TEORIJA V ZADRUžN1 PRAKSI
Kako bodo zadružniki izboljšali svoje travnike
Dipl.   ing.   Zorec   Egon
Na travnikih imajo zadružniki naj-cenejši ter najbol] zagotovljen in ne-Dsdomestl)iv vir prehran« za svojo ži-vino. Brez travnikov zadružniki ne bi mogli vzdrževati živine, brez živine pa bi ne imeli potrebnega gnoja za svoie njive. Zato lahko rečemo: travniki rede polja.
Ce hočerao povečati dono« travtiikov, moramo na niih neizogibno izvršiti pre-potrebne melioracije ali lzboljšanja. De-nat, ki ga v melioraci]ske namene na-iožimo na travnikih, tei trud, ki ga ob tem vložirao, nam bo v obilni men po-vrnjen.
Med melioracijska dela štejemo take preuredbe, ki jib lahko opravijo za-družniki sami in taka, ki jih more pro-jektirati le strokovnjak Med prva spa-daio čiščenje, obnavljanje in pomladi-tev ruševja, med druga pa večje izsu-ševanje in umevno namakanje travni-kov.
Zadružniki lahko sami odstranijo vse neravnine, kot mravljišča, krtine, ka-menje in vsakovrstno gimičevje. Od-stranitev vsega tega pomeni že bistve-no izboljšanje, če se le kolikor toliko skrbno izvede Razen tega to ne stane veliko truda in denarja. Pri čiščenju zaras!i:h jarkov dobimo vedno izvrst.no zemljo za izravnavanie ter na ta način izboljšani travnik da veliko več in bolj-šo knno. Za izravnavanie korenin prav dobro služijo železne vilire ali moran dro<j, ki j€ pregibljivo vezan na kole-sih. Močnejše korenine pa izruvamo s pomočjo verige jn vprežno živine. Za izravnavanje manjših vzpetin zemlje nam služi razno orodje. ki ga nazivamo travniško   ravnalo.
Če so travniki že preveč zarasli z mahom, ali če je travna ruša že presia-ra, jih poraladimo na naslednji način: močvimat travnik naiprej izsušimo, na-to pa nasujemo po vsej površini 3 do 5 cm debelo plast lahke zemlje. Korist-ne travne vrste to plast prerasteio in poženejo    v   novo   nasuti   plasti    mlade
koreninice. nezaželjene rastline, kot so mahovi, lišaji itd., pa rajinejo. Za po-raladitev enega ora!a travnika rabimo približno 75 voz zemije. Najboljši je seveda   kotnpost.
Piedvsem ne smemo pozabiti, da tra-va ne potrebuie preglobokih plasli do-bre zemlje za svojo rast, travnik je tore] v tem pravo nasprotje njive in vrta. Pri teh odloča kakovost in globi-na ornice, za uspevanje travniškLh rast-liu pa vodne razmere pod g.lobino onii-ce, ker morajo trave v dolgi dobi svoje rasti zajemati potrebno vodo iz globo-kih plasti podornice Omogočeno jirn mora biti. da lahko vsrkavajo s svojimi koreninami, ki so sicer prav plitvo v zeralji. hidi vodo iz globin. ki jib s koreninami ne dosežejo. To pa morejo !e, če so spodnje zemelj6ke pla&ti fvzi-kalno tako sestavljene, da rtiih zapo-rednnst po«pešuje kroženje vode. Takrat uspevajo trave tudi v slabi zemlji prav dobro. Če pa prevelike naplavine ovi-rajo to zvezo s podzemeljskimj pla«t.mi, uspevajo trave tudi v sicer prav dobri semlji razrneroma  slabo.
Iz gornjega sledi. da je uravnavanje vodnih raznier podlaga celotnega izbolj-ševanja travnikov. Čim manj stoječe vode je v zemlji, tem boljše uspevajo kulturne raslline Travniške rastiine «e najrajši ofikrbtijejo z vodo, ki prihaja iz nižjih slojev v območie koreni-n po drobnem medprostoru med grudicami (po kapilarah) Prevelika množina sto-ieče vode skisa travnike in napravi rastline bolne. Na močvirnatih travni-kih ne uspevajo koristne trave, pač pa r^TiTie škodljive kishce itd Če bi hoteli vse ra6lline odpraviti z umetnimi gno-jili, bi se nam to ne posrečilo in bi bil vsak trud jn stroški zaman. V takem primeru ne preostane drugo kakor trav-n-ik osušiti. To bodo zadružniki t/udi napravili ter izkopali enega alj ver jarkov za odtok vode Treba T^ je pa-ziti, da jarki ne bodo preplitvi in da bodo   imeli   zadosten   padec  ter  pravilno
izkopan«  stene,   da   se    ne    bi   prehitro zasuli   in   zajezili.
Travnike gnojiti z umetnim gnojilom je umestno samo takrnt, če imajo dobro nišo in kjer prevladujejo kajcovostne trave Slabe, zapleveljene travnike pa ne gnojimo z arneinim gnojem, ker bi v nasprotnem priraeru gnojili plevelti, ki bi potem baijno rasel, medtem ko se treve, če jih sploh na travniku ni, tudi od umetoega gnojila ne moreio raz-viti. Zato je treba takšne travnike pre-orati, dobro pognojiti in zasejati z do-bro travniško mešanico. Za gnojenje travnikov rabimo razen domačega gnoja tudi uraetna gnojiia, ki jih mešamo po princi.pu poluega gnojenja. Tudi že me-šana   gnojiia se   zelo   dobro   obnesejo.
Izsušeni travnik moramo, če je po-trebno, tudi pognojiti z apnora. Nato odstranimo mah s težko železno travni-ško orano, močno pognojimo s kalijevo soijo in Tbomasovo žlindro ali kostno moko, če jo imamo aa razpolago. Dobro je, če zalijemo travnik z gnojnico. Na-slednje leto potrosimo na travnik zo-pet nekaj Thonnasove žliindre in kalije-ve soli. vsako tretje teto pa nekoliko hlevskega gnoja, komposta aii gnojnice. Travnike s slabo rušo moramo na vsak način  preorati   in   na   novo   zasejati.
Lahko ee dogodi, da izsušitve poea-meznih parcel ne moremo izvesti, ker je odtok vode na Jastnem prostoru pre-majhen aJi nemogoč. V tem primeru je potreben načrt in obširnejše izsuševa-nje. Prj obširnejšem izsuševanju mara-mo stremeti za čim boljšim odtokom vode, kar lahko dosežemo z jarki ali z drenažo. Z jarki izgubimo precejšne površine, r<izea tega ovirajo delo na travniku. Pri drenaži pa vse to odpade, ker leže cevi pod zemljo. Najboljša dre-naža je tista, ki služi istočasno za na-makanje travnika. Tak travnik donaša največ   krme.
Poznojesenski in zimski čas je za ure-clifev travnikov n^jugodnejši. Dobra ka-kovost in zadovoljiva količina pridel-ka na travniku je odvisna od: stania podzemeljskih vod in vodnih prilik sploh., reakcije tal (kisla, nevtralna, ba-zirna), zaloge branilnih 6novi in izboia travniških mešanic (nizke in visoke trave   ter   metuljčnice).   Najvažnejša   je
ured*itev vodnih prilik ra v primeru pc>-trebe apnenje. Na dlani je, da spomla-dansko in  jesensko brananje ne sme iz-
o«tati.
Z nastopom zime. ko ne bo večjih del, bodo zaflružniki razmi6!ili, kaj je treba na zadružnih posestvih preureditd in izboljšati, da bo donašalo večje m boljše pridelke. Tudi travniki bodo pri-šli na vrsto, ker ni zadružnega pose-stva, kjer bi na travnikih ne bilo kaj ea preurediti.