, Vestnik: glasilo domobrancev. Tabor
Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999. stran 22
TEMA	Si.D.
Priročna literatura
V	knjižnici je tudi priročna literatura. To so različni slovarji, leksikoni, enciklopedije. Posebej je treba opozoriti na Catholic American Encyclopedia.
Zbirka bratov Cegtar
V	knjižnici nastaja tudi posebna zbirka bratov Ceglar (Karel, Stanko, Ludovik). ki so delovali v izseljeni it vu kot duhovniki in kulturni delavci.
Baragova knjiinica-njena današnja podoba
1'oleg vseh naštetih dokumentov, mikrofilmov in Periodike je v knjižnici še 2.24.1 vpisanih enot knjižnega Sradiva. natančneje 2.165 naslovov. O tem, da je zbirka Pomembna, vredna in da že služi posebnim znanstvenim namenom, ne kaže dvomili. Knjižnica je zanimiva za tiste, ki bodo raziskovali delovanje slovenskih Misijonarjev po svelu. za raziskovalce zgodovine Slovencev in cerkve na Slovenskem, za preučevalce "»vinarskega delovanja v tujini in izseljevanja Slovencev. Obrano knjižno gradivo je do danes ostalo skrilo še 'Marsikateremu raziskovalcu, saj fonda še ni v V/ajemiiem katalogu. Vitalnost vsake knjižnice, tudi Muzejske, je odvisna od uporabnikov.
Cešnovar. N. Podoba specialnih muzejskih knjižnic. Knjižnica 1993-, 31 (4): N3-89.
Dular. A. Vloga, značaj in pomen muzejske knjižnice v sodobnem času. Knjižnica 1991; iS (2-3): 39-46. Baraga, K. Krščanski nauk za Indijance, Hamilton, Ontario, Kanada. 1997, str. 7.
Baragova mu/ejska knjižnica, opis in možnost razvoja, seminarska naloga, Ksenja Medved in Simona Perovšek, Stična, 1998.
Popovič, M.: Ambrožič, M , Južnič, P.: Nekaj značilnosti razvoja slovenskega knjižničarstva v novejšem obdobju: {ob kvantitativni analizi člankov in rclcrcnc v reviji Knjižnica za obdobje 1974-1983). - Knjižnica, 1984, šl. 3-4, str. 167-98. Enciklopedija Slovenije I. : A - Ca. Ljubljana. Mladinska knjiga, 1987, sir. 185,
Enciklopedija Slovenije 7.: Marin-Nor. Ljubljana, Mladinska knjiga. 1993, str. 205-206.
Zbornik Slovenske kulturne akcije. Buenos Aires, Celje, Mohorjeva družba. 1994, sir, i I -13,
Slovenski tiski iz begunskih taborišč v Avstriji in llaltji. 19451949. Ljubljana. New York, Studia Slovenica. 1993. str, 6-11, Wolf, J. Bishop Baraga Collection. Po Baragovi deželi. Toronto, 1969: 154- 155.
Zorman, F. Baragova zveza Po Baragovi deželi. Toronto. 1969: 149-153.
The Baraga Bulletin.
Ceglar Charles -V; Bishop Frederic Baraga Bibliography. Hamilton, Baiaggiana Publishing, 1992 (Barag i a na Collection), str. 314.
I/' ' ,
f lrt nt literatura
Jyinie. p_ Specialne knjižnice in računalniški centri - primer ®'steina BOBI. Posvetovanje sekcijo za specialne knjižnice. Ljubljana, CTK Univerze v Ljubljani, 1996; 6: 68-80. JuŽnič, P. Virtual na knjižnic». Knjižnica 1995: 39 (4): 31-38.
2	Zbornik Slovenske kulturne akcije. Buenos Aires. Celje. Mohorjeva družba, ¡99, str. II,
3	Slovenski tiski i/ begunskih taborišč v Avstriji in Italiji, 1945-1949. Ljubljana, New York, Studia Slovenica. 1993, str.6.
dr. Breda Čebulj Sajko
inštitut za slovensko izseljfnstvo zrc sazu
Bralcem Glasnika smo naš inštitut že predstavili (glej GSEf} 27/1988, 1-2, str. 76-78, i„ GSED 31/1991, 1-2, str. 83-84), za,to se tokrat ne bom spuščala v vsebino njegovega preteklega delovanja, ki je zelo obširno obravnavana tudi v prvi številki "'štitutske znanstvene revije Dve domovini/Tm Homelands (1990, 1, str.
H -20). Oglejmo si torej njegovo polpreteklo in današnje delovanje ter kadrovsko zasedbo.
Inštitui za slovensko izseljenstvo je od leta 1986 del Znanstvenoraziskovalnega centra ZRC SAZU v Ljubljani, sicer pa je bil formalno in pod imenom Študijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva ustanovljen že leta 1963, Zaradi prostorskih in kadrovskih težav, ki smo jih rešili ravno to jesen, je njegovo delo zaživelo šele na koncu osemdesetih let. Tedaj sta bili na Inštitutu zaposleni Janja Žitnik,